AKTUALNO VPRAŠANJE Kadarkoli stopiš v Studijsko knjižnico v Kranju — zlasti v poznih dopoldanskih urah — utegneš naleteti v čitalnici na kopico otrok. Niso redki primeri, ko otroci zasedejo prav vsa mesta, tako da odrasli, ki hodijo semkaj študirat, nimajo kam sesti. Mordr. se boste vprašali, kaj vendar počno ti otroci v študijski knjižnici, saj skoraj ni verjetno, da bi se predajali resnemu študiju, saj nekateri izmed njih komajda obvladajo abecedo. Kaj bi ne zahajali semkaj, ko pa imajo na razpolago bogato izbiro mladinske literature. Vse lepo in prav, da tako rano kažejo zanimanje za dobro knjigo, vendar je neprijetnost v tem, da s svojimi prihodi in odhodi, listanjem po knjigah in z govorjenjem, čeprav tihim, povzročajo nemir, ki starejše obiskovalce knjižnice pri resnem študiju moti. Kako rešiti to vprašanje, da bi bilo ugodeno odraslim in otrokom? To vprašanje so znala nekatera druga mesta na pr. Ljubljana, Jesenice, rešiti na zelo učinkovit način. Ustanovila so pionirske knjižnice. Mar v Kranju ne bi bilo mogoče rešiti tega problema na enak način? Nedvomno bi se otroci poslej mnogo rajši zatekali v svojo — pionirsko knjižnico kot zdaj v študijsko. In kje naj bi bila pionirska knjižnica? Morda bi utegnili najti primerne prostore v Sindikalnem domu, ko bo le-ta dograjen! aa LETO X - ST. 6 - CENA DIN 10. KRANJ, 21. JANUARJA 1957 ■■■■ ■j^lT'--' v Ju «€m i3 •.•.XjAV.v.v.^ COREIMDSkE NAMESTO REPREZENTATIVNEGA HOKEJSKEGA SREČANJA JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA — SREČANJE MED JESENICAMI IN PARTIZANOM TEKMA NAJBOLJŠIH GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Jesenice, 20. januarja. — Razočaranj smo zadnje dni pravzaprav že navajeni. Najprej nas je presenetila vest, da je Hokejska zveza Jugoslavije ponovno prestavila državno prventvo v hokeju na ledu v Beograd. — Drugo presenečenje pa je bilo sinoči, ko se je izvedelo, da avstrijske reprezentance ne bo na Jesenice, čeravno brez odpovedi prihoda. Toda kljub temu se je izplačal trud tistih maloštevilnih gledalcev (okoli 1500), ki so prišli zmrzovat na drsališče pod Mežakljo. Gledali smo namreč prav zanimivo tekmo med najboljšim moštvom Jesenic in kombiniranega moštva Partir-zana iz Ljubljane, ki so bili odrejeni za meddržavno srečanje z Avstrijo. Tekma je bila resnično lepa in borbena, na trenutke morda nekoliko pregroba, in podoba je bila kot bi šlo za točke in ne, za igralce prav koristno trening tekmo. Na ledeni ploskvi smo videli res najboljše hokejiste, ki jih trenutno premoremo. In reči moramo, da nas niso razočarali. Rezultat 3:2 (0:1, 1:0, 2:1) za reprezentanco morda ni najprimernejše merilo sil na ledu. Bolj bi ustrezal neodločen izid. Medtem, ko sta bili obe moštvi v prvih dveh tretjinah povsem izenačeni, so bili Jeseničani v zadnji tretjini v izraziti premoči. Crni pack pa ni ,in ni hotel v mrežo. Zgolj groba napaka jesenskega branilca Kaltenekarja, je zadostovala, da je Prosenc ušel in povsem neoviran zatresel mrežo ter gostom prinesel zmago. Jeseničani so igrali zelo borbeno, tudi nekoliko hitreje so drsali, le pred vrati so bili mestoma nerodni in neučinkoviti. Pri gostih je zlasti ugajala petorka Ljubljane z najboljšima Pro-sencem in Cuckom, medtem ko je petorka Partizana nekoliko zaostajala za njimi. To potrjujejo tudi trije goli, ki jih je dosegla ljubljanska »zasedba«. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Jesenice: Novak, Brun, Kaltenekar, Kristan, Tišler, Klinar, Cebulj N., Valentar, Cebulj B., Dollnar. Reprezentanca: Dušanovič, Krstono-«ič, Brlekovič, Radin, Tomič, Jedzut, Gobec, Pogorelec, Cucek Prosenc, David, Stanim, Rovič. Strelci: Valentar, Cebulj B., (za Jesenice) in Cucek, Prosenc 2 za reprezentanco. I. A. JASNO, ODLOČNO IN NEDVOUMNO Ob nekaterih političnih problemih blejske občine Biti dober komunist, brez dvoma ni lahka stvar. Ni bila lahka niti v času narodnoosvobodilne borbe in prav tako ni tudi v povojnem času grad:tve socializma. In bolj ko dobiva naše vsakdanje -dogajanje širše in vsebinsko popolnejše družbeno obeležje, so hkrati tudi naloge Komunistov, kot vodilnih subjektivnih činiteJjev naše nove družbene uredtve, vedno bolj obsežne in Po oblikah dela bogatejše ter zavoljo tega zahtevnejše. Delo komunistov je že zdavnaj ipreslo iz okvirov lastne organizacije in se preusmerilo na področje samoupravljanja. Delo vsakega posameznega komunista v teh organih, njegovo aktivno sodelovanje v izmenjavi mnenj 'n gledišč, ki se čedalje bolj izražajo v razpravah samoupravnih organov, v veliki meri pomaga široki aktivizaciji itevihvh državljanov. In prav v teh organih družbenega in delavskega upravljanja je mesto komunista jasno