73486

ZAKONI IN UREDBE

XX. ZVEZEK

\,~jk

Zakon

o zadrugah državnih
uslužbencev

/K

V Ljubljani 1982

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle sledeče knjige:

Zakoni in uredbe:

I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6'—.

II. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v
resortu ministrstva za promet, broš. Din 8'—.

III. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12*—.

IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10’—.

V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski
upravi, broš. Din 20’—, vez. Din 25’—.

VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih no¬
tarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. —
Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih no¬
tarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš.
Din 18’—, vez. Din 25*—.

VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18’—.

VIII. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in
komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12*—.

IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14’—.

X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14’—.

XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpre-
membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kra¬
ljevine na upravna območja, broš. Din 8*—.

XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih
poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8’—.

XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6*—.

XIV. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8*—.

XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah
narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo,
objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu
o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev,
broš. Din 8*—.

XVT. zv.: Zakon o obrtih, broš. Din 20’—, vez. Din 25*—; pošt¬
nina Din 3’—.

XVII. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon
o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15*—.

XVIII. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5’—.

XIX. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7’—.

XX. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5—.

Sledijo nadaljnji zvezki.

Zakoni in uredbe

Zakon

o zadrugah državnih uslužbencev.

Ponatis

iz »Službenega lista« kraljevske banske uprave
Dravske banovine

V Ljubljani 1932

Izdala in natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne O. Mihalek)

73486

%

Stran

A. Nabavljal««* zadruge.

I. Ob5e odredbe.  T

II. Ustanovitev zadruge.5

III. Organi zadruge.8

IV. O izstopanju poedinih zadružnikov iz zadruge . . 14

V. O prestanku zadruge.lt>

B. Zveza nabavljatnih zadrug.

VI. Obče odredbe.21

VII. Organi Zveze.24

VIII. Kazni.29

IX. Ugodnosti .29

X. Prehodne odredbe.3(i

I


I

Na osnovi zakona o zadrugah državnih uslužbencev
z dne 3. novembra 1931. (ki je razglašen v »Službenih
novinah« št. 263—LXXXI1 z dne 10. novembra 1931. in
ki je tega dne stopil v moč), s katerim se je uredba o
nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o Zvezi
nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev z dne 5. de¬
cembra 1920. z njenimi izpremembami in dopolnitvami,
predpisanimi z uredbo z dne 12. maja 1928., izdano na
osnovi pooblastitve v finančnem zakonu za leto 1928./
1929., potrdila kot zakon, kolikor s tem zakonom ni
izpremenjena ali dopolnjena (§ 1.), in v smislu poobla¬
stitve iz § 28. tega zakona objavljam v urejeni izdaji.

„Zakon

o zadrugah državnih uslužbencev.*

A. Nabavijalne zadruge.

I. Obče odredbe.

Člen 1.

Državni uslužbenci in vse osebje, ki služi ali dela
v državnih uradih ali podjetjih ali ki prejema podporo
ali pokojnino iz državne blagajne, smejo po odredbah
tega zakona osnovati nabavljalne zadruge državnih
uslužbencev. Člani teh zadrug smejo biti tudi rodbine
državnih uslužbencev (vdove in otroci), neglede na to
ali prejemajo od države pokojnino, podporo, invalidnino
ali ne.

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5. februarja 1932., št. 27/XI/71.

i

o

To velja tudi za banovinske uslužbence in drugo
osebje banovin.

Vsaka tu omenjena oseba sme biti član samo ene
take zadruge, razen uslužbencev, ki žive ločeno od rod¬
bine (žena in otroci) in ki smejo biti člani tako v kraju,
kjer službujejo ali delajo, kakor tudi v kraju, kjer biva
njih rodbina.

Člen 2.

Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev so četvere:

1. »Zadruge državnih uslužbencev za nabavljanje
živil«, ki jim je namen, oskrbovati svoje zadružnike z
živili in z ostalimi predmeti za njih osebno in hišno
potrebo.

