tte¥llka 31 • leto XU •j^ena 250 din ________________________________________________________________________________________Celle, 6. avgusta 1987
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGAKIZACIJ SZDL CEUE, lASKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SHIABJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Kaj še hočemo lepšega! Sonce, morje, šport, ribolov, lep pogled. Za tiste, seveda, ki si lahko vse to
se dušite v vsakdanjih skrbeh pa pošiljamo tole razglednico. Z lepimi pozdravi, seveda.	^DIMASNEC
Na Kozlanskem zdaj zadnji brigadirji
V	ponedeljek se je na Zvezni mla-
dinski delovni akciji Kozjansko 87
začela tretja, zadnja delovna izmena,
v kateri bodo do konca meseca delali
mladi iz Kosjeriča, Bačke Palanke in
Tuzle. S tem dnem pa so potrdili za
poveljnika akcije Silva Tratarja, ki
je doslej opravljal dela namestnika
poveljnika za delovišča.
V	drugi delovni izmeni so brigadirji
opravili 14 tisoč 400 norma delovnih
ur, vrednost opravljenih del pa ocenju-
jejo na nek^ manj kot 38 m^onov
dinaijev. V poprečju so brigadiiji pre-
segali normo za 35 odstotkov, nek^
delovnih zastojev in izpadov delovnih
^pa so imeU zaradi deževnega vreme-
■la- S tem so izgubili približno 1000
"lelovnih ur, kar se pri končnih delov-
nih rezultatih prav gotovo pozna. Sicer
pa so v drugi delovni izmeni na Koz-
janskem delali tudi mladi v specializi-
rani brigadi Rdečega križa, ki so poleg
brigadirskega vrtca v kr^evni skup-
nosti Breze, opravili še veliko po-
membnih del pri spravilu kmetijskih
pridelkov, pomagali so starejšim kra-
janom in urejali skladišča materiala, ki
ga potrebujejo ob elementarnih nesre-
čah v laški občini.
V zadnji delovni izmeni bodo briga-
dirji v prvih osmih dneh kopali jarke
za vodovod v sevniški krzOevni skup-
nosti Boštanj, nato pa bodo vse tri bri-
gade delale v šentjurski občini. Tu na-
mera vžg o dokončati obnovo in izgrad-
njo elektrifikacijskega omrežja, urejali
pa bodo tudi cesto na Jezercih. V zad-
njih dneh letošnjega brigadirskega po-
letja bodo mladi gradili še vodovod v
krzoevni skupnosti Slivnica.
Do konca letošnje Zvezne mladin-
ske delovne akcije Kozjansko 87 bo
poveljnik Silvo Tratar. Novi poveljnik
je poleg Andreja Lapomika, ki je od-
govoren za brigadirsko naselje Jožeta
Perčiča v Šentvidu pri Planini, tudi
edini, ki je v vodstvu vse od začetka
akcije. Na Koganskem pričakujejo, da
se bo zadnji teden akcije v vodstvo
vrnila tudi povelj niča prve delovne iz-
mene akcije Andreja Stopar, vendar
je to odvisno od ^enega zdravstvene-
ga stanja. Stopaijeva se je namreč po-
škodovala v prometni nesreči v začet-
ku druge delovne izmene, v vodstvu
akcije pa bi bila njena pomoč pri pri-
pravi zaključnih poročil več kot do-
brodošla.	IVANA FIDLER
FlosarskI »ho-mk^ Iz
Uubnega
Flosarji so se obiskovalcem letos do-
bro predstavili. Stran 9.
Toper polrebule stalno strokovno oklpo
čeprav ne najboljši pa so polletni dosežki v tej tovarni
obetavni. Stran 3.
Škropiti bo boba
Napotki za zmanjšanje škode po toči. Stran 8.
V Šentjurju bodo
te dni praznovaii
¥ nodollo odkrltlo spominsko ploščo na
Brll0l0¥l blšl
v občini Šentjur praznu-
jejo svoj praznik 18. avgu-
sta v spomin na osvobodi-
tev Planine, letos pa se bo-
do praznične prireditve vr-
stile vse od 7. do 22. avgu-
sta. Že v nedeljo, 9. avgusta
bodo v Presečnem pri Dob-
ju odkrili spominsko ploščo
na rojstni hiši revoluci-
onarja, doktorja Jožeta Bri-
leja-Boljka.
Slovesnost ob odkritju
spominske plošče na Brileje-
vi rojstni hiši pripravljajo
kržoani Dobja pri Planini,
kjer bo tudi letošnja osred-
nja praznična prireditev.
Slovesnost se bo v Preseč-
nem začela v nedeljo ob 16.
uri, slavnostni govornik pa
bo predstavnik skupščine
Socialistične republike Slo-
venije Jože Pavličič. V Pre-
sečno so povabili tudi sorod-
nike pokojnega Jožeta Brile-
ja-Boljka, njegove sodelavce
z Ustavnega sodišča SRS in
Sergeja Kraigherja ter Lidijo
Šentjurc.
Slovesno odkritje spomin-
ske plošče na Briljevi rojstni
hiši bo le ena izmed praznič-
nih prireditev v šentjurski
občini, sžu pripravlj^o še vr-
sto športnih in kulturnih sre-
čanj. V proslavljanje občin-
skega praznika se bo v Šent-
jurju vključil tudi večina
društev, največ prireditev pa
bo v občinskem središču ter
v kržgevni skupnosti Dobje.
Omeniti velja še odprtje raz-
stavnega salona pohištva v
poslovni stavbi delovne or-
ganizacije Bohor, saj je to
novost v šentjurski občini. V
Bohorju so sprva nameravali
urediti razstavno galerijo, ki
je v občini prav tako ni, ven-
dar so se odločili za razstavni
salon pohištva, ki je glede na
lesno dejavnost Bohorja še
bolj zanimiv.
Osrednja prireditev praz-
novanja občinskega prazni-
ka bo v nedeljo, 16. avgusta v
Dobju pri Planini, dan pred
tem pa se bodo na slavnostni
seji sestali vsi zbori občinske
skupščine in vodstva druž-
benopolitičnih organizacij.
Ob prazniku bodo podelili
tudi 2 plaketi in 6 priznanj
»18. avgust«.
IVANA FIDLER
Tovarna iveric
spet obratuje
1*0 odpravljenih posledi-
požara in eksplozije v
®®ratu surovih ivemih
J^ošč Gorenja Glin Nazarje
^ ponedeljka nazarska to-
»arna ivemih plošč ponov-
no obratuje.
. V teh dneh preverjajo de-
jovanje vseh naprav, da bo
jovarna kar nžOhitreje priče-
^ obratovati s polno zmoglji-
vostjo.
Zaradi požara in eksplozije
tovarni ivemih plošč niso
^elali 40 dni, kar pomeni za 9
^soč kubičnih metrov manj-
°o proizvodnjo surovih iver-
eh plošč. Zaradi zadostnih
^jog na srečo ni bilo motery
p oplemenitenju in frnali-
^ciji ivemih plošč.
^ Avgusta bodo v tovarni
Pravili še zadnje poizkuse z
. ovim lepilom, proizvodnja
ravj^' P" kateri bodo upo-
^^Ijali izključno lepila z mi-
''^alno vsebnostjo formal-
dehida pa bo stekla septem-
bra. Vse plošče, ki jih bodo
od septembra naprej izdelali
v Gorenju Glin, bodo zado-
stovale evropskemu standar-
du »e 1«, s čimer si žeU de-
lovna organizacija zagotoviti
dolgoročno rast izvoza pohi-
štva in prisotnost na tujih tr-
žiščih.
Savinjske gostinsko-turistične razglednice
Na prvi fotografiji si lahko ogledate cenik, ki so ga skupne službe Hmezadove delovne organizacije Gostinstvo-turizem iz
Žalca pripravile za bife na kopališču v Preboldu. Liter žganih pijač denimo stane 7000 dinarjev. Sost lahko torej upravičeno
pričakuje, da bo za takšno ceno dobil whiskey ali pa domači sadjevec. Kakšna bi n^j bila cena kave se še niso odločili, pivo
pa je po 600 dinarjev. Za tako površno napisan cenik je verjetno kriv objektivni razlog, saj je znano, da imajo v družbenem
sektorju gostinstva težave s kadri.
Na dmgi fotografiji pa si lahko ogledate vhod v nekdanji kamp Savinjski log v Preboldu, ki že nekaj let ne sprejema več
turistov, ker se to ne izplača, izplača pa se zasebni kamp, kije od tega oddaljen le slab kilometer. Po sliki sodeč so hotelske
prenočitvene zmogljivosti tako zasedene, da je bilo treba posteljo in žimnice postaviti še v naravo. Škoda, da ni zraven še
dežnikov.	LJUBO KORBER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
6. AVGUST 1987
Ponovno brez izgub
Potem, ko so v tromesečju
tega leta imele nekatere de-
lovne organizacije v gospo-
darstvu in negospodarstvu
v konjiški občini večje ali
manjše izgube, med njimi
Kostroj, Kongrad, Resta-
vracija Petrol, gozdarji, šol-
stvo in zdravstvo, so v obči-
ni hitro in, kot kaže učinko-
vito ukrepali. Gospodar-
stvo in negospodarstvo ko-
njiške občine je ob polletju
ponovno brez izgub.
V občini ugotavljajo, da
večino zastavljenih resolu-
cijskih ciljev zdaj uresniču-
jejo. Rast industrijske proiz-
vodnje je predvidena s peti-
mi odstotki, v polletju je bila
uresničena s 3,3 odstotki, za-
poslovanje z 1,7 odstotki, do-
seženo pa je bilo nekoliko
večje, in sicer 2,8 odstotno.
V izvoz so vključene prav
vse delovne organizacije v
občini, ki so, pretežno na
konvertibilno področje, iz-
vozile za 23,5 milijonov do-
larjev izdelkov, vendar pa
manj, kot so bili predvideli z
resolucijo. Pokritost izvoza z
uvozom je bila v tem obdob-
ju 223 odstotna.
Čeprav delovna organiza-
cija Kongrad kot celota nima
izgube, pa je kljub prizade-
vanjem tamkajšnji tozd
Obrtna dela zabeležil 10 mili-
jonov dinarjev izgube, kar pa
je, kot kaže, bolj sezonskega
značaja.
MATEJA PODJED
Še o pretepu
Poročali smo, da je prišlo ob povratku s praznova-
nja praznika občine Žalec v Vinski gori do neljubega
dogodka, ko sta se dva vodilna delavca gasilske
organizacije, Tone Gros in Jože Kuder, stepla. Tako
naj bi poravnala medsebojne nesporazume.
S takšnim reševanjem nesporazumov med vodilnimi
v pomembni organizaciji se ni mogoče strinjati. Tudi
odziv na naš komentar je to potrdil. Osebno sem se
pogovaijal s številnimi dolgoletnimi gasilci različnih
društev v žalski občini, da bi prišel do vzroka spora
med dvema odraslima človekoma, ki je naredil veliko
škodo gasilski organizaciji. Za pojasnilo, kako se bo
akcija razpletla v znova dobro ime gasilcev žalske
občine, smo poprosili Ivana Pražnikarja, ki vodi celo-
ten postopek.
Oba kršitelja in tretji človek v avtomobilu naj bi
takoj napisali vzroke in opisali potek pretepa. Tega do
torka, 4. avgusta še nista storila, tako da so datum
obravnave premaknili na 15. avgust. Postopek vodi
nadzorni odbor, svoje bo kasneje morala reči disciplin-
ska komisija, vsemu temu pa bo sledil sestanek
kadrovske komisije in izreden občni zbor zveze, kajti
gre za vodilna človeka. Vprašanje je, če lahko po vsem
še opravljata svoji odgovorni funkciji.
TONE VRABL
Vznemirlanje Javnosti
Med novicami iz domačih
logov, že nekaj časa, še zlasti
pa v zadnjih julijskih dneh,
prednjačijo podražitve. Po-
letna vročina in dopustniški
čas sta očitno pravi trenutek
za dvigovanje cen, saj širše
javnosti, kije sedaj na zaslu-
ženem počitku, sploh ne
vznemirja. Na dopustu pač
ljudje ne berejo resnih časo-
pisov in ne gledajo TV dnev-
nika, raje si privoščijo kakš-
no lahko zabavo, ki jih vsaj
za trenutek ponese v svet
brez vznemirjanja.
Toda vsi le nismo na dopu-
stu in hočeš nočeš del javno-
sti le doletijo vznemirjljive
novice, zlasti tiste o podraži-
tvah. Očitno so tisti, ki odlo-
čajo o cenah, spoznali kritič-
no točko, kdaj ljudi ne vzne-
mirjajo več z visokimi cena-
mi. To je poleti, ko se zaradi
vročine marsikdo sploh ne
zaveda, kaj se dogaja okoli
njega. Za razliko od drugod
po svetu se pri nas cene v
zadnjem obdobju dvigujejo
kar za nekaj^ deset procen-
tov. Zakaj? Če se nekaj po-
draži za par odstotkov, se lju-
dje niti ne vznemirimo, so
pač hudi časi. Če pa pride do
večjih podražitev, 30, 50, 70
odstotne... saj oi mogoče -
in paradoks javnost zopet ni
vznemirjena, vsaj javno se to
ne manifestira, razen tu in
tam kakšne godrnjave taš-
čice.
Toda, poklicani tudi v tem
dopustniškem času skrbno
bdijo nad tem, da takšni in
drugačni nepridipravi ne bi
vznemirjali javnosti. Tako je
bilo tudi zadnji dan v juliju,
ko nas je namestnica repu-
bliškega javnega tožilca pre-
ko TV dnevnika obvestila,
da je avgustovska številka
revije Mladina prepovedana.
Tožilstvo je zadržalo izdajo
zaradi nekaterih spornih\
člankov, ki so baje bili name-
njeni objavi v že pred mese-\
cem prepovedanem študen-.
skem listu Katedri. Iz kratke
obrazložitve je razbrati, daje
takšna odločitev bila (seveda
v skladu z zakonom) potreb-
na zaradi razširjanja novic,
ki bi LAHKO povzročile huj- \
še VZNEMIRJANJE obča-i
nov in da hudo žalijo javno
MORALO
Besedica »lahko« je zelo
sporna in pritegne pozor-
nost, kajti težko si je razlaga-
ti, kako lahko tožilstvo sploh
predvideva neko možno bo-
doče stanje. Vznemirjanje.
Kaj v naših razmerah to
sploh pomeni in v kakšni ■
obliki se kaže? O javni mora-1
li pa raje kdaj drugič.	I
Prepričan sem, da so za
širšo javnost veliko bolj kot
sporni članki vznemerljiva
dejstva, ki so bila posredova-
na istočasno ž že prej ome-
njeno novico preko TV
dnevnika (petek 31/7-87 ob
19.30 uri), da je inflacija do-
segla 105% in da se bo poleg
ostalega tudi kruh podražil
za 70%. Smo vznemirjeni?
Seveda. Toda kako? To se
kaže v naši notranji - latent-
ni vznemirjenosti, kajti mi
smo narod, ki ne pokažemo
vsega navzven; nas res ne
more nič presenetiti, tudi vi-
soke cene ne.
Tiste, ki pa so jih zadnje
podražitve vendarle vznemi-
rile naj potolažim - tožilstvo
proti krivcem ne bo ukre-
palo.
VIKI KRAJNC
Škoda bo znana jeseni
Zavarovalna skupnost Triglav je doslej dobila že 2300 pri-
jav škode, ki jo je povzročilo neurje s točo na celjskem
območu; 900 prijav je zaradi škode na strehah in steklu, 1400
pa za škode na kmetijskih površinah. Ker pa so cenilci še na
terenu računajo, da bodo dobili še približno 700 prijav.
Glede škode, ki jo je toča naredila na strehah, bodo končni
znesek lahko povedali že v začetku prihodnjega tedna, škoda na
kmetijskih površinah pa bo dokončno ocenjena šele jeseni, ko
se bo videlo, kakšen bo izpad pridelka zaradi toče.
S. S.
Po poteh Kozjanskega odreda
Taborniki odreda II. grupe odredov iz Celja pripravljajo
skupaj z mladinci iz Podsrede pohod po poteh Kozjan-
skega odreda.
Ti pohodi so že tradicionalna oblika dela tabornikov v
poletnih mesecih, prvo soboto in nedeljo v septembru pa se
bodo odpravili na pot Kozjanskega odreda zato, ker letos
praznujemo 45 letnico njegovega delovanja.
Organizatorji bodo pripfavih v soboto avtobusni prevoz iz
Celja, taborniki starejši od 13 let si bodo ogledali tudi Spo-
minski park Trebče, naslednji dan pa položili venec k spo-
meniku padlih žrtev ter nadaljevali pot preko Svete Gore v
Bistrico ob Sotli. Udeležili se bodo tudi osrednje prireditve
ob šmarskem občinskem prazniku, v nedeljo pa pohod zak-
ljučili z obiskom Titovega rojstnega kraja Kumrovca.
Taborniki odreda II. grupe odredov sprejemajo prijave za
pohod do 15. avgusta, poskrbeli pa bodo tudi za pravočasen
prihod nazaj v Celje, saj so v*razpisu pohoda objavih tudi
vozni red vlakov.	j p
Kriza prostovoljnega dela
v vseh občinah celjskega
območja so imeli mladinci
letos težave z zagotavlja-
njem brigadirjev, ki bi po-
polnih mladinske delovne
brigade. V Šentjurju so le-
tos prvič ostali brez svoje
mladinske delovne brigade
Miloš Zidanšek, 10 briga-
dirjev pa se je udeležilo
Zvezne mladinske delovne
akcije Zadar 87 v okviru
bratske brigade Bratstva in
prijateljstvo.
Bratsko brigado Bratstvo
in prijateljstvo so letos orga-
nizirali v hrvaški občini Iva-
nec, v njej pa so sodelovali
mladi iz 13 jugoslovanskih
občin. Na Zvezni mladinski
delovni akciji Zadar 87 mla-
di sicer niso opravljali težke-
ga dela, saj so urejali proti-
požarne pasove v gozdovih,
pomagali pri spravilu kme-
tijskih pridelkov in urejali
okolico mesta Zadra, vendar
so se mladi vrnili domov pre-
cej nezadovoljni. Vzdušje
med brigadirji še vedno osta-
ja podobno tistemu izpred
nekaj let, organizacija akcije
pa je bila zelo slaba. S tem pa
tudi med tistimi mladinci, ki
cenijo mladinsko prostovolj-
no delo, upada zanimanje za
brigadirstvo.
V Šentjurju že neksu časa
deluje tudi klub brigadirjev,
ki se je skupag z občinsko
konferenco mladih zelo pri-
zadeval za lastno mladinsko
delovno brigado. Pripravili
so nekgj predavanj in zbrali
dovolj propagandnega gradi-
va, mladi iz občine pa so so-
delovali tudi na dveh dvod-
nevnih lokalnih delovnih ak-
cijah na Planini, čistili so
okolico Šentjurja ter pred za-
četkom Zvezne mladinske
delovne akcije Kozjansko
urejali brigadirsko naselje
Jože Perčič v Šentvidu pri
Planini. Vendar vse to ni bilo
dovolj, da bi se od februarja,
ko so začeli zbirati prijave,
do začetka julija prijavilo
več kot 14 mladincev. Šent-
jurčani so morali sodelova-
nje na Zvezni mladinski de-
lovni akciji Titov Veles 87 te-
den dni pred začetkom izme-
ne odpovedati, 10 brigadir-
jev pa je vseeno odšlo na ak-
cijo Zadar. Med temi deseti-
mi mladinci je bilo nekaj
takšnih, ki so brigadirji že
več let, nekaj pa jih je šlo na
akcijo prvič.
Zanimanje za mladinsko
prostovoljno delo torej upa-
da, lahko bi rekli, da vedno
bolj in hitreje, vendar se še
vedno najde nek^ mladin-
cev, ki bi želeli pomagati k
hitrejšemu razvoju nerazvi-
tih. Ze zaradi njih pa bi mo-
rali hitreje in učinkoviteje
iskati nove vsebine mladin-
skega prostovoljnega dela
poskrbeti, da so mladinske
delovne akcije tam. Kjer jih
zares potrebujejo in želijo.
Primer dobre organizacije
mladinske delovne akcije je
akcija Rogla in čeprav konji-
ška občina ne sodi med ne-
razvite, so v občinskih okvi-
rih našli dovolj pripravljeno-
sti in možnosti, da na akciji
zagotovijo normalne delov-
ne pogoje. IVANA FIDLER
Novi pregledni karti občin
Izilal/ so /II v Slovenskih Koniicah in Šenijunu
šentjurska občina je
predzadnja v Sloveniji, ki
je te dni dobila svojo pre-
gledno karto. Izdali so jo v 3
tisoč izvodih, Geodetski za-
vod Slovenije, kjer so jo iz-
delali, pa je pripravil dve
inačici karte - pregledno in
turistično.
Na šentjurski Geodetski
upravi so o izdelavi karte za-
čeli razmišljati že leta 1981,
vendar so z delom zaradi po-
manjkanja denarja začeli še-
le lani. Karta je stala nekaj
manj kot 4 milijone dinarjev,
potreben denar pa so zagoto-
vili iz proračunskih sredstev.
Izdago pregledne karte so za-
stavili na komercialni osnovi
in bodo založen denar povr-
nili s prodajo. Posamezna
karta bo v prodaji veljala pri-
bližno 1300 dinarjev, proda-
jali pa jih bodo v Motelu
Merx in v Potrošnikovi bla-
govnici, nekaj izvodov pa
bodo kupili tudi v delovnih
organizacijah.
Kartografska dela so opra-
vili delavci šentjurske Ge-
odetske uprave, na hrbtni
strani pa je predstavljenih
tudi vseh 11 krcoevnih skup-
nosti in občina Šentjur kot
celota. Predstavitvena bese-
dila o posameznih kr^evnih
skupnostih je pripravil Er-
nest Rečnik, šentjurski znak
in oblikovanje karte pa je de-
lo akademskega sUkarja Go-
ceta Kalajdžiskega. V pred-
stavitev občine in posamez-
nih krajevnih skupnosti so
vključili tudi ulični pregled
središča Šentju^a, podatke
o 53ntjurski občini pa so do-
polnili še z možnostmi turi-
stičnega razvoja. Tudi zaradi
tega je izšlo 2500 izvodov tu-
ristične karte in le 500 pre-
gledno narejenih inačic.
Pred kratkim je v merilu
1:50.000 izšla turistična
karta občine Slovenske Ko-
njice, ki so jo mnogi domači
in tuji turisti že dlje časa
pogrešali. V sodelovanju z
domačo Geodetsko upravo
so jo izdelali strokovnjaki
Inštituta za geodezijo iz
Ljubljane.
S turistično karto je v šti-
rih jezikih, slovenskem, sr-
bohrvaškem, nemškem in
angleškem, predstavljeno
gospodarsko in družbeno
življenje občine, izletniki in
turisti pa bodo na pregledni
karti našh vse pomembnei^še
objekte in pot v občini. Če-
prav so Pohorci vljudni in
gostoljubni, turistom vseeno
ne bo potrelano posebej spra-
ševati za pomembnejše cest-
ne povezave, banke, pošte,
postne milice, gostilne, mo-
tele in hotele, za kmečke do-
mačije, športne objekte in
podobno. Vse to je dovolj
pregledno vrisano na karti in
če jo bodo turistični delavci
znali ponuditi na pravih in
dovolj preglednih mestih, se
zna karta obrestovati tudi
njim. Konec koncev pa je to
tudi eden izmed namenov iz-
daje karte.
I. F., M. P.
Tinka Zaje, zasebna gostinka iz Velenja o
pomanjkanju kadrov v gostinstvu:
»Ne vem kje so še gostinci. Z možem sva ostala
sama, on že poltretje leto v pokoju, jaz imam čez polno
delovno dobo že dve leti. Sama čutim, da še nisem za
pokoj, a bova, kot kaže, kmalu zaprla gostilno, saj ne
dobimo kadrov. Vesela bi bila, ko bi dobila vs^ enega
kuharja in natakarja, še bolje pa po dva, vendar jih ni.
Mishm da ni zavoda za zaposlovanje, kjer ne bi bile
objavljene naše potrebe, a gostincev preprosto ni več,
ah pa se r^e zaposlijo drugje. Ali je vzrok ta, da ne
grejo radi h zasebnikom, se lahko le sprašujem, kajti
kvalificiranemu začetniku bi nudili 150 tisočakov
zaslužka, hrano in stanovanje zastonj, pa še dodatno
plačilo od prometa. Ah imamo res toliko brezposelnih,
kot se govori?«
Usposabljanje na Boču
Skupaj z mladinci iz šmarske občine se je v ponedeljek
popoldne na Boč odpravilo približno 40 mladincev iz šent-
jurske občine, ki po osnovni šoli niso nadaljevali s šola-
njem. Gre za redno, vsakoletno usposabljanje v poznava-
nju veščin SLO in DS.
Mladinci iz šentjurske in šmarske občine se na Boču
usposabljajo že nekaj let, udeležba pa je vsako leto dobra. V
usposabljanju, ki bo trajalo 15 dni, se bodo mladi seznanili z
osnovnimi vojaškimi veščinami, starešine in gostje iz obeh
občin pa jim bodo predavali tudi o družbenopolitičnem in
gospodarskem položaju v Jugoslaviji in v svetu. Mladi so
sestavili tudi svoj mladinski aktiv, življenje v šotorskem
naselju na Boču pa bodo poskušali organizirati čimbolj
samoupravno. Po dosedanjih izkušnjah, pravijo v šentjurski
občini, je to tudi najboljši način, saj pritegnejo mladince k
sodelovanju.	j p
Nova podoba Slovenskega vestnika iz Celovca
Koroški Slovenci v Av-
striji izdajajo tri tednike in
vrsto revij in časopisov, ki
poleg založniške dejavnosti
Drave, potrjujejo visoko in-
formacijsko in kulturno ra-
ven ter trdoživost vse slo-
venske narodne skupnosti v
Avstriji.
Med tedniki sta poleg Ne-
delje najbolj znana in brana
Naš tednik, ki ga izdaja Na-
rodni svet koroških Sloven-
cev in Slovenski vestnik, za
katerega izdajanje že 42 let
skrbi Zveza slovenskih orga-
nizacij na avstrijskem Koro-
škem.
Minuli teden se je Sloven-
ski vestnik na posebni in do-
bro obiskani novinarski kon-
ferenci v Ljubljani, ki jo je
vodil podpredsednik RK
SZDL Slovenije Ciril Zlo-
bec, predstavil v povsem
prenovljeni podobi. Novi
glavni urednik Ivan P. Lu-
kan je poudaril, da želi Slo-
venski vestnik bolj kot do-
slej slediti časopisnim zako-
nitostim in postati tisti slo-
venski list na Koroškem, ki
ne samo napoveduje, ampak
tudi iz tedna v teden uresni-
čuje več odprtosti v koro-
škem, slovenskem in jugo-
slovanskem ter vsem evrop-
skem prostoru. Nov format,
sodobna organizacija časopi-
sa, pestrejša vsebina, razšir-
jen obseg in dvobarvni tisk
(mesečna priloga Revija) bo-
do takšno usmeritev tudi
omogočali.
»Slovenski vestnik želi na-
govoriti čim širši krog ljudi
znotraj slovenske narodne
skupnosti in postati demo-
kratična tribuna bralcev z ra-
zličnimi svetovnimi nazori,«
pa je poudaril v imenu izda-
jatelja predsednik Zveze slo-
venskih organizacij di-
pl. ing. Feliks Wieser.
Ko novinarskim kolegom
pri Slovenskem vestniku če-
stitamo za prenovljeno po-
dobo, se pridružujemo tudi
njihovim željam, da bi Slo-
venski vestnik našel čim veČ
bralcev tudi v matični domo-
vini in posebej na celjskem
območju.
MITJA UMNIK
, j avgust 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
podstrešje Delavske univerze
pri Delavski univerzi v Slovenskih Konjicah, kjer
je že dlje časa srečujejo s prostorsko stisko, so se
^jločili za adaptacijo podstrešja, kjer bodo pridobili
9 učilnici, 3 kabinete in dve pisarni.