določeno. Z aktivnim sodelovanjem, z delom in predlogi se mora komunist tolči za splošno smer naše socialistične grad;tve. S tem, da se zavzema za pravilne smernice, se hkrati bori tudi za svoj lasten lik,. Ce se pa hoče, kar se da uspešno uveljavljati, pa mora tudi sam rasti, skladno z našim socialističnim razvojem. Tovariš Stane Kavčič je napisal v uvodniku novoletne številke »Ljudske pravice« med drugim tudi tole: »Imeti idejni vpliv in biti idejni usmerjevalec — kar je poglavitna naloga komunistov — postaja v ne- kem smislu vsak dan teže. Ne zato, ker bi se ljudske množice oddaljevale od socializma, kot bi lahko mislila kaka preplašena glava, ampak zato, ker se mu približujejo, zato ker so postale njegov graditelj...« Primer dala komunistov blejske občine, njihove napake in pomanjkljivosti, so lahko s!la poučen primer nove družbene vloge članov ZK. Ena izmed napak nekaterih blejskih komunistov je brez dvoma še vedno zastarelo pojmovanje demokratičnosti, tako v delu samoupravnih organov, kot v organih delavskega upravljanja in slednjič tudi v samih organizacijah Zveze komunistov. Danes brez dvoma ni več moč komandirati ljudem, vsaj v tistem starem smislu ne. V vsakem primeru je treba posameznim mnenjem — pa čeprav so tu in tam celo napačna in nepravilna — prisluhniti in nato skozi pravilno kritično oceno stanja utirati pot stremljenjem v pozitivni smeri. Ta pomanjkljivost je bila morda najbolj očitna v delu samoupravnih organov občine (svetov, komisij in drugih posvetovalnih organov). Opažati je bilo namreč, da je zadnje čase njih delo postajalo plehko in zvo-denelo. Vzroki so prav v tem, da so bili dostikrat sklepi in stališča teh organov ob-ževani. Komun'sti se niso v teh organih do-čine neupoštevani in morda celo omalova-sledno zavzemali za njihovo uresničevanje. To pa je hkrati hromilo pobude ostalih državljanov od spodaj, kar lahko na.šemu družbenemu razvoju samo škodi, ne po koristi. Ko je Občinski komite Zveze komunistov na Bledu o teh stvareh večkrat razpravljal, nekateri komunisti niso sprejeli kritike in niso pravilno ocenili napak. Pokazalo se je, da nekaterim komunistom močno primanjkuje samokritičnosti, ki mora biti ena izmed poglavitn:h vrlin vsakega komunista. To se je tudi pokazalo ob predlogu Občinskega odbora Socialistične zveze, ki je predlaga ljudskemu odboru zamenjavo dosedanjega predsednika občine, ker tako njegovo ravnanje pri delu kot obnašanje v zasebnem življenju ni bilo v skladu s funkcijo, katero opravlja. — Nekateri komunisti so' skušali najti v njegov zagovor vsa mogoča opravičila, usmerjajoč dostikrat razpravo o tem na nenačelno, osebno podlago, hkrati pa popolnoma zapbstaviti kritično oceno problema v celoti, ne glede na to, ali gre za Petra ali Pavla. Vse te pomanjkljivosti pa imajo svoj vsebinsko globlji vzrok, ki je v slabotni ideološki razgledanosti nekaterih komunistov. Saj si drugače ni moč razlagati razprave nekaterih članov Zveze komunistov na nedavni izredni konferenci komunistov iz vse občine, iz katere se je zrcalilo celo nepoznavanje partijskega statuta. Nekaterim komunistom so celo nejasna načela discipline v organizaciji, ki terja ob sklepanju o posameznem problemu podrejanje manjš'ne večini. — Komunist, če hoče biti na čelu množicam, pa mora biti ideološko dobro podkovan, mora rasti s časom, saj drugače ne more tolmačiti niti našega notranjega družbeno-političnega življenja, še manj pa izredno dinamičnega razvoja mednarodnega delavskega gibanja v svetu. Nedavna izredna konferenca vseh članov Zveze komunistov blejske občine pa je vendarle precej razgibala članstvo. Slišati je bilo vrsto samokritičnih pripomb na delo komunistov. Bilo je tudi vrsto kritičnih ocen stanja in tudi prakt:čnih pobud in napotkov za izboljšanje. — Ze samo to dejstvo pa pomeni brez dvoma korak naprej v utrditvi organizacije in vzgoje komunistov. Tudi to, da so komunisti, ko so pregledali svoje delo na tej izredni konferenci, ko so ocenili svoj Občinski komite kot najvišji politični forum v občini in ga izpopolnili z nekaterimi novimi člani, daje celotnemu bodočemu življenju v občini še poseben vzpodbudni poudarek. Izpopolnjeni Občinski komite je lahko dobil vrsto praktičnih napotkov, ki jih bo lahko s pridom v porabil pni vsakdanjem delu. Te napake in pomanjkljivosti, ki s o v tem sestavku le skopo navedene, veljajo deloma tudi za nekatere druge partijske organizacije. Zdravljenje in odstranjevanje le-teh bo ■lahko koristno služilo tudi drugim partijskim forumom v našem okraju in posredno tudi vsakemu komunistu, ki lahko iz analize svojega dosedanjega političnega dela in življenja komune izlušči ustrezne zaključke za prihodnje. i. A. Jošt