Zadruge oddajajo zadružnikom živila in drugo blago
za gotovino, brezobrestno na upanje pa po sklepu uprav¬
nega odbora proti pismeni osebni zavezi zadružnikovi
ali na podstavi pismenega osebnega poroštva dveh za¬
družnikov ali na podstavi prostovoljno postavljene pre¬
povedi na prejemke. Natančnejše odredbe o oddajanju
na upanje predpiše Zveza s posebnim pravilnikom.

Samo izjemoma, to je, kadar je izvestnega blaga v
zadružnem skladišču več, nego zadružniki povprašujejo
po njem, sme upravni odbor to in tako blago oddajati
drugim zadrugam, pa tudi nezadružnikom.

2. »Zadruge državnih uslužbencev za nabavljanje
stanovanj«, ki jim je namen, oskrbovati svoje zadružnike
s higienskimi stanovanji.

3. »Zadruge državnih uslužbencev za nabavljanje
kredita«, ki jim je namen, preskrbovati svojim zadruž¬
nikom poceni kredit.

4. »Proizvajalne (čebelarske, perutninarske in pod.)
zadruge državnih uslužbencev«, ki jim je namen, pospe¬
ševati proizvodnjo svojih članov.

V tem zakonu se imenujejo samo zaradi kratkoče
prve zadruge »nabavljalne«, druge »stanovanjske«, tretje
kreditne« in četrte »proizvajalne«.

3

Član Zveze sme biti tudi častniška zadruga v Beo¬
gradu, in sicer s pravili, ki jih odobri minister za vojsko
in mornarico.

Člen 3.

V enem kraju se sme ustanoviti po tem zakonu samo
ena nabavljalna zadruga iste vrste; poleg te sme poslo¬
vati samo še ena nabavljalna zadruga osebja državnih
železnic, če sprejema v svoje članstvo tudi osebje s prog
zunaj sedeža zadruge in če Zveza dovoli njeno usta¬
novitev.

Vsaka uabavljalna zadruga po prvem odstavku člena
2. sme ustanoviti na svojem sedežu več prodajalnic; z
dovolitvijo Zveze pa sme ustanoviti prodajalnice tudi v
drugih krajih, kjer ni nabavljalne zadruge (izvzemši
prodajalnico nabavljalne zadruge osebja državnih želez-
nie).

Člen 4.

Nabavljalna zadruga se ustanavlja z deleži in z ome¬
jeno zavezo zadružnikov.

Delež ne sme biti manjši od 100 dinarjev. Ob pri¬
stopu k zadrugi se mora vplačati najmanj desetina
deleža, ostanek pa v devetih prihodnjih mesecih s po
eno desetino na mesec. Nevplačani ostanek deleža se
izterja po točki 7. člena 56.

S pravili se lahko določi, da smejo imeti poediru
zadružniki tudi več deležev.

Deleži, odnosno vplačila na račun deležev, se ne
smejo izplačevati zadružniku niti jemati v zastavo, dokler
traja članstvo v zadrugi.

Deleži se glase na ime ter se ne smejo prenašati na
drugo osebo.

Znesek, do katerega jamči vsak zadružnik za obvez¬
nosti nabavljalne zadruge, ne sme biti manjši od zadruž¬
nega deleža; za obveznosti nabavljalne zadruge proti
Zvezi pa jamčijo njeni člani najmanj s petkratnim zne¬
skom svojih deležev, če ni določeno z zadružnimi pravili
večje jamstvo.

i*

4

Glede ustanavljanja in poslovanja vseh vrst zadrug
predpiše upravni odbor Zveze poseben pravilnik.

Člen 5.

Zadruge smejo pobirati kot vpisnino od svojih čla¬
nov največ do 5 dinarjev od člana. Druge pristojbine za
vpis se ne smejo jemati.

Člen 6.

Vsaka zadruga mora imeti rezervni sklad, ki se ne
sme uporabljati za nič drugega nego za pokrivanje
izgube pri poslih, pravilno podvzetih, a s škodo dokon¬
čanih.