' |sja zunaj objekt ne bo spremenil podobe, doslej
neizrabljen prostor pa naj bi služil namenu že prihod-
i^je leto. Dela so narekovale potrebe predvsem po spe-
cializiranih učilnicah. Ena takih bo tudi na podstrešju
yiiiverze, kjer bodo uredili sodoben pouk računalni-
štva. Po predračunu bodo ta dela veljala okoli 30 mili-
jonov dinarjev. Pretežni del sredstev so pri Delavski
^^iverzi zbrali sami, na pomoč pa je priskočila tudi
flbčinska raziskovalna skupnost, in sicer predvsem
f ^ato, ker bo svoj prostor dobilo tudi društvo inova-
torjev.	j^p
reža podoba Konjic
Mavcem Ingradovega tozda iz Slovenskih Konjic ne
|gnjka dela. Ožje središče Titovega trga v Slovenskih Konji-
k kjer stojita kulturni dom in hotel, je te dni spet postalo
idbišče.
pred kratkim so delavci Ingrada namreč začeli graditi beton-
[ podstavek za spomenik revoluciji, ki gaje zasnoval akadem-
Ikipar Franc Purg iz Celja, videz spreminja tudi bližnji stano-
njski blok, ki seje s svojo prejšnjo podobo slabo vklapljal v
vo okolje, razen tega pa je potrebno narediti predvsem boljšo
plotno izolacijo in prenoviti dotrajano fasado,
[zsmeri Celjske ceste v novi del trga do mostu čez Dravinjo pa
[avci Ingrada polagajo granitne kocke, ki so sicer značilne kot
|{ tudi na ostalem delu trga. Skok dlje od novega mestnega
Ira raste tudi nova lekarna, ki bo kmalu nared, potem pa čaka
lavce rušenje stare. Novo podobo bo dobil tudi prostor nekda-
i železniške postaje, ki ga bodo uredili kot park.
MP
Toper potrebuje stalno strokovno ekipo
v ponedeljek je bil kon-
čan kolektivni delovni do-
pust delavcev, zaposlenih v
Topru. Kljub temu pa je vo-
dilna ekipa delala, kajti
pred meseci začeto potap-
Ijai^e barke je treba čim-
prej ustaviti.
Ervin Janežič bo samo še
do 1. septembra predsednik
začasnega poslovodnega od-
bora, nakar se bo vrnil v
Merx. Izmed šestorice v eki-
pi, ki skrbi za obnovo Topra,
bodo trije odšli, trije pa osta-
li in poskušali nadaljevati za-
četo delo. Toper kljub vsem
težavam počasi, toda vztraj-
no le pridobiva nekdanje do-
bro ime. O tem smo se pogo-
varjali z Ervinom Jane-
žičem.
Kakšne kadrovske spre-
membe se obetajo?
»Naša skupna želja je, da z
ukrepom družbenega var-
stva oblikujemo stalno stro-
kovno ekipo, ki bo dalj časa
skrbela za preporod Topra.
Po 1. septembru naj bi tako
Toper kot predsednik KPO
prevzel Peter Privšek, ob
njem bi^bila Vlado Kolar in
Ernest Žvar, ostal pa bi tudi
Darko Končan. Še vedno je
odprt problem na računalni-
škem področju, kjer je treba
dobiti ustrezno strokovno
moč za daljši čas. Sicer pa je
to kadrovski problem.«
Vas pri delu v Topru kaj
posebej moti?
»To, da nihče nič ne reče o
delovanju Topra in njegovih
vodilnih delavcev pred leti.«
Koliko časa bo potrebno
za popolno sanacijo Topra?
»Tri do štiri leta. Večina
tekstilnih tovarn na celj-
Za doseženim flzičnim ob-
segom proizvodnje v Topru
močno zaostaja tozd Kon-
fekcija Šmarje in to predv-
sem zaradi obrata v Dolj-
nem Vakufu, kjer so izpolni-
li le 65,5 odstotka načrtova-
nega obsega proizvodnje.
Tozd Moda v Šentjurju zao-
staja za planom v prvem
polletju za pet odstotkov.
skem območju se je v zad-
njih letih tehnološko in stroj-
no modernizirala, zato danes
dobro delajo. Mi smo v tej
bitki z njimi zaostali in to se
nam danes krepko pozna.
Toper ni stagniral, ampak je
dobesedno padal.«
Kakšna je situacija v pri-
merjavi s časom, ko ste s
sodelavci prevzeli tovarno?
»Vsi računski podatki nam
govorijo v prid. Zal pa nas še
vedno »tepejo« ostanki sla-
bosti iz prejšnjih let. Hudo
je, da so prikrivali izgube na-
še tovarne v Pliberku, ki jo
bo zdaj z našim sodelova-
njem in slovensko gospodar-
sko zbornico poskušal rešiti
Konus, ki naj bi jo kasneje
tudi odkupil. Problemi so z
nekaterimi tovarnami v BiH.
Pri omenjenih so največje iz-
gube. Ukinili smo nekaj
obratov in ljudi zaposhh v
naših drugih. Odpora ni bilo.
V glavnem se situacija po-
pravlja, vendar, kot sem že
rekel, potreben bo daljši čas
za odpravo vseh slabosti.«
Vaša udeležba v ski
poolu?
»Čeprav smo bili med
ustanovitelji, nam niso za-
upali nobene državne repre-
zentance. Vseeno pa smo
ostali zraven, zlasti pri smu-
čarjih skakalcih, kjer bomo
skrbeli za dobro in kvalitet-
no opremo Primoža Ulage in
članov mladinske državne
reprezentance v skokih.«
Kakšna je vaša tovarna?
»Izredno zahtevna, s šte-
vilnimi različnimi izdelki.
Takšno tovarno je treba te-
meljito voditi, kajti samo ta-
ko je lahko uspešna. Potreb-
na je dobra koordinacija,
kajti vsak odstop lahko pri-
pelje do nepotrebnih težav.«
Perspektiva Topra?
»Mnogi nam očitajo, da se
premalo ukvarjamo s per-
spektivo Topra, vendar je
najprej potrebno dobro stro-
kovno vodstvo, ki bo delalo
več let skupaj. Odgovornim
ljudem je treba ponovno
vcepiti to, da morajo delati
resno, da se izboljša kvalite-
Letos je prišlo v delovni
organizaciji Toper tudi do
nekaterih organizacijskih
sprememb. Odcepil se je
obrat v Doboju s športno
konfekcijo, ukinili so odde-
lek po meri v tozd športna
konfekcija, ukinili obrat v
Virštanju in prerazpodelili
delavke v delovno organi-
zacijo Metka ter ukinili
obrat v Dobrini in preraz-
poredili delavce v tozd Mo-
da Šentjur.
ta, da se reši tovarna ... Po-
trebno je teamsko delo, na
pa, da dela vsak zase.«
Novosti?
»20. avgusta bomo pred-
stavili novo kolekcijo za pr-
vo polovico prihodnjega le-
ta. Pripravili smo 530 novih
modelov, z internim ocenje-
vanjem smo jih izbrali okoli
400, po predstavitvi in oceni
pa jih bomo izdelali okoli
350.«
Če lahko verjamemo Er vi-
nu Janežiču in napisanim
podatkom o delovanju ko-
lektiva v kriznem obdobju,
smo lahko optimisti.
TONE VRABL
le reorganizacija rešitev?
]škl Izvršni svet meni drugače kot KOG
Komunalno obrtno grad-
ina delovna organizacija
DG Laško naj bi se do leta
88 oblikovalo v dve samo-
)jni delovni organizaciji.
Takšen je bil izid referen-
ima konec aprila, ki so ga
ipravili na predlog temelj-
organizacije Komunala. V
3G menijo, da gre za pov-
m normalen postopek, ki
ga predvideli že ob obli-
»vanju delovne organizaci-
Ipred tremi leti. Po njiho-
to naj bi z reorganizacijo
Bili probleme dela in poslo-
pja KOG in ločili dve pov-
^ nezdružljivi temeljni or-
Inizaciji. Odgovorni v laški
kini pa so takšno ravnanje
penili kot nesmiselno in
^»vsem v nasprotju s pripo-
|tili izvršnega sveta.
Ta je že ob obravnavi lan-
tih zaključnih računov
lotovil, da prih^a v KOG
i*motenj v poslovanju in da
i v težkem položaju zlasti
"neljna organizacija Obrt,
[Jdbeništvo in montaža
^M). Probleme so videli v
'^Veliki režiji, pomanjka-
''^del, saj so med najdražji-
1 v regiji, v kadrovskih te-
premajhnem poslov-
nem sodelovanju med tozdo-
ma, slabi učinkovitosti ko-
mercialne službe in v nedo-
rečeni razvojni politiki. V
KOG so zato pripravili sana-
cijski program, ki ga je
obravnaval tudi izvršni svet
in ugotovil, da se vseh našte-
tih bistvenih problemov ni
lotil, pač pa je glavni pouda-
rek dajal reorganizaciji, za
katero je izvršni svet menil,
da je drugotnega pomena.
Program bi zato naj dopolni-
li, vendar pa so v KOG že
nekaj dni kasneje pripravili
referendum in se odločili za
delitev v dve delovni organi-
zaciji.
Izvršni svet ob tem po-
udarja, da je odločitev o or-
ganiziranosti in poslovni po-
litiki stvar kolektiva in da se
ne namerava vmešavati.
Vsekakor pa bo moral posre-
dovati, ko bodo bistveno
ogroženi družbeni interesi.
Očitno pa se bo to kmalu
zgodilo.
Prvotni sanacijski pro-
gram so v KOG sicer nekoli-
ko spremenili, vendar pa še
vedno niso upoštevali pripo-
ročil izvršnega sveta. Pro-
gram namreč ni odgovoril na
bistveno vprašanje: kako po-
večati dohodek v temeljni
organizaciji OGM in kako
boljšati izredno nizke oseb-
ne dohodke zaposlenih. Zato
je izvršni svet na svoji junij-
ski seji menil, da je nova or-
ganiziranost vprašljiva.
Medtem so že znani pollet-
ni rezultati gospodarjenja, ki
kažejo, da ima OGM 8 milijo-
nov dinarjev izgube. To pa za
seboj avtomatično potegne
vsa določila zakona, ki velja
za izgubarje. Med drugim tu-
di to, da bodo delavci ta me-
sec prejeli 80 odstotne oseb-
ne dohodke, ki že sicer v
povprečju letos niso presegli
14 tisočakov. Pomeni pa tudi
izdelavo še enega sanacijske-
ga programa, o katerem bo
ponovno svoje povedal iz-
vršni svet in, če bo potrebno,
tokrat tudi ukrepal.
T. CVIRN
Toper v številkah
v prvem polletju je Toper za slabe 3 odstotke zaostal
za enakim lanskim obdobjem pri fizičnem obsegu pro-
izvodnje in za slabe 4 odstotke za planom. Tega niso
dosegli v tozdih Moda Šentjur in Konfekcija Šmarje,
največji pa je izpad planirane proizvodnje v obratu
Donji Vakuf. Vrednost proizvodnje se je v primerjavi z
enakim lanskim obdobjem povečala z indeksom 248, v
prodaji pa so lanske dosežke močno presegli (indeks
236), niso pa dosegli plana in to predvsem zaradi
izpada prodaje na domačem tržišču. Izvozili so za 516
milijonov din izdelkov in presegli lanske dosežke v
enakem obdobju za 136 odstotkov, plan izvoza pa za
skoraj 9 odstotkov.
Povečala se je tudi fizična produktivnost dela, ki je
za dobrih 9 odstotkov višja od lanske v enakem
obdobju in za dobrih 6 odstotkov višja od načrtovane.
To dokazuje, da so organizacijski ukrepi pri proizvod-
nji že prinesli prve učinke.
inior spet gradi
vortna In večnamenska dvorana na Rogll
^kreacijsko turistični
"»ter Rogla, ki leži na nad-
"'ski vižini 1517 metrov,
ije s svojimi objekti že do-
%a uveljavil doma in v
Posebno mikaven je
'športnike.
dnevi so ob hotelu
^a začeli graditi športno
^•"ano, in če bo na voljo
denarja, bodo zgradili
Večnamenski objekt.
J^.^ložba, ki se je je lotil
na Rogli, bo veljala
dve milijardi dinarjev,
^.^^trtino denarja pa bodo
Sali pridobiti s pomočjo
J^gateljev, ob tem pa de-
išk^ organizacijam v ko-
občini očitajo, da za to
naložbo, pomembno z
, P^darskega in turistične-
^dika, nimjoo dovolj za-
Ponna dvorana na Rogli
'^^sla na levi strani hotela
Planja in njen večji del bo
skrit v zemlji, s podzemnim
hodnikom pa bo povezana s
hotelom. Nasproti vhoda v
hotel Planja, kjer je sedaj
manjši parkirni prostor, bo-
do začeli graditi večnamen-
ski objekt, ki bo tudi po-
membno prispeval k razširi-
tvi ponudbe rekreacijskega
centra Unior. V spodnjem
delu tega objekta bodo skla-
dišča, delavnice za vzdrževa-
nje in tudi nekaj športnih
dvoranic. V veznem hodni-
ku, ki bo nov objekt povezo-
val s hotelom bodo trgovini-
ce, zgoraj pa velika večna-
menska dvorana za prire-
ditve.
Kljub temu, da naložba za
Unior ne bo majhen zalogžu,
pa so v Uniorju prepričani,
da se bo kmalu dobro obre-
stovala.
MATEJA PODJED
Po črnem petku v IVleki
v iraško-iranski vojni - konec
septembra bo sedem let, kar se je
začela - je od prejšnjega petka na-
stal v marsičem nov položaj. Če je
bilo vseskozi znano, da arabske, z
nafto bogate države ob Zalivu jav-
no ali bolj na skrivaj gmotno in
sicer podpirajo v tej vojni Irak, da
je med njimi tudi Saudova Arabija,
regionalna velesila, se je iransko
vodstvo vsa ta leta praviloma izo-
gibalo javnim napadom na vladar-
je v Riadu. Še več, prišlo je celo do
nekaj diplomatskih stikov med dr-
žavama.
Ko pa je prišlo do krvavega obra-
čuna minuli petek v musliman-
skem svetem mestu, kije terjal nad
400 mrtvih, se je iz Teherana vsul
plaz obtožb na rovaš Saudove Ara-
bije. Ne samo da je ona kriva pomo-
ra v Meki; dolžijo jo, da je ameriški
agent v Zalivu. Proiranski demon-
stranti v arabskem in islamskem
svetu kličejo prekletstvo nad sa-
udijske vladarje. Počile so prve
bombe pred saudijskimi ustano-
vami.
Tako se je na območju Zaliva od-
prla še ena fronta. Med iranskimi
grožnjami so zdaj tiste na rovaš Ri-
ada malone enakovredne onim na
račun Kuvajta, najneposrednejše-
ga zaveznika Iraka v tem delu
sveta.
Nadaljnja novost, ki je po svoje
posledica ameriškega pokrovitelj-
stva nad kuvajtskimi tankerji, je
dejstvo, da je Irak opustil zračne
napade na iranske naftne naprave,
s katerimi je vsa ta leta skušal one-
mogočiti izvoz iranske nafte. Iran
po drugi strani skuša ubrati pot, v
katero je bil prisiljen Irak, ki je že
na začetku vojne izgubil možnost
izvoza nafte po morju in je zato
razvil mrežo naftovodov. Tako so
se med obiskom namestnika sov-
jetskega zunanjega ministra Vo-
roncova v Teheranu pogovarjali
tudi o veliki investiciji - naftovodu
za iransko črno zlato čez sovjetsko
ozemlje. Obenem Iran močno širi
trgovino s Kitajsko. V tem okviru
ni naključje, da so rakete Svilo-
prejka, ki jih je Iran razpostavil ob
Hormuški ožini, kitajski izdelek.
Tako so torej velesile, zlasti še
obe supersili, izdatno angažirani
na območju Zaliva. Julija je bilo
videti, da predvsem konstruktiv-
no, v dobro prenehanja sedemletne
iransko-iraške vojne, ko so se na-
mreč stalne članice varnostnega
sveta OZN sporazumele o doslej
najodločnejšem pozivu vojskujoči-
ma se stranema, naj nemudoma
ustavita sovražnosti, umakneta če-
te na mednarodno priznane meje in
izmenjata vojne ujetnike. Iz tega ni
bilo nič, ker se Teheran pozivu ne
ukloni, meneč, da bi moral varnost-
ni svet najprej povedati, da je voj-
no začel Irak.
Tako se vojna nadaljuje in za
zdaj prav nič ne kaže, da bi je bilo
kmalu konec. Položaj je še naprej
nespremenjen: Iran znova in znova
začenja ofenzive, s katerimi pa
spričo dovolj trdne iraške obrambe
ne more doseči nobenega odločilne-
ga uspeha. Vzlic stotinam milijard
dolarjev, ki jih je doslej pogoltnila
vojna, imata obe strani še naprej
dovolj denarja od izvoza nafte - in
dovolj različnih dobaviteljev orož-
ja in druge vojne opreme.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
6. AVGUST 1987
Nogomet po
gasilsko
Na velenjskem kotalka-
lišču je Občinska gasilska
zveza Titovo Velenje
prejšnji teden priredila 5.
turnir v mokrem gasil-
skem nogometu. Po pet
gasilcev v vsaki ekipi po-
skuša zadeti gol tako, da
žogo usmeijgjo z močni-
mi vodnimi curki. Zani-
manje za turnir v mo-
krem nogometu je iz leta
v leto večje in letos se ga
je udeležilo že 14 gasil-
skih ekip iz Šoštanja,
Pesjega, Paške vasi, To-
polšice, Šentilja, Bevč,
Letuša, Škal, Vinske go-
re, Nazarij, Lokovice in
Šmartnega ob Paki. V
dveh štiriminutnih polča-
sih so se n^ bolje odrezali
gasilci prve ekipe Loko-
vice, drugi so bili gasilci
iz Pesjega, tretji pa Škal-
čani.
L. O.
Tenis igrišča v
novi preobleki
člani izredno dejavnega
tenis kluba v Slovenskih
Konjicah, okoli sto jih je, so
zavihali rokave in v tednu
dni prekrili s tenisitom
vseh šest igrišč v parku.
V kratkem bodo uredili še
eno tenis igrišče, in sicer na
prostoru, kjer je pozimi na-
ravno drscdišče.
Akcijo je uspešno vodil Jo-
že Baraga, predsednik klu-
ba, udeležilo pa se je je okoli
30 n^bolj zvestih članov.
Delali so teden dni in za to
porabili 80 milijonov dinar-
jev, ali za polovico manj kot
bi ta dela veljala, če bi jih
izvajalo kakšno gradbeno
podjetje. Člani kluba so z
opravljenim delom zadovolj-
ni, še bolj pa nad odzivom
delovnih organizacij, ki so
priskočile na pomoč pri zbi-
rcinju denaija: Elektro, Kon-
grad, Komunalno podjetje in
tudi Zveza telesno kulturnih
organizacij.
MP
Orodno vozilo za
planinske gasilce
Gasilci iz Planine pri Sev-
nici so v soboto pripravili
slovesnost ob prevzemu no-
vega orodnega vozila, ki
jim bo v prihodnje zelo olaj-
šalo delo. Orodno gasilsko
vozilo so kupili že lani de-
cembra, slovesno pa so ga
prevzeli v okviru prireditev
ob krajevnem prazniku.
V gasilskem društvu, ki
deluje na Planini že 94 let,
sodeluje nekaj več kot 140
krajanov, najbolj pa so po-
nosni na svojo skrb za pod-
mladek. Pred petimi leti so
namreč ustanovili društvo
Mladih gasilcev na tamkajš-
nji osnovni šoli, gasilci pa so-
delujejo kot mentorji in stro-
kovni sodelavci pri vzgoji
mladih gasilcev. V okviru
društva imajo tudi pionirsko
desetino. Planinski gasilci
imajo kar precej dela, saj
skrbijo za požarno varnost
na nekaj manj kot 4300 hek-
tarih zemljišč, več kot polo-
vica vseh površin pa je
gozdov.
Novo gasilsko orodno vo-
zilo, ki je stalo 6 milijonov
dinarjev, jim bo v prihodnje
zelo olajšalo delo. Zdaj so
planinski gasilci tudi zado-
voljni z opremljenostjo, de-
nar za nakup vozila pa so za-
gotovili iz občinskega sisa za
požarno varnost in lastnih
sredstev, posojilo pa so dobi-
li tudi pri Zavarovalni skup-
nosti Triglav. Sicer pa skrb
za požarno varnost ni edina
naloga planinskih gasilcev.
V sodelovanju z občinskim
štabom Civilne zaščite so se
namreč vsi šentjurski gasilci
odločili, da bodo v poletnih
sušnih obdobjih preskrbova-
li občane s pitno vodo. V ta"
namen imajo planinski gasil-
ci tudi posebno cisterno.
I. F.
Izvirni greh našega naroda
■ Več kot milijon Jugoslovanov ne zna ho-
diti naravnost, vijugajo namreč diagonalno,
od bifeja na desni, do kavarne na levi...
Pijača jim je postala življenjski smisel, alko-
holizem v državi pa vse večji socialno medi-
cinski problem. Povprečen Jugoslovan je
namreč lani popil 80 litrov alkoholnih pijač.
Seveda nihče v državi nima natančne stati-
stike o številu zasvojenih z alkoholom, ve pa
se, da je povprečen z »alkoholom opogum-
ljen iskalec življenjske resnice« star med 30
in 40 let, da je na leto po dva meseca v
bolniški in da zato dela deset let manj in živi
15 let manj. Vse stiske in težave, kijih prina-
ša alkoholizem, ob alkoholiku preživlja še
kakšnih tri in pol milijona njihovih družin-
skih članov in sodelavcev, alkoholizem pa
se v zadnjem času vse bolj vtihotaplja tudi
med ml^še ljudi in celo šolarje. Po neki
raziskavi 40 odstotkov od 30 tisoč anketira-
nih beograjskih srednješolcev redno pije vi-
no in še druge alkoholne pijače.
Tem podatkom, ki so jih zbrali jugoslo-
vanski alkohologi, lahko dodamo še sloven-
ske, ki niso nič manj pretresljivi, so pa že
dalj časa znani, le da slovenska družba zad-
nje čase tišči pred njimi glavo v pesek, posa-
mezniki - slovenski alkohologi pa zaman
opozarjajo na to prekletstvo, ki gaje že Tru-
bar imenoval »kazen božjo«.
Slovenska javnost se ni zganila niti ob
zadnjem podatku, da smo Slovenci na prvih
stopničkah na lestvici samomorov na sve
od tega pa jih na Slovenskem polovica ,
pade na alkoholike. Natančno število ajj
holikov tudi v Sloveniji ni znano, nekat
menijo, da jih je vsekakor več kot 80.000.
smo Slovenci narod pijancev, po svoj^
značaju sanjav, cmerav, kar je razvidno
naše literature, je pred tridesetimi leti oj
zoril univerzitetni profesor dr. Anton S}(
iyak, pa so ga zato kot heretika pregnal
univerze. Njegove trditve niso bile nik
ovržene, pač pa večkrat potrjene in z^
stveno utemeljene. Pa se kljub temu v^j
družbi ni kaj dosti spremenilo.
Na Celjskem je bil boj proti alkoholizi
n^močneje razvit pred petnajstimi leti, i
dih pa so ga mladi zagnanci in imeli
uspeh. Ker pa niso imeli družbene opc
kljub koordinacijskim odborom, ki so j
ustanovili pri socialistični zvezi, je zagi
nost prešla v grenkobo, kije sedanji alkol
logi ne morejo skriti. Vse premalo jih
delajo brez vsake družbene podpore, s^j^
ba, po posledicah podobna atomski (p
merjava ni pretirana), se nevidno veča
njena plesen najde vse pore družbenega ži
Ijenja, zajema vse sloje ljudi, še dojenčka
ne prizanaša.
Nič slovenske melanholije ne sme biti zi
ven, ko se piše usoda slovenskega narod
nič mlahavosti in melodije navčka. Le t{
zen premislek in odkrit boj alkoholizmu,\
smo ga pred drugimi kugami potisnili v ka
A podatki o njem so zastrašujoči, zato i
izvirni greh našega naroda ne smemo poz
biti. Moramo ga zdraviti.
ZDENKA STOPA
Z okrašenimi vozovi na tekmovaiišče
Uspela prireditev v Gomil vasi pri Preboldu
Pregovor »Po jutru se dan pozna« je v nedeljo le delno držal.
Sivo, neprijazno in deževno vreme je grozilo, da bo šla po zlu
še ena zanimiva kmečko-turistična prireditev - tradicionalno
tekmovanje koscev in grabljic, ki ga prirejajo v Gornji vasi
pri Preboldu že deveto leto in z njim oživljajo nekdanjo aktiv-
nost Društva kmečkih fantov in deklet. Ti so v času pred
vojno odigrali pomembno vlogo pri življenju na vasi. Letošnja
prireditev je bila še posebej slavnostna saj so z njo obeležili
tudi 55 letnico omenjenega društva, katerih nasledniki so
gasilci in drugi vaščani, ki oživljajo in ohranjajo njihove
prireditve iz preteklosti.
Na tekmovalnem poligonu
- kamor so prišli tekmovalci
v povorki z okrašenimi
kmečkimi vozovi, spremlja-
ni z bučnim aplavzom števil-
nih gledalcev, med katerimi
ni manjkalo tudi turistov iz
Nizozemske, je bilo že vse
pripravljeno za začetek tek-
movanja. Na štartu so se po-
javih tekmovalci iz Matk,
Prebolda, Tabora, Marije Re-
ke in iz Trnovelj pri Celju.
Slednji so prišli v Gornjo vas
kcir s tremi ekipami in tako
veljali tudi za favorite. Tek-
movanje je odprl Franc Ko-
kovnik predsednik KS Pre-
bold, ki je bila tudi pokrovi-
telj letošnje prireditve. Pri
ocenjevanju je odločala hi-
trost in kakovost. Kot rdeča
nit pa je potekalo tekmova-
nje v sestavljanju kmečkega
voza, ki ga je za to odstopila
najstarejša krajanka Pavla
Privšek. Poleg sodnikov sta
budno in z zanimanjem
spremljala tekmovanje
hmelj ski starešini iz leta
1981 in 1985 Anton Goropev-
šek in Franc Rančigaj. Naj-
boljša kosca sta bila iz Trno-
velj in Marije Reke, pri grab-
Ijicah, ki so morale pokoše-
no travo spraviti na sušila p
so bile najboljše tekmovalli
iz Marija Reke. Pri sestavlji
nju voza so biU najuspešn^
ši tekmovalci iz Matke - B
do. Zanimivo disciplino, 1
so jo letos dodali, je pr«
stavljalo postavljanje hm«
Ijevk. Tu so prav tako najve
točk zbrali tekmovalci i
Matke - Brdo. V skupnei
seštevku vseh disciplin pa si
slaviU tekmovalci in tekmd
valke iz Marija Reke, ki s|
pred drugouvrščenimi, eki
po Trnovlje 2, imeli prednoa
sedmih točk. Posebno ni^
grado in priznanje pa so da
bili tekmovalci Hortikultuii
nega društva Prebold za n£(P
lepše urejen kmečki voz. j
Gornje vaščani so znaii
kot dobri organizatorji, ta
krat pa so prekašali samefl
sebe. Za pristnost, domaJ
nost, kmečko idiliko res nis
mogli lepše poskrbeti. K tf
mu pa je dodal svoj delež št
ansambel Franca Mihelifs
ki je razgibal staro in mlad;
in napravil resnično veselic
no vzdušje.
D. NARAGLA^
Foto: TONE TAVČAB
V Gornji vasi seje med sabo pomerilo devet ekip, med njimi pa so bile tri iz Trnovelj.
Tekmovalci so se pomerili tudi v sestavljanju voza. Trideset delov je bilo treba spravij'
skupaj v petih minutah, najboljši pa so to delo opravili v minuti in 56 sekundah. A"
sliki so tekmovalci aktiva mladih zadružnikov iz Prebolda.
, j avgust 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
fiaša družba se hoji, da hi kdo obogatel
l^rtnlk Emil Češnovar iz Luč bi rad hitreje po pot! razvoja
obrtnika Emila Češno-
j^ja, ki vodi obratovalni-
^ Ključavničarstva skupaj
^no Cilko in hčerko Tat-
pjo Ambrož v Lučah, bi
^o rekli da je trden obrt-
jli. Devetnajst let dobrega
■ela je vtkanega v to trdi-
^v. Kljub temu (ali prav za-
() ne verjame v za obrtni-
jjvo boljše čase: »Naša
Ifužba se boji, da bi kdo
l^gatel. To nas vse siro-
ijiši in nas veliko stane.«
»Ne vem, zakžO se bojimo
istne sence, saj smo vendar
preteklih desetletjih
gromno naredili,« pravi.
jVmpak zd^ nam ne gre
eč. Kljub vsem obetom in
bljubam o spodbujanju
;obnega gospodarstva in
sebnega dela. Trdno sem
fcpričan, da boljše ne bo,
iiako hudo pa tudi ne. Ve-
eti moramo, da sta veliko in
robno gospodarstvo tesno
povezana. Če je veliko oškr-
njeno, se tudi nam krepko
pozna.«
V obratovalnici, kakršna je
Češnovaijeva, se to zelo jas-
no odraža. Lastniki skupaj s
sedmimi delavci in dvema
štipendistoma delajo izključ-
no za združeno delo. Usluge
po naročilu: rudniško opre-
mo, opremo za drobilnice za
kamnolome, opremo za pa-
pirnice, parovode, opremo
za vrtalke in vlečnice ... Na-
ročila pa lahko prihcuajo sa-
mo iz organizacij, ki lahko
opravljeno delo tudi plačajo.