nad Kranjem je znana smučarska postojanka, vc^r je zdaj ob delavnikih na Joštu vse prazno in se natakarica lahko v pravem planinskem miru sonči (desno). Zato je pa bližje mustu bolj živahno Z loparjem in belo žogico IZLET NAJOŠTAi Enemu najuspešnejših kranjskih športnikov smo tokrat zastavili nekaj vprašanj. Janez Teran je rad odgovoril. Kdaj si začel igrati namizni tenis? »Z igranjem sem pričel leta 1952. Vendar ne morem reči, da sem takrat igral z pamenom, da bi dosegel kake vidnejše športne uspehe. Resno sem se oprijel treninga šele konec leta, ko me je z osnovami namiznega tenisa seznanil igralec Ruda HlebsV< V zadnjem času si dosegel precej pomembnih uspehov. Kaj sodiš o njih? »Svoje uspehe v zadnjem času moram pripisati le rednemu treningu. Kaj misliš o svojem plasmanu na državnem prvenstvu? »Moj plasma ni nikogar, ki je realno računal, presenetil. Nisem napravil podviga, nisem pa tudi zatajil. Z malo več sreče, ki sem jo imel na državnem prvenstvu bore malo, bi se lahko vsekakor bolje uvrstil. Na splošno pa se mi je poznalo, da nisem treniral, ker je koledar preveč natrpan s prireditvami in mi za trening ne preostaja dosti časa.« S sedanjo igro si se plasiral med najboljše v državi. Kakšni so tvoji načrti za prihodnje? »V p •ihodnosti bi želel, da bi se še kdaj uvrst;l v državno reprezentanco ter da bi se slovensko ekipno prvenstvo spet vrnilo v Kranj. M. 2 Glas Gorenjske Kranj, 21. januarja 195T r A Predsednik indijske vlade Nehru je na sprejemu v počastitev predsednika sirske republike Kuatlija izjavil, da nekatere velike države strašijo male države s komunizmom, da bi jih prisilile, da sprejmejo njihovo vojaško pomoč. A V središču ameriške filmske industrije, v Hol-lywoodu v Kaliforniji, je umrl eden najbolj znanih sodobnih filmskih igralcev Humphrey Bogart v starosti 57 let. A Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je sprejela resolucijo skupine azijsko afriških držav, ki zahteva, da se morajo izraelske čete povsem umakniti z vsega egiptovskega ozemlja. Izraelci namreč hočejo ostati na področju Gaze in Akabskega zaliva tudi potem, ko bo zaključen njihov umik s Sinaja. Resolucija je bila sprejeta z ogromno večino 74 glasov. Proti sta glasovali edino Francija in Izrael. A Delegacija Ljudske skupščine LR Kitajske, ki se te dni mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji, si je ogledala več tovarn in podjetij. Delegacija se zlasti zanima za naše delavsko upravljanje v gospodarstvu. Po obisku v našem atomskem inštitutu v Vinči so kitajski parlamentarci izrazili potrebo po sodelovanju med našimi in kitajskimi znanstveniki. A Po zaključku obiska kitajskega ministrskega predsednika Cu En Laja v Sovjetski zvezi in državah Vzhodne Evrope so v soboto zvečer v Moskvi podpisali deklaracijo, ki med drugim ugotavlja, da je mednarodna napetost v zadnjem času popustila, dm pa so spričo napada na Egipt in dogodkov na Madžarskem nastale spremembe položaja. Deklaracija obsoja ameriško politiko na Bližnjem Vzhodu in pripominja, da Sovjetska zveza in Kitajska težita za mirno koeksistenco z ZDA. A Predvolilna kampanja na Poljskem Je bila včeraj zaključena s splošnimi volitvami. Za volitve je vladalo ogromno zanimanje, saj je 90% vseh volilcev pred volitvami pregledalo, če so vpisani v volilne imenike. V vsej državi je bilo nad 8000 predvolilnih zborovanj, ki se jih je udeležilo skupno okrog 4 milijone državljanov. Na teh sestankih so obravnavali naloge novega Sejma (skupščine) in kritično pretresali stanje v državi. V soboto zvečer je zadnjič pred volitvami govoril po radiu prvi sekretar CK ZDPP Wladislaw Go-mulka. Tudi odbor Združene kmečke stranke, Centralni odbor Demokratske stranke, predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Poljske in koordinacijski odbor katoliških aktivistov so pozvali Poljake, naj volijo kandidate Fronte narodne enotnosti z Gomulko na čelu. Kot je včeraj zvečer poročal varšavski radio, so volitve potekle v popolnem redu in miru. Rezultati bodo znani šele v torek ali v sredo, vendar smo do včeraj zvečer izvedeli, da je v Varšavi do 10. ure volilo 30% volivcev, v Poznanju dopoldne nad 80% volivcev, v Sceczinu do 12. ure večina volivcev; v nekaterih delavskih mestih je že dopoldne volilo do 80% volivcev. Ves dan so stranke in ugledne poljske osebnosti pozivale Poljake, naj gredo na volišča in volijo kandidate Fronte narodne enotnosti. V Varšavi je zgodaj dopoldne volil tudi varšavski škof, ki je potem izjavil, da je volil Gomulko in za program Fronte narodne enotnosti. VVladislava Gomulko, ki je volil okrog d. ure, je na volišču pričakala množica novinarjev in foto-reporterjev, volivci pa so mu priredili navdušene ovacije. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO Uf TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475 397 —TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI NEMIRNA MEJA 2e dlje časa odmevajo streli na jugu arabskega polotoka, vendar jih doslej zaradi trušča ob sueškem prekopu ni bilo slišati. Zdaj pa, ko je v deželi Nila potihnilo, se je jasneje zaslišalo bombardiranje jemenskih vasi, na katere stresajo bombe britanska letala. Prav na jugu največjega polotoka sveta, na nezačrtani meji med britanskim adenskim protektoratom in Jemenom se je vnela »mala vojna«. Poročila iz tega oddaljenega predela sveta si zelo nasprotujejo in si je tako težk u-stvariti pravo podobo, kaj se dogaja in kdo je pravzaprav krivec nenehnih spopadov. Vendar že to, da je Jemen nrvi dv'gnil glas in obtožil Veliko Britanijo, daje slutiti, kdo je v resnici napadalec. Jemen je prav tako predložil fvso zadevo mednarodnemu sodiišču v Haagu, o njem pa je obvestil tudi Var^ nostni svet ZN. Velika Britanija pa se je doslej zadovoljna le s tem, da je predlagala neposredne razgovore z jemensko vlado. Jemen je siromašna dežela, ena med najrevnejšimi na svetu. Dolgo časa se je zap:ra.la v visoko gorovje in ni dovoljevala nobenemu tujcu, da bi vstopil na njeno ozemlje. Nihče ne ve točno, koliko prebivalcev šteje, grobe cenitve pa se sučejo med 3 in 5 milijoni. Koran je tu glavni zakon, prestopnike pa še vedno kaznujejo z okrutnimi kaznimi: odsekajo mu roko, ušesa, prste ... Sele v zadnjem času se je Jemen odločil, da bo skupaj z drugimi arabskimi deželami moderniziral deželo; Adenski protektorat in Aden pa sta pod britanskim vplivom. Aden je britanska kronska kolonija in ena najvažnejših britanskih strateških točk. S svojim položajem na skrajnem delu arabskega polotoka Aden nadzira vso plovbo med vzhodom in zahodom skozi sueški prekop. Hkrati pa Aden veže vrsto britanskih protektoratov vse tja do Kuwita in bi njegova izguba pomenila izgubo vseh teh britanskih posesti. Adenu so Britanci tudi namenili vlogo iranskega Abdana. V pičlih dveh letih so tu zgradili velikanske rafinerije petroleja in potrosili v ta namen kakih 50 milijonov funtov šterlingov. Zato so Britanci izredno občutljivi za vse, kar se dogaja v neposredni bližini Adena. To občutljivost še stopnjujejo bogata naftonosna polja v ozadju Adena: v adenskem protektoratu, na vmesnem področju med njim in Jemenom, in seveda tudi v Jemenu samem. Medtem ko Britanci vladajo nad adenskim protektoratom, drugje niso mogli uveljaviti svojega vpliva. Sedanji napadi na vmesnem ozemlju imajo zato prav gotovo petrolejsko ozadje. V Jemenu pa so Angleži že prehiteli ameriški zavezniki. Ameriška petrolejska družba »Yemen Develcpment Corporation« si je zagotovla tretjino jemen-skega ozemlja, na katerem ima izključno pravico do izkoriščanja naftonosnih polj. Boj med ameriškimi in angleškimi petrolejskim', družbami je že marsikje na Bližnjem vzhodu pojasnil nejasen položaj. Podobno je tudi tukaj. Britanci niso skrivali svojega negodovanja, ko je zloglasna ame-rška petrolej, družba »ARAM-CO« organizirala in finansirala jemensko beduine za akcije proti britanskim četam in policij-skm patruljam. Ta medsebojna trenja pa obe strani skrbno pokrivata s plaščem boja proti »grozečemu komunističnemu vplivu«. Ruski strokovnjaki so res prišli v Jemen,, prestolonaslednik te majhne države pa je bil nadvse ljubeznivo sprejet v Moskvi, toda to še daleč ni dokaz, da je SZ kriva za nevarno prižiganje ognja v tem delu sveta. Bombardiranja britanskih letal je vsekakor bolj otipljiv do- kaz o nevarnosti za arabski svet, kakor pa meglene obtožbe o »komunističnem prod:ranju«. Prav ti vojaški spopadi vnovič nazorno kažejo, kako enostranska je v bistvu Eisenhovverjeva doktrina, ko zagotavlja vojaško pomoč deželam Bližnjega vzhoda samo v primeru napada z Vzhoda. V takšno nevarnost je težko prepričati arabske dežele, ker so se doslej morale vedno otepati tujega vpliva le z zahodne strani. Jemen je zdaj za to samo še dokaz več! MARTIN TOMAZIC v nedeljo smo zabeležili SNEŽNE RAZMERE IN PROMET Zvezna cesta Kranj—Podbrcz-je—Jesenice prehodna, vozišče večtirno, poledica posuta, promet se odvija z malimi ovirami. V Kranju 4 cm starega snega. Jezerska cesta je zorana, vozišče večtirno, promet možen z verigami tudi čez prelaz, ki je prehoden z obeh strani. Cesta Tržič—Podljubelj prevozna z verigami do bloka, snega 30 cm. Od bloka do meje je cesta neprehodna, snega 1 meter. Cesta Kranj—Tržič; poledica posuta, promet se odvaja z malimi ovirami. LIKVIDACIJA PODJETJA »RADIOMEHANIKA« TR2IC NAJ SE POSPEŠI Tržičani težko čakajo, da bo »Elektrotehnično podj. Kranj« odprlo v Tržiču obljubljeno fi-nomehanično, elektrotehnično in radio delavnico. Odkar je prenehala z delom »Radiomehani-ka«, morajo Tržičani nositi predmete v popravilo v Kranj in Ljubljano, to pa zahteva več časa in več denarja. 