^Jg) POUK IN ZABAVA fl/o M 1 a cl i r i s a r. Priobčil Vojieli Sitsch. Časih pridejo k vam komedijanti, ki vam kažejo za majhen denar velike umet-nosti. Današnji »Zvončkov« mladi risar vam kaže prizor in take komedije. Največji umetnik je pač uboga para — medved, ki mora plesati po dveh ter biti poslušen svo-jemu mojstru, ki ga poteza za obroček, pripet mu v nosnicah. A kosmatincu to gotovo ni prijetno. o j Kako dolgo prebijejo Ijudje brez spanja? petnajst dni in noči brez spanja. Več ni vzmogla njegova moč. Premagal ga je Koliko časa lahko prebije človek brez končno spanec, ki je trajal neprenehoma spanja, je zavisno od posameznikove te- dvainsedemdeset ur! A za ta svoj pogumni lesne moči. Trije dnevi in tri noči brez poizkus je bil pozneje bridko kaznovan: vse spanja navadno zadostujejo, da bolnik svoje žive dni ni več mogel mirno in zdr- zblazne. Vendar niso neznani slučaji, ki žema spati. — Še žalostnejša je bila usoda nam kažejo, da more človek prečuti še ameriškega milijonarja B ain a. V neizmerni dlje časa. Pomorski kapitan Tanner je želji po bogastvu se je odrekel okrepčujo- n. pr. prebil brez spanja štirikrat štiriin- čemu spanju. Že kot deček, ko se je učil dvajset ur. Ob njegovi ladji je razsajal v železniški trgovini, je začel uporabljati strahovit vihar, in pogumni mož ni v tem tudi noč za delo. In sicer je delal tako, da času zatisnil niti očesa, da je rešil svojo je v gotovih presledkih pritrgal minuto za ladjo in Ijudi, ki so bili na nji, gotove minuto svojemu spanju. Čimbolj se je pogube. — Zdravnik dr. Staines je hotel množilo njegovo bogastvo, tembolj je begal poizkusiti, koliko časa more človek vzdr- od njega spanec. In ko je dospel do svo- žati brez spanja. S pomočjo medicinskih jega smotra, ko se mu je namnožilo imetje sredstev se mu je posrečilo, da je prečul do neizmernega bogastva, je izgubil popol- « -5h 170 f<~ noma spanje. Nobeno sredstvo mu ni po- nati zlomljene ude. Na obstreljenem klju- magalo, in najslavnejši zdravniki niso našli naču je namref opazil, kako se je začel zdravil, ki bi vrnila spanec temu boga- sam zdraviti. Iz lastnega perja in s pomočjo temu siromaku. Njegovi možgani niso več svoje krvi si je napravil kljunač nekak mirovali: delali so neprenehoma. Samo močan lep, ki ga je položil na obstreljene ropot ga je omotil za kratke hipe, in sicer noge, katere je potem še lepo obvil s per- tnu je najbolj prijalo drdranje voza in ro- jem. — Drugi prirodoslovec je našel ob- potanje krogel. streljenega kljunača, ki si je obvi! zlomljene Ure in ure je moral njegov sluga pre- noge s perjem in z vlažnim mahom. metati krogle, da so ropotale. Milijonar pa ft^j«™^ VnT^moK °-riM El*abeta V **"«*• noči prevažati po kameniti, raztrgani cesti V Solnemgradusoodkrili preteklega me- v razbitem vozu, samo da je mogel boga- seCa spomenik umrli cesarici Elizabeti, o tinec zadremati za trenutek. Neke noči, ko kateri je znano, da ie tudi zlagala pesmi. je zopet ropotal poleg njega sluga s krog- Ob tej priliki ie poročal neki list, da ni lami, se je mihjonar hipoma pominl. »Ali bila pokojna cesarica samo pesnica, ampak je mogoč«, se vpraša sluga, »da je gospod tudi tiskarska zlagarica in tiskarica. Svoje zaspal?