Letos se dog^a, da naročni-
ki že podpisane pogodbe raz-
veljavlj^o, ker nimsoo de-
narja.
»Ne morem reči, da nam
gre slabo in zadnji bomo kri-
tizirali našo družbo,« pravi
Emil. A to ne pomeni, da ne
vidi slabosti, napak, nedore-
čenosti. Kar veliko se jih je
že nabralo: »Davčna politika
sploh ni usklajena s tistim,
kar govorimo. Da bi lahko
postali bolj konkurenčni po-
djetjem, bi morali biti kredit-
ni pogoji Ugodnejši. Predv-
sem pa bi morali v občinah
nameniti malo-več pozorno-
sti obrtnikom, ki pomembno
prispevamo k proračunu.
Mislim predvsem na ureja-
nje obrtnih con in pomoč pri
oblikovanju meril za poso-
jila.«
V Lučah je minilo pet let,
da so si obrtniki izborili obrt-
no cono. Češnovaijem je to
še kako pomembno, s£y ima-
jo delavnico (pravzaprav tri
mgjhne) v samem središču
Luč: »Fantje bi radi začeli z
delom ob šestih, pa si tega ne
moremo privoščiti. Poleti
pred osmo ne pričnemo z ro-
potom, s£0 bi zbudili vse turi-
ste v okolici.« Dokler se ne
bodo preselili v novo obrtno
cono, bo tako ostalo. Kdsg pa
se bodo lahko preselili, pa je
prav zaradi posojilne politi-
ke še veliko vprašanje. Upa-
jo, da v treh letih. Do takrat
tudi ne bo mogoče širiti de-
javnosti. »Prostor je osnova
za širjenje obrti. Za pravično
plačilo se ljudi že dobi,« ugo-
tavlja Emil.
Z Emilom Češnovaijem se
je nemogoče pogovarjati sa-
mo o obrti in njenih stiskah.
Preveč je vpet v življenje v
kr^u, še posebej v delo dru-
štev. Je tudi med tistimi, ki
napenjajo vse sile, da bi v
Lučah za smučarje uredili
novo vlečnico: »Kakor tu se-
dim, bo žičnica stala,« se pri-
duša. Če ne letos, pa drugo
leto. »Če hočejo, da bo refe-
rendum za samoprispevek v
občini drugo leto uspel, nas
bodo morali podpreti. Moral-
no, saj denarja tako nimajo.«
Emilu se je žičnica kar pre-
cej zataknila: »Pri nas so go-
stinci, ki še niso dali prebite
pare, zahtevno pa in kritizi-
rcOo. Pa bi jim žičnica prine-
sla dohodek, nam pa samo
zadovoljstvo, da smo nekaj
naredili za svoj krag.« Vs£y
tako kot zapleti z lučko žični-
co ga jezi tudi Logarska doli-
na: »Danes propada, pa bi
lahko po cesti denar pobira-
li. Kot da so vsi odgovorni
gluhonemi.«
Tako kot se jezi naš obrt-
nik, se lahko jezi samo člo-
vek, ki se za nek^ ne zavze-
ma samo z besedami. Tisto je
lahko. Če pa hočeš videti
svoje besede udejanjene, je
potrebnih veliko naporov,
pa tudi marsik^ je treba po-
žreti. Kritike, razočaranja.
Potrebno je podirati pregra-
de, za katere so se varno skri-
li ljudje. Ampak v Lučah je
tega še pravzaprav malo.
Emil Češnovar to ve, le ne
more se upreti sili, ki ga ne-
nehno vleče naprej.
MILENA B. POKLIČ
Predice, kosci, pesem In še kal
^ SocM so pripravili 9. srečanje muzikantov
že drugo nedeljo zapored
0	pri Koprivnik v Socki
tfpetali, da jim bo vreme
kazilo srečanje muzikan-
DV. Prireditev je prejšnjo
edeljo onemogočil naliv,
»krat pa so se oblaki ven-
arle še pravi čas razgrnili,
ra koncu je celo posijalo
once. Dobre volje in vesele
lesmi je bilo namreč v Soc-
1	toliko, da se vreme res ni
Doglo držati Čemerno.
Že devetič so se na veli-
;em prireditvenem prostoru
b gostišču Koprivnik zbrali
evci, in množica obiskoval-
ev, ki sije po letu dni znova
»aželela prisluhniti lepi slo-
renski pesmi. Zakonca Ko-
privnik, ki sta prvo srečanje
pripravila z željo, da malce
^pestrita življenje v kr^u,
iripovedujeta, da sta že ho-
ela odnehati. Eno leto prire-
litve ni bilo, vendar se ni ob-
^lo.
»Ljudje so kar naprej hodi-
i spraševat, kdgj bo sreča-
lOe. Tako obiskovalci kot na-
ftopgjoči so se riavadili, da
le vsako leto enkrat zberejo
t>ri nas, zato moramo vztra-
k.«
Tokrat se je na odru zbrala
sltupinica predic, ki so prid-
igo vrtele kolovrate skozi vso
prireditev in medtem na-
Predle kar zajeten klobčič
^olne. Tudi zapele so vmes,
•sed drugim tudi tisto lepo
^'ovensko pesem: Le predi,
•^^kle, predi... Že pozablje-
j'® ljudske pesmi sta zapela
mešani in moški pevski
^^T iz Socke kvartet Soški
Domačin Jože Pogladič je bil najboljši kosec na nedelj-
skem tekmovanju koscev.
fantje in pa v duetu Lojze
Petek in Milica Golob, ki sta
po tridesetih letih znova na-
stopila skupaj. Obiskovcdce
pa je najbolj navdušil an-
sambel Vrneva peč, kije zai-
grala na doma narejene in-
strumente: leseno palico, br-
šljanov list, lok ... Predsta-
vili so se še harmonikcuji
Franc Šabac, Pavel Švab in
Peter Kramperšek. Da pa
zven tega instrumenta v Soc-
ki še dolgo ne bo zamrl, sta
dokazali enajstletna Mateja
Kobal in šestletna Petra Bož-
nik, ki sta tudi nastopili. Na
začetku in na koncu srečanja
pa je - tako kot se za sloves-
ne priložnosti spodobi - zai-
grala domača pihalna godba.
Pri Koprivriik se tudi to-
krat niso izneverili tradiciji
in so na vrhuncu prireditve
pripravili tekmovarye kos-
cev in tekmo v nošenju brent
oziroma čebrov vode, ki je
požela obilico smeha med
gledalci. Med kosci se je n^-
bolj izkazal domačin Jože
Pogladič, ki je svoj del trav-
nika pokosil v pičli munuti
in 59 sekundah, povrhu vse-
ga pa še tako »na čisto«, da
ni dobil niti ene kazenske
točke. Obiskovalci so si lah-
ko ogledali tudi, kako je vča-
sih izgledala mlačev. Lansko
leto so žito omlatiU cepci, le-
tos pa z mlatilnico.
Rajanje je potem tregalo še
pozno v noč, za kar je skrbel
ansambel Krt iz Mengša. Ob
domači glasbi, domači jedači
in dobri, domači kapljici res
ni težko ostati dobre volje.
NADA KUMER
Cesta v Brezovo,
poznele telefoni
Krajani KS Ponikva v žal-
ski občini praznujejo vsako
leto krajevni praznik 30. ju-
lija v spomin na leto 1944,
ko so bili v koncentracijska
taborišča izseljeni številni
krajani. Letos so praznovali
v zaselku Brezovo.
Najprej je bila slavnostna
seja skupščine krajevne
skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij, ki so se jo
udeležili tudi predstavniki
občine, interesne komunal-
ne skupnosti ter sosednjih
krajevnih skupnosti. O po-
menu praznovanja je govoril
predsednik sveta KS Vinska
gora Franc Volk, ki je na-
prej predstavil to obrobno
krajevno skupnost žalske
občine in poudaril, da letoš-
nje praznovanje obeležujejo
z veliko delovno zmago - de-
lom asfaltirane ceste v zase-
lek Brezovo. Spomnil je tu-
di, da jih čaka letos še veliko
dela. Gre za napeljavo 56 te-
lefonskih priključkov. Sed^j
so pri izgradnji primarnega
voda, prvi telefoni pa neg bi
zazvonili meseca septembra.
V razpravi, kije bila živahna,
so se dotaknili predvsem de-
la večnamenskega doma za
katerega že od leta 1985 zbi-
rajo sredstva iz krajevnega
samoprispevka. Vsi so bili
mnenja, da bi morali tistim
krajevnim skupnostim v
obrobju, ki nim^o gospo-
darskih organizacij, več po-
magati s sredstvi občinskih
interesnih skupnosti.
Nato so vsi skup^ odšli na
otvoritev 500 m asfaltirane
ceste v zaselek Brezovo. Ker
jim je zmanjkalo denarja, so
asfaltirali le del tega odseka.
Osrednja prireditev s kultur-
nim programom je bila pri
domačiji Albina Vasleta, ki
je bil tudi predsednik režii-
Priznanja krajevne skup-
nosti so prejele družine Vin-
ka Voha, Cvetke CvikI, Gi-
zele Jelen, Alojza, Albine in
Janka Vasleta, Ferda Jezer-
nika ter Janeza in Jožeta Je-
lena ter posamezniki Adam
Žgank, Marko Zlodej, Alojz
Lenard, Ivan Ašenberger,
Franc Dušak, Anton Toman
in Pankracij Semečnik.
skega odbora in ki je na slo-
vesnosti povedal: »Poleg
udarniškega dela smo upo-
rabniki ceste plačali po 350
tisoč dinarjev. V veliko po-
moč nam je bila tudi interes-
na skupnost za komunalo in
ceste občine Žalec, ki je pri-
spe\^a 6 milj ono v dinarjev,
GG Žalec-Vransko 1,5 miljo-
na del pa tudi drugi.«
T. TAVČAR
Cesto v zaselek Brezno je predala namenu najstarejša
krajanka, 85 letna Marija Jezernik, pomagala pa sta ji
predsednik sveta KS Ponikva Franc Volk in predsednik
režijskega odbora za gradnjo ceste Albin Vasle.
Foto: T. TAVČAR
I Združenimi močmi ho šlo
^namenski objekt v Konjiški vasi kmalu odprt_
Krajevna skupnost Konji-
^ vas sodi med m^ raz-
^ v konjiški občini, če-
JJv leži v dolini in v nepo-
bližini občinskega
^šča. Že pred leti pa so
^ani sklenili, da temu ne
biti več tako. Zato so
sami krepko poprijeli
•delo.
I^otem, ko so se lotili mo-
^fti^cije več kilometrov
^kih cest in uredili še ne-
^re druge komunalne ob-
so se odločili za zidavo
g^^amenskega doma. Stari
oil že močno dotr^an in
JrJPoraben za različne druž-
il® in društvene dejavno-
Nadomestne gradnje so
j^^^tili pred dvema letoma,
P^^j pa so uspešno organi-
zirali zbiralno akcijo. Prispe-
vali so ne samo denar, am-
pak tudi material za gradnjo
in zavihali rokave na udarni-
ških urah. Objekt je zdaj pod
streho. V njem bo našla pro-
stor kr^evna samouprava,
dvorani bodo organizirali
zbore kr^anov in druge pri-
reditve in uredili prostor za
civilno zaščito. Za vse to bo
na voljo okoli 50 kvadratnih
metrov uporabnega pro-
stora.
Da bo dom v Konjiški vas
res večnamenski, priča dej-
stvo, da so spodnjih prosto-
rih uredili tudi zbiralnico
mleka in osemnjevalnico.
Dela so bila po predračunu
ovrednotena na tri milijone
dinarjev in pol, danes pa so
vredna več kot osem milijo-
nov dinarjev, kar pa ne gre
samo na račun inflacije, am-
pak prizadevnosti kr^anov,
ki so naredili več, kot so se
bili zavezali.
Prav v tem času v večna-
menskem domu v Konjiški
vasi urejujejo instalacije v
zgornjih prostorih, tako, da
se bodo krajani v kratkem že
lahko srečali na otvoritveni
slovesnosti. Prostore bo po-
trebno le še primerno opre-
miti, pri čemer upajo na po-
moč in razumevanje delov-
nih organizacij, posebno Ko-
nusa. Nato pa se bodo dome-
nili še za popolno dokonča-
nje doma, ki ga bo potrebno
obleči v fasado.
MATEJA PODJED
Zapleti s telefoni v Grižah
v Krajevni skupnosti Gri-
že je zaključena primarna
faza izgradnje telefonskega
omrežja. Delavci PTT so že
napeljali primarni ali skup-
ni vod na katerega se pozne-
je priključijo posamezni na-
ročniki. Tehnična dela so iz-
peljali sorazmerno hitro,
žal pa so hitro porabili
zbrana sredstva, ki so jih
prispevale delovne organi-
zacije na tem območju, ne-
kaj malega PTT Celje in
ostalo krajani.
Pri sled^ih se je tudi zata-
knilo. Krajani so za prvo fazo
plačali 400.000 dinarjev in
pričakovali so, da jim do
priključitve ne bo več po-
trebno plačati kakšne večje
vsote. Vendar so se zmotili.
Za sekundarno omrežje, to je
napeljava kablov do skupne-
ga voda do stanovanj, bodo
kr^ani namreč morali plača-
ti še dodatnih 350.000 dinar-
jev. NekžO zaradi manjše po-
moči delovnih organizacij
kot so pričakovali, in nek^
zaradi hitro naraščajočih
stroškov PTT.
Krpani so sed^j presene-
čeni in razburjeni. Tako viso-
ke dodatne vsote res niso
pričakovali. Nihče pa tega ni
pričakoval tudi pri krajevni
skupnosti, kjer naročnikom
nikoli niso znali povedati
resnične in fiksne cene pro-
jekta. O cenah takšnih inve-
sticij je pri nas tako rekoč
nemogoče govoriti.
Zapletlo se je tudi pri soli-
darnosti. Krajevna skupnost
je precej razpršena in tako bi
nekateri, zaradi bližine pošte
in seveda telefonske centra-
le, plačali zefcf majhno ceno
za priključitev, drugi pa bi
zaradi velike oddaljenosti
morali plačati večstomiljon-
ske vsote. Zato so se krajani
odločili za soUdamo pot, ta-
ko da vsi plačajo enako. Ven-
dar so se zaradi precejšne
razburjenosti slišali tudi
očitki nekaterih kr^anov, da
ta solidarnost vendarle pre-
sega vse meje. Vendar t^š-
na pot je pri gradnji telefon-
skih omrežij na teritorijih
kot je griški, edina možna in
že uveljavljena. Tudi tisti, ki
živijo na odd^enih prede-
lih, si želijo imeti telefon.
Včasih ga celo veliko bolj
potrebujejo, s^j jim je to edi-
ni stik s civilizacijo in vsemi
storitvami, ki jih ti ljudje
nujno potrebujejo.
V Grižah se tudi tisti, ki so
,še kako za solidarnost, sed^
spraš^ejo nek^ drugega.
Od kje vzeti denar? Kot sta
nam povedala predsednik
sveta krcOevne skupnosti
Griže Ivo Kraševec in član
odbora za iz^adnjo telefon-
skega omrežja Henri Kruš-
nik, poti nazaj ni. S pošto se
bodo poskušali dogovoriti,
da se bo dodatni znesek,
350.000 dinarjev, odplačeval
po obrokih. Telefonskih šte-
vilk pa na žalost ne bodo mo-
gli dobiti tako dolgo, dokler
ne bodo krcgani poravnali
dodatnega neplačanega
zneska.
VOJKO ZUPANC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
6. AVGUST 1987
Predraga dežurstva
Prejšipi teden so imeli v
enem izmed stanovanjskih
blokov v Celju krasno popla-
vo. Zamašila se je kanalizaci-
ja in voda je skozi odtok v
kopalnici v prvem nadstrop-
ju pridrla na piano. Bilo jo je
toliko, da so bile mokre stop-
nice vse do vhoda v blok, po-
plavljen pa je bil tudi prostor
v katerem so omarice za vse
glavne elektronaprave v hiši.
Bil je četrtek popoldan. In
ker je bil popoldan, ni bilo
mogoče dobiti naročilnice
Stanovanjske skupnosti za
popravilo, ker popoldan tam
pač ne del^o. In ker je bilo
popoldan, je bil tudi vzdrže-
valec s Komunale menda na
terenu ... Na pomoč so zato
prihiteli električarji in gasil-
ci, ki pri nas postajajo vse
bolj deklice za vse. Ja, tako
je to pri nas. Če se vam zama-
ši kanalizacija konec tedna,
nikar ne vrtite telefonske
številčnice v nedogled. Brž-
kone se na drugi strani ne bo
oglasil nihče. Stanovanjska
skupnost ob sobotah in ne-
deljah ne dela. Če je ona
upravljalec stavbe, pa vam
brez rojene naročilnice nihče
ničesar ne popravi. Sicer pa
kanalizacije ob koncu tedna
tudi z naročilnico ne bi mo-
gli spraviti v red. Tudi ko-
munalci uživajo svoj prosti
vikend. Menda zato, ker je
kanalizacija taka reč, da se
ne zamaši naenkrat, pač pa
postopoma. In menda zato,
ker bi bila dežurstva zaradi
neodgovornih stanovalcev,
ki kanalizacije - kot pravijo
na Komunali - ne znajo upo-
rabljati, predraga. Neodgo-
vornost stanovalcev gor ali
dol, slabo finančno stanje v
naši družbi sem ali tja, nekaj
pornislekov ob tem je ned-
vomno upravičenih.
Če stanujem v bloku, se mi
torej lahko zgodi, da mi bo
pritekla voda iz odtoka v ko-
palnici, pa čeprv jaz znam
uporabljati kanalizacijo.
Morda nad mano stanuje
kakšen neodgovorni uporab-
nik družbenega stanovanja.
In ker so dežurstva konec
tedna predraga za našo druž-
bo, me prav zanima, kdo mi
bo potem plačal uničeni par-
ket in preproge. In še to bi
bilo zanimivo vedeti - kakš-
ne posledice bi lahko imela
taka poplava v tistem prosto-
ru z elektro omaricami, če bi
še električar imel prosto po-
poldne? Očitno je pri nas pač
vse več tistih, ki hodijo v
službo, ne pa opravljat svoje
delo...
INES DRAME
Velenjčani pokazali iiumanost
v Titovem Velenju so
imeli letos že sedem krvo-
dajalskih akcij in udeležilo
se jih je več kot 2000 ljudi.
Prejšnji teden pa so imeli v
enodnevni akciji rekordno
število udeležencev, na odv-
zem krvi jih je prišlo 450.
Nekateri so se akcije udele-
žili prvič, drugi pa so že sta-
ri krvodajalski mački.
Franc Lešnik, krvodajal-
skih akcij se je udeležil 23
krat: »Po poklicu sem šofer
in tudi sam sem že dvakrat
potreboval kri sočloveka.
Dokler mi bo zdravje dopuš-
čalo, bom med rednimi krvo-
d^alci, s^ nikoli ne veš kd^
boš potreboval zdravniško
pomoč. Pri nas so ceste pač
slabe, promet je slabo ure-
jen, veliko voznikov pa je ne-
discipliniranih. Zdaj pa se
nas je lotil še aids ..
Lidija Stropnik, krvoda-
jalske akcije se je udeležila
prvič: »Danes je bil zame ve-
lik dan, s^ sem v sebi pre-
magala nekakšno negovost,
ki jo na krvod^alski akciji
prvič občuti nsobrž vsak. Si-
cer pa smo se doma o krvo-
dajalstvu veliko pogovarjali
in mož, ki je stalni krvodaja-
lec, ter obe hčeri so me pre-
pričali, da sem se tudi jaz
vpisala v to humano družino.
Dokler mi bo zdravje dobro
služilo, bom s krvjo pomaga-
la ljudem, ki takšno obUko
pomoči v nesreči še kako po-
trebujejo.«
Alojz Potrč, kri je dal 33
krat: »Dajaiye krvi je velika
humana akcija, zato ne bi bi-
lo prav, da bi z njo trgovali,
še zlasti zato, ker dgjemo kri
prostovoljno. Bil sem v prvi
skupini krvodajalcev, Id je
šla dati kri v Split. Tam ima-
jo krvodajalstvo drugače
urejeno. Če si prostovoljni
krvodajalec, ti v njihovem
zdravstvenem domu ni treba
čakati, pa še veliko drugih
ugodnosti imajo. Podobno
bi lahko bilo tudi pri nas, s^
je velenjska občina po števi-
lu krvod^alcev v samem re-
publiškem vrhu.«
Heda Pečečnik, kri je dala
22 krat: Sama sem že potre-
bovala kri v nesreči in zato
se še toliko bolj zavedam po-
mena krvod^alstva. Veliko-
krat pa razmišljam o naših
krvod^alcih, ki v Avstriji
prodajajo svojo kri za devize.
Če to počno, naj gredo tja še
po zdravstveno pomoč, ko jo
bodo potrebovjili. O tem pro-
blemu bi morali v občin-
skem rdečem križu resneje
spregovoriti, ne pa da se o
tem molči.«	q
Gasilci sredi
priprav
Gasilsko društvo Šei
je med najuspešnejšin
najstarejšimi v šentji
občini, saj deluje že do
sto let. Vsako leto pop«
jo tudi program ob 18. a
stu, prazniku oh
Šentjur.
Prav temu so posvetili
svojo zadnjo sejo, kje
sklenih, da bodo v okvir
ga praznika priredili lete
praznovanje v soboto 1£
gusta, razdeljeno pa bo r
dele.
V prvem bodo priredi
5. tradicionalno medol
sko tekmovanje gasil
enot iz celjske regije v s]
nem parku v Šentjurji
drugem delu bodo pre
novo motorno brizg
znamke »Zigler«, ki so j(
piU s pomočjo prispet
krajevnih skupnosti in
gih organizacij. Slavje p
bo nadaljevalo s prosto z
vo vse do zgodnjih jutrs
ur.
Gasilsko društvo se h
pohvali tudi z operati\
delom, ki temelji predv
na strokovni vzgoji žen
desetin (mladink), saj si
tekmovanju občine Ser
zasedle 1. mesto. S tem i
odprle pot na regijsko
movanje, na katerem pa
pridobile še pravico do
movanja na republiški rs
IV
Letos manj ponudil študentom
čeprav je čas počitnic, ne-
kateri dijaki in študentje ne
počivajo, pač pa si skušajo
najti čim primernejšo po-
čitniško delo. Pri tem jim je
že nekaj let v veliko pomoč
Študentski servis Maribor,
ki ima svojo podružnico tu-
di v Celju.
Ponudba del je letos pre-
cej raznovrstna, vendar de-
lovne organizacije in obrtni-
ki pošiljajo na Študentski
servis manj ponudb kot
prejšnja leta. Kolektivi si na-
mreč mlade delavce najdejo
kar sami, potem pa jih plača-
jo s posredovanjem Študent-
skega servisa. Del ponudb
pa je iskalcem priložnostne
zaposUtve vendarle na vpo-
gled v registru del na Štu-
dentskem servisu.
Za opravljeno uro dobijo
študentje od 1.150 do 3.150
din, lahko pa tudi več. Viši-
no plačila določajo ponudni-
ki, tako da Študentski servis
nanj ne vpliva. Določi le naj-
nižjo urno postavko, hkrati
pa se trudi, da bi bila le-ta
čim višja. Najbolje so plača-
na težka fizična in odgovor-
na intelektualna dela, ma^
pa administrativna dela, čiš-
čenje poslovnih in drugih
prostorov, prodaja v kioskih,
vratarska dela in drugo.
Tiste, ki se želijo včlaniti v
Študentski servis Maribor,
katerega podružnica že od
leta 1972 deluje na UUci 29.
novembra v Celju, ne čaka
veliko okostenelih, uradnih
postopkov. Potrebujejo le
potrdilo o vpisu na sredr^o
ali visokošolsko organizacijo
ter fotografijo formata
3 X 3,5 cm. Članska izkazni-
ca velja do zaključka tekoče-
ga šolskega leta, v katerega
se šteje tudi dva meseca po-
letnih počitnic. Za dvig na-
potnice, ki jo morajo dvigniti
preden začno delati, pa po-
trebujejo le dopis od naroč-
nika del.
ROMAN JERNEJŠEK
Za Prekmurje
Na zboru delavcev
skupnih služb sozda
Hmezad, so se odločili, da
bodo priskočiU na pomoč
prizadetim ob neurju v
Prekmurju.
V ta namen bodo vsi
prispevali po enodnevni
zaslužek. Polovico zne-
ska bodo prispevali avgu-
starpolovico pa prihodnji
mesec.
J. V.
Skromna udeležila
koscev in grabijic
¥ DramUah prireditev nI uspela
v soboto so v Drami j ah
ponovno priredili tekmova-
nje koscev in grabljic, ki je
prejšnji teden zaradi obil-
nega deževja odpadlo. Žal
pa na ponovljeni prireditvi
ni bilo zadovoljive ude-
ležbe.
Organizator te tradicional-
ne prireditve je bil Aktiv
mladih zadružnikov iz Dra-
melj. Tekmovanje je poteka-
lo v treh delih. Najprej so se
tekmovalci pomerili v koš-
nji, nato grabljenju in na
koncu še v sestavljanju
kmečkega voza. Vendar so
imeli prireditelji veUke teža-
ve že na samem začetku. Pri-
javljena sta bila namrf
dva tekmovalca. Z nek^
trpežljivosti se jih je za
prijavilo še nekaj, da s
tekmovanjem lahko pr
in ga speljali do konca.
n£oveč zanimanja i
skromnim številom gk
cev je pritegnilo razst-
nje in sestavljanje kmec
voza.
Kaj je bil vzrok tak
udeležbe lahko le ugi
A verjetno bo v bodo>
trebna večja mera ang.
nosti tako prireditelje\
samih tekmovalcev.
Popravka
V prejšnji številki je bila v članku z letošnje prireditve v D<
pri Planini »Pokaži k^ znaš« napaka. 3. mesto je dosegel ans
bel »Golding«, ki prihaja iz Laškega in ne iz Žalca, kot je
napisano. Za napako se članom ansambla opravičujemo.
Rimska nekropola v Šempetru ni odprta le od 8.00 do 11
kot smo poročali tri tedne naz^, temveč dopoldne od 8.0'
12.00 ter popoldne od 15.00 do 18.00. Prosimo, da nam za na^
oprostite.
Šola v baznem
taboru
Bazni tabor je bil kar prije-
ten krjEU, kamor smo se radi
vračali po garanju na gori. Še
posebej pa nam je življenje
popestrila šola. Naša baza je
namreč postala multilingvi-
stični center; kapetan se je
učil slovensko in mu je šlo
odlično. Celo dvojino je že
razumel. Zvezdan se je učil
urdu jezik, Frančka in Slav-
ca smo izopolnjevali v an-
gleščini, tudi Smiljan se je
učil angleščine, Duli pa je
odločno izjavil, da se v gorah
ne namerava učiti. Prijetno
smo se zabavah, ko je Zvez-
dan spraševal kapetana zad-
njo slovensko lekcijo. Tako
dobro mu je šlo, da mu je dal
tri dni počitnic. Še m^o pa
bi se z nami lahko pogovarjal
kar slovensko.
Naš zdravnik Zvezdan je
velik humanist. Nikakor ne
more ržizumeti, da daje Paki-
stan toUko denarja za vojsko,
zdravstveno varstvo prepro-
stih ljudi pa je na psu. Že
večkrat je vprašal kapetana,
zak£u palcistanska vlada s he-
likopterji (ki vsak dan let^o
nad Baltomorom) ne pripelje
v Askolo (vas v teh hribih)
tudi zdravnika. Zvezdan je
bil pripravljen sredi noči
vstati in pomagati bolnemu
nosaču. Res pa je, da so ti
ljudje takrat, ko je pri roki
zdravnik, kar preradi bolani.