Če bi zadruga prestala, se mora njen preostali
rezervni sklad izročiti »Zvezi nabavljalnih zadrug držav¬
nih uslužbencev« (»Savezu nabavljačkih zadruga držav¬
nih službenika«), ki ga čuva in pomnožuje z obrestmi;
če pa se osnuje v istem kraju istovetna zadruga, ga
izroči tej zadrugi za njen rezervni sklad.

Če se v desetih letih ne ustanovi taka zadruga, pre¬
ide rezervni sklad v last Zveze za pomnožitev njenega
rezervnega sklada.

Člen 7.

Prebitek, ki se pokaže potem, ko je občni zbor ob
koncu poslovnega leta odobril bilanco, se razdeli tako-le:

1. Odstotek, ki se določi s pravili za rezervni *klad,
ne sme biti pri nabavljalnih in kreditnih zadrugah manjši
od 80%, pri stanovanjskih zadrugah pa ne manjši od
50%.

Če doseže rezervni sklad nabavljalne zadruge znesek
1000 dinarjev na zadružnika, se sme ta odstotek znižati
do 10%. vendar se mora tedaj zvišati odstotek po točki
6. vsaj za 10%; pri stanovanjskih in kreditnih zadrugah
se ta odstotek ne sme znižati.

2. Odstotek, ki se določi s pravili za pokojninski
sklad uslužbencev zadruge (najmanj 1%); za zadružne
uslužbence smejo zadruge v sporazumu z Zvezo ustano-

o

viti pri Zvezi skupen pokojninski sklad, ki se opravlja
po posebnem pravilniku, ki ga predpiše upravni odbor
Zveze.

3. Odstotek, ki se določi s pravili za nagrade uprav¬
nemu in nadzorstvenemu odboru (največ do 5%).

4. Odstotek, ki se določi s pravili za nagrado zadruž¬
nim uslužbencem (največ do 5%).

5. Odstotek, ki se določi pri kreditnih in stanovaj-
skih zadrugah s pravili za sklad za dvomljive terjatve.

6. Odstotek, ki se s pravili določi: a) za razne sploš¬
ne kulturne in humanitarne namene (vsaj 1%) in b)
za razne gospodarske, prosvetne in humanitarne namene
v korist članov zadruge (vsaj 2%).

7. Pri zadrugah za nabavljanje živil se vrne, če
občni zbor tako sklene, ostanek zadružnikom sorazmer¬
no z nabavami, izvršenimi pri zadrugi, če so svoj delež
popolnoma vplačali, dotlej pa se pripiše vplačanemu
delu deleža.

8. Pri kreditnih zadrugah se smejo od ostanka odo¬
briti obresti na deleže zadružnikov, če občni zbor tako
sklene, največ v višini eskomptne mere Narodne banke,
vendar ne več kot 5%. Zadruge za nabavljanje živil in
stanovanj nikakor ne smejo odobriti obresti na deleže
zadružnikov.

9. Pri stanovanjskih in kreditnih zadrugah se upo¬
rabi ostanek za povečanje sklada za dvomljive terjatve
in za druge sklade s socialno-humanitarnim namenom
v smislu sklepa občnega zbora. Za isti namen se uporabi
ostanek dobička pri kreditnih zadrugali in zadrugah za
nabavljanje živil, če ne odobri občni zbor razdelitve
ostanka po točki 7., odnosno po točki 8., ali če je še
ostanka tudi po tej razdelitvi po točkah 7. in 8.

II. Ustanovitev zadruge.

Člen 8.

Ustanavljanje zadruge se sme pričeti, če se v la
namen združi najmanj deset oseb iz člena 1. tega zakona.

G

Člen 9.

Za ustanovitev zadruge ni treba nikakršne pred¬
hodne dovolitve.

Vsaka zadruga mora imeti svoja pravila, ki morajo
obsegati:

1. firmo in sedež zadruge;

2. predmet poslovanja;

3. pogoje za sprejemanje zadružnikov in določbe o
prestanku članstva;

4. določbe o tem, koliko in kdaj mora vsak zadruž¬
nik prispevati k zadrugi kot svoj delež in kako jamčijo
zadružniki za obveznosti zadruge;

5. določbe o sestavi in pregledu bilance (letnega
računa) in o razdelitvi dobička;

6. določbe o sklicu in področju občnega zbora; .