2elja Tr-žičanov je, naj b! se likvidacija »Radiomehanike« pospešila in čimprej ustanovila nova po- slovalnica »Elektrotehničnega podjetja Kranj«. J. V. 12 NOVIH ŠOFERJEV V tovarni »Stol« na Duplica pri Kamniku je b:l te dni zaključen avtomoto tečaj za nameščence in delavce tovarne. Udeleženci so pokazali veliko zanimanja in 12 jih je z uspehom opraviilo izpit za vožnjo motorjev in avtomoblov, med njimi tudi dve nameščenki tovarne. Z. VRTEC »TUGO VIDMAR« V KRANJU SPREJME V OSKRBO SE 20 OTROK Z ustanovitvijo Šolske kuhinje se je v »Vrtcu Tugo Vidmar« zaradi odhoda šoloobvez<-nih otrok izpraznilo nekaj mest. Ustanova sprejme v oskrbo še dvajset predšolskih otrok zaposlenih in nezaposlenih mater. KAKO GOSPODARI »METKA« V 2IREH 2iri so že od nekdaj znan čevljarski kraj. .Razen *Alpi-ne« je tam še čevljarsko podjetje »Metka«, ki zaposluje 120 delavcev. Dosedanje obrtno podjetje so pred nedavnim preimenovali v industrijsko. Podjetje bo imelo odslej več ugodnosti pri nakupu surovin. Urediti pa bodo morali v njem še marsikaj drugega. Skoro vsa osnovna sredstva so last privatnikov, ki le-teh podjetju nočejo prodati. Podjetje plačuje mesečno zanje po 200.000 dinarjev najemnine nekdanj'm štirim obrtnikom, ki so podjetje pred leti skupno ustanovili. Ta najemnina je razumljiva, če upoštevamo, da imajo omenjeni obrtniki" v podjetju vodilne položaje. R. C. 1^ V prvi polovici tedna še mraz, ki bo v drugi polovici tedna popustil. Pričakovati je snežnih padavin. Predlog za opustitev premiranja normircev V nekaterih podjetjih prenvi-rajo normirce za realnost norm. Praksa pa kaže, da premiranje na takih osnovah dokaj negativno psihološko vpliva na delavce, ki delajo po normah, po drugi strani pa tudi na normirce, ki jih često navaja k raznim nepravilnostim pri normiranju, zlasti pri reviziji norm. Pri določitvi take premijske osnove se običajno postavi določeno »optimalno« preseganje norm, pri čigar prekoračitvi se začne normirčeva prenrja zmanjševati. S tem se praktično zakoliči gornja meja za preseganje, kar ni prav in je škodljivo. Glede na to okrajna komisija za plače zdaj predlaga gospodarskim organizacijam, da tako prem'jsko osnovo izločijo iz svojih premijskih pravilnikov. Premiranje normircev naj bi podjetja — po mnenju okrajne komisije za plače — opustila — v kolikor ne bi mogla določiti ustreznejših premijskih osnov. iliiliiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiliiiiiiiilniiiliii^ 3. O E D E L J E K USODNA NEPAZLJIVOST Pravzaprav pišem te vrstice s precejšnjo zamudo, vendar pa je dogodek tak, da je treba ob njem razmisliti za prihodnje. Starejši so se pripravljali na silvestrovanje, mlajši ' pa — čakali Dedka Mraza. Ponosno so kra-sli novoletne jelke in potem hodili okoli okrašenih drevesc ter jih občudovali. »Se to popravim, še tam je nekam prazno, vse mora biti čim bolj veličastno,« so si dopovedovala mlada srca. V dvoranah in šolskih razredih so se zbirali v tistih dneh okoli okrašenih jelk vsi od najmlajših do starejših. Čakali so, da jih ob:šče Dedek Mraz s svojim spremstvom, da jih nagovori in seveda tudi obdari. Veseli in srečni so sprejeli Dedka v svojo sredo tudi otroci osnovne Sole v Lučinah. Koliko žarečih oči je opazovalo Dedkovo belo brado, njegovo skrbno krojeno obleko. Vse je bil lepo in veličastno, vsi so bili zadovoljni, dokler... Dokler Dedek, tisti Dedek tam izpod Triglava, ni vzel cigarete in jo prižgal. Da, hotel je prižgati samo cigareto, vendar se mu je hkrati vnela lasulja in brada. V hipu je tako rekoč gorel njegov obraz. Ubogi Dedek — upravitelj osnovne šole v Lučinah — je moral zapustiti otroke z dokaj težkimi opeklinami po čelu in temenu in oditi na nič kaj prijetno zdravljenje. V 2ireh so bile v Dedkovem spremstvu tudi snežinke. Otroci tat nekaj starejših je obkrožilo prostor, kjer je stala novoletna jelka, in njihove I oči so navdušeno zasledovale snež'nke, ki so priži- 1 gale svečke na drevescu. Razpoloženje je bilo naj- i lepše, dokler snežinka — 13-letna deklica ni z i laktjo zadela ob gorečo svečko. I Kdo bi pričakoval tako hude posledice... 