Postavljanje diagnoze je
bilo tudi sila zapletena stvar;
Zvezdan se je pogovarjal s
kapetanom v angleščini, ka-
petan je prev^al v urdu je-
zik, kuhar pa v balti, ki ga
govorijo nosači. Včasih je
prišel kakšen bolan nosča h
kapetanu, kateremu pa se
vedno ni ljubilo prevajati in
klicati na pomoč Zvezdana.
Še posebej, če je mislil, daje
ima opravka s simulantom.
Za takšne primere si je od
Zvezdana priskrbel vitamin-
ske tablete in aspirin, ki jih
je potem delil nosačem. Ko
je Zvezdan zvedel za to, je
skoraj ponorel.
»Kapetan Jamšed,« je
povzdignil glas, »Če se jaz
trudim z vašimi ljudmi, bi se
leihko tudi vi!«
Zahteval je vse tablete na-
zaj, kasneje pa se je le malce
pomiril. Tako je vitaminska
klinika kapetana Jamšeda še
naprej obratovala.
Presneti Hajro, že
spet nagaja
Kaže, da nam je na odpra-
vah usojena številka trinajst;
pre^ štirimi leti smo odpoto-
vali v Himalajo ravno trinaj-
stega (če je bil petek, ne
vem), tokrat pa smo se od-
pravili na Trango Tower
prav tako trinžystega. Bomo
prav tako uspešni kot pred
štirimi leti?
Pred petimi dnevi smo
spaU na snežni gredini, ki je
na približno četrtini strme
stene Trango Towerja, in po-
božno zrli v nebo, ki so ga
vse bolj prekrivali oblaki.
Piše: Bojan Šrot
Samo dan lepega vremena
smo še potrebovali do vrha.
Bili smo blizu in spet tako
daleč od cilja.
Po petih dneh se je vreme
toliko popravilo, da smo
sklenili še enkrat poiskusiti.
Morali smo pohiteti, zak^j
preganjal nas je čas, če smo
hoteU še na Broad Peak in
konec julija priti domov.
Smiljan in Slave sta odšla
iz baze že ob prvem mraku.
Vzela sta spalne vreče, da
bosta prespala pod steno. S
Frančkom sva odšla na pot
ob en^stih zvečer, ko je luna
že otisjala okoliške vrhove.
Noč za bogove.
Pa ne, da bi kdo mislil, da
smo se navdušili za nočne
sprehode. Šlo je za našo var-
nost, zak^ podnevi je bilo
zaradi plazov preveč ne-
varno.
Hoja je bila pravi užitek,
luna pa je tako močno osvet-
lila pokrajino, da svetilk
sploh nisva potrebovala. Pot
sva dobro poznala, saj sva jo
prehodila že najmanj deset-
krat.
Na spodnjem depoju, kjer
smo imeli spravljene nekaj
opreme, naju je čakalo nepri-
jetno presenečenje: plaz je
odnesel enega od šotorov,
drugega pa polomil. K sreči
smo imeli n^pomembnejši
del opreme višje na gredini.
»Lepa reč,« se je pridušal
Franček. »Ko smo v bazi ča-
kali na lepo vreme, nam je
Hajro mešal štrene na gori in
naredil pravi kaos.«
Hajro je ekspedicijski lo-
pov, ki ga je na odpravi na
Everest leta 1979 odkril Ivč
Kotnik. Hajro je na vsaki ek-
spediciji in on je tisti, ki ti
ukrade sladkor iz kave, skri-
je ponjavo ali pa sveče na
maršu in ušpiči še lep kup
podobnih neumnosti. Pres-
neti HcOro! Ima pa še to ne-
mogočo lastnost, da ga je ne-
mogoče zalotiti na delu ali
celo ujeti. Nihče ga še ni vi-
del, ampak obstaja pa zago-
tovo. In enkrat se bo že ujel.
Vsak lopov se slej ko prej
ujame.
Razdejanje, ki ga je pustil
Hsgro, sta Smiljan in Slave
že nekoliko spravila v red,
zato sva s Frančkom odhite-
la naprej.
AVGUST 1^87
NOVI TEONIK - STRAN 7
[lemški mladinski piiialni
rkester navdušil Celjane
Crostovanje mladinskega
tialnega orkestra iz nem-
ega Kaiserslautema je bi-
poseben glasbeni dogo-
ik. Čeprav v času, ki ga
ličajno imenujemo mrtva
)letna sezona, je bila veli-
I unionska dvorana v pe-
li 31. julija dokaj dobro
sedena, v veliki meri po
slugi vodstva in članov
;0 »AKORD«, ki so bili
stitelji svojih mladih pri-
teljev iz ZRN.
Orkester, ki ga vodi mlad
izredno subtilen dirigent
infried Grwebaum šteje
eko 60 članov. Večina so
aki mestne gimnazije, ta-
da se s svojo osebno iz-
znico resnično uvršča
»d mladinske orkestre,
itanovljen na pobudo diri-
nta, bo v kratkem slavil
ojo desetletnico in na svoji
.tvaijalni poti dosega ne sa-
) v o^em državnem, mar-
č tudi v mednarodnem ok-
•u. visoke uspehe, s^ pogo-
) gostuje v različnih drža-
h pred zelo zahtevno in
itično publiko in prizna-
i, ki jih dobiva, so odhčna
strokovno utemeljena. V
igoslaviji so tokrat prvič in
i, ki smo bili na njihovem
Incertu, si bi želeli ponov-
nega srečanja.
Velika odlika orkestra je
visoko strokovno znanje vsa-
kega člana in njihovega diri-
genta. Obvladovanje instru-
mentov je presenetljivo, po-
sebej če vemo, kako so god-
beniki mladi. Zvok orkestra
je svež, sočen in poln. Raz-
merja med instrumentalnimi
skupinami so bila uskljgena
in prilagodljivost dirigento-
vim zahtevam skoraj popol-
na. Program, ki je tr^al več
kot dve polni uri, je bU zelo
raznolik, od konvencional-
nega Fučikovega »Florentin-
skega marša« iz železnega re-
pertoarja vseh tovrstnih or-
kestrov, preko zanimivih
priredb znanih skladb iz po-
dročja jazza do izrazito so-
dobno pisanih skladb, ter je
svoj višek dosegel v pretre-
sljivem zapisu o potopitvi
TITANICA, Stephana Jaeg-
gija. Dirigent Winfried
Grunebaum ima jasen kon-
cept in rvjegova velika odlika
je, da orkester suvereno vo-
di, brez nepotrebnega maha-
nja, marsikdaj samo z naka-
zovanjem vstopov oziroma
zaključkov. Izredne so nje-
gove sposobnosti dinamič-
nega nijmsiranja in prilagaja-
nja stilnim in vsebinskim
značilnostim skladbe.
Škoda, da koncert ni bil
bolj odmeven, k^ti padel je
ravno v čas tarnanja, kako
potrebujemo prav v Celju
dober tovrsten orkester in
sprašujem se, ali nismo ven-
darle na dobri poti ustvarja-
nja nečesa podobnega, ko bi
iz mladega pihalnega orke-
stra celjske glasbene šole ob
dobrem in zagnanem stro-
kovnem vodji, nekaj podob-
nega uresničili. Misel je
vznemirljiva in ne neures-
ničljiva, če bodo glasbeni šo-
li blagohotno nakloneni vsi,
ki si to resnično žeUmo.
MARJAN LEBIČ
Delo bo zdaj lažle
o delu kultumoprosvetnega društva iz Vinske gore nam
je nektU besed povedala predsednica Marinka Ograjenšek:
»Dejavnost društva je organizirana po sekcijah. Te so:
moški pevski zbor, oktet Senljanški fantje, recitacijsko-
dramska skupina, lutkovna sekcija, knjižnica in šolsko kul-
turno društvo. Moški pevski zbor in oktet se redno udeležu-
jeta občinske revije pevskih zborov, zbor pa se je letos prvič
uvrstil tudi na medobčinsko revijo. Med prireditvami, Id jih
organizira naše društvo, je n£gbolj obiskano »Veselo
popoldne«, ki smo ga letos pripravih že desetič.
V preteklosti so njuvečji problem predstavljali neustrezni
prostori za delo, z otvoritvijo večnamenskega doma, pa bo
delo mnogo lai^e. Za naše delo smo prejeli že več priznanj,
med drugim zlato plaketo občine Žalec in Savinovo pla-
keto.«
J. V.
Mističen svet mineralov
Dela Dere Balič-Žunič v Rogaški Slatini
Razstavni salon Zdravi-
lišča Rogaška Slatina skrb-
no pripravlja in izbira pro-
gram razstav, ki zlasti v po-
letnih mesecih dajejo pečat
ostali kulturni ponudbi, ki
je za ta kraj značilna že po
tradiciji, a bi bilo vse to
premalo, če ne bi bilo priza-
devnih turističnih in kul-
turnih delavcev.
V petek so odprli slikarsko
razstavo mineralov Dore Ba-
lič-Žunič, ki je vredna ogle-
da in pozornosti. Slikarka,
neobremeryena s sodobnimi
trendi, odkriva nove vsebine
s prejšnjimi umetniškimi iz-
kušnjami. Njena dela so pre-
žeta z izrazito likovnimi ele-
menti v zgradbah kristalov,
slikarka proučuje njihove za-
konitosti in tako odkriva li-
kovni svet mineralov, z roje-
nim izrazitim smislom za
izredno uravnotežene in
enotne kompozicije.
Bora Balič-Žunič uporab-
lja barvno makrofotografijo
kot osnovni model. Za slika-
nje izbira neprecizni pastel,
ki omogoča sproščenost nje-
ni slikarski fantaziji. Tako
predstavi lasten monumen-
talen, jasen in urejen, toda
kljub temu mističen svet, v
katerem kreira izredno kon-
cizno slikarsko strukturo po
vzoru trdne logike minera-
lov. Njena dela so dokaz zre-
lega razmišljarna.
' Dora Balič-Žunič je leta
1976 sicer doštudirala na Fi-
lozofski fakulteti v Zagrebu,
slikati pa je začela že med
študijem. Eno leto je študira-
la slikarstvo pri priznanem
švicarskem slikarju in peda-
gogu Ronaldu Kocherju v
Bemu. S slikarskim ciklu-
som Minerali se ukvarja od
leta 1985.
Razstava bo odprta do 20.
avgusta. MATEJA PODJED
Slikarstvo kot alpinizem
»Jaz sem nor, toda svolo norost obvladam.''
Marjan Krošl, 28 let. Mla-
denič profesorskega videza.
Pet let dela. Šesto slik. Dve
rasstavi. Olje kot ljubezen,
tempera kot možnost. Po-
tezno slikarstvo v ciklusih.
Od svetoče narave do belih
brez. Cilj: Živeti od slikar-
stva. Telegrafski opis fanta,
ki hoče...
»A veš kaj jaz hočem? Ho-
čem živeti od slikarstva v
enem od kulturnih centrov.
Trenutno mi je pač najbolj
zzmimiv Berlin. Toda ne da
bi bil »gastarb^ter«. Vse je
pač povezano z denarjem. In
če sem rezilist, gledam na živ-
ljenje realno in "^am na
denar kot nujno sestavino.
Če bi hotel pri nas živeti od
slikarstva, bi moral za zače-
tek biti milijarder. Ker to ni-
koli ne bom, moram tja, kjer
so naše milijarde normalne.
Moram na trg. Tako ah dru-
gače. Če najdem človeka, ki
bo prodajal moje slike, lahko
živim tudi tu. To ni po-
membno,« pravi Mcujan, ki
želi svoji sliki, ker gaje rešila
mladostniške obupanosti,
posvetiti ves svoj prosti čas,
ob njej zoreti in jo dati dru-
gim. Marjan slika v ciklusih.
Zdaj ima na panifiih breze.
Bele breze v beh sobi, s črni-
mi hsami ob svoji črni
obleki.
»Veš, včasih so slikah v na-
ravi, jaz pa grem v naravo in
prinesem vtise domov. Bre-
za je zame razlog, da se lotim
shkanjli, da imam motiv za
nov ciklus. Postavim prvo
sliko, kije mojemu vtisu n^-
bliija, potem pa pustim, da
raste. Nastajajo slike. Delam
sliko, ne p«' brezo, razumeš?
Hočem, da ljudje vidijo sU-
ko, ne pa brezo, ki je že po-
stavljena v naravi, in ki jo je
narava znala narediti bolje
od mene,« razlaga malce
skrivnostni mladenič in s
svojim značilnim smehom
nadaljuje: »Razmišljam z li-
kovnim jezikom in skušam
zbuditi pozornost. Toda ne z
razstavami. Razstavi bi mo-
ral posvetiti mesec dni. Me-
sec dni energije. V tem času
lahko jaz ustvarim nekaj
slik,« je odločen Marjan, ki
meni, daje z dvema razstava-
ma v celjskem Muzeju revo-
lucije zbudil dovolj pozorno-
sti pri celjskih likovnih
ustvarjalcih in dobil dovoU
spodbude za delo.
Zdaj dela. S tempero, pa
čeprav ima olje raje. Toda
tempera je za r\jegov bUsko-
vit način slikanja v plasteh
in v ciklusih idealna, za nje-
govo msgno sobo pa pravza-
prav edina možnost. Frant
ima tudi atelje, toda »le zato,
da ostanem v stiku z oljem.
Olje je moj medij. Atelje pa
je čisti eksperiment. Na raz-
polago imam deset oljnih
slik, ki jih raziskujem. Ni va-
žen rezultat, važno je, da je
olje tu nekje blizu;« Marjan
sUka s potezo. Njegovo shka-
nje je kot ples. Bo kdaj do-
končan, se bo kdaj zaslišal
zadnji tuš?« Za to, da se bo
moja slika maksimedno raz-
vila, moram doseči nivo, ko
bom lahko od nje živel. To je
pa podobno kot v alpinizmu.
Ce žeUš preplezati smer, oz-
načeno z osmico ali devetko,
moraš biti ekstremno dobro
pripravljen, moraš biti nor in
to norost obvladati in isti od-
nos imam jaz do shkarstva.
Dokler ne dosežem tega ni-
voja, bom vse posvetil sliki.
Nimam ne pryateljev, ne
svoje družbe, niti ženske, ki
bi jo imel rad, čeprav nisem
samotar po srcu. Ta samota
je norenje in to norenje je za
moje shkarye idealno.« Za
zdaj-
INES DRAME
Foto: E. E.
Anton Tanc v
pesmi, besedi in
plesu
Na festivalu slovenske
folklore, ki se je pred dnevi
končal v Beltincih v Prek-
murju, je na otvoritveni
predstavi nastopilo kultur-
no umetniško društvo An-
ton Tanc iz Marija gradca.
Predstava Ohcet bo, ohcet,
ki je požela pri občinstvu ve-
liko navdušer;ja, je bila 30.
nastop folkloristov. V Bel-
tincih so prikazali kozjanske
svatbene običaje.
Sicer pa so od novega leta
do zdaj člani društva imeh
kar 52 razhčnih nastopov. Z
novo sezono bodo obnovili
kožuhaške in mlatiške obi-
čaje v pesmi in besedi.
MP
fuk Karadžič pri nas
Hiši se presenetljivo, da je bil jezi-
slovec, reformator črkopisa, zbira-
: in poznavalec narodnega blaga in
»dovinar - skratka začetnik nove
)ske književnosti, Vuk Karadžič,
U velik evropski popotnik,
jznavalci so izračunah, daje od 46
svojega zakona - poiročen je bil z
in^čanko - 15 let uporabil za razhč-
potovanja. Presenetljivo zato, ker je
mož od mladosti invahd - imel je v
lenu otrdelo in skrčeno nogo, pa je
sil protezo in si pomagal še z berglo,
prav je sicer svoje življenje, tudi po-
cmja, prilagajal delu in ne delo živ-
iju, ga je prav bolezen (v kasnejših
ih so se pridružile še prebavne teža-
, pripeljala tudi med nas, na celjsko
Iročje. Skozi Celje se je sicer več-
it vozil, spočetka s poštnim vozom,
zgraditvi južne železnice pa udob-
e, z vlakom, a nič ne kaže, da bi se
kdaj ustavil v našem mestu. Pač pa
je zdravil v Rogaški Slatini in v
nskih Tophcah.
^ Rogaško Slatino je prišel pred
icem poletja 1861. leta in preživel tu
inajst dni. Še je ohranjeno njegovo
5 v knjigi gostov, bivanje je izpriča-
no tudi iz pisma, ki gaje poslal znancu
v Trst (v datumu imenuje Rogaško
Slatino - Roič), slovensko javnost pa
so o tem obvestile Bleiweisove Novi-
ce, zak^ Vuk je bil takrat že slaven
mož, nosilec častnega doktorata in
priznan povsod, razen doma v Srbiji.
Brž je torej pohitel k »srbskemu Ho-
merju« v zdraviUšče mladi Ivan Kos,
kmečki sin iz bližine Rogatca. Pravkar
je bil maturiral na gimnaziji v Varaždi-
nu in je bil narodnostno in pisateljsko
zelo razgiban. Po domači kmetiji si je
bil vzel psevdonim Cestnikov. Komaj
je Vuk odšel, pa je že napisal zavzet
dopis na Novice. Iz ryega izvemo, daje
Vukova zunanja pojava zbujala soču-
stvovanje pri gostih, ki niso vedeU,
kdo je invahd z rdečim fesom. Cestni-
kov je Vuka razvesehl s svojimi infor-
macijami o slovenski mladini, ki da se
rada uči »sosednih narečij« in med njo
skoraj ni nikogar, ki ne bi poznal tudi
cirihce. Mladi obiskovalec je z Vukom
govoril pač hrvaško, saj je del srednje-
šolskega šolanja opravil na Hrvaškem,
a Vuk je - kot kaže - prisluhnil tudi
preprostim domačinom in pri tem zaz-
nal najizrazitejšo posebnost šmarske-
ga narečja - izgova^anje dvoglasni-
kov. Smešna se mu je zdela - poroča
Cestnikov - izgovorjava: baug (bog),
dau (kdo), vauk (volk), diiša (duša) in
si je celo to in ono zapisal v dnevnik.
Tjiko se lahko domačini iz rogaškega
in šmarskega konca upravičeno po-
stavljajo, da je veUki srbski jezikoslo-
vec izpričano opazil od veh slovenskih
narečij prav njihovo.
Čez dve leti, na prehodu iz julija v
avgust 1863, je bil eden izmed 869 go-
stov, ki so to leto prišU iskat zdravja v
Rimske Tophce, tudi stari Vuk Karad-
žič. Nemara je »slavnega starčka«
spremljala hčerka Mina, takrat kljub
mladosti že vdova, s£0 ga je kasneje -
ni se namreč vrnil naravnost na Dunaj
- spremljala v Dalmacijo do Kotora. O
tem Vukovem zdravljenju je mogoče
razbrati le datum (v zdraviUšču je pre-
živel kake tri tedne) iz dveh njegovih
pisem, poslanih v Trst: eno je napisal
še v Rimskih Tophcah, drugo ie na
Dun^u, a omenja bivanje v Rimskih
Toplicah (v datumu piše nemško ime
Romerbad v tekstu pa slovensko).
Knjiga gostov ni ohraryena, tokrat v
Bleiweisovih Novicah ni nobenega do-
pisa.
Tako lahko zdraviUšči Rogaška Sla-
tina in Rimske Toplice dopolnita sez-
nam slavnih gostov še z imenom veh-
kega Srba. Žal pa ni nikjer kakega vid-
nega znaka ah obele^a, ki bi tudi da-
našnje goste in seveda domačine spo-
minjalo nanj. BOŽENA OROŽEN
Ipevalo že štirinajst let
ijvski zbor združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec prepeva v okviru združenja že
rinajsto leto. Nastopajo v glavnem na raznih proslavah. Sicer pa so pevci člani moškega
kskega zbora Svoboda Polzela, kjer imajo tudi redne vaje. V zboru združenja šoferjev in
omehanikov sodelujejo: Alojz Satler, Ferdo Hrovat, Ivan Satler, Dani Satler, Avgust
eb, Franc Pusovnik, Rudi Pilko, Franc Ožir, Franc Ogris, Vojko Satler, Jože Vidre,
jiko Satler, Jože Novak, Milan Vasle, Dani Turnšek, Avgust Vasle, Ivan Pader rn Stanko
vak, ki zbor vodi. Posnetek je nastal na regijski proslavi združenja šoferjev in avtomeha-
lov v Žalcu.	T. TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
6. AVGUST 1987
Dan hmellarjev v znamenlu težav
HmeUarskI starešina le Ivan Pražnikar, spremljevalka pa Mira Žgank
Ocenjavati, kakšna bo le-
tošnja letina hmelja, je še
prezgodaj, ker hmeljarji
pravijo, da šele avgust
hmelj da ali pa ga vzame.
Računajo pa, da bo pridelek
nekoliko boljši kot lani in
da bodo slovenski hmeljarji
pridelali okrog 4100 ton
hmelja, od tega pa ga bodo
3000 ton izvozili izključno
na konvertibilna tržišča. To
je med drugim na sobotni
prireditvi v Žalcu povedal
predsednik izvršilnega od-
bora poslovne skupnosti za
Hmeljarstvo Slovenije, Jo-
že Brežnik.
Na tej prireditvi so podelili
tudi priznanja n£yboljšim
hmeljarjem za lanski pride-
lek, ki je bil najslabši v zad-
njih treh letih, saj so na 2518
hektarjih pridelali le 3561
ton hmelja, oziroma 900 ton
manj kot leto poprej in 950
ton manj kot so načrtovali.
Krivo je bilo v glavnem vre-
me s sušo in potem še točo.
Težav v hmeljarstvu pa je
še več. Na svetovnem trgu je
kljub zmanjšanju hmeljskih
površin v Veliki Britaniji,
Španiji in Belgiji ponudba
večja od povpraševanja in
cene so neekonomske. Takš-
ne so tudi zaradi nerealnega
tečaja dinarja in prem^hnih
in neizplačanih izvoznih pre-
mij. Svetovni trg zahteva
predvsem kakovost, kar po-
meni, da v hmelju ne sme
biti primesi, zdrobljenosti in
ostankov škropil, n^večje
pa je povpraševanje po aro-
matičnih sortah, kakršna je
denimo Savinjski golding. S
prodno hmelja pa so težave
tudi v Jugoslaviji, ker želijo
pivovarji uvažati hmeljski
ekstrakt.
Ob vsem tem čaka sloven-
ske hmeljarje precej nalog.
Več bo treba storiti za zašči-
to hmelja, temeljito se bodo
morali pripraviti na spravilo
pridelka, tako da odstotek
primesi in zdrobljenosti ne
bo presegel dovoljene meje.
Čim prej bodo morali prila-
goditi sortno strukturo zah-
tevam trga in tako bodo že v
n^krajšem času površine
posadili z brezvirusnimi sa-
dikami goldinga.
Hmeljarstvo je še vedno
pomembna izvozna panoga.
S prodno hmelja na tuje za-
služijo okrog deset milijonov
dolarjev, gre pa za neto de-
vizni priliv, ker za samo pro-
izvodnjo porabijo zelo malo
deviz.
V	Žalcu so v soboto izvolili
tudi novega hmeljarskega
starešino in njegovo sprem-
ljevalko. To sta Ivan Pražni-
kar iz ialca in Mira Žgank iz
Roj.
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
LJUBO KORBER
Priznanja In nagrade
hmeljarlem
Pri sorti Savinjski golding
je kristalni vrček z zlato pla-
keto prejel hmeljar Viktor
Napotriik iz TZO Šempeter
za dosežek pridelka 1914 kg/
ha, drugo Jože Piki iz TZO
Šempeter za dosežen pride-
lek 1740 kg/ha, tretjo Franc
Marovt iz TZO Braslovče za
dosežen pridelek 1713 kg/ha.
Pri sorti aurora je prvo na-
grado prejel Viki Ježovnik
za dosežen pridelek 2711 kg/
ha, drugo Jani Marovt za do-
sežen pridelek 2661 kg/ha in
tretjo Julij Hrovat (vsi hme-
larji so iz TZO Polzela) za do-
sežen pridelek 2638 kg/ha.
V	družbenem sektorju,
kjer so letos preračunavali
sorte A in B je povprečni pri-
delek nekoliko manjši. Prvo
nagrado je prejel Slovin iz
Ormoža za pridelek dosežen
1416 kg/ha, drugo KK Ptuj
Dravsko polje 1399 kg/ha,
tretjo Hmezad TOZD Latko-
va vas PE Šentrupert
1387 kg/ha.
T. TAVČAR
Jože Brežnik:* Kot vse kaže
bomo pričeli hmelj obirati
okrog 20. avgusta, najprej
pa bo seveda na vrsti gol-
dine.«
Ivan Pražnikar, novi hmeljarski starešina in njegova spremljevalka Mira Žgank, se bosta
predstavila tudi na nedeljski prireditvi ob Dnevu hmeljarjev v Braslovčah.
REKLI SO:
Martina Kranjc, tehn«
ginja za rastlinsko pr
vodnjo pri Kmetijski za^
gi Savinjska dolina:
»Poleg 800 ton pšenice
do letos pridelali naši koo
rantje 1460 ton zelja, 102
kumar, 200 ton industrijs
ga krompirja, 20 ton rd
pese, 20 ton svežih buč,
ton industrijskih in 85
namiznih jabolk, novost
je tudi goba ostrigar. Pri
lali bomo tudi nek^j ton fl
la, za kar bomo zaradi kt
barjenja izkoristili žične o
re v hmeljiščih.
T. TAVČ
Škropiti bo treba
Napotki za zmanjšanje škode po toči
Hudo neurje s točo je pred
kratkim zajelo različna ob-
močja Slovenije. Za prepre-
čevanje nadaljnje škode je
najpomembneje, da se rane
na rastlinah čimprej zapro
in da preprečimo vdiranje
gliv vanje. To bomo dosegli
s škroplje^em s fungicidi
in z dognojevanjem.
V	sadovnjakih in nasadih
jagodičja odstranimo vse
močno ranjene in polomlje-
ne veje ter poganjke, večje
rane premažemo s cepilno
smolo. Škropljenje proti gli-
vičnim boleznim opravimo s
pripravkom Dithan M 45 ali
Captan WP 50, proti pepela-
sti plesni pa dodamo še Ba-
yleton ali Cosan, Uporabimo
lahko tudi sredstva s kombi-
niranim delovanjem kot so
Rubigan, Baycor, Topas - C
aU Sonax.
V	vinogradih najprej oči-
stimo prizadete trse in od-
stranimo zlomljene mladice,
da bo škropivo čim bolje
učinkovalo. Ostale poškodo-
vane mladice zaenkrat ne
odstranjujemo, s^ se na za-
listnikih, ki po poškodbah
močneje poženejo, razvije
nova listna masa. Ta bo vsaj
delno prehranjevala trs do
jeseni, kasneje pa bodo za-
listniki lahko služili tudi kot
rodni les. Trto temeljito poš-
kropirrio proti peronospori,
oidiju in sivi grozdni plesni.
Za škropljenje proti perono-
spori uporabimo Antracol ali
Dithan M 45, za zatiranje
oidija dodamo škropivu še
Cosan ali Bayleton ali Tilt ali
Rubigan ali Topas C, proti
sivi grozdni plesni pa Sumi-
lex, Rovral, Ronilan ali Pi-
nulin.
Škropivu v vinogradih in
sadovnjakih dodajamo še
katerokoli razpoložljivo foli-
arno gnojilo: Wuxal, Fol
ali Fohfertil.
Delno poškodovane j
sevke koruze nemudoi
dognojimo z dušičnim gn(
lom KAN 150-200 kg/ha. I
polnoma uničene posev
preoijemo, na njih lahko i
sejemo le take vrste rasti
ki prenesejo poprej upori
Ijene herbicide.
Prizadete nasade kromp
ja in vrtnin takoj poškro
mo s fungicidi Dithan M
ali Antracol ali z bakreni
pripravki, ali pa z bakreni
pripravki v kombinaciji z i
ganskimi fungicidi. ŠKro
vu za vrtnine dodEuamo
foliarno gnojilo.
Od toče zelo prizad'
travnike pognojimo
150-200 kg KAN na he.
ali z 250-350 kg/ha NPK II
15 - 15, ali z ustrezno koli
no drugega NPK gnojila.