« — Prenehal je z ropotanjem rn pesmi je sama v tiskarnici stavila in tiskala. se nagnil k milijonarju. In v resnici! Spal Tudi nemški cesar Viljem II. se je učil je čvrsto in nevzdramno! Zadela ga je kap! Več mesecev tiskarske umetnošti v tiskar- — Koliko noči brez spanja pa prebijejo v nici Trovvitzshevi v Berlinu Že soprog skrbeh in molitvah naše dobre mamice, cesarice Marije Terezije, cesar Franc, je tega ne ve nihče, to ve samo On, ki je delal ob tiskarski omari in ob ročnem vsegaveden. stroju. Pregovorl. Kolesar in tiger. Kdor mirno molči, lepo govori. Francoski kolesar Rosny je napravil Kdor se ne boji besede, se ne boji ni palice. z dvetma tovarišema izlet na malajske Kdor govon resnico, hvali Boga. otoke, kier je poznal posestnika plantaže, Kdor vzame tujo kokoš, pnveže svojo. Van de Ouvelandta. Dasiravno je gostitelj Kdor zajutrkuje vino, večerja vodo. svoje francoske goste svaril, naj ne izletajo Kdor preveč določa drugemu, pozablja sebe. predaleč v okolico, ker se po ondotnih Težko je sedeti modrijanu med bedaki. goščah nahajajo tigri, je šel Rosni vendarle Težko mu je do smrti, kdor si zlo oprti. s svojim kolesom na izprehod. Kolesaril pa V delu je mnogo, v ščedljivosti več. ni dolgo, zakaj cesta ie postala kmalu jako Volk menja dlako, a nikdar volka. slaba. Zato je Rosnv vozil kolo poleg Voda in ogenj sta dobri slugi, a slaba go- sebe. Hipoma pa je nedaleč sebe zagledal spodarja. _ ogromnega tigra, ki je pil vodo. Kolesar Vreme zida in razdira. je bil brez orožja, zato se je zavedal, da Zima ujeda brez zob. ga more rešiti le kolo. Hitro ga je torej Zabo je labko nagnati v vodo. zasedel in vozil, kar je mogel naglo. Tiger Zerjavica tli tudi pod pepelom. pa ga je takoj ugledal ter udrl skokoma za njim. Radi slabe ceste bi bil kolesar « i \i\ "-tir- malone že izgubljen. Že je slišal tikoma soism pociiM. za seboj hropenje tigra, ali takrat se je Nekatere Šole imajo že sedaj velike začela dobra cesta, in Rosny je vozil naglo šolske počitke, druge pridejo pozneje na kakor blisk. Sele blizu plantaže in spnčo vrsto. Šolske počitke imamo zato, da se «nka 'judi se je tiger ustavi) in se vrnil. nam okrepi telo in razvedri duh. Obojega R?sny pa se je nezavesten zgrudil go- smo potrebni! »Zvonček« želi svojim na- stitelju v naročje. ročnikom in bralcem vesele počitnice. Ti- stim, ki prineso dobra izpričevala dornov, Resnice so pač prijetne, a oni, v katerih izpri- ' čevalu se ščepiri nebodijetreba »kljuka«, če jma5 zdravje, imaš živlienje, bodo nemara delali nekoliko pokore. Pa fe imaš bolezen, imaš trpljenje. to nič ne škoduje. Saj zasluži vsako delo svoje plačilo! * Kdor napreduje, se raduje, Ptiči — zdravniki. kdor nazaduje — žaluje. Neki švicarski prirodoslovec je dognal, ¦ da znajo ptice čudovito spretno ravnati z », ¦ ... . • ranami na svojem životu. Na kljunačih je ™%°0 ?°oH umotvori ' dokazal, da si s pomočjo kljuna in perja t0 s0 tV0J1 umotvorl- obvežejo rane in si celo poizkušajo izrav- ^ -3* 171 HSS- Pojdi med bolnike in uboge, Kdor sebe izpopolnuje, da spoznaš sveta nadloge. druge poučuje. Kdor spozna svoje slabosti, Pametnejše je darovati nego li posojevati. škodoval ne bo bližnjemu dosti. Kdor prehitro zaupa, Če nesrečne iz nesreče dvigaš, že v sedanjost si vlije strupa. pa nevednim z ukom luč prižigaš, rajsko cvetje sebi seješ. * ^ Krepostno življenje daje zlate obresti, pregreha spodi nas z lastne posesti. Če si pripravljen na samo nesrečo, v sreči nabiraš zlata si v vrečo. * ^ Mladost brez lepega cvetja je suša sredi poletja, Dobro želi, dobro stori, je žito polno snetja. tvoji bodo rajski dvori. Postavi bližnjega pred ogledalo, Če znaš posvetno prav ceniti, tvojih slabosti se bo sto pokazalo. v življenju se ne daš motiti. A/. K. Sezun. Črrio kravo, molzo našo. Besede zložil Frančisek Levstik. Uglasbil Fr. Ks. Schneidtr. iiVeselo. m f > > >_ Čr - no kra-vo, mol-zo na-šo Gre-gor že-ne v log na Zvo-nec po -je pre-Ie - po, Gre-gor gluh je na u- Pri - de kra-va do br - vi-ce, do br - vi - ce, do vo- Mle-ka do-sti nam po - de-li; dve če - bri - ci, dve ke- U_f i ' ". f v ' ^-f^ f r-r—* * pa-šo, star pa - stir in po - go - njič, ne bo - ji se vol-ka ho, Gre-gor gluh je na o - be, kar naj - bo - lje sam on di-ce, na - po - ji se ter na - pa-se, tam-kaj mla - da tra-va bli - ci, dve če - bri-ci, dve ke - bli-ci, drobno ka - šo znjimza- \Ji>[>]/ ' \ v \ * nič; le - sko - va-čo je pri - jel, ča - di zvonecsam pri - pel. ve: kra-vi - co za rep dr - ži, da je kam ne i - zgu - bi. ra-se. Pa-si, pa-si, kra-vi - ca, kjer je meh-ka tra-vi - ca! bč-li! Mle-čna ka-ša, ma-ti naša in o - tro-ška sladka paša. -s* 172 «~ Besedna naloga. Priobčil Gregorc. ~ Besede značijo: 7~~~^~| 1. soglasnik, aljaaaj I b ~ 3> goro na Primorskem, 77T"b b "b~ b ~ *¦ avstrijskega vojskovodjo,- ------------------------------ 5. žensko krstno ime, - ___ c c c c c c [ c 5 dragocen kamen, c|čččččččč 7- cvetico, -------—-----------n—r^----------8- moško krstno ime, d| dj d d d| d| d d| e 9> merQ) ^ e | e e e c e e f | f 10. ptiča, f f j f f " 11. orodje, ------------------------ \2. rastlino, f g g i g 1 g 13. mladinski list, g g g I g h 14. pijačo, ~t~\ t, h it~tt" nr l5- živaic°> h | h | h | h | h h j j h 16 mesto na Jutrovem; i i i j i | i i i i j 17. šolski predmet, ~i i I i | ;Ti ! i I i ~Yrk 18- barvo' -.____LA-LAIJJ-U^LL-------i— 19. bogatega kralja in modrijana iz k k| kj k|.k| N| 1 1 1 1 - starega veka, 1 1 m ra I m I m I m n n 20. slovenskega pisatelja, -^------------=--------------------------- 21. vrsto živali, ___I n n n | n | o j o | o | o o |___ 22 ničvrednega človeka. .0 P { P | P l P | P l r l r l r r I r Besede po sredi od zgoraj niz- rjS|S sjg s s|s|š šš doli izražajo časten klic vsem čita- -------------------,---------------------------------tcljem »Zvončka«. tt tt|tt u u | u u, u u u j v I v | v | v v v v | v v v | v -------------------------------------------------------------------i— Rešitev in imena rešilcev priobčimo 1 ' z 1 z ' z 1 z ' z z I z ž ž z ž I ž v prihodnji številki. Rešitev rebusa v sedmi številki. Z reševanjem te zastavice bistrite si glavice. Prav so ga rešili: France Nosan v Radovljici; Pepi Ižanec in Micika Potokar, nčenki v LjtibJjsni; Mtnka Klinar, učenka v Radovljici; Anica Naglič, Milko in Slavko Naglič, učenca v Ljubljani; Franc Rautcr, Kukovec, Ludovik Kociper, tičenci v Svetinjah pri Ormožu. --—sx=>^^ $ » listnica. » » ^Qo. nad Š. X.; iV» tako lahko pisati fesmi, kaj? Dobro voljo imate, to je res! Morda Vam tudi ustrezemo, Le natisnemo vsaj eno izmed poslanih pesmih kar na lem mestu. Vaš *Studenček* se glasi: Studenček pri cesti izvira hladan In glej pri studencu kozarec pomit, in teče fo logih iez širno ravan, kdor koče, kdor hoče, naj pride sem pit, oj bister, oj bister studencek je to, saj pjače od studenčeka boljše je ni, ki potniku iejo vtolaii strasnd. saj voda je bolja kot likeri vsi. Ce se Vam zdi, da je to dobro, boste sčasoma izprevideli, da stc bili v zmoti. — Tudi ia M mesec je posiljati spise na zadnjič objavljeni naslov. — Cenjene naročnike, ki so nam še I na dolgu, prosimo, naj se nas spomnijo. ¦ | ,,ZvoneelL" izhaja 1. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 5 K, pol leta 2 K 50 h, četrt leta 1 K H 25 h. — Izdajatelj, upravnik in odgovorni urednik je I^llku Jelenc, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta St. 7. — I Rokopise je poSiljali na naslov; Engclbert CttUKl. Bimaj (Wien\ IX., Porzellangasse Nr. 20, II., III./31._____ H La.st in založba »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev«. — Tiska »Narodna tiskarna« v Ljubljani. fl