7. določbe o tem, koliko zadružnikov je treba za
polnoveljavno sklepanje na občnih zborih;

8. določbe o volitvi in obnovitvi upravnega in nad¬
zornega odbora, kakšne so njiju pravice in dolžnosti,
kako se nadzira njiju poslovanje, kako se nastavljajo
uslužbenci zadruge;

9. kako se objavljajo sklepi zadruge.

Člen 10.

Čim se zadruga ustanovi, mora njen upravni odbor
pristojnemu sodišču prve stopnje (trgovinskemu sodišču)
podati prijavo, da se zadruga vpiše v zadružni ali, kjer
takega ni, v trgovinski register. Tej prijavi je treba
priložiti:

1. pravila zadruge, ki jih podpiše vsaj deset zadruž¬
nikov, v dveh izvodih;

2. prepis zapisnika o volitvi upravnega in nadzor¬
stvenega odbora.

Pri tej priliki se morajo člani upravnega odbora
svojeročno podpisati pred sodiščem ali mu poslati svoje
podpise, overovljene po pristojnem oblastvu.

7

Člen 11.

Sodišče mora izdati odlok o vpisu zadruge v register
in ga priobčiti ustanoviteljem zadruge najkesneje v treh
dneh od dne, ko so mu bila pravila predložena. Ko so¬
dišče pravila odobri, overovi en izvod, označi na njem,
da je zadruga vpisana v register, in ga vrne upravnemu
odboru.

Druge listine ostanejo pri sodišču.

Člen 12.

Sodišče objavi v »Službenih novinah«, da je zadruga
vpisana v register.

V tej objavi se morajo označiti:

1. firma in sedež zadruge;

2. predmet poslovanja;

3. višina deležev in odgovornosti;

4. ime predsednikovo in imena članov upravnega
odbora;

5. kako se objavljajo sklepi zadruge.

Člen 13.

Zadruga obstoji pravno šele potem, ko je pri sodišču
vpisana v zadružni (trgovinski) register.

Člen 14.

Ko sodišče pravila potrdi, mora vsakdo, ki pristopi
k zadrugi, podati pismeno izjavo.

Če je oseba nepismena, mora podati izjavo pred
zastopniki zadruge vpričo dveh pismenih grajanov.

Pri zadrugi se mora voditi seznamek vseh zadruž¬
nikov, ki je vsakomur na vpogled. V seznamku se mora
označiti: dan sprejema v zadrugo, število podpisanih
deležev, dan, ko je članstvo prestalo.

Za dolg zadruge Zvezi jamčijo tudi tisti zadružniki,
od katerih zadruga iz katerihkoli razlogov nima pismene
izjave (pristopnice) v smislu tega člena, če so vplačali

8

vpisnino in delež, če teh pismenih izjav (pristopnic) ni,
odgovarjajo za to člani upravnega odbora materialno
neomejeno.

Člen 15.

Zadruge smejo izpremeniti svoja pravila samo v
mejah tega zakona in po predhodnem pristanku uprav¬
nega odbora Zveze.

Vsaka izprememba pravil se mora prijaviti zaradi
vpisa v register. Tej prijavi je priložiti dva prepisa
sklepa o izpremembi pravil.

Sodišče overovi en prepis, označi na njem, da je
izprememba vpisana v register, in ga vrne upravnemu
odboru.

Druge listine ostanejo pri sodišču.

Sodišče objavlja te izpremembe in dopolnitve v
»Službenih novinah« samo, če se z njimi izpreminjajo
odredbe člena 12. tega zakona.

Noben sklep o izpremembah in dopolnitvah pravil
nima pravne veljavnosti, dokler se ne vpiše v register.

Vsaka izprememba članov upravnega odbora se mora
prijaviti sodišču radi vpisa v register.

Člen 16.