Poleg ukrepov, ki naj :
gotovijo čim večji pridel
krme s strniščnimi dosev
na travnikih in na preorar
njivah, kjer je rasla koru
bi za krmo lahko priprav
in rezervirali tudi žitno s
mo. Ta ima zaradi slabe p
bavljivosti in nizke vsebr
sti beljakovin majhno hrar
no vrednost. Uporabna j(
omejeni količini kot dop
nilo mladi zeleni krmi, al
zimskem obdobju, če je
obroku dovolj močnih krn
pesnih rezancev ali dru
lahko prebavljive krme. S
mo bomo laiiko uporal
kot krmo predvsem za m«
proizvodne živali, na tis
območjih, ki so posebej f
zadeta zaradi toče. Slama
krmljnje naj bo pred sklad
čenjem dovolj osušena,
ne plesni.
KMETIJSKI INŠTITI
SLOVENI
Srečanje mladih icmetov	i
Mladi zadružniki iz konjiške občine so se v sobote
nedeljo udeležili republiškega srečanja zadružnikov S
venije, ki je bilo v Bohinju. Med več kot 300 mladimi iz ^
Slovenije je bilo 31 mladih kmetov iz konjiške in nel
tudi iz sosednje bistriške občine.
S srečanja so se vrnili zadovoljni predvsem zaradi usp
okrogle mize na temo mladih in medsebojnih odnos<
Pogovor je vodil in usme^al Borut Pogačnik, sicer direk'
ženitne posredovalnice Živa.
Srečanje, ki sta ga organizirali Zadružna zveza Sloven
in Zveza sociahstične mladine Slovenije, so zaokrožili tuc
izletom na Vodnikovo kočo in ogledom planšarije, mladi
so se pomerili tudi v spretnostnih igrah kmečkih oprai
kot na primer košnji, vezai^u v snope, sestavljanju voza
podobno. Čeprav se Konjičani niso n^boljše odrezali, j
sklenili, da se bodo podobnih srečanj udeleževali tudi!
prihodnje.
MATEJA PODJI
Kumarice za Eto
Pri kmetijski zadrugi Savinjska dolina imajo tudi letos na
temeljnih zadružnih enotah po Savinjski dolini s kmeti-koope-
ranti sklenjene pogodbe za pridelavo kumaric. Odkupili n^ bi
jih 102 toni in sicer za Eto iz Kamnika. Odkup na TZO poteka
dvakrat tedensko, cena za kilogram pa je od 40 do 230 dinaijev.
Na sliki: Pri Cimpermanovih v Podvinu pravijo, da bodo oddali
2 toni kumaric, na posnetku pa vidimo kako jih sortirajo. Tiste
za prvo vrsto so lahko dolge od 3 do 6 cm.
T. TAVČAR
, j avgust 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Lestvica zasedenosti liotelov
v zdraviliščih, hotelih in
motelih celjskega turistične-
ga območja smo imeli v letoš-
njem prvem polletju 494 tisoč
nočitev, kar je za tri tisoč no-
čitev (ali en odstotek) manj
kot v enakem lanskem obdob-
ju. Ker k naši statistiki ni pri-
štet turizem na kmetih (ker še
ni podatkov) nismo pa upo-
števali tudi nočitev v kam-
pih, kjer tudi še nimajo kon-
kretnih številk, lahko predvi-
devamo, da smo imeli ob pol-
letju več kot pol milijona no-
čitev, kar za večno zapostav-
ljeni celinski turizem tostran
Alp niti ni tako slaba šte-
vilka.
Zaostanek za lansko rekord-
no sezono ni velik in ob vsem
tem, kar seje v tem času zgodi-
lo ob našem moiju, tudi ni za-
skrbljujoč. Tudi zasedenost, ki
je 66 odstotna, je dobra, pri
tem in tudi nasploh pri noči-
tvah pa prednjačijo zdravilišča
na našem območju, med kate-
rimi so bili po šestih mesecih
najbolje, 92 odstotno, zasedeni
v Atomskih toplicah. V hotelu
Atomske toplice so boljši tudi
v primeijavi z lani, kar velja
tudi za Dobrno (nov gami ho-
tel) in Laško, medtem ko je bi-
lo v Rogaški za pet, v Topolšici
pa za 13 odstotkov m^ noči-
tev kot v prvem polletju 86.
Franci Križan, vodja proda-
je v tozdu Zdraviliška dejav-
nost v Rogaški Slatini padec
nočitev takole pojasnjuje:
»Skupne nočitve so se zmary-
šale na račun domačih gostov,
ScO je bilo tujcev nekoliko več
kot lani. Pri domačih gostih je
očiten razkorak v kupni moči,
s^ je bilo Slovencev za nekcU
odstkov več kot lani, gostov ii
drugih republik pa je precej
maixj, kar je tudi vzrok za slab-
še skupno število nočitev. Za
goste iz drugih republik smo
postali predragi, kljub temu da
nastopamo na domačem tržiš-
ču s ceno, ki ne pokrije vseh
stroškov.«
Med ostalimi hoteli in moteh
izstopcoo po dobrem odstotku
zasedenosti v prvem polletju
RTC Unior Rogla, hotel Dravi-
r\ja Slovenske Kor^ice, Paka iz
Velenja, Evropa in Celeia iz
Celja pa tudi v Rubinu in hote-
lu Prebold. Predvsem v sled-
ryem bo rezultat zaradi stalnih
gostov iz Nizozemske že v na-
slednjem trimesečju boljši.
NjOslabši stacionarni hotel-
ski turizem na našem območju
imajo še vedno v Gornje Sa-
viryski dolini, kjer pa je po ne-
katerih vesteh letos precej več
gostov na turističnih kmetyah,
kot navadno pa je poln tudi
zasebni kamp Menina. Bolj kot
stacionarni pa cvete izletniški
turizem.
R. PANTELIČ
Bolj Živahno ponoči
Rogaška Slatina bo dobila diskoteko In
Igralnico
V znanem zdraviliškem
kraju sicer ne manjka prire-
ditev, vendar so te v glav-
nem namenjene bolj zahtev-
nim okusom. Mnogo turi-
stov pa se želi sprostiti tudi
ob disco glasbi ali igrati na
srečo. Zaj^e bodo v zdravi-
lišču kmalu poskrbeli.
Lahkotnejšo zabavo za sedsg
nudijo v restavraciji Pošta,
kjer lahko ob živi glasbi raz-
nih ansamblov gostje zaple-
šejo. Maixj vneti za ples se
lahko zabav£go v klubu
Evergreen. Tam vrt^o stare,
priljubljene melodije doma-
čih in tujih izv^alcev. Klub
Evergreen pa ni zaživel tako,
kot so v zdravilišču načrto-
vali. Prostore v njem so obli-
kovali po vzoru podobnih
klubov v tujini, temu so sle-
dili tudi s kakovostjo gostin-
skih uslug, vendar je bil
obisk skromen. Očitno je, da
si gostje želijo nek^ stan-
dardnega, naprimer disko-
teko.
Zato so se v zdravilišču od-
ločili tudi za to vrsto ponud-
be. Discoteka bo v restavra-
ciji Sonce, ki jim je odstopila
spodnje prostore v negem za
6 let. Imela bo njgsodobnej-
šo glasbeno in scensko opre-
mo, v njej bodo namestili 60
sedežev. Zdravilišče seje po-
vezalo s Koncertno direkcijo
iz Zagreba in sklenilo spora-
zum, po katerem bodo Za-
grebčani poskrbeli za glasbo
in »dee jaye«, sami pa za go-
stinsko ponudbo. Vrednost
naložbe bo približno 35 mili-
jonov din, z deli pa bodo pri-
čeli v začetku septembra.
Ko so raziskovali okus go-
stov, so v zdravilišču tudi
ugotovili, da si mnogi želijo
igranja na srečo. Na republi-
škem komiteju za turizem so
jim že dali soglasje za igralni-
co, zeleno luč pa mora dati še
republiški sekretariat za fi-
nance, kamor so že vložili
zahtevek. Računžgo, da bodo
casino odprli čez pol leta po
prejemu tega, še zadnjega
dovoljer;ja. Metai^je kocke in
druge i^e na srečo pod ne-
onskimi lučmi, bo sprva
omogočila igralnica Hit iz
Nove Gorice, postopoma pa
bi se n£0 za to zahtevno delo
usposobili tudi domači go-
stinski delavci.
ROBERT GORJANC
Flosarsifi »ho-ruk« iz Ljubnega
UubenskI flosarJI so se predstavili obiskovalcem s svojim programom
V Ljubnem je bila konec
tega tedna tradicionalna
prireditev, že sedemindvaj-
seta po vrsti, »Flosarski
bal«. Letos je trajal štiri
dni. Začel se je že v četrtek,
zaključili pa so ga v nedeljo
z vdiranjem flosa in flosar-
skim krstom.
Flosarstvo je v Gonyi Sa-
vinjski dolini že stolelja pri-
sotno. Pravzaprav je bilo vse
do druge svetovne vojne, ko
je izginilo, splavaijerxie na-
čin življenja in predvsem do-
nosen posel, s katerim se je
preživljala večina prebival-
stva v dolini. V pisnih virih
se flosarstvo pojavlja že v 15.
in 16. stoletju, ko so flosarji
že potrebovali posebno do-
voljenje, če so hoteli oprav-
ljati to delo. Kasneje v 17. in
18. stoletju je bilo splavaije-
nje zelo donosen posel, v 19.
in drugi polovici 20. stoletja
pa glavni vir dohodka v Gor-
nji Savinjski dolini.
Iz Ljubnega, ki je bil cen-
ter flosarstva v tem področ-
ju, so flosaiji krenili z več
flosi. Na vsakem je bilo 6 do
12 kubičnih metrov lesa. V
Celju so vezali flose med se-
boj, ko so prišli do Save, so
jih še enkrat in nato še na
Donavi, tako da je od vseh
flosov ostal le še eden ali naj-
več dva. Pluli so ponavadi
do Beograda, kjer so flose
prodali, včasih pa so šli še
dlje - tudi v Romunijo so pri-
speli flosaiji iz Ljubnega.
Vožnja je trsgala dolgo, tako
da so bili flosaiji tudi po ne-
kaj tednov odtrgani od dru-
žin. Zato še danes radi pravi-
jo, daje bil flosar poročen do
Radeč, od tam naprej pa nič
več.
Seveda so bile pri flosar-
stvu vedno prisotne tudi te-
žave, s^ je reka lahko zelo
zahrlDtna. Dostikrat se je zgo-
dilo, da so les zgubili in je
skupaj z izgubljenimi hlodi
splav£il po vodi tudi zaslu-
žek. A kco hočemo! Takšno
je bilo flosarsko življenje in
tudi z izgubami so se morali
sprijazniti. Tega so se zave-
dedi vsi, ki so se s flosar-
stvom ukvarjali in če ne prej,
so to spoznali na flosarskem
krstu. Mladenič, ki je želel
postati flosar, je moral odgo-
voriti na nek^ vprašanj, da
so lahko drugi flosaiji ugoto-
vili, koliko se sploh na te reči
spozna. Zadali so mu še
kakšno nalogo, prav tako v
zvezi s flosarijo in če se jim je
zdel pravi, so ga krstili - mo-
ral je priseči, da se bo držal
floseu-skih zapovedi, nakcir
so ga polili z vodo, ki so jo
zlivali nanj skozi sito. Ker pa
velja, da mora biti flosar mo-
ker znotraj in zun^, so mu
dali še vina.
Tak flosarski krst so lahko
obiskovalci videli v nedeljo.
Seveda pa vrli flosaiji niso
pripravili samo krsta, da bi
obiskovalce seznanili s svoji-
mi običaji. V povorki so se
ob zvokih pihalne godbe na-
potili do prostora ob Savinji
Wani lovske in ribiške druži-
ne iz Ljubnega, Gasilsko
društvo, kcoakaši, mladi za-
družniki, pioniiji s flosarski-
mi zastavami, na čelu pa so
bili koryeniki. Istočasno s
krstom je bilo na Savinji, ki
so jo prav za to priložnost
ZcOezili, vdiranje flosa, ki je
pritegnilo veliko radovedne-
žev. Večina jih je najbrž pr-
vič opazovala, kako so na
hlode polagali deske in nato
flos zrušili v vodo.
Flosarski bal je najstarejša
turistična in narodopisna
prireditev v Gornji Savinjski
dolini in najbrž tudi na šir-
šem območju. Postala je že
prava tradicija in predvsem
osrednja prireditev, ki vsako
leto pritegne dva ali tri tisoč
obiskovalcev.
Bogdan Grohar, predsed-
nik organizcijskega odbora:
Flosarski bal je tradici-
onalna prireditev, ki priteg-
ne precej obiskovalcev. Veli-
ko je tujih turistov, ki so v
Logarski dolini na počitni-
cah, dosti pa jih pride tudi iz
drugih krajev. Seveda so do-
ločene težave pri organizaciji
bala, saj gre za množično pri-
reditev, vendar se trudimo,
da bi bile pomanjkljivosti
čim manj opazne. Narobe je
to, da vsako leto volimo no-
vega predsednika odbora, ki
se ne zncgde takoj. Zato gre
vsa zahvala tistim, ki že več
let delajo pri pripravah na
bal. Zadovoljen sem s prire-
ditvijo, ki je uspela kljub sla-
bemu vremenu.
JADRANKA REBERNIK
Foto: EDI MASNEC
Paprilce z arašldl
»Vsak dan kaj dobrega«, pod tem geslom se v sedmih resta-
vracijah Name v Sloveniji že celo leto trudijo s kulinaričnimi
posebnostmi zadovoljiti svoje goste. Letos so pripravili že
sedem »tednov« kuhinj različnih narodov ali pa zgolj posamez-
nih jedi. Zadi^i teden v juliju so v vseh Namah ponujali solate in
polivke raznih vrst in okusov. Pri tem so se držali starega
pregovora pri pripravi solate, ki pravi: »Vzemi toliko olja kot
razsipnež, kisa kot skopuh, soli kot modrec in vse skupaj mešaj
kot norec.« Med ponudbo je bilo tudi našemu okusu nekaj
nevsakdanjih solat, denimo paprike z arašidi in jogurtovim ali
smetanovim prelivom, bogate milcinske solate, grah s ketchu-
povo polivko itn. Za lažjo odločitev so posamezne vrste solat
gostom prikazali na posebej pripravljenem pogrinjku. Posnetek
je iz Name v Titovem Velenju.	Rp^ Foto: EE
Takle »ognjeni« krst - bolj moker kot ognjen je moral
prestati vsak novi flosar.	poto: EDI MASNEC
Valček v Savinji - malce mokro, a vseeno gre. Nerodno je le, če soplesalec stopi dekletu
na nogo.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
6. AVGUST 1987
Menuet za petindvajset cigar
Uuaie, lesene cokle, milni na veter In tulipani so sloves Nizozemske razširili po vsem svetu
»Bogve ali si tudi drugi ljudje ne morejo'urediti
gledanja na mimoidoče, da bi videli samo tisto, kar
je namenjeno gledanju, ali tudi oni nesramno gledajo
pod površino postav, pornografsko pod obleko,
mesarsko pod kožo, flziološko v gibanje, metafizično
v bivanje?
Kakšno olajšanje, da gre naposled res lepo oble-
čeno dekle mimo, da ima privlačno hojo, obljublja-
joče boke in primemo urezano obleko, ne pretesno,
ne preohlapno, tako, ki skriva, da bi kazala. Na tisoče
ena. A zmeraj pride, samo čakati je treba in upati.
Potem cigareta začne bolje dišati, obtok se poživi,
svetloba postane bolj prijazna.«
Vitomil Zupan: Menuet za kitaro
Petindvajset cigar sem poznega julijskega popold-
neva zamenjal za 12 guldnov pri prijaznem prodajalcu
pravega tobačnega butika Huet v Zevenaaiju v nizo-
zemski provinci Gelderiand. Pravkar se mi nad pisal-
nim strojem v zrak vijuga dim predzadnje, jžiz pa še kar
čakam na navdih, v katerem bi vsaj pribhžno lahko
strnil nekaj popotnih vtisov s svojega poletnega pote-
panja po Nozozemski.
Razmišljam, aU metafizični del mene prav sedaj ne
sedi na vogalu uhc Vijzelstraat in Rijnstraat v pevsko-
festivalskem Arnhemu, spet nekega julijskega popold-
neva, puha brezskrbno v zrak dim cigare, počasi sreba
prvo espreso kavico, si ogleduje jeans-generacijo in si,
skratka, mish, da je glavni in upa, da pride mimo tudi
tisto Vitomilovo dekle.
In je res prišla. Pravzaprav se je pripeljala na tipič-
nem, močnem holandskem biciklu, ki v nasprotju z
navidezno okornostjo, zanesljivo in tiho teče. Vranje
črnih las, v njih rdeča vrtnica, temnejše polti, poudar-
jenih hčnic ter kratkega krila, bolj razrezanega kot
urezanega. Simbol evroazijske lepote in spomin nizo-
zemskega kolonialnega obdobja je imel spremljevalca,
tudi na tipičnem holandskem biciklu, z obvezno belo
obarvanim zadnjim blatnikom, ki je še bolj poudaijal
ebenovinasto polt pedala poganjaj očega sinu črnega
kontinenta.
Je to tisti drugačen obraz Nizozemske, ki ga cokel,
tuhpanov in mhnov na veter navehčani turistični
delavci Nizozemske obljubljajo celo v svojih pro-
spektih?
Žlahtni »amaterski« znoj
Arnhem že konec junija ponuja tropsko vročino.
Najbrž se je iz nje plodila tudi naša domača, julijska
toča z vsemi neurji vred. Moji sopotniki, člani Komor-
nega moškega zbora iz Celja, se v mogočni Rijnhal in v
družbi še 25 pevskih zborov iz vsega sveta dodobra
prvič pošteno prepotijo na otvoritvenem koncertu am-
hemskega mednarodnega festivala. Med čakanjem se
sprehodim do parka ob reki. Ura je 22.20, običajnega
vetriča ob reki skoraj ne občutim, na bližnjem stolpu
pa se vsakih nekaj sekund zasveti napis 27° C. Gruča
bosonogih finskih tinejdžerk se mi s spodrecanimi
svetlomodrimi krih spodbudno smehlja, jaz pa nič;
komaj diham, menda že na škrge. Pridružita se mi dva
pobegla »komomika«. Kmalu ima Jože težave, ker se
je usedel na čikgumi.
Vse mogoče in nemogoče je videti na ulici, s tole
imenitno lajno pa je mogoče celo povečati obratni
kapital v žepu.
Precej čez polnoč se dvajset kilometrov iz Arnhema
skupsO z vodičkama Suzane in Desiree skoraj izgu-
bimo, vendarle v nočnem hladu, Camping de Reeen-
berg in med borovci športno-rekreacijskega in študij-
skega centra K.N.G.V - Koninklijk Nederlands Gym-
nastiek Verbond, kar si upam prevesti v Kraljevsko
nizozemsko telovadno zvezo. Če me julijski geografski
spomin ne vara, je naša stalna lokacija že v provinci.
Veluvve, kraju pa se reče Beekbergen. Mimogrede:
Nozozemska se razprostira komaj na površini 42.000
kvadratnih kilometrov, njenih 14 milijonov prebival-
cev pa se drenja v kar 11 upravnih enotah-provincah, s
čemer se mnogo večja Zvezna repubhka Nemčija ne
more pohvaUti, s^ ima samo deset zveznih dežel s
Svobodno državo Bavarsko vred. Zaspimo v »štuke«,
po 16 v vsaki sobi in smo sploh asketsko-športno nav-
dahnjeni, le vodički se zares izgubita v svoji sobi.
Moč vtisov In spominov
Kljub utrujenosti, za nami je 1.500 prevoženih kilo-
metrov, več ur čakanja na nastop, nočna vožnja in prvi
kup razhčnih vtisov, ne zaspim. Zbiram raztrgane ^ise
in podatke, listam po prospektih, ki sem si jih
popoldne nabral v Musis Sacrum, kulturnem in festi-.
valskem centru Amhema. Hočem zlesti pod kožo idi-
lični pokrajini in nadvse ljubki kraljevini.
Arnhem je nemški Wehrmacht okupiral že 10. maja
1940. Razmišljam, ah so tudi tedaj cveteli tuhpani.
Najbrž. Niso pa več cveteh septembra 1944, ko je prav
nad Arnhemom in v njegovi okohci besnela ena veh-
kih bitk II. svetovne vojne, ko je propadel Montgome-
ryjev in zavezniški poskus, Market-Garden, s katerim
naj bi vojno končah že leta 1944. Mesto je bilo zelo
porušeno in povojna obnova je spremenila značaj
mesta. Dala mu je predvsem več svetlobe. Arnhem
trdi, da poseduje prirojeno eleganco in čuti nagnjenje
do okrasja ter nakita, poseben šarm pa mu dajejo beli
stoh in mize pred lokali na pločnikih. Na njih brez-
skrbno poseda pred, med in povojna generacija. Ah
razmišlja o časovnih in prostorskih kontrastih v okvi-
rih nežno zelene in bele barve pokrajine in hiš, očarlji-
vih fasad, pri katerih so okna in balkoni posebno
poglavje in simboh človekove individualnosti, moči in
nemoči človečerila?
»Turizem ima na primer množico smislov; širi
obzorja potovalcev, koristi zdravju, krepi živčni
sestav, lajša notranje težave; sprememba okolja je
sploh zelo koristna...«, tudi pravi Vitomil Zupan v
svojem Menuetu. Dim cigare mi navdihuje vpraša-
nje: ali turizem, gledanje drugih ljudi in krajev tudi
pomirja, ali le vznemirja? Najbrž oboje in v obojem
je smisel.
Oprosti, Vitomil Zupan, tudi sam si ne morem ure-
diti svojega gledanja, da bi videl sao tisto, kar je za
gledanje. Ob gledanju na mladostno prešernost, kajti
mladina iz vsega sveta na uhcah Amhema daje mestu
poseben šarm in pečat, razmišljam ... Tudi o današnji
Evropi in svetu, poneumljenem do skr.^nosti zaradi
oboroževalne ihte razhčnih ideologij, v imenu
obrambe nekakšnih svobod ... Katerih in kakšnih, za
katere ljudi, za današnje, prihodnje? Odgovorov na
takšna vprašanja in mish ne najdem niti v današnjem
dimu predzadnje cigare, štiriindv^sete, iz Zevenaarja.
Nismo jih našli niti mi trije, sluč^ni znanci pred
amhemskim skansenom, zad^i dan bivanja v festival-
skem mestu: Bolgarka PauUna, Nizozemec Eduard,
njen mož, in spodaj podpisani »neuvrščeni« Slovenec
in Jugoslovan. V razmišljanje, kako bi mi po svoje
uredili Evropo, da bi nam bila po meri, smo pritegnili
še Poljaka Jana. Rezultat naših razmišljanj je izhlapel
v vročem popoldnevu, ostal je spomin na srečanje
neznancev, ki to nikoli več ne bodo, četudi se ne bodo
več srečah.
Arnhemska festivalska ihta v še vedno tropski vro-
čini ne pojenja. Na tekmovalnem nastopu ob 15. uri
pevci preidejo več znoja, kot gaje mogoče nadomestiti
tudi z večjim vrčkom piva. Ampak saj nismo na Bavar-
skem, tukaj Heineken točijo komaj v dvadeci kozarcih.
Še dobro, daje nekaj zaloge ostalo v trebuhu Izletniko-
vega avtobusa in to lašk^a, le posebej hladiti ga je
treba. Bih smo sedmi v izjemno močni konkurenci 18
moških zborov, pa vseeno nismo zadovoljni. Še pred
spanjem se vrstijo anahze za analizo, zavzeti pogovori
ne jenjajo. Končno le zaspimo kot klade. Prihodnji dan
je prost, nakupovanje in telefoniranje domov.
Kje si, Evropa?
v Tilburgu, provinca Severni Brabant, nastopimo v
režiji IFF - Etola in IFF-Tilburg oziroma IFF-Hilver-
sum, zaslužimo dogovorjene guldne za plačilo preno-
čišča in zajtrkov (organizator v Arnhemu je poskrbel le
za »hot meal in Rijnhal« med 12. in 17. uro). Z zanima-
njem si ogledamo »dišečo« proizvodnjo in smo srečni,
da smo v centru za telesno in duševno prizadete otroke
pred nabito polno dvorano nenavadne publike, priča-
rali nasmeh ah izzvali krik veselja s pesmico o holand-
skem narodnem junaku Pietu Heinu.
»Tole je več vredno kot vsi festivah skupaj,« mi
zamišljeno v uho zagodrnja eden od basistov, ko se
drenjamo v avtobus. Zvečer nas čakajo v Zevenaarju,
kjer bomo imeh v cerkvi Sv. Andreja koncert še s
tremi drugimi zbori, domačima Canterhijn in Boxme-
ers Vocal Ensemble in finskim Kotka-Canto. Zaradi
prevoza spet na drugi konec Nizozemske, zamudimo
»hot meal« v Arnhemu, zato se z večjim veseljem
Zgradba Musis Sacrum je bilo tudi naše »pevsko
svetišče«, ne samo »svetišče muz.«
lotimo predkoncertne mahce gostoljubnih Zevenaar-
čanov, katerih mesto praznuje 500-letnico.
Jezen sem na vodičko Desiree, ker me neumno spra-
šuje, če bi lahko stalno živel tukžO, v Evropi. Končno se
le sporazumeva, da tudi sicer živim v tej, neki Evropi,
potem pa sem jezen še nase, ker nisem prepričan, da
mi povsem verjame. Eden od organizatorjev koncerta
v Zevenaarju mi vljudno namigne, da imamo težave z
vračanjem dolgov, pa mu v pomanjkanju dobrih odgo-
vorov vrnem milo za drago zaradi napak v koncertnem
hstu - češ, da nismo slovaški, ampak slovenski zbor,
da naše glavno mesto ni Zagreb, ampak Ljubljana ter,
da Zagreb (če že o njem govorimo) ni od Celja oddaljen
50 kilometrov, ampak vsaj nekaj čez 100, da pa je sicer
res, da je naš dirigent Vid Marčen »in 1975 aan de
Academie der Muziek te Ljubljana promoveerde.«
Desiree pravi, da sem grozen. Odgovorim ji, da
nisem grozen, ampeik imam samo grozen pokhc, pa n£y
si le temeljito prebere knjigo o Celju, ki smo jo ji
podarili, še posebno, če žeh študirati turizem in kdaj
na sončno stran Alp pripeljati tudi kaj rojakov. Desiree
se izmotava, da je pač l^ko zamenjati besedi slovaško
in slovensko, vse več imamva tudi navijačev, jaz pa ji
pravim, da bom poslej tudi govoril, da Zevenaar ni na
Nizozemskem ampak nekje v Nemčiji. Sedaj pa se tudi
Desiree zgrozi in sam sem hudobno zadovoljen. Navi-
jači pa me treplj^o po rami. Potolaži me šele uradno
opravičilo spikerja in glavnega organizatorja na kon-
certu v Andreasker, večina »komomikov« pa niti ne
ve, kohko živcev je šlo v nič, da sem spet lahko vzljubil
kraljevino Nizozemsko.
Gledam, kako se proti stropu suklja dim zadnje
petindvajsete cigare iz Zevenaarja v nizozemski pro-
vinci Gelderiand. Tot ziens, nasvidenje, sva se poslo-
vila z mojim prodajalcem cigar iz tobačne ponudbe
tvrdke Huet. Bogve, če se bo ta »tot ziens« še kdaj
uresničil. Če zame ne, se bo gotovo za Anico iz Gele-
ena, ki pozdravlja kuharico Pepco iz gostišča Irme
Belaj v Celju, svojo mladostno prijateljico. Že zdav-
naj si Vitomil odigral svoj menuet za kitaro na
petindvajset strelov, jaz pa sem samo pokadil svojih
petindvajset cigar.
Pa sem jo res v tem kratkem času. Prav ljubka
kraljevina. Milo zelena pokrajina, preprežena s pre-
kopi in rekami, desno in levo od avtocest se po deset
mesecev na leto pasejo tiste živali, ki dajejo mleko.
Polno cvetja, kamor stopiš in kar ti oko uzre, vse
skupaj pa raste dobesedno iz mivke. Ljudje so prijeizni,
še kregati se je z njimi prijetno, ni kaj. Ampak, da je
Slovenija, moja dežela, najlepša na svetu, se pa vseeno
ne liam.