2 Obleke snežink so bile iz sanitetne iate, obraz pa i so imele namazan s snovjo, ki je vsebovala tudi 1 hitro vnetljivi aceton. I Se pred nekaj minutami razigrana snežinka je | začela goreti — vnela se je njena obleka. Drugi 1 dve snežinki sta ji hoteli pomagat', začeli sta ga- i siti njeno gorečo obleko, pri tem pa sta se vneli | še sami. V prostoru je nastala zmešnjava. Nihče med i starejšimi ni bil toliko priseben, da bi znal de- i klicam hitro pomagati. Začele so goreti tudi nji- | hove kape in rokavice. Ljudje so preplašeni zbe- i žali iz dvorane. In deklice? I Zaradi hudih opeklin so jih morali takoj od- 1 peljati v ljubljansko bolnišnico. Opekline se jim i le počasi celijo. | Kdo ve, če se na njihovih obrazih ne bodo po- 1 znale posledice ognja? Deklice verjetno ne bodo 1 mogle nikoli pozabiti dogodka. Ni prav, če se učimo šele po nesreči, vendar 1 naj bo to vsaj opom'n, da bomo v prihodnje pre- | vidnejši, tovarne pa naj bi razmislile o tem, da Z bi začele izdelovati za take priložnosti negorljiv i material. Lj. 1 militltiiuiiiliiliili ii ■:.iuf:'i'iii!«:;iiii-.iiit!-iiii:'«"i>:i<:i •■xr.i i>i!t'i*fi;i<»-wi'*»is-i-iii«:*>-iMi»i>-t.!i«t>ia isi:a(i«:iiii«ii«ti«i»ii«inMiii«i SEJA UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZRORICE OKRAJA KRANJ Pretekli petek je imel Upravni odbor Trgovinsko zbornice kranjskega okraja sejo, na kateri je sprejel predlog perspektivnega desetletnega načrta razširitve trgovskega omrežja na Gorenjskem z nekaterimi dopolnitvami. Sprejel je tudi petletni investicijski program trgovine. Nadalje je razpravljal o problematiki tarifnih pravilnikov, dal nekatere pripombe k instrumentom letošnjega družbenega plana za trgovino. Razpravljal je tudi o tržni situaciji in imenoval iniciativni odbor za ustanovitev kluba gospodarstvenikov Gorenj-, ske. I. A. DVOLETNA HOTELSKA SOLA V LJUBLJANI Podobno kot dvoletna Ekonomska srednja šola za ljudi, ki so aktivno sodelovali v NOB, so ustanovili v Ljubljani tudi dvoletno hotelsko šolo. Solo, ki začne s poukom danes, bo obiskovalo z Gorenjske 12 vodilnih uslužbencev v gostinstvu. I. A. TEČAJ RK V KAMNIKU V četrtek se je začel v Kamniku zdravstveni tečaj za žensko mladino, ki ga je organiziral Okrajni odbor društva Rdečega križa. Tečaj bo trajal 12 dni, udeležuje pa. se ga 24 deklet iz kamniške in okoliških občin. Stanovanje in hrano imajo v dijaškem internatu. Z. 3-DNEVNI SEMINAR ČLANOV ŠOLSKIH ODBOROV IN PREDSTAVNIKOV LMS ZAKLJUČEN V četrtek, 17. januarja, se je v Kranju začel seminar za predstavnike organizacije LMS in mlade člane šolskih odborov. Seminar je organ'ziral Okrajni komite LMS Kranj. Udeleženci so na tridnevnem seminarju poslušali predavanja o zunanji politiki in gospodarstvu, družbenem upravljanju na šolah, šolski reformi, o delu organizacije LMS na šolah itd. Razen tega so se razgovarjali o literarni dejavnosti med srednješolci in vajenci, o delu šolskih odborov, razrednih skupnostih, posebno pestra pa je bila razprava o prav;cah in dolžnostih vajencev ter pogostih pojavih izkoriščanja le-teh. Zanimali so se tudi za delo pionirskih organizacj in se razgovarjali o načinu pomoči, ki naj jih nudijo mladinci pionirjem. Seminar je bil zaključen v soboto; vsi udeleženci pa bodo predložili še pismene naloge o vsakdanjih problemih na šolah in hkrati razložili, kako so jih do sedaj že skušali sami reševati. Glas Gorenjske 3 Kranj, 21. januarja 1957 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8 — tel. 218: Od 12. do špinača merica merica 25 din, 20 din, jabolka radič 35—45 Vsako dotikanje kovinskih de lov in naprav za električno vle ko je smrtno nevarno. dinarjev kg, korenje 15 dan kg, Posebno na potnih prehodih por 7-12 din kom, fižol 85 dn in nadvozih je paziti na višino liter, jajca 25 din, sladka sme 19 januarja dr. Sveto Petrovič; . od 19. od 26. januarja dr. Vinko naklada in ne sme priti do po- tana 150 din liter, sirček kom. Vrbnjak. MALI OGLASI Pogrešam čistokrvnega ovčarja z imenom »Zubi«. Kdor kaj ve, kje bi se nahajal, naj proti nagradi j^vi Dolinarju, Huje 18. Od Kranja do Rope sem 13. januarja izgubila očala. Prosim proti nagradi vrniti na upravo lista. Od Kokrškega mostu do Jezerske ceste je 17. januarja izgubljen otroški čeveljček. Vrniti proti nagradi Marčanu -• »Projekt«. Dobi se ženska zapestna ura izgubljena v kinu »Storzič«. — Naslov v oglasnem oddelku. Prodam 2 skobelnika in moško kolo. Bališ, Vod ce 48. Kupim rabljeno omaro za srednega dotika elektrif kacij-skih naprav z raznimi predmeti. Direkcija jugoslovanskih železnic Ljubljana 12 din. peteršilj zavitek po 10 din, čebula 100 din kg in češenj 7—15 dn glavica. ■■HHHnPHPin KINO RADOVLJICA 22. film, drama »KO ZIMA PRI DE«. V torek ob 20. uri ter v sredo ob 17.30 in 20. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 22. januarja ob 16. uri — zaključna predstava za tovarno »Iskra«. Aristofanes »LI-obleko. Ponudbe poslati na upr. SISTRATA«. — Mlad ni prepovedano. lista. TRŽNI PREGLED Preklicujem bolniško knjižico Četrtek, 24. januarja ob 20. •t. 522330 na ime Helena Skr- uri — izven. Aristofanes »LI-Janc. Zg. Duplje 3. SISTRATA«. — Mladini prepo- Prodam prav malo rabljeno vedano. €-cevno pečico znamke »Zephir« — cena 15.000 din in dobro ohranjeno moško zimsko suknjo. — Rožič Marija, Tržič, Ku-kovniška p. 3. Prodam brejo 2 leti staro ko-«o. Zglasiti se pri Jakelj P. Ver-Je 79 p. Medvode. Prodam radijski sprejemnik »Amerson ZM« — 4-cevni. Naslov -v upravi lista. Preklicujem obtožbe izrečene Proti Hudobivnik Jožetu, Ko-krica 18 o poneverbah zadružnega denarja, kot neresnična. — Kopač, Kokrica. SKOFJA LOKA Rodile so: Julijana Vizjak iz Breznice štev. 8 — sina, Ana Tavčar iz Zminca štev. 14 — in 23. januarja, ameriški ncerko, Ivana Stanonik iz Starega dvora 2 — sina, Ana Sta-non:k iz Ožbolta nad Zminrcm št. 10 — hčerko, Ivana Pušar iz Puštala 88 — sina, Julij ana Set-nikar iz Puštala 80 — hčerko. Ljudmila 2ontar iz Virmaš št. 2 — sina. Poročili so se: Rudolf Jurčič, poljski delavec in Jožefa Bož-nar, .poljska delavka; Jane; Fojkar, brivski pomočnik in Alojzija Pokoren, frizerska pomočnica. Smrti: Ivana Sink iz Stare Loke 29. TRZIC Poročili so se: Anton G ros čevljarski modelir iz Tržiča in Marija-Magdalena Urbane, pre-šivalka iz Sebenj; Ciril Laus segger, tovarniški delavec i Tržiča in Viktorija Novak, pre-dilka ;z Tržiča. Smrti: Vesna Bečan iz Tržiča V KRANJU Pretekli petek je padlo živo par"tizanska~Cesta~7" OBJAVA Stanovanjska komisija pri 80 din za kg, orehi 80 do 85 din Svetu za stanovanjske zadeve za liter, jabolka pa od 25 do ObLO Kranj obvešča vse pros:l- *0 din. ce stanovanj, ki imajo vložene Prošnje pri Stanovanjski upravi Kranj, da se lista pričako- srebro na Gorenjskem 15 stopinj pod ničlo. To je bil bržkone tudi vzrok, da so bile vrste branjevk ob stojnicah na živilskem trgu v Kranju zelo razredčene. Zaradi mraza se je najbrže premislila tudi marsikatera gospodnja, ki sicer redno obiskuje kranjsko tržnico. Blaga je bilo sila malo. Cene so se sukale v naslednjih višinah: jajca 27 d'narjev, kislo Prevzemnika večjega kmetij zelje 56, kisla repa 23 din, ko- skega Namesto da t renje 40 dinarjev za kg, glavi- Poi?*al 2eno" w bi *»» «<*5° ca češnja 10 do 15 dn, skuta ^nJila, zvablja na posestvo de- kleta, ki j;im po večini obljuibi zakon, vendar jih pozneje, ko mu začno presedati, odslovi. Tako je storil tudi z D. B., delavko iz »Iskre« v Kranju. Z §§ S SODIŠČA GNUSNO PONAŠANJE DO MLADEGA DEKLETA Sestindvajsetletni Jože Noč iz Javorniškega rovta je uslužben v elektrarni na Jesenicah, razen tega pa je tudi določen za II. državno prvenstvo v kegljanju na ledu Ena izmed najmlajših zimsko V ek'pnem tekmovanju so športnih panog pri nas je keg- dosegli: 1. Bled E 22 točk; 2. ljanje na ledu. V tem zimskem Jesenice E 22 točk; 3. Bled D 22 športu so pokazali doslej naj- točk; 4. Jesenice C 22 točk; 5. več prizadevnosti blejski, jese- Jesenice D 16 točk; 6. Bled B niški in celjski kegljači. Ze na 14 točk; 7. Jesenice A 13 točk; prvem sestanku odbora za keg- Bled A 13 točk; 9. Jesenice F ljanje na ledu je bilo sklenje- 12 točk; 10. Bled C 12 točk; 11. no, da bo II. državno prven- Jesenice B 10 točk; 12. Bled F stvo v kegljanju na ledu na Je- m točk; 13. Celje B 10 točk; 14. sencah, kjer so zato, z ozirom Bled G 6 točk in 15. Celje A 6 na umetno drsališče, najboljši točk. pogoji. V soboto so prispeli na Jese- Plasma posameznikov je bil niče kegljači na ledu z međa naslednji: 1. Jakob Olip Bled in iz Celja. Pod pokrovitelj- 35 točk; Pavel Plemelj 34 točk, »tvom Okrajnega odbora SZDL 3- Maks Vister' Jesen ce x34 in pod vodstvom jeseniškega točk; 4. Franc Zumer 31 točk; kegljaškega kluba je začelo v Miha Repelj, Jesenice 29 točk; 6. soboto ob 14. uri na Jesen:cah Slavko Košenina, Bled 27 točk; II. državno prvenstvo v keg- 7- Stanko Hribar, Bled 25 točk; lianju na ledu. Prvenstva so se 8. Jože Cerne, Bled 25 tečk; udeležili člani kegljaških klu- Matko Ulčar, Bled 25; 10. Stan- bov z Bleda, Jesenic in iz Ce- ko Knaflič 24 točk itd. lia. V skupinah je tekmovalo 15 ekip, od teh 7 z Bleda, 6 z Jesenic in dve iz Celja. Posamezno je tekmovalo 52 kegjja-čev Prve tri ekipe bodo odšle na mednarodno prvenstvo, ki bo 9. in 10. februarja v Velsbergu v Italiji. U. DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU BO V BEOGRADU IN NE NA JESENICAH Pred tednom dni smo poročali, da bo državno prvenstvo v hokeju na ledu na Jesenicah. IIK Jesenice je sprejel organizacijo prvenstva zaradi tega, ker je Hokejska zveza Srbije odpovedala prireditev zaradi pomanjkanja finančnih sredstev., Na petkovi redni seji Hokejske zveze Jugoslavije pa so ponovno sklenili, da bo državno prvenstvo v Beogradu in