Kdor pristopi kot zadružnik k zadrugi, jamči tudi za
njene prejšnje obveznosti.

III. Organi zadruge.

Člen 17.

Vsaka zadruga mora imeti svoj upravni in nadzor¬
stveni odbor.

Člani obeh teh odborov morajo biti zadružniki.

Člen 18.

Upravni odbor sestoji iz najmanj treh članov, ki jih
izvoli občni zbor izmed zadružnikov. Predstavlja in pol¬
noveljavno zastopa zadrugo pri sodišču in zunaj sodišča.

9

Če bi se število članov upravnega odbora zmanjšalo
tako, da ne bi mogel sklepati, mora nadzorstveni odbor
sklicati občni zbor, ki popolni izpraznjena mesta, in sicer
najpozneje v desetih dneh.

Člen 19.

Občni zbor zadružnikov ima pravico vsak čas zame¬
njati člane upravnega in nadzorstvenega odbora. Za tak
sklep je treba navzočnosti najmanj polovice vseh zadruž¬
nikov, za sklep pa morajo glasovati tri četrtine navzočnih
zadružnikov.

Člen 20.

Upravni odbor podpisuje zadrugo tako, kakor je to
določeno v pravilih.

Člen 21.

Za legitimiranje upravnega odbora zadošča zapisnik
o občnem zboru.

Člen 22.

Upravni odbor sme samo toliko zavezovati zadrugo,
kolikor je za to pooblaščen po pravilih in sklepih občne¬
ga zbora.

Ker pa s svojim podpisom polnoveljavno zaveže
zadrugo, je le-ta proti drugim osebam zavezana tudi, če
upravni odbor meje svoje pravice glede zavezovanja
zadruge prekorači.

Člen 23.

Upravni odbor mora skrbeti za pravilno voditev
poslovnih knjig, ki so zadrugi potrebne. Knjige potrjuje
nadzorstveni odbor.

Upravni odbor objavi najpozneje v enem mesecu po
zboru bilanco za minulo poslovno leto, število zadružni¬
kov, kolikor jih je bilo ob začetku tega leta, število
zadružnikov, ki so med letom pristopili k zadrugi in ki
so izstopili iz nje, bili izključeni ali umrli, število za¬
družnikov, kolikor jih je bilo ob koncu istega leta, kakor

10

tudi celokupno število podpisanih in vplačanih deležev
vseh zadružnikov.

Člen 24.

V imenu zadruge prisega oni član uprave ali usluž¬
benec zadruge, ki je v imenu zadruge sklenil posel,
zaradi katerega jp spor.

Člen 25.

Člani upravnega odbora so zadrugi z vso svojo imo-
vino solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala iz njih
nezakonitega ali nepravilnega poslovanja.

Ta odgovornost ne zadeva onega člana upravnega
odbora, ki je takoj prigovarjal sklepu in odredbi odbora
in nadzorstvenemu svetu pismeno protest vročil.

Člen 26.

Nadzorstveni odbor sestoji najmanj iz treh članov,
ki jih voli občni zbor.

Člani nadzorstvenega odbora ne smejo biti istočasno
člani upravnega odbora niti jili ne smejo zastopati. Tudi
ne smejo kot uradniki voditi zadružnih poslov.

Samo v primeru člena 29. tega zakona sme nadzor¬
stveni odbor odrejati poedine svoje člane, da nadome¬
ščajo člane upravnega odbora. Za ta čas in dokler se jim
ne da razrešnica, ne smejo zastopniki izmed članov nad¬
zorstvenega odbora izvrševati svoje dolžnosti v nadzor¬
stvenem odboru.

Če član upravnega odbora izstopi iz tega, ne sme
biti izvoljen za člana nadzorstvenega odbora, dokler kot
član upravnega odbora ne dobi razrešnice.

Člen 27.

Nadzorstveni odbor mora nadzirati vse postopanje
upravnega odbora, preizkušati bilanco in predloge o po¬
razdelitvi dobička ali izgube in o vsem pismeno poročati
občnemu zboru.