To potrjuje tudi tisti Nizozemec, ki vsako leto skupaj
z ženo preživi mesec počitnic v kampu Menina v Var-
polju v Gornji Savinjski dolini. Njegov življenjski
nazor ni nezanimiv. Reich leben, arm sterben! (Bogato
živeti, reven umreti). Kampe po vsej Evropi je že dal
skozi, ampak najlepše mu je pri nas. Na vprašanje
zakaj, pa odgovori, daje tukaj spoštovana osebnost, ne
številka, da lahko stopi tudi malo bolj na desno ah na
levo in mu ni treba paziti na vsako cvethco in, da je
naša neirava še vedno, vsaj za njegove pojme in izkuš-
nje, neomadeževana. Na koncu vendarle še doda, da
tudi z den^em pride pri nas lepo skozi.
Tole se sicer shši kot pravhca, mene pa je le strah, da
ga kmalu ne bom več mogel srečati nekje v Gornji
Savinjski dohni. Pa ne zato, ker bi umrl!
MITJA UMNIK
PIO!
Celjska /o/i
Ko je napoi
madžarskem zd
lija napovedaM
klome skupine!
je čudno priq
več kot tisoč gU
so se »muzikais
ki stoji sredij
polnega vode. ^
razmišljal, ali U
di bližajočega i
»izsilili« nastcM
kar silila na o«
Prvič plešejo i
morajo čimprej i
znanci iz madž
katerih gostje s
Mikloš. Tudi gl(
vih kapljah dežj
pre kakšen dež
murskimi plesi
pubhka jih topi
skanje na odprt
ko končajo. Zaj
plese.
Dež pada vedn
drsi na odru. Ljul
Pap, direktor žup
centra iz Bčkeso
ce, za noše in ii
1
Borhal
VŠmartlnski
■
Le malo je šj
smo Jugoslovani \
vrhu. In skoraj nil
je eden izmed njil
pri nas skoraj n
vodna orientacij«
ni jugoslovanske
prezentance izbn
svojih priprav Šn
zero, je bila to ei
ložnost, da jih obil
skušamo izvedeti
zanimivosti o ten
Selektor repreJ
hkrati tudi tekmoH
Favai je povedal,
jezeru pogoji za p«
entacijo malone J
pomembnejše je t
vodo slaba vidljivo
šport nujna. Po pd
jih dobili, bodo tud
nem prvenstvu pril
pogoji. Nadalje ima
tinskem jezeru mi
nudi zelo dobre po
na merjenja poti, k
do opravijo tekmov
nam je poved^ še K
reprezentance sestJ
kluba DRM iz Ljul
štvo za raziskovan '
podvodne športe),
k^ let državni pn
tri leta so bili prvi t
lu Evrope. Tako so
pravah le člani tega
fantje in dve predst
nejšega spola, ki tf
sebej v svoji kon |
skup^ s fanti v
delu. Šele neposrd
hodu na svetovno
sta se jim pridružil«
ograjčana, ki sta tu'
prezentanta, ki nis^
DRM.	I
Od Toma VrhovC
nekaj pomembnili,
tudi v svetovnem i*
izvedeh, da jim na J'
ski plaveilru zvezi,"
hom iz prejšnih let.
zagotoviti dovolj °
_^
i-
NOVI TEDNIK - STRAN 11
nje na odprti sceni
ikupina se Je trikrat uspešno predstavila na Madžarskem
( znanem
lOi 26. jn-
ijske fol-
Prešeren,
Biemirilo
^ Odločno
[ na oder,
I rokava
|)eršek še
Ii ne zara-
blkloristi
Ua jih je
Bkem in to
Gledajo jih
tine Balaši
ihov vodja
jjjo ob pr-
tam se od-
[jo s Prek-
ihkotno in
)liši se plo-
landiranje,
Dvardarske
i Plesalcem
MO. Ištvan
Bcultumega
ji za plesaJ-
t Predlaga
prekinitev. No, zanjo se je odločil že
tudi Edo Gaberšek. Plesalci, ki bi mo-
rah odplesati bosanski Glamoč se hu-
dujejo. I^ub de^u in mokremu odru
bi ga radi zaplesali. Čutijo, da je v njih
napetost, ki jo morajo sprostiti. Mnogi
mislijo in se vprašujejo, ah bo na na-
slednjih dveh nastopih tudi tohko
ljudi?
Bilo jih je! še več jih je prišlo. Ljudje
po G^h so začeh govoriti o Sloven-
cih, ki plešejo kot »vragi«. Zato se je
med obiskovalce naslednji dan »vrini-
lo« tudi vehko Jugoslovanov, ki si
zdravijo revmo in druge bolezni v tem
zdravihšču. Lepo vreme je naredilo
dan prazničen. Prazničnega so naredih
tudi plesalci. Še boljši so bih kot prejš-
nji dan. Zato ni čudno, da so jih ljudje
nag;rajevah z burnim ploskanjem.
Vsem je odleglo. Edi Gaberšek vodja,
skupine je bil zadovoljen. Prevsgalka
Tery Kokalj je žarela, ko je prevajala
številne laskave besede madžarskih
gostiteljev. Madžari so bih zadovoljni,
da so v goste povabih skupino, ki ple-
še s srcem in ki zna plesati.
Po tako lepem nastopu smo samoza-
vestno in skoraj že malo vzvišeno vsto-
pih v mestno hišo v Bčkšscsabi, kjer
nas je sprejela županja Fekete Jdnos-
nš. Vehko smo govorih o kulturi in
nadaljnem sodelovanju. Potrdila se
nam je misel in skoraj že trditev, da
smo presenetih gostitelje. Zato ni čud-
no, da je predsednica izrazila željo, da
to skupino še kdsg vidijo v njihovem
mestu.
V sredo, je skupino čakal še zadnji
nastop. Opravila ga je zelo sohdno. V
avditoriju so med številnimi obisko-
valci sedeh tudi županijski in občinski
oblastni, pohtični in kulturni pred-
stavniki. Zaključna večerja je bila v
znamenju zahval in dogovarjanj za na-
d^nje sodelovanje. Madžari so pova-
bih Celjane v gostč leta 1989 kot edino
tujo skupino na njihov folklorni festi-
val solo plesov. Zahvale Celjanom in
laskave besede so padale iz vseh stra-
ni. Celjani pa smo obljubljah, da še
pridemo in da bomo kaj naredih tudi
za razširitev gospodarskega sodelova-
rya.
Čez nekaj mesecev čaka folkloriste
nova turneja. Odšh bodo v Nemčijo,
Nizozemsko in Belgijo. Morajo se do-
bro pripraviti, saj gostitelji pričakuje-
jo, da bodo zaplesah vedno tako kot
znajo. Žehtno da, še naprej uspešno
nosijo ime Celja po svetu, in da pri-
hodnje leto čimlepše praznujejo svojo
petn^stletnico!
MILAN BRECL
Dosledni
Mi smo pa res povsod
dosledno proti agresiji.
Še s protitočnimi ra-
ketami pogosto ne stre-
ljamo, ko bi bilo treba.
Morda bi bilo treba
»odgovornim« le pojas-
niti, da tako streljanje
sodi v naš koncept: da
to ni agresija na oblake,
ampak obramba.
Namesto besed
že pred precej leti so
nas Jugoslovane z vrha
okarali, da pojemo pre-
več kruha. Pa ni nič po-
magalo.
Morda bodo bolj od vi-
sokih besed zalegle vi-
soke cene!
Zreško-konjiško
Mnogi radi poudarjajo, da leži Rogla na zreškem
Pohorju.
Vseeno pa bi Zrečani radi, da bi se v urejanje
tega centra bolj vključili tudi tisti iz Slovenskih
Konjic.
Udarništvo
v Titovem Velenju še vedno živi udarniški duh.
Škoda je le, da ga morajo tako pogosto uporab-
ljati v delovnih organizacijah, ki so v družbenem
varstvu ali siceršnjimi težavah.
Črni preblisk
Premog je črn, elektrika blešči,
oboje pa se kar naprej draži.
Zaradi tega že na kratek rok
dobivamo ljudje elektrošok.
Divjanje
-	Pravijo, da so cene povsem podivjale.
-	Ne vem, če ravno cene.
-	Morda je podivjal kdo drugI
V jami
Celjani v stari opekarniški jami za Golovcem že
dolga leta načrtujejo novo šolo, nogometno
igrišče in še kaj.
A vse kaže, da je vse to za dolgo časa res padlo
v globoko jamo.
Čudni časi so pri nas.
Srp in kladivo najbolj
uporabljamo po pi-
sarnah!
• • •
^e vedno smo močno
odvisni od tistega
zgoraj.
Mislimo - od vre-
mena!
• • •
Zdaj, ko so hlebčki ta-
ko dragi postali, ne bo-
mo jih več le na kile -
tudi na grame jih bomo
tehtali!
lasom in progo pod vodo
Hu so se pripravljali državni reprezentantje v podvodni orientaciji
dostojne priprave pred tako
velikim tekmovanjem kot je
svetovno prvenstvo. Zato čla-
nom DRM ni preostalo druge-
ga, kot da se pripravljajo na
lastne stroške. Na srečo je v
klubu tudi »naturaliziran« Ce-
ljan Darko Vuležič, ki je sicer
priseljenec iz Pule, a je že ne-
kaj let aktiven pri plavalnem
klubu Klima Neptun, in učitelj
na sredroi kmetij sko-živilski
šoh v Celju. Tako se vsi člani
kluba prehranjujejo pri njem
in pri rgem tudi prenočujejo.
Zato se lahko po zaslugi sreče
in lastne iznajdljivosti priprav-
ljeno sorazmerno zelo poceni.
Darko nam je povedal še nekaj
o n^pomembnejših rekvizitih,
ki jih tekmovalci v podvodni
orientaciji potrebujejo in nekaj
zanimivosti o športu'samem.
Pripomočki, kijih vsak tekmo-
valec potrebuje, so jeklenka s
kisikom, kompas, globinomer
in daljinomer. Tekmovalec
mora v enem delu preplavati
razdaljo 550 metrov in to pri-
bližno dva metra pod vodo. To
mora storiti čim hitreje in kar
se da blizu zaželene linije. Vsa-
kega tekmovalca spremlja
čoln s sodniki, ki oceryi^ejo
smer in mer^o čas. Najboljši je
tisti, ki najhitreje in najbolj
točno preplava označeno raz-
daljo. Darko je dal tudi pobu-
do Potapljaškem klubu Emo iz
Celja, da bi se tudi v Celju for-
mirala ekipa za podvodno ori-
entacijo, glede na to, da bi lah-
ko imela izredno dobre pogoje
za delo. Tako bi se naj zbrala
skupina bivših plavalcev, ki bi
se v danih okoliščinah usmeri-
la na podvodno orientacijo.
Vendar je zaenkrat kaj kon-
kretnega še zelo težko reči.
Šport ni komercižden in težko
je prepričati ljudi, da bi se ga
resno lotili. Poleg tega je po-
trebno na uspehe čakati več
let.
Anica Kraševec nam je po-
vedala, da so dekleta pri tem
športu povsem samostojna.
Ženske tekmujejo v svoji kon-
kurenci, vendar na enaki progi
kot moški, le da je točkovanje
pri ženskah malce drugačno. V
skupinskem delu tekmujejo
tudi.skup^ z moškimi. Anica
nam je tudi povedcila, kako jim
uspe na različnih tekmovj^ih
doma in po svetu preživeti, ko
vendarle potujejo tako rekoč
brez sredstev. Spijo v spalnih
vrečah na prostem, hrano nosi-
jo s seboj, skuhajo, kar se v
naravnih pogojih pač da. Zgo-
dilo se je tudi že, da so ostali
brez hrane. Ljubezen do športa
in načina življenja, ki ga tak-
šen šport prinaša, je pač preve-
lika, da bi kar tako obupali in
odnehaU.
VOJKO ZUPANC
Dekleta v podvodni orientaciji potrebujejo fante samo na
suhem. Zato, da jim postrežejo z najnujnejšo opremo.
Za vse podražitve res ni več zdravila -
saj so se tudi zdravila naša podražila!
Žetev za kruh
Končno je slika na
našem tisočaku le do-
bila svoj pravi poitien:
prikazuje žetev. Z že-
tvijo pa je seveda po-
vezan tudi kruh.
Za kilogram kruha
pa je treba zdaj že tu-
di odšteti tisočaka.
Ali je kruh drag, ali je tisočak poceni?
Potrošniku oboje vendarle isto pomeni.
Še cenenega denarja vse bolj primanjkuje
občuti vsakdo, ki karkoli kupuje.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
6. AVGUST 1987
Vsak zdravstveni
dom tudi rešilni
avto
Nek^ podobnega je pove-
dal pred mnogimi leti pokoj-
ni dr. Jože Potrč. To je bilo
takrat, ko smo začeli misliti
na sodobno in moderno zida-
nje zdravstvenih domov, ki
bodo tudi prostorsko zado-
voljevali dolga desetletja. In
še na nek^ smo mislili, pa
nismo po nekcOkratnih sa-
moprispevkih uresničili.
KcO? Da bi bil zdravstveni
dom nekakšna miniaturna
bolnica. Nek^ sob z nek^
deset bolniškimi posteljami.
Nek^ podobnega so pred
mnogimi leti imeli v Zabu-
kovici. In mogoče še kje. Ni
res, da so bile te postelje ne-
kakšna last pretiranih vin-
skih bratov, pa tudi sestra.
Tudi bolniki, ki so morali do-
bivati nekaj dni zapored
injekcije, njih dom pa je bil
kilometre v hribih, so tukaj
našli svoj prostor. Predvsem
starejši. Takrat še ni bilo pa-
tronažnih sester.
Pa saj se ne splača misliti
na tisti »zlati« čas?! Ostani-
mo pri rešilnem avtomobilu.
Seveda ob misli na fantka, ki
si je ob športnem dnevu zlo-
mil roko. Vsega preplašene-
ga - o, bil je dokaj korsOžen,
s£u so si nekateri odrasli za-
krili oči - je telovadni učitelj
pripeljal v ambulanto, seve-
da z opravičilom: Oprostite,
tu ga imate, moram nazaj na
telovadišče, čaka me nek^
sto otrok.
Razumljivo, učitelj zloma
ni bil kriv, čeprav je nekje
zapisano, da mora biti po-
skrbljeno za prvo pomoč na
licu mesta. Na primer, fantu
" bi lahko previdno podprli ro-
ko z deščico. Kakor so vsi
otroci - razen prvega razreda
- člani pionirske organizaci-
je, tako so tudi vsi člani pod-
mladka RK. V višjih razre-
dih so učenci tako rekoč ob-
vezno seznanjeni, kako nudi-
ti prvo pomoč. Dejstvo je, da
v krožku prve pomoči izred-
no radi sodelujejo, posebno
dekleta.
Tako je pač. Vrnimo se k
fantu. Odmislimo polno ča-
kalnico. On, kot ponesreče-
nec, ima prednost. Tudi se-
stra in zdravnik sta bila koj
pri roki. Ko je za najnujnejše
poskrbljeno, sestra sprašuje:
Kje si doma? Na Ponikvi.
(Relacija Žalec-Ponikva pri-
bližno osem kilometrov.)
Imate avto? Imamo, pa se je
z njim oče odpeljal na služ-
beno mesto. ImcOo pa ga tudi
sosedovi. Imate telefon?
Imamo. Veš številko? Pove,
vendar cifro premalo. Ali pa
narobe. Sestra kliče. Nihče
se ne oglasi. Kliče informaci-
je. Seveda, številka narobe.
Aha, zdaj smo skupaj. Poslu-
šate, vaš fant si je zlomil ro-
ko. Nič tako hucjega. Lahko
pridete z avtom, da ga odpe-
ljete v celjsko bolnico? In
zdravstveno izkaznico ne po-
zabite. Ne veste, kje je? Fan-
tek, lye imaš zdravstveno iz-
kaznico? Pride k telefonu.
Mama, si ti? V predalu, v
nočni omarici. Malo j>obr-
skaj. Ja, tukeo sem. V Žalcu,
v ambulanti, v čakalnici. Ma-
mi, hitro pridi!
No, malo solz, toda sestra
je v toplo tolažbo. Koliko ča-
sa je minilo do prihoda fan-
tove mamice? Mogoče eno
uro. Nihče v čakalnjci ni re-
kel, da ga popelje. Mogoče
pa res nihče ni imel avtomo-
bila. Pred zdravstvenim do-
mom pa gneča avtomobilov.
Mogoče je kriva zdravstvena
izkaznica. Včasih smo jo lah-
ko po nekaj dneh poslali po
pošti. Kje so časi, ko zdrav-
nik ni imel toliko opraviti s
formulaiji, več s pacientom.
Pa ko bi zdravstveni dom
imel rešilca! To je pravljica.
Kdo ga bo plačal, ^do bo pla-
čal šofeija? Pa ScO im^o vsi
zdravniki in vse sestre šofer-
ski izpit. Za popravilo rešilca
pa bi poskrbeh mehaniki, sag
jih ni tako malo. Ja ja, tudi
oni so dragi.
Tovariš dr. Jože Potrč, tvo-
ja napoved se ni uresničila.
In se še dolgo dolgo ne bo.
Mogoče ob desetem samo-
prispevku. Takrat pa bo na
celjskem območju že toliko
brezposelnih - tudi z visoko
izobrazbo, tudi doktorjev -
za strnjeno vrsto od Žalca do
Celja - pacient bi tako rekoč
na rokah priplaval v bolnico.
V četrt ure prav gotovo.
Fantek, ko bi se v tistem
času rodil?!
DRAGO KUMER,
Gotovlje
Pereče naloge
Občina Celje je svoj praz-
nik zelo lepo proslavila, kar
je zasluga predsednika obči-
ne Toneta Zimška. Vse prire-
ditve tega dne so se pričele
točno ob določeni uri, česar
doslej nismo bili vajeni.
Končna prireditev je bila
pred Golovcem in je lepo
uspela, čeprav je bila v žgo-
čem soncu skoraj preobšir-
na. Na slovesni seji v Narod-
nem domu smo slišali lepo
zbrano poročilo o uspešnem
delu skupščine in o težavah
pri tem delu.
Ob tem bi rad spomnil na
nekaj pomembnih nalog, ki
bi jih v občini moral nujno
opraviti.
V prvi vrsti gre za kočljivo
zadevo nekdanjega sloven-
skega pokopališča na Glo-
lovcu, z že zelo dolgo zapuš-
čenimi grobovi starih, za Ce-
lje zaslužnih mož in grobnice
borcev NOV. Tu je treba
ustvariti »celjsko navje«.
Takšna razlika na majhnem
prostoru - Na Golovcu za-
puščeno zadnje počivališče
zaslužnih mož, pod Golov-
cem pa razkošni prostori
ŠRC za žive Celjane.
Druga pereča naloga je
usposobitev stare vojašnice
v nekdanjem spodnjem gra-
du. Narodni dom, ki mu je
okupator zavestno spreme-
nil fasado, bi bilo treba po-
staviti v prvotno stanje. Zgo-
dovinski arhiv v Prothasije-
vem dvorcu je že prenatrpan
in že dolgo čaka na preseli-
tev v lastno hišo. Ni prav, da
za tako pomembno stvar ni
denarja. Zaklonišče na pri-
četku Ljubljanske ceste so
že pred leti zgradili, pa je še
zdcO obdano z visoko ograjo,
ki moti izgled. Če del ne bo-
do nadaljevali, neO vs^,od-
stranijo ograjo. Javno stra-
nišče v Celju je nujno po-
trebno. Večina večjih kr^ev
v Sloveniji ima to urejeno.
Kritično je v Celju tudi s par-
kiranjem motornih vozil po
mestnih ulicah, zlasti v Can-
karjevi in Zidanškovi ulici.
Dovolj veliko parkirišče pri
Glaziji pa sameva.
Kljub težkih gospodar-
skim razmeram gre za zade-
ve, ki bi jih v Celju bilo nuj-
no treba urediti. Morda bo
jesenski samoprispevek lah-
ko sprejel kakšno od nalog,
vs^ ureditev zadeve na Go-
lovcu, ki kriči po ureditvi.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Zdravilišče Dobrna: V torek, 11. avgusta bo ob 19.30 uri
otvoritev razstave reportažnih fotografij našega fotorepor-
teija Edija Masneca. Razstava bo odprta do 1. septembra.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V četrtek, 6. avgusta bo
ob 20.30 koncert Slovenskega okteta in organista Huberta
Berganta v cerkvi Sv. Križa.
V torek, 11. avgusta bo v Kristalni dvorani ob 20.30
nastopil AFS »France Marolt«.
Likovni salon Celje: Do nedelje, 9. avgusta, bo v celj-
skem likovnem salonu na ogled razstava industrijskega,
grafičnega in unikatnega oblikovarua celjskih avtorjev.
Kulturni 'center Ivan Nai^tnik Titovo Velenje: V
torek, 11. avgusta bo ob 20.0wv dvorani glasbene šole
zaključni koncert udeležencev violinske šole.
Mladinski Kulturni center KLjUB Celje: Ob petkih in
sobotah so od 19. ure naprej v prostorih KLjUBa na ogled
fotografije Eda Einspieleija.
Svatne pri Šentjakobu: V petek, 7. avgusta in v soboto
8. avgusta bo ob 20.30 v Svatnah pri Šentjakobu predstava
Miklova Zcila.
Pokrajinski muzej Celje: V stari grofiji je odprta raz-
stava Muzejske pridobitve zadrtih let.
Prav tedaj, ko je najsilneje vihrala domača vojska med
Anti in Sloveni,je ležal Tunjuš že tretji dan vrhu hribca
nasproti Svarunovemu gradišču. Dva najboljša hlapca,
izvrstna vojaka in najspretnejša jezdeca, sta pasla tri
konje na rebri. Šepetaje sta spregovorila tu in tam
kratko besedo. Zakaj veliki gospod, kraljevi sin Tunjuš,
je blaznel od ljubezni. Trikrat so šli v dolino, trikrat so se
plazili proti deklicam, ki so pulile lan in prepevale
pesmi. Pa tudi trikrat so se morali .vrniti. Tunjušu so se
stresale kocine na bradi, čeljusti so mu mrzlično šklepe-
tale. Videl je Ljubinico, kako ji je gorelo lice v soncu,
njen smeh in njena pesem je donela iz zbora deklet
kakor kraljice. Njeni zlati lasje so se razpuščeni valovili
v lahki sapi. Bele lahti, ovite z zlatimi narokvicami, so se
blestele v žarkih, ko je zgibala snopke lanu in zdevala
polna perišča na kopice. Tunjuš je bledel kakor v
mrzlici. Z dlanmi si je stiskal nizko čelo, bil na prsi s
pestjo, nabrekle ustnice so se mu odpirale kakor glava-
temu somu, ko hlepi po vodi, če ga vržeš na suho.
Bilje blizu, planil bi bil med deklice, zgrabil Ljubi-
nico, jo dvignil k sebi na konja in zbežal. Toda nekaj se
mu je zaplelo krog nog, kolena so se mu tresla, slutil je
skrivnostna bitja, vile pogorkinje, ki ga uničijo, če se s
silo dotakne Ljubinice. In divjak seje splašil ob misli da
je Ljubinica morda čarovnica, da gaje ovražila; kadar se
je zasmejala, se mu je vselej zdelo, da zasmehuje njega
in ga vabi: »Pridi, poskusi, dotakni se me, če želiš
umreti.«
In smrti se je Tunjuš bal; zak^ ni bilo neugodno
njegovo življenje. Zato so vselej splezali nazaj v hrib in
Tunjuš je ležal brez jedi in brez besede v ustih pa brez
tolažbe v srcu.
Sonce seje nižalo, rjavo seje svetilo lanišče v dolini.
Dekleta so pulila z urnimi prsti zadnji kos, Tunjuš je zrl
z izbuljenimi očmi na ravan.
»Jutri ne pride Ljubinica več iz gradišča. Iztok se
vrne, vrnejo se vojščaki in potem ... Nikoli ne bo moja,
a brez nje je smrt!«
Turijuš seje prevrnil na tleh in zaril s čelom v hladno
rušo. Se enkrat se je oglasila vsa njegova hunska
modrost: »Ne budšli! Modruj! Pusti žensko! Tunjuš,
pomni, da si sin Ernakov!«
Hun je dvignil glavo. Ko je zagledal bele haljice v
dolini, je zakričao sreč, zažarela strast in modrost je
ugasnila.
»Moja bo in kraljica Hunom!«
Tako je rekel odločno in skočil pokonci.
Deklice so kriknile in se razbežale kakor zbor golčečih
golobic, ko plane mednje kragulj.
Zavihral je rdeči plašč, Ljubinico je zgrabila strašna
roka krog pasu, zazibalo se ji je pred očmi in obšle sojo
temne sence.
Na okopih gradišča sta se v tem hipu pojavili dve
postavi, dva starca, Svarun in Radovan.
»Tunjuš!« je zavpil Radovan.
»Moja hči!« je vzdihnil Svarun in se sesedel.
Radovan mu je oprl glavo in v tolažbo nesrečnemu
očetu sipal za bežečim Hunom najgrozovitejša preklet-
stva v jezikih vseh narodov od Baltiškega pa do Egej-
skega morja.
Toda Hun je bežal, noseč v naročju zaklad in pritiska-
joč na pol onesveščeno Ljubinico na svoje srce. Gonil je
kakor pobesnel. Topot konj njegovih hlapcev, ki sta
drevila za njim, ga je vznemirjal, da je stiskal dekle k
sebi v groznem trepetu, da mu jo kdo iztrga. Brez
oddiha so gnali na pol blazni do Donave.
Še tisto noč je položil Tunjuš nezavestno Ljubinico na
krasne preproge v svojem šotoru in klical obupan vrače
in vražarice na pomoč kraljici.
Ali njegovo veselje, ko je odprla oči in želela vode, je
bilo kratko. Balambak mu je naznanil, da ga že nekaj
dni čakajo poslanci iz Bizanca. Upravda veleva, da se
napoti takoj do njega.
Prišli so namreč Iztokovi zasledovalci in v stepi poi-
skali Tunjušev tabor po naročilu Upravde.
Zazorilo se je jutro. Ljubinica je zaspala s smehljajem
krog ustnic. Tunjuš je zapretil Balambaku smrt, če se
skrivi las krlajici Ljubinici, preklel nato uro, ki ga je
zavedla prvič do Upravde, in odjezdil z Bizantinci proti
jugu.
Dvanajsto poglavje
Pred vhodnimi vrati trdnjave Topera je stala visoka
dvokolnica, zakrita s platneno strešico. Voznik je pogo-
varjal ognjevita konja, ki sta nemirno kopitljala ob tlak,
v katerem so se sledile izvožene kolesnice. V stolpiču
nad vrati seje naslanjal stražnik čez kamnito ograjo.
»Vročina! Da se naravna prefekt na pot tako kasno!«
»Konji se v senci spenijo! Bogovi naj umejo modrost
visokih gospodov; jaz je ne razumem.«
Vojak na stolpu seje hipoma vzravnal. Zabliskal se
mu je šlem, kakor iskra seje zasvetila sulica. Začul seje
počasen koroški peket.
»Ah prih^a?« ga je vprašal voznik, gibajoč samo z
ustnicami. Glasno si ni upal izpregovoriti.
Vojak je zamahnil z levico s stolpa in ni odgovoril
Sedem jezdecev seje bližalo vratom.
Prefekt Rustikje takoj oh vozu razjahal, vojaki sprem-
ljevalci so pridržali konje za vozom. Voznik je dvignil
zaveso pri strešici, privezal prefektovega konja zadaj k
vozu in pokorno čakal, kd^ pomore Rustiku v voz.
Takrat nenadoma zabuči nad pristaniškimi vrati proti
jugu slovesni glas trombe. Čuv^ vzhodnih dveri se ni
ozrl na morje. Ni utegnil. Pritisnil je zaokroženi rog k
ustnicam in ponovil doneče znamenje.
Prefekt je pravkar dvignil nogo na dvokolnico, ob
znamenju pa jo je naglo umaknil, odvezal konja in se
popel zopet v sedlo.
»Koliko ladij?« je zakričal čuvaju na stolp.
»Ena, brza jadrnica!«
»Blizu?«
»Že spušča sidro!« Prefekt seje razveselil, daje popi-
val prejšryi večer tako dolgo. Sicer bi se bil gotovo že
odpeljal in carska ladja bi ga več ne dobila.
Okrenilje konja nazaj v mesto, zaklical pred vojašnico
nekaj kratkih in rezkih besedi v povelje tamkaj stoječim
Herulom in Alanom, ki so se pogovarjali v senci, veseli,
da odide strogi prefekt vseu za nekaj časa iz Topera, in
hitro odjezdil, spremljan od konjikov, v pristanišče.
Meščani so poznali glas trombe, kije napovedoval, da
je priplula vojna ladja. Vojaki so bežali iz tabora v
vojašnico, ljudje so trumoma drli skozi južna vrata v
pristanišče. Rustik je naglo prepoznal brzo jaiimico.
, j avgust 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
•	Božo V. iz Vrbnega je
prejšnjo sredo zvečer pre-
cej časa nagnal varnostni-
kom v celjski Cinkarni. Mi-
ličniki so ga sprva opozori-
li, ko pa se je še naprej mo-
tovilil okrog cinkarniške
ograje, so ga nekaj po pol-
noči odpeljali v prostore za
treznenje.
•	Jožica R. iz Loke pri
Žusmu zadnje čase kar po-
gosto prireja predstave na
celjski železniški postaji.
Nazadnje je tam gostovala
spet prejšnji torek, ko se ga
je pošteno nacedila. Pred-
stavila se je z vsem svojim
pevskim repertoaijem,
vmes pa še malo vpila (tudi
to sodi danes zraven k ne-
katerim vrstam glasbe) in
cukala potnike za rokave
(kar sodi v neposreden stik
z občinstvom). Škoda le, da
miličniki niso imeli poslu-
ha za njeno umetniško izra-
žanje in je morala Jožica
kar lepo v prostore za trez-
nenje.
•	Anton P. iz Socke je
prešnjo sredo spet razgrajal
doma. Pokhcah so milični-
ke, ki so takoj odhiteli v
Socko. Anton je uvidel, da
gre zares in se je pravočas-
no skril.	S. S.
Umrl pri podiranju
bukve
Prejšnji torek popoldne je v
Vodrožu v šentjurski občini
57-letni Alojz Videč sam podi-
ral približno pol metra debelo
bukev. Pri tem se je na bukvi
zlomila debelejša veja, kije za-
dela Videča. Domači, ki so ga
pogrešali, so ga začeli iskati
zvečer, našli pa so ga mrtvega.
Obsojena skupina nasiinikov
Višje sodišče v Celju je
zvišalo kazni štirim nasilni-
kom, ki so letos januarja
pretepli redarja pred pro-
stori krajevne skupnosti
Slavko Šlander in sodelo-
vali še v dveh drugih prete-
pih (tudi z nevarnim oro-
djem v rokah).
Višje sodišče je 21-letne-
mu Branku Zakošku zvišalo
kazen na 10 mesecev zapora,
19-letnemu Ivanu Zakošku
prav tako na 10 mesecev za-
pora, 23-letnemu Agimu Zu-
ki na 4 mesece zapora in 21-
letnemu Desimiiju Čalasanu
na 4 mesece in 15 dni zapora.
Višje sodišče je menilo, da
je šlo v tem primeru za kla-
sično obhko nasilniškega
obnašanja, ko so vsi štirje
brez razloga in brutalno na-
padh mirna občana. Prav za-
to ni pogojev za izrek krajših
zapornih ali celo pogojnih
kazni.
Pri Ivanu Zakošku, ki je v
priporu od 27. januarja letos,
je bilo po mnenju senata viš-
jega sodišča na prvostopenj-
skem sodišču premalo upo-
števano, da je obtoženec v
preteklem letu precej pogo-
sto kršil javni red in mir.
Pri Branku Zakošku, ki
prestžga zaporno kazen od 6.
januarja letos v celjskih za-
porih, je višje sodišče dalo
večjo težo njegovi predkaz-
novanosti in dejstvu, da je
bil pred tem kar petkrat kaz-
novan zaradi prekrškov zo-
per javni red in mir.
Tudi Agim Zuka je bil še
petkrat kaznovan zaradi pre-
krškov zoper javni red in
mir, Desimir Čalasan pa
pred tem sicer še ni bil kaz-
novan, vendar pa je v prete-
pu uporabil precej nevaren
predmet (dolg izvijač).
S. Š.
liasilništvo terja
strožje kaznovanje
Na celjskem sodišču seje
v zadnjih letih precej pove-
čalo število kazenskih po-
stopkov proti nasilnikom,
hkrati pa so sodniki začeli
^izrekati stroge kazni za na-
silništvo. Le s primerno stro-
go kaznovalno politiko se bo
namreč družba lahko obva-
rovala prepogostih izburu-
hov nasilja na javnih mestih,
v katerih so praviloma žrtve
nedolžni in ponavadi nič hu-
dega sluteči ljudje.
Takšna kaznovalna politi-
ka ima svoj temelj v anali-
zah, ki jih sodišča delnjo za
posamezna kazniva dejanja
in ki povedo, koliko so ta de-
janja za družbo nevarna.
Pred leti seje, na primer, ta-
ko zaostrila kaznovalna poli-
tika za izdajalce nekritih če-
kov, ker so se takšna dejanja
preveč razpasla. In družba je
(preko sodišč in njihovih
sodb) tem storilcem pač po-
vedala, da ne morejo živeti
na račun drugih, kot tudi se-
danje strožje kazni za nasil-
ništvo dopovedujejo nasilni-
kom, da ne morejo nekazno-
vano napadati ljudi.
Vsaka kazen je do neke
mere maščevanje družbe po-
samezniku za storjeno zlo;
višje kazni imajo tudi dolo-
čen preventivni pomen, s^
(potencialni) storilci vedo,
kako stroga kazen jih čaka,
če bodo prestopili mejo za-
kona. Vendar pa so vse kaz-
ni, kijih izrekajo naša sodiš-
ča, individualne, torej prila-
gojene oceni sodišča, kakšen
čas je potreben, da bo stori-
lec razmislil o svojem pre-
stopku in po vrnitvi iz zapo-
ra normalno ter pošteno za-
živel.
Čeprav nasilje pri nas še ni
zavzelo tako vznemirljivega
obsega kot v nekaterih deže-
lah razvitejšega Zahoda, pa
bi vseeno naredili veliko na-
pako, če bi skrb za izkoreni-
njenje tega zla prepustili sa-
mo miličnikom in sodni-
kom. Bolj bi nas moralo skr-
beti, da so v vrste nasiinikov
uvrščajo vse mlajši ljudje
(včasih že tudi osnovno-
šolci).
Prav tu bi verjetno lahko
še več naredili, zakaj pozne-
je, ko takšni prestopniki po-
stanejo »okoreh kriminalci*,
je možnost za resocializacijo
praviloma precej majhna.
SREČKO ŠROT
»Bomba« zmotila
strasti
v petek popoldne je d(^slej
še neznani nepridiprav (govo-
ril je v srbohrvaškem jeziku)
prikrajšal gledalce za »mese-
ne užitke« na filmskem plat-
nu v celjskem Metropolu.
Neznanec je namreč na postajo
milice sporočil, da je v tej ki-
nodvorani podtaknjena bom-
ba, ki bo eksplodirala čez pol
ure, zato so miličniki izpraznili
dvorano in preiskali vse pro-
store. Izkazalo se je, da je bil
alarm lažen. Neznanega »ša-
Ijivca« še iščejo (grozi mu tudi
kazenski pregon).
Hudo trčenje na
Slovenikl
v nedeljo popoldne ob 13.20.
uri je iz doslej še neznanega
vzroka 26-letni Anton Šareč iz
Mengša približno 300 metrov
pred cestninsko postajo v Arji
vasi zapeljal z osebnim avtomo-
bilom na levi vozni pas. Naspro-
ti je z osebnim avtomobilom pri-
peljal 51-letni Peter Stemmler iz
Kleweja v ZRN. Trčenje je bilo
tako silovito, da je sopotnika v
osebnih avtomobilih dobesedno
vkleščilo v pločevino in sta umr-
la na kraju nesreče, oba voznika,
ki sta huje ranjena, pa so prepe-
ljali na zdravljenje v celjsko bol-
nišnico.
Prehitevala kolesarja
v soboto je voznica osebnega
avtomobila Bosiijka Prah iz Ro-
gaške Slatine na Celjski cesti v
Rogaški Slatini z osebnim avto-
mobilom prehitevala kolesarja.
Voznica je pri tem zapeljala pre-
več na levo, tako da je trčila v
osebni avtomobil Aleksandra
Bedenika iz Tržiča, kije pripeljal
iz nasprotne smeri. V nesreči se
je voznik Bedenik huje ranil.
Otrok stekel pred
avto
Pri železniškem prehodu v
Ratanski vasi pri Rogaški Slati-
ni je v sredo popoldne ob pri-
bližno 17. uri neprevidno stekel
čez cesto šestletni Tihomir Jo-
sič. Takrat je pripeljal z osebnim
avtomobilom 37-letni Ivan Smo-
govec iz Lušečke vasi pri Poljča-
nah, ki kljub zaviranju ni mogel
preprečiti nesreče. Malega Tiho-
miija so prepeljali v celjsko bol-
nišnico, njegovo življenje pa ni
ogroženo.
Spregledala rdečo
luč
Prejšnji torek se je na križišču
Mariborske in Kidričeve ceste v
Celju ponesrečila Mojca Žafran
s Polzele. Mojca se je peljala s
kolesom s pomožnim motorjem
in v križišču spregledala rdečo
luč, ker jo je zaslepilo sonce. De-
kle je v križišču zadel s tovornja-
kom 42-letni Pavel Pedenikovič
iz Višnjevca pri Pregradi, ki je
pripeljal iz Vrunčeve ulice. Huje
ranjeno Mojco Žafran so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Nesreča na prehodu
za pešce
v sredo popoldne ob približno
16. uri je na prehodu za pešce na
Mariborski cesti v Celju voznik
osebnega avtomobila Robert
Godej iz Dobojske ulice zadel
pešakinjo, 49-Ietno Marijo Rajh
iz Vrunčeve ulice. Trčenje je bilo
tako hudo, da je Rajhovo odbilo
17 metrov daleč in so jo huje ra-
njeno odpeljali v celjsko bolniš-
nico, kjer je v petek umrla za po-
sledicami nesreče.
Krivo pričanje
Na celjskem sodišču so za-
radi krive izpovedbe obso-
dili 32-letnega Borisa R. in
29-letnega Branka Š., oba iz
Huma aa Sotli na mesec dni
zapora, ker sta v kazenskem
postopku krivo pričala. Po
pritožbi javnega tožilca pa
je višje sodišče obema zvi-
šalo kazen na dva meseca
zapora.
Obtoženca sta bila navzoča
pri pretepu pred gostilno
»M-klub« v Rogatcu pred
dvema letoma, ko je Božidar
R. udaril Marjana O. Boris R.
in Branko Š. sta zatrjevala,
da tega pretepa ni bilo. Šele
kasneje, ko so bih nasprotni
dokazi že preveč prepričljivi,
sta prizn^a, da sta lagala.
Čeprav so ju pred zasliša-
njem opozorih na posledice
krive izpovedi, sta z laga-
njem vseeno hotela pomaga-
ti Božidarju R. (ki je bil zara-
di nasilniškega obnašanja že
pravnomočno obsojen).
Prvostopenjsko sodišče je
ob upoštevariju vseh ol^še-
valnih okoliščin obema izre-
klo po mesec dni zapora (za
krivo pričanje je zagrožena k
kazen od 6 mesecev do 5 let
zapora), senat.višjega sodiš-
ča pa je menil, da velja pritr-
diti tožilcu, ko v pritožbi pi-
še, da kazniva dejanja krive
izpovedbe niso redka in je
zato potrebno s primemo
kaznijo vplivati tudi na dru-
ge. Zato so Borisu R. in
Branku Š. kazen zvišali na
dva meseca zapora. s. Š.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
8. AVGUST 198-,
Šport ob
prazniku v
Šentjurju
Telovadno društvo Par-
tizan Šentjur, i(i ima več
kot 500 članov v različnih
sekcijah, bo tudi ob letoš-
njem občinskem prazniku
pripravilo več športnih
prireditev.
O r\jih nas je obvestil
predsednik društva Marko
Jezemik: »Prva športna
prireditev bo jutri, 7. avgu-
sta, ko bomo pripravili ob
17.	uri s startom pri Klavni-
ci v Šentjuiju kolesarsko
dirko do Rifnika. 8. avgusta
se bo ob osmi uri začel tur-
nir v malem nogometu, ob
9. uri pa tekmovanje v teni-
su za pionirje in pionirke
do 12 oz. 14 let. 14. avgusta
bo od štirih popoldne dalje
turnir v košarki, naslednji
dan pa se bodo ob 9. uri
pomerih člani v tenisu. Ob
18.	uri bo tradicionalni tek
prijateljstva na 5 in 10 kilo-
metrov. Zadnji dve priredi-
tvi bosta 22. avgusta: ob 9.
uri bodo začele tekmovati
članice v tenisu, popoldne
ob treh pa bo še košarkar-
ski turnir v trojkah. Pre-
hodne pokale prispeva ob-
činska skupščina Šentjur,
ostala priznanja pa ZTKO
in TVD Partizan.«
TV
Toni Noner balkanski prvak
v Romuniji je bilo mla-
dinsko balkansko prven-
stvo, kjer so nastopili tudi
štirje člani AD Kovinoteh-
na Kladivar Celje. Trem je
bila že uvrstitev v reprezen-
tanco veliko priznanje,
medtem ko je Toni Noner v
disciplini 2000 m ovire zma-
gal, osvojil zlato medaljo in
postal balkanski prvak.
»Sem dijak, ki je uspešno
končal 3. letnik tehnične šo-
le v Celju. Doma sem v Novi
vasi. Z atletiko sem se začel
ukvarjati v četrtem razredu
osnovne šole, resneje pa zad-
nja tri leta pod vodstvom tre-
nerja Mladena Pavljaka. Naj-
prej sem skakal v višino, te-
kel nizke ovire, zdaj pa je
moja specialnost ovire na
dolge proge in tek na srednje
in dolge proge.«
Kako je biti balkanski
mladinski prvak?
»Lepo in odgovorno, kajti
zd^ ljubitelji atletike od me-
ne še več pričakujejo.«
Trening?
»Petkrat na teden in še
tekmovanja. Če hočeš kaj
dobrega doseči moraš de-
lati.«
Šola in šport?
»Upam, da bo prihodnjo
sezono bolje, kajti dobil naj
bi status perspektivnega at-
leta ih s tem določene ugod-
nosti. Brez tega danes ne gre
več.«
Koliko kilometrov prete-
češ mesečno?
»Mesečno pretečem za tre-
ning 300 do 400 kilometrov
brez tekmovanj. Če ne bi
imel rad tega športa, se z
njim ne bi ukvarjal.«
Drezgič in Rednak
državni prvakinji
v Ljubljani so sicer dobro
pripravili absolutno državno
prvenstvo v plavanju, ki pa je
žal minilo brez posebej do-
brih rezultatov. Najpomemb-
nejšega domačega tekmova-
nja se je udeležilo tudi šest
tekmovalcev s celjskega ob-
močja - štirje iz PK Klima
Neptun in dva iz T.Velenja.
Razveseljivo je, da so vsi
osvojili medalje.
Rezultati Celjanov: Targa
Drezgič je postala državna pr-
vakir^a na 400 m kravi, tretja
je bila na 200 m kravi in 200 m
mešamo ter sedma na 400 m
mešano. Grega Jurak je bil
tretji na 200 m in 1500 m kravi,
četrti na 200 m mešano in
400 m kravi ter šesti na 400 m
mešano. Dejan Tešovič je
osvojil drugo mesto na 1500 m
kravi, četrto na 400 m mešano
in peti mesti na 200 m mešano
in 400 m kravi. Uspešen je bU
tudi Jure Vračun, ki je osvojU
dve tretji mesti na 100 in 200 m .
prsno. Zanimivo je, da so vsi
štirje celjski plavalci uspešno
nastopili tudi na mladinskem
evropskem prvenstvu v Rimu,
koncem tedna pa bodo odšli
znova na pot, na balkansko pr-
venstvo.
Na državnem prvenstvu sta
bili uspešni tudi odlični veleru-
ski plavalki. Na 800 m kravi je
zmagala Velenjčanka Renata
Rednak, (Drezgičeva zaradi
poškodbe ni nastopila), ki je
bila še druga oz. četrta na 400
in 200 m kravi. Katja Mioč pa
je bila tretja na 400 m kravi,
osma na 100 m in sedma na
200 m delfin.
izjava za tisk
Po sedemnajstih letih obstoja, je v pretekli tekmo-
valni sezoni v II. zvezni ligi - zahod, ekipa ŽKK »KORS«
Rogaška dosegla svoj doslej največji tekmovalni uspeh,
to je 2. mesto, z istim številom točk kot prvouvrščena
ekipa Rijeke, ki se je kvaliflcirala v I. ligo.
Zaradi čudnega spleta okohščin pa je ta uspeh povzročil
razočaranje in malodušje pri marsikaterem privržencu
kluba, ki je morda pričakoval več. K temu je pripomogel
že dve sezoni napovedovani odhod treneija Zrinskega in
pa zanimarxje prvohgašev za nekatere naše ijgralke. Tako
so se začele širiti govorice o razpadu kluba in je klub v letu
največjega uspeha zapadel v krizo, ker so nekateri posa-
mezni člani predsedstva podlegli splošni psihozi v kraju.
Iz osebnih razlogov je odstopil predsednik kluba, ter dva
člana predsedstva, ki se jim ob tej priliki javno zahvalju-
jemo za r^ihovo dolgoletno ustvaijalno delo v klubu. Ven-
dar pa življenje teče dalje. Do redne skupščine kluba
naloge predsednika opravlja dosedar^je podpredsednik
Stanko Cehner. Prav tako smo kooptirah dva člana pred-
sedstva, kar je v skladu s statutom kluba.
Za trenerja A - ekipe je imenovan Boris Emeršič, dose-
danji trener B - ekipe, ki uživa nedeljeno podporo pred-
sedstva, da uresniči cilje kluba v sezoni 87/88, to pa je
uvrstitev do 5. mesta, kar nam zagotavlja uvrstitev v I. B
hgo ob reorganizaciji tekmovalnega sistema v sezoni 88/89.
Izmed igralk nas zapušča Virantova, ki odhaja v »Kra-
jino avto MK« iz Barga Luke, kjer ji želimo uspešno
nastopanje v I. ligi. Ta prestop in zanimar\je prvoligašev za
še nekatere naše igralke, pa je potrdilo pravilnost naše
usmeritve v vzgojo lastnega igralskega kadra, kar nam bo
glavna naloga tudi v naprej. Normalen pojav pa je, da
m^hen klub, kot je naš, ne more obdržati igralk, ko dose-
žejo določeno kvahtetno raven. Da bi to majhnost presegU,
bo predsedstvo vložilo veliko truda in prizadevai\j v iska-
rije moralne in materialne podpore v širšem slovenskem
prostoru, saj se zavedamo, Aa bomo le takO lahko kvah-
tetno napredovali!
Vse simpatizerje kluba in ostale krajane prosimo, da še v
večjem številu kot doslej prihajajo na tekme in športno
navijajo za naša dekleta, da bomo s skupnimi močmi
dosegh še večje uspehe kot doslej.
Za predsedstvo ŽKK Kors Rogaška
BORIS ŠPOLJAR
Prišel ]e poljski trener
V Mestnem parku je pri hokejistih le prišlo do spremembe.
Celjsko moštvo, ki je vse te dni vadilo kondicijsko pod vod-
stvom marljivega trenerja mladinskih selekcij Petra Podse-
denška, je dobilo dokončno novega trenerja.
To je poljski trener Jura Macak, ki je že v ponedeljek prevzel
prvo moštvo. Prejšni trener Zeman Hajduga pa je odšel za
prvega trenerja v Beograd k Crveni zvezdi.
Celjski hokejisti bodo tako vadili na »suhem« še naslednjih
nekaj dni. Sledil bo nekajdnevni trening na Jesenicah, na ledeni
ploskvi in potem 24. avgusta potovanje na Poljsko in tamkajšne
priprave. Tam se jim bodo priključili še trije poljski igralci, ki
bodo letos ob Ijubljcuiskih igralcih Režku in Majniku edina
okrepitev celjske Cinkarne.
Celjani se vračajo v prvi tretjini septembra domov. Tu jih bo
po 5. septembru že čakal led. Sledi prvo kolo v prvi zvezni ligi
16. septembra v Skopju.
Upamo, da bodo pri HK Cinkarna Celje zbrali dovolj primerno
ekipo, s katero bodo poizkusili osvojiti šesto mesto v prvem
delu prvenstva in s tem uvrstitev v zaključnico prvenstva.
J. KUZMA
Savinjski kolesarski maraton
že tretjič bo kolesarska sekcija pri TVD Partizan Žalec pri-
pravila zanimiv Savinjski kolesarski maraton v dolžini 70
kilometrov. Prijave bo sprejemal organizator na prostoru
med Namo in hotelom Golding Rubin v Žalcu v nedeljo, 9.
avgusta, Od 7. do 8. ure, ko bo tudi start.
Vozijo lahko vsi starejši od petnajstih let, mlajši pa v sprem-
stvu odrashh oseb. Proga bo speljana iz Žalca skozi Veliko
Pirešico, Titovo Velerije, Pesje, Gorenje, Mozirje, Žekovec, Dol
Suha, Rečica ob Savinji, Nazarje, Mozirje, Letuš, Braslovče,
Polzela, Založe, Šempeter, Gotovlje, nazaj do Žalca, kjer je bil
start in bo tudi cilj. I^oga bo na vseh pomembnejših mestih in
kritičnih odsekih zavarovana z redaiji, medtem ko bo pred
prvimi udeleženci vozilo z opozorilnimi lučmi. Na voljo bo tudi
kolesarska popravljalnica za odpravo manjših okvar.
Vsak udeleženec bo dobil kontrolni kartonček, ki mora ob
povratku na cilj imeti žig kontrolne postaje v Mozipu, kjer bo
pred hotelom Turist tudi okrepčevalnica. Startnina je 1000 din,
vsak ki bo prevozil progo, bo dobil medaljo, posebne nagrade pa
še najštevilnejša ekipa, najstarejša udeleženka in udeleženec.
T. VRABL
Hmeljarski triaUon
Na pred časom na novo
ustanovljeno športno društvo
Triatlet iz Celja bo v soboto,
8. avgusta pripravilo v Bra-
slovčah oz. ob Žovneškem je-
zeru in njegovi okolici triat-
lon. Tekmovalci rekreatorji
se bodo morali v enem zama-
hu pomeriti v plavanju na
1500 m, kolesarjenju na 75 in
teku na 15 kilometrov.
Start prireditve bjo pri jezeru
ŽoVnek ob 13. uri. Dovoljene
so tratlon obleke, plavalna ka-
pica pa je zagotovljena. Orga-
nizatorji priporočajo plavalna
očala. Ra^ drugi plavalni pri-
pomočki niso dovoljeni, kakor
tudi ne spremstvo v čolnu. Po
opravljenem plavanju bo treba
prekolesariti pot od jezera
Zovnek preko Polzele, Podlo-
ga, Grušoveli in Gotovelj nazaj
do Polzele, ta krog pa bo treba
fe ponoviti. Vzdolž proge bodo
postavljene skrite in lateče
kontrole. Dovoljena so popra-
vila koles le z rezervnimi deh,
ki jih ima tekmovalec s seboj,
možno pa je uporabljati tudi
svoje napitke. Tekmovalcem
priporočajo zaščitno čelado.
Zadnja disciplina bo tek in
sicer okoh Žovneškega jezera
in Braslovč do osnovne šole,
kjer bo cilj »odprt« do 18,30.
ure.
Rudi Škapin o pripravi na
zanimivo prireditev: »Triat-
lon je edinstvena športna pri-
reditev, ki je v svetu izredno
cenjena, pri nas pa si šele utira
pot med ljubitelje športne re-
kreacije. Upamo, da bo vreme
lepo in da bomo dobro zastavi-
li pot novi rekreacijski obliki
tekmovanja. Razglasitev rezul-
tatov bo v soboto zvečer ob 19.
uri v domu gasilcev v Bra-
slovčah.«
T. VRABL
Tandem Kuder - Bauman v prvenstvo
Nogometaši IngraO KlaOlvarla že vailUo
Na Skalni kleti je živahno. Nogometa-
ši Ingrad - Kladivaija že vadgo deset
dni in se pripravljajo za novi štart v
republiški ligi. V moštvu je prišlo do
manjših sprememb. Namesto trenerja
Vladana Mladenoviča, bosta ekipo vo-
dila v prihodnje Ivan Bauman in Janko
Kuder. Dva veterana celjskega nogome-
ta, privrženca tega športa in predvsem
velika prijatelja celjskega nogometa,
sta se lotila težke naloge.
V Ljubljano sta namreč odšla Jani Žil-
nik in Stanko Bevc. Prvi je bil steber
celjske obrambe, drugi pa nevarni napa-
dalec. Brez r\jiju bo v novi sezoni težje
kot sicer. Žal pa ta igralca tudi v Ljublja-
ni ne bosta dovolj igrala. Zato nas ryuna
odločitev čudi.
Celjani pridno vadijo. Trenerja imata
na razpolago nasledile igralce: vratarje
Emeršiča, Rošiča in Stankoviča, ki se je
vrnil iz JLA, igralce Račiča, B. Bevca,
Podvratnika, Korena, Zupanca, Škede-
Ija, Romiha, Majala, Podgorška, Bauma-
na, Štancerja, Mujanoviča, Jovanoviča in
Urleba. Zaradi poškodb pa se bodo z za-
mudo pripravam priključih še Eminič,
Zukič, Mhnar in Savič. Igralcev je dovolj,
toda udarnih napadalcev med ryimi ni. O
tem razmišlja tudi Janko Kuder:
»V prvi vrsti moramo mnogo vaditi in
si pridobiti moči za prvenstvo. Če bomo
imeh kondicijo, moč in če to homoge-
nost, potem bomo imeh čvrsto obrambo
in mnogo lažje nam ho reaUzirati prilož-
nosti v napadu. Obljubljam pa, da letos
ne bomo tako poceni »prodajali« točk na
Skalni kleti. Igrah bodo tisti, ki pridno
vadijo in imajo največ moči in volje za
igro. Zato je vse odvisno od igralcev
samih.«
Anton Aškerc, predsednik ŽNK Ingrad
Kladivar Celje pred novo tekmovalno
sezono:
»Odigrah smo tekmo s Spartakom iz
Subotice, ki je bil na pripravah na Rogli
in izgubili 5:0, v gosteh pa smo premagali
Šmartno 3:1. Z njim se bomo v povrat-
nem srečal^ u srečah danes (četPtek) na
Skalni kleti v Celju. V soboto, 8. avgusta,
bomo gostih ekipo Domžal, ki tudi nasto-
pa v repubhški hgi in se je za letošnje
prvenstvo izredno okrepila, tudi z našim
bivšim trenerjem Mladenovičem. Ob pr-
vi ekipi, ki naj bi v nasledryih letih slone-
la na domačem strokovnem in igralskem
kadru, bodo delale tudi ekipe kadetov,
mladincev in pionirjev.«
J. KUZMA, T. V.
Straškova prva,
Noner drugI
v Beogradu je bil tradicional-
ni nastop republiških in pokra-
jinskih reprezentanc za mladin-
ski pokal Jugoslavije. Ekipi Slo-
venije sta v obeh konkurencah
osvojili za Srbijo drugo mesto, k
čemer so mnogo doprinesli tudi
predstavniki AD Kovinotehna -
Kladivar Celje, r^lepši uspeh je
dosegla Stršakova v metu kopja,
ki je zmagala z rezultatom
44,26 m in tako znova opozorila
na svoj velik talent. Drugi mesti
sta osvojila Noner na 1500 m in
Uplaznik v metu kopja, tretji pa
Kukovič na 5000 m in Mihovlja-
nec na 1500 m.
Nogometaši za pokal
Slovenije
v Ljubljani so izžrebali pare
za začetek pokalnega tekmova-
nja za prihodnje leto. Ekipe bo-
do nastopile v osmih skupinah,
predstavniki celjskega območja
pa bodo igrali takole: skupina 5
Partizan Žalec - Proletarec Za-
gorje, Ingrad Kladivar je prost,
skupina 6 Fužinar - Elkroj Mo-
zirje, Partizan Sloverxj Gradec -
Šmartno, skupina 7 Pohorje -
Steklar Rogaška Slatina in sku-
pina 8 Mura - Dravinja Sloven-
ske Konjice.
23. avgusta se bo začelo tudi
tekmovanje v 1. republiški ligi.
kjer bodo predstavniki celjskega
območja igrali takole: Ingrad
Kladivar bo gostoval pri novincu
v ligi, Izoli, tudi novinec Steklar
bo moral za svoj prvi nastop v tej
Ugi na težko pot k Teol Slovanu v
Ljubljano, Rudar iz Titovega Ve-
lenja bo igral doma z novomeški-
mi Vozili, Elkroj iz Moziija pa z
Ljubljano.