bo morebitni finančni primanjkljaj krilo podjetje »Tašmajdan«. — Zal bomo naša dva predstavnika na državnem prvenstvu — HK Jesenice in Ljubljano — spremljali v ogorčenih borbah za najvišje mesto zgolj v mislih. Od petka do nedelje II. zvezna namiznoteniška liga Drugi del II. zvezne Hge za prvem turnirju te lige, okto- moško ekipe bo od 25. do 27. bra v Beogradu, so Kranjčani januarja v Kranju. NTK »Tri- osvojili tretje mesto za Opati- glav« ima že sedaj vse urejeno jo In Slogo. Ker bodo tokrat za to tekmovanje. Za gledalce domačini nastopili okucpljeni, bo tekmovanje v zgornji dvora- saj razpolagajo kar z vrsto ni Sindikalnega doma, turnir pa igralcev in bodo tudi primerno bo tudi v zgornji telovadnici I. pripravljeni, lahko upamo na gimnazije. Na turnirju bi mo- ugoden plasma. Sami igralci in TliZlC Tržnica je že dlje časa slabo lepimi obljubami jo je znal pri-valcev za leto 1957 ne boobj'a- založena. dovoz pridelkov je vabiti na posestvo. Govoril ji je vila popreje, kot meseca maja iz sledečih razlogov vedno manjši, kar gre pripiso- tako zapeljivo in ji obetal to- vati mrzlemu vremenu. Na trž- liko dobrega, da Je D. B. v 1. Ker morajo upravni odfoo- ni,ci Je nekaj jabolk dokaj dobre Kranju zapustila službo in se Ti DS podjetij izdelati Jisto pri- kvalitete po 42 do 44 d:n, dalje preselila na posestvo. Tam je z Čakovalcev za . stanovanja iz cebuila po 100 din, češenj po 15 vsemi močmi in zmožnostmi vo-svojega stanovanjskega fonda, s dinarjev glavica, jajca po 26 d-'la gospodinjstvo in — vse je katerim bodo v tekočem letu dinarjev kom. Kislega zelja ali bil° prav, dokler niso nastale razpolagali. repe ni, nepričakovano pa se na posledice intimnejših odnosov 2. Ker je ostalo precejšnje tr8u pojavlja več smetane in z Nočem. Takoj, ko je Noču raz-*tevilo pričakovalcev iz liste za sirčka. Tudi domačega žganja odela, da pričakuje otroka, se leto 1956, ki še niso dobili sta- ne manjka. Sadno žganje pro- Je na mah spremenil. Nič več novanj. dajajo po 450 din in slivovko ni bila zantf pridna in skrbna, 3. Ker se predvideva, da pred Po 500 din. ni* več se mu ni znala prav mesecem majem 1957 ne bo na Trgovine s sadjem in zelenja- obrniti. Slo je celo tako daleč, razpolago stanovanjskih prosto- vo so dobro založene, cene so da mu Je celo »preveč« skuha-rov za nove dodelitve iste kot drugod, očitno pa nižja la- ZafeJ Jo je vedno huje zba- Za tekoče leto bo sestavljena od blaga na tržnici, saj so ja- dati in sramotiti. Nič več ni «sta pričakovalcev za celo le- bolka v trgovini za nekaj dinar- J*0** sllšati ° izpolnitvi oblju *o skupaj. objava Objavljamo, da podjetje »Odeja« Skofja Loka sprejema usluge od privatnih strank od 15. I. 1957 do preklica. Tovarnr. prešitih odej »Odeja« Skofja Loka RAZPIS jev cenejša. Čebula je v trgo- be> da J° bo Poročil. Tako sta vini 10 din cenejša kot pri pridelovalcih. KAMNIK Zaradi hudega mraza je bil v soboto živilski trg v Kamniku slabo obiskan. Prodajalke so skrbno zakrivale radič in špi- načo, da j;m sproti ne zmrzne, . , , , prodajale pa so oboje po 50 din ^alu še e"'krat ,vrr"la f° nje je postalo za rahločutno dekle neznosno in se je odločila, da Noča zapusti, čeprav so bila zanjo zaprta že skoro vsa vrata za primerno zaposlitev. Težko je prenašala tudi to, da bo rodila moškemu, ki jo je tako hitro zavrgel Odšla je od Noča, vendar se četrt kg. Jajca so bila po 22 do Upravni odbor Poslovne zve- 24 din komad, surovo maslo . ze za gozdno in lesno gospodar- četrtinskih zavitkih po 110 in stvo Kranj, Titov trg 2, poštni 120 din, čebula po 100 d n kg, predal 195 RAZPISUJE MESTA: Klavnega računovodje dve mesti knjigovodij — knji govodkinje brazbo. Pogoji za jabolka po 35 din, rumena koleraba 40 din, rdeča pesa 30 din kg, kaša 70 din liter, koruza po 40 din liter. V kamniških mesnicah so do s potrebno izo- zdaj prodajali goveje meso po enotnih cenah.. Za drugovrstno avnega računo- meso si plačal prav toliko kot vodja: visoka ekonomska šola s za prvovrstno volovsko. Pod- 6-letno prakso v računovodstvu jetje »Meso« je zdaj ustreglo na vodilnih mestih ali absolvent upravičenim zahtevam gospo- ekonomske srednje šole z 10- dinj in določilo za goveje meso letno prakso na vod lnem me- dvojno ceno. Da ne bi bilo pri etu računovodstva, odnosno ra- tem zamenjave v škodo potroš- čunovodja z najmanj 15-letno nikov, bo prodajala goveje me- računovodsko vodilno prakso. 60 druge vrste po 170 din kg Plača po tarifnem pravilniku samo poslovalnica na Trgu svo- - dogovoru. Nastop službe takoj. (svinji, Pftnsh kot ostale *~ "J°6U":"1 ^ JC In navedbo dosedan e orakse , ,P , t , ti! balj *aradi trme ln Preobčull i «a vod Inih mestih je predli- £jova!mce^/se