Znani so tudi že pari 1. kola
območnih lig. V vzhodni, kjer so
tudi ekipe s celjskega območja
bodo igrali: Dravinja proti lan-
skemu republiškemu ligašu Ko-
vinarju iz Maribora, derbi pa bo v
Žalcu med domačim Partizanom
in Šmeirtnim.
TV
Še en rokometaš
zapustil Celje
Te dni je prišlo do sporazuma
med RK Aero Celje in RK Meta-
loplastiko iz Šabca, državnim
prvakom, okrog prehoda mlade-
ga celjskega rokometaša Tetty-
ja Banfra v Šabac.
Banfro je bil v zadnjem času
član kadetske in mladinske re-
prezentance Jugoslavije. V Celju
je vadil pol četrto leto, prišel pa
je kot starejši pionir iz Slovenj
Gradca. Sedaj, ko bi moral polno
vračati vloženi trud celjske roko-
metne šole, bo kot izgrajen roko-
metaš odšel drugam. Za njega je
to vsekakor velik korak naprej,
žal pa za celjski rokomet ponov-
no kanček grenkega spoznanja.
da še ne bomo kmalu rokometna
»velesila«.
• J. K.
VaterpollstI Neptuna
šesti
V prvem delu republiškega
prvenstva v vaterpolu, v ligi so-
deluje osem ekip, so vaterpoli-
sti Neptuna osvojili šesto me-
sto. Zmagal je Vodovodni stolp
iz Kranja. Celjani so v drugem
delu prvenstva v 5. kolu izgubili
proti Kokri 6:17, v 6. kolu proti
Vodovodnem stolpu 12:15 in v 7.
kolu premagali Zustemo 12:11.
Skupaj so bili trikrat uspešni in
štirikrat izgubili. Imajo skupaj s
štirimi ekipami po šest točk in
gol razliko 70:86.
J. K.
Dejan Bauman v
mladinski
reprezentanci
Celjski mladi nogometaš In-
grad - Kladivaija Dejan Beuman
je v soboto odšel v Gorryi Mila-
novac na skupne priprave mla-
dinske državne nogometne re-
prezentantance. Dejan je pred
odhodom pridno vadil pod vod-
stvom svojega očeta Ivana Bau-
mana in je v odlični formi.
J. K.
Poletne aktivnosti v
Preboldu
Ena najboljših krajevnih
skupnosti v Sloveniji na po-
dročju športa in rekreacije Pre-
boldu - je tudi za letošnje polet-
ne mesece pripravila zanimiv
program aktivnosti. Od junija
do avgusta so opravili tri plaval-
ne tečaje na bazenu v Preboldu.
Imeli so že tudi trim plavanje,
šolo streljjmja z zračno puško,
mladinski turnir v odbojki pri
bazenu, nočni plavalni mifing in
podvodno orientacijo v bazenu.
Prireditve avgusta: 8. in 9. od 9.
do 16. ure bo znova trim plava-
nje, 14. ob 16. uri mladinsld tur-
nir v odbojki, 28. ob 15. uri mla-
dinski rokometni tumir, 29. ob 9.
uri nogometni turnir v Latkovi
vasi in 30. tudi ob 9. uri tumir v
tenisu dvojic v Preboldu.
S prireditvami bodo končah
septembra.
TV
Nogometaši Žalca na
Golte
Nogometaši Partizan Žalec, ki
še vedno iščejo svojega sponzor-
ja, so že začeli priprave za novo
tekmovalno obdobje v vzhodni
območni republiški ligi. Vadijo
pod novim vodstvom treneija
Stevanoviča, v ekipo pa sta se
vrnila Druškovič in Hodžar. Eki-
pe ni zapustil nihče. Kapetan eki-
pe Naprudnik je povedal, da bo
start v tej ligi 30. avgusta, ko bo
že derbi na domačem žalskem
igrišču s Šmartnim, sicer pa pri-
čakujejo prvo ali drugo mesto,
kar bi jih ob reorganizaciji osta-
lih lig pripeljalo v prvo republi-
ško ligo.
Z našega območja bo Draviixja
v 1. kolu igrala doma z maribor-
skim Kovinarjem, ki je izpadel iz
enotne republiške lige. TV
, j avgust 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Simonini najboljši fantje
že nekaj mesecev se prva
in edina long:playka Simone
Vodopivec Najboljši fantje
so ie poročeni odlično pro-
daja in zdajle v poletni vro-
čini so tudi pesmice, ki jim
je zvečine botroval Andrej
Sifrer, kaj primerna in po-
slušljiva osvežitev.
To, da Simona v vsakem
pogovoru hitro pokaže s pro-
stom na Andreja Šifreija kot
avtorja večine skladb z njene
plošče, ima gotovo več vzro-
kov. Nžgtehntnejši pa je go-
tovo ta, da že vse od izida
plošče vztrajno pojasnjuje,
da še ni poročena in tudi o
poročenih fantih ali moških
pravzaprav nima tako zelo
dobrega mnenja. Tudi Brane
ji še ni zlezel pod kožo in
doma nima spravljene nobe-
ne zlate ledvice, je pa zelo
vesela, ker se njena plošča
dobro prodaja in zaenkrat še
nima nobenega vzroka, da bi
rekla »A jaz izgubljam«, če-
prav ji je prav ta balada n^-
bolj všeč.
Sicer pa pravi, da je bilo
pred izidom plošče veliko te-
žav in zapletov, szg je na svoj
vinilni izdelek čakala skorsO
dve leti. »Zdžo bi tudi marsi-
k^ drugače odpela, spreme-
nila interpretacijo in vložila
v skladbe več sebe«, pripo-
veduje in razlaga, da je v tem
času nabrala tudi precej no-
vih in pomembnih izkušenj
za svojo nadaljnjo pevsko
kariero. S peljem namreč na-
merava nadaljevati, zaveda
pa se, da v slovenskem pro-
storu skorzOda ni mogoča šo-
lo kariera. »Prav zaradi tega
tudi sodelujem z Moped šo-
vom, prepevam po sloven-
skih diskotekah in do konca
poletja me bo pot pripeljala
tudi na Celjsko«, je Simona
še zatrdila za konec klepeta.
IVANA FIDLER
Od tu in tam
Najhitrejša riba na svetu je
mečarica. Plava s hitrostjo
110 kilometrov na uro, kar
pomeni, da 90 metrov pre-
plava v 3 sekundah. Ta hitra
riba živi v toplih moijih, pla-
va pa tako hitro, da se s svo-
jim jekleno trdim, sabljastim
podaljškom zgornje čeljusti
(po katerem je dobila ime)
včasih zarije do 30 cm globo-
ko v najtrši les ladijskega
boka.
• • •
Ns^jznamenitejši karbon na
svetu je prav gotovo 1500
metrov globoki Veliki ka-
njon reke Colorado v ameri-
ški državi Arizoni. Vendar je
n^globlji kanjion še dvesto
metrov globlji in ga je vreza-
la Kačja reka (Snake river) v
Devil Mountain med država-
ma Oregon in Idaho.
• • •
Ljudje, ki so se v Angliji
rodili ob pravem času, šo
imeli možnost živeti pod vla-
davino kar desetih kraljev.
Kdor se je rodil 21. maja
1471, ko je bil umorjen Hen-
rik VI., je moral živeti 87 let,
5 mesecev in 27 dni do 17.
novembra 1558, ko je na pre-
stol kot deseta vladarica sto-
pila na pestol Elizabeta L Za
Thomasa Carna iz Londona
je znano, da je »dal skozi«
vseh deset vladarjev.
Vesela viža izpod drobnih prsticov
Petra Božnik iz Socke je še majhna deklica, niti šest let še
ni dopolnila. Zato mora biti tudi harmonika v njenih ročicah
rri^hna. Ampak poguma ima ta majhna deklica veliko. V
nedeljo je celo nastopila na prireditvi pred nek^j sto gle-
dalci, ki so ji, seveda, prisrčno zaploskali.
Razni ansambli v teh
dneh »tezgarijo« ob mor-
ju ali pa na veselicah, za
f katere je sedaj pravi čas.
Tako ansambel Braneta
Klavžaija zabava goste v
Rogaški Slatini, Kompas
igra v Sutivanu na Braču,
ansambla Savinjskih in
Stcoerskih 7 (kakšno nak-
ljučje) igrata po raznih ve-
selicah v regiji, CIK si je
privoščil počitnice itd. •
Aleš Jošt, nekdanji basist
Lokalne TV, basira pri
Javni vaji, kije te dni »te-
žila« brigadirjem • Iz Za-
voda Golovec še ni nobe-
nih novic, kd^ bodo pri-
čeli ponovno organizirati
zabavnoglasbene priredi-
tve in tudi ne, kako bo z
glasbo v času obrtnega
sejma, čeprav nas do ta-
krat loči samo še mesec
dni. Namesto zimskega,
so si privoščih poletno
spanje • Kot kaže, bo tu-
di letos v istem času (9. in
10. septembra) zaključek
tekmovanja za Zlato har-
moniko na LJubečni in
tekmovanje narodnoza-
bavnih ansamblov na
Pt^u. Čeprav sta priredi-
tvi v dokaj oddaljenih
krajih bi vseeno veljalo
uskladiti termine.
Aleš Hlačer, discjockey:
»Plošče sem pričel vrteti leta
1979 v Golovcu in od takrat
do danes sem zamenjal samo
tri diskoteke. Glasbo sem vr-
tel še v hotelu Rubin v Žalcu
in sedžo v Jagodi v Celju. V
vsem tem času seje marsikaj
zgodilo. Včasih smo več vr-
teli plošče, danes prevladu-
jejo kasete in le tiste najno-
vejše hite vrtimo s plošč.
Seveda mora dober disc-
jockey spremljati dogjganja
na področju te glasbene zvr-
sti in pa tudi drugih, s^ mo-
raš včasih zavrteti tudi glas-
bo, ki je obič^no ne predva-
jaš. Če hočeš biti z glasbo na
tekočem, moraš kupovati
plošče in kasete v tiyini, kcO-
ti (razen redkih izjem) pri
nas izh^^o prepozno oziro-
ma takrat, ko udarne sklad-
be že niso več popularne.
Tudi oprema za diskoteke
postna vse dražja in kvalitet-
no lahko dobiš samo v tujini,
seveda za devize. Imeti pa
moraš vsaj dva kompleta, če
hočeš poslušati in predvjoati
to glasbo. Razen gramofo-
nov, kasetofonov, ojačeval-
cev in zvočnikov so tu še
svetlobni efekti in druga
oprema, tako da stane glas-
bena oprema za dobro
opremljen disko klub več
milijonov dinaijev.
Pomagam si s tem, da za
druge diskoteke, lokale in
seveda tudi za ljubitelje glas-
be presnemavam glasbo na
kasete. Pri nas to ni pravno
urejeno, povsod drugod po
svetu pa je to prepovedano.
Kot sem že rekel, v disko-
teki Jagoda vrtim zelo različ-
no glasbo, pač po razpolože-
nju gostov. Neoveč je komer-
cialne glasbe, to so hiti z le-
stvic in druge uspešnice. Tu-
di posamezne skladbe doma-
čih avtoijev in izvajalcev se
pogosto vrtijo na gramofo-
nu. To so predvsem skladbe
skupin kot so Agropop, Mo-
ulin Rouge, Rendezvous,
Čudežna polja in drugi.«
Priden kot mravlja
če se odpravite v teh dneh
kd^ v gozd, se ustavite ob
kakšnem mravljišču in opa-
zujte drobne gozdne prebi-
valce, kako pridno zbirko
hrano in gradbeni material.
Zares ni iz trte izvit rek, daje,
kdo priden kot mravlja. Ven-
dar te drobne živalice niso
samo marljive delavke, am-
pak imž^o delo tudi prav
vzgledno organizirano.
Mravljišča, v katerih prebi-
va tudi do pol milj ona mra-
velj, izgledajo kot kup nalo-
ženih iglic, listja, suhih vejic
ali zemlje, od znotr^ pa so
prepredena z mjohnimi rovi,
ki sestavlja o pravi labirint.
Predori povezujejo skladišča
hrane s takoimenijvanimi
kamricami, kjer mravlje živi-
jo, kjer se razvija in odrašča
zarod.
Poleg kopastih mravljišč,
ki jih pri nas n^bolj pozna-
mo, im^o mravlje tudi dru-
gačna bivališča: nekatere vr-
ste mravelj si za to izberejo
kar trhle panje, druge si gra-
dijo iz lista pravcate stolpe.
Ob reki Amazonki, ki pogo-
sto poplavlja, si mravlje gra-
dijo na vejah nad reko prava
viseča gnezda. Ta nast^žgo
na prav zanimiv način. Mrav-
lje nanosijo na vejo nekaj
blata in nato drobna semena
rastlin. Ko rastline vzklijejo
in prerastejo kepico blata,
mravlje brž nanosijo novo
blato. Tega nanaš^o na rast-
line, ki jim služijo kot ogro-
dje za stavbo.
V krošnjah pragozdnih
dreves pa n^demo še ena
nenavadna mravljišča. Ta so
stkana iz svilenih niti, mrav-
lje, kijih izdelujejo in živijo v
njih pa imenujemo mravlje
tkalke. Svileno nitko dobijo
mravlje od svojih ličink.
Mravljinčje ličinke namreč
izloč^o svileno nitko, ko se
zapredejo v kokone.
Ne boste verjeli, ampak je
vendarle res: nekatere vrste
mravelj se ukvaij^o z živi-
norejo! Prav zares imajo v
mravljiščih posebne prosto-
re, ki bi jim lahko rekli hlevi.
V njih gojijo listne ušice, ki
izločjgo sladko tekočino, ta
pa služi mravljam za hrano.
Listne ušice sesajo rastlin-
ske sokove iz koreninic pod
zemljo, mravlje pa jih celo
prestavlj^o. Ija pač, kjer je
boljša paša. Nekatere druge
mravlje gojijo glivice, s kate-
rimi se hranijo. Zares nena-
vadno!
Tudi med mravljami pa
poznamo takšne, ki niso
vredne svojega imena. To so
mravlje brez stalnega biva-
lišča, ki se klatijo naokrog in
sodijo med roparice. Napa-
dejo vsako ne preveliko ži-
val, jo ubijejo in raztrgajo.
Nekatere napadajo in rop^o
mravljišča drugih mravelj.
Vendar so nekatere potujoče
mravlje za človeka prav ko-
ristne. Sadovi^ak brž očisti-
jo vseh škodljivcev, hišo pa
marčesa. So res pravi potujo-
či insekticid.
Tako. Nekaj malega smo
povedali o mravljjih. Ko bo-
ste naslednjič stali pred
mravljiščem, boste o njego-
vih prebivalcih vedeli več.
Proti zehanju
Saj je čisto krasno imeti počitnice, ampak tudi večne
zabave in igre se človek kd^ pa kdaj naveliča. Prav res
poznam nek^ takšnih, ki jim je že presneto dolgčas po šoli.
Zanje smo si iz 4. številke STOPINJIC, glasila OŠ Vojnik,
izposodili dve uganki za naprezanie možganskih viiug. Pa
veliko zabave!
Prijatelji
Štiije prijatelji so sedeli
za mizo.
Janez je sedel poleg To-
neta. Tone je sedel poleg
Klemena. Klemen ni se-
del desno od Petra.
Vpiši v pravokotnike
imena fantov!
Trije asi
Trije asi od štirih iz kompleta kart so obrnjeni z licem
navzdol. Aleška, Breda in Cirila so ugibale, za katere karte
gre. Kako so ugibale, je zapisano pod kartami.
Ugani ti, katere so karte, če veš, da:
1.	je bila vsaka karta vsaj enkrat pravilno ugotovljena.
2.	nobeno dekle ni ugotovilo vseh treh kart.
3.	nobene karte nista ugotovili dve dekleti.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
mm OGD MEE
6. AVGUST 1987
6. AVGUST 1987
NOVI TEONIK - STRAN 17
18. STRAN-NOVI TEDNIK
6. AVGUST 1987
, j avgust 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
6. AVGUST 1987
Plavaloči gasilci in nesrečni zaljubljenci
y Atomskih topllcan so Igro ¥ vodi doživele peti relstnl dan
Takšnih ali drugačnih
iger in igric se po naši deže-
li res ne manjka in doživlja-
mo jih kar vsak dan. Toda
Igre v vodi so vendarle ne-
kaj posebnega. Organiza-
to^i so jih dobro pripravili,
bile so turistično obarvane,
prikazale so nekaj značilno-
sti tega dela Slovenije,
manjkalo pa ni tudi tekmo-
valnega duha in množice za-
bave željnih obiskovalcev.
Igre bi morale biti že pred-
zadrijo soboto, pa jih je pre-
prečilo neuije. To pot so pri-
zadevni organizat(yji sicer
spet zaskrbljeno opazovah
dopoldne precej oblačno ne-
bo, toda vreme se je Sloven-
cem še ravno pravi čas ^as-
nilo. »Da le ni de^a, nizke
temperature nam pač ne mo-
rejo do živega,« so zatrdih
tekmovalci sedmih ekip iz
okohce in veselo čofotah po
toph »atomski« vodi. Igre so
po sistemu tekmovanja mal-
ce podobne tistim znanim
igram brez meja in so imele
tudi svojo rdečo nit. V tej
vezni igri so dekleta in fantje
iz Kristan vrha, Plaviča, Ime-
nega, Šmarja, Pičovega bre-
ga, Podčetrtka in Atomskih
toplic sestavljah zaščitni
znak-Atomčka. Sestavne de-
le zanj je bilo treba naložiti
na čolniček, čez bazen pa sta
ga z navijanjem vrvice okoli
telesa privlekla plešoča fant
in dekle.
>
N^več smeha so povzroči-
h priložnostni gasilci in sred-
njeveški zedjubljenci. Fan-
tov, ki bi plavali v škorrgih, s
čelado in gasilskim opasa-
čem, pač ne vidimo vsak
dan. Ti gasilski kandidati pa
so na drugi strani bazena ob
gašenju improviziranega
stolpa iz plastičnih kozarcev
s toplo vodo ogreh tudi ne-
kaj premraženih gledalcev.
Nesrečni zaljubljenci že od
nekdaj povzročajo nasmeške
na ustnicah opazovalcev, ne-
uslišani ljubimci v Atomskih
tophcah pa so si, da je bilo
smeha še več-pomagah še s
čarobnim napitkom belo
oblečenega redovnika-pa-
vhnca. Napitek je seveda ta-
koj delov^ in deklice so v
naročjih smešno oblečenih
fantov veselo padale v vodo.
Nekatere bolj, druge malo
manj elegantno ... Menda so
v tem delu Slovenije navdu-
šeni košark^i, toda z vodno
košarko so imeh tekmovalci
precej težav. Kaže, da so se
od vseh tekmovalcev še naj-
bolj razgibala dekleta, ki so
lovila :^rešene žoge. Seveda
pa je bilo treba na turistično
obarvani prireditvi poskrbe-
ti tudi za malce reklame. To
so opravih hitri natakni, ki
so čez bazen v treh minutah
prenesh tudi več kot 40 ko-
zarcev. Seveda so pri tem vo-
do veselo poUvah po plad-
nju. Kdo ve če bi bih tako
hitri tudi z žlahtno kaplji-
co... Za konec pa so se or-
ganizatorji pohvahli še z
atomsko kavo, ki so jo sesta-
vih tekmovalci.
Borbenost, tekmovalni
duh in razpete navijaške
strasti pa niso bile zaman.
Vehki pokal, denarno nagra-
do in šampanjec za bolj pri-
jetno brizganje gledalcev, si
je prislužila ekipa iz Podče-
trtka, kot večno drugi pa so
bih označeni tekmovalci iz
Pičovečja brega. Sicer pa
uvrstitve sploh niso po-
membne. Bilo je veselo in tu-
di hladna noč ni mogla preg-
nati veselja željnih obisko-
valcev, ki so se po končanih
igrah veselo zavrteh ob zvo-
kih Rogaškega instrumen-
talnega kvinteta. Paziti, da bi
kdo padel v bazen skorajda
ni bilo treba. Nad toplo vodo
seje namreč dvignil atomski
oblak bele pare ...
INES DRAME
Foto: R. E.
V gasilski igri so tekmovalci s toplo vodo ogreli nekaj
neprevidnih gledalcev.
Laška godba v
novih (starih)
oblačilih
Laška godba na pihala se
je ob svoji 125-letnici preo-
blekla. Svojim uniformam
so dodah obleke, kakršne so
nosih njihovi predniki ob
prelomu stoletja. Akadem-
ska sUkarka in kostumogra-
finja Magdalena Klarer iz Ce-
lja je po starih fotografijah
obhkovala moška in ženska
oblačila ter sodelovala tudi z
izdelovalci - dobesedno od
pet do glave, od čevljev do
klobukov. Ker pa v času, ko-
je laška godba nastala in še
dolgo potem ni bilo žensk v
ansamblu, si je Klarerjeva za
dekleta-godbenice morala
poiskati vzorec drugje. Sku-
pina bo čez čas dobila tudi
spremljevalce in sicer plesal-
ke in plesalce, ki bodo
opravljeni na podoben način
kot godba, morda le nekoli-
ko bolj drzno. Ne gre za ma-
žoretke temveč za plesno
skupino, ki bo predstavljala
ljudske plese. Ti plesalci, ki
bodo popestriU nastope la-
ške godbe, že vadijo okviru
KUD Anton Tanc.	ID
Foto: EDI MASNEC
Štorklje v Hmezadu
Kaj bodo lepega prinesle štorklje, ki se
večkrat v zadnjem času ustavijo na najvišji
točki v Žalcu. Hmezadovem dimniku? Mor-
da dobro letino hmelja? Vsekakor štorkelj že
čez nekaj dni, ko se bo pričel sušiti hemlj in
ko se bo kadilo tudi iz dimnika, ne bo več
videti.	LJUBO KORBER
10. nadaljevanje
Istega dne popoldne sem tudi sam imel
nekakšno čiščo, enega svojih dolgih trenut-
kov pogleda vase, da sem pometel črepinje
navideznih zmag. Moral sem se, v škodo
drugih in v svoje dobro, vseeno, zapreti v
svoje boje in razčiščevanja. Legel sem v
posteljo in hotel biti sam, nobena prijaznih
besed me ni dosegla, ne spreobrnila. Moral
sem se zmiriti, utišati sovraštvo do nekate-
rih, ki*je tako strastno žgalo, moral sem
preboleti Magdino ravnodušje in Katarini-
no nedosegljivost, moral sem trezno oceniti
vse drugo. Moral sem v sebi potolažiti slut-
njo umetnika, ki je prignal domov in k
pisalnemu stroju. Da, tudi dom seje oglasil,
starša, ki sta sama in ki sem ju bil tako
razočaral. A počasi se je vse razvrščalo in
vendarle izgubljalo svojo bolečo intenziv-
nost, nekaj problemov je odradiralo spanje,
tudi v Cankarjevih večnih mishh sem našel
ščepec miru. Prvič sem se nasmejal na se:
minarju za mlade komuniste, kamor sem bi!
prišel čisto slučajno, ko sem videl, kako jim
predavatelj neumno laže o rajski prihodno-
sti sistema. Po večerji sem sedel h Katarini
- našel sem jo bil na stopnicah tribune - in
se ji opravičil za neprijetne besede, ki jih
prej nisem brzdal. Po brigadirskem krstu,
drugače prisiljeni, nesproščeni in medh ce-
remoniji, sem na prag prinesel kitaro (tokrat
je prisedla ona), in vse je bilo neizpodbitno
odstranjeno. Za višek živahnega večera so
nam natrU lasišča s praškom za uši, da je
bila ženska spalnica spet korzo, vsak je pri-
nesel ^^njo z nekakšnim turbanom ovito
glavo, da se je pokazal, da se je nasmejal.
Trušč je zamrl šele nekaj pred polnočjo.
Sonjo so zvile bolečine v drobovju, držala
se je za trebuh in ječala. l^rug za drugim
smo jo hodih tolažit. Dolgo sem ostal pri
njej, pritišano sva se pogovarjala. Vprašala
me je, kaj je bilo narobe z mano, da sem se
vse popoldne jezil; takoj je to povezala s
Katarino! Ne, sem rekel, Katarina ni kriva,
še najmanj! Odvrnila je, da se tako pač go-
vori, da se nama smejijo za hrbtom, ker sva
tako nevsakdanji »par«. Dlje jo poznaš kot
jaz, sem povrtal, kakšna je, kako se naveže?
Da je svoj svet, že od nekdsu čudna, nepri-
stopna, da pa mish, daje zaljubljena v poeta
(hm!) Fikreta. Neprijetno me je zaskelelo
tam nekje pri trebuhu, kjer telo najprej od-
govori na poraz, priznam, a to sem zakopal v
najtemnejšo luknjo svoje notranjosti. Kma-
lu sem šel, skoraj vse je že spalo.
Na svojo škodo, drugo jutro se je večina
spet zbudila namazana z nečim črnim. In
spet sem se lahko krohotal, zakjg mene še
niso našh prsti nočnih malarjev.
Minil je še drugi udarni dan, težak in vroč.
Sredi tedna sem začel z izdelavo fotogra-
fij, skrajni čas je že bil, ker je bilo naročil čez
glavo preveč. Marsikdo mi je v temnici po-
magal, a nihče ni dolgo zdržal, da sem bil v
dolgih popoldnevih največkrat sam.
Menda je bil sredin večer, ko je tudi Kata-
rina imela svoje globoke trenutke; ni se je
dalo spraviti do rešilne dobre volje, neka
nežna pesem, vsa prepojena s spomini, lepi-
mi ah bolečini, ji je šla preveč do srca. Raje
sem jo pustil pri miru - pametno!
Še noč je ni spreobrnila, na moj veseli
jutranji pozdrav je zarenčala kot na najniz-
kotnejšo žaljivko. Tega ji nisem mogel takoj
oprostiti, zabrusil sem ji v obraz, n^ najprej
spremeni odnos do svojih bhžnjih in sestopi
s svoje višine, potem naj'šele tvezi, da veru-
je v človeka. Ni me mogla ali hotela razume-
ti, a moja užaljenost jo je vendarle prepriča-
la, da nekžO ni storila prav. Na delovišču je
stopila k meni in brž sva si bila edina, da se
jeziva drug na drugega pravzaprav brez vsa-
ke potrebe in brez pametnih vzrokov. Pogo-
varjala sva se o velikih, majhnih, posebnih
in splošnih stvareh.
Ure so minevale, dva dni pred odhodom
ni bilo v vsem delu čutiti nobene zagnanosti
več. Grmovje je leno padalo in rasle so zad-
nje velike vezi. Tadej in Ljubica sta delala
ob nama, ves čas sta bila skupsg in očitno
sta se dobro iyemala. Po malico smo zalegh
na kup vejevja in nategovali minute počit-
ka, potem pa seje že našel kdo, ki mu je bilo
fizično delo edina sveta brigadirska dolž-
nost - ponavadi je bil to komandantov na-
mestnik Budiša - in ki je vreščal tohko časa,
da smo se dvignili in prijeli za sekire. Do
enih smo nato delali vsak zase, žgalo je in
smrdeli smo po znoju. Ob cesti sem nabral
debehh in sočnih robidnic, jih porazdelil
med sladkosnedna dekleta in se grel na nji-
hovi hvaležnosti. Vračanja v naselje so bila,
vsaj tako se mi je zdelo, čedalje krajša.
Ob treh sem šel spet v temnico in nekaj
pred polnočjo končal.
Spalnice so bile skoraj prazne. Keč je ho-
dil od tu do tja, bil je pijan in nemogoč.
Zmerjal je in klel, njegova »tajnica« iz Šme-
derevega je bila z drugim - obkladal jo je z
vsem gnojnim, kar mu je prišlo na jezik.
Tudi Šklebeku je vse migetalo pred očmi, to
je veselo priznal. V sosednji baraki je pela
harmonika, bilo je nekaj petja in malo več
vreščanja. Šel sem pogledat, kdo bi bil spal
zdaj, tik pred koncem!
Sredi prostorne notranjosti se je stiskate
družba kakšnih tridesetih ljudi, skor^ vsi
so bih pijani. S kričanjem so oblegali spo-
dobne pesmi. Sreč je mesaril s svojo kitaro,
že trezen ni imel bogvekaj posluha, mrtvo
pijan pa je bil resnično nemogoč. Brž seni
postavil kitaro v kot, uvidel sem, da tam ni
kaj storiti. Sedel sem in poslušal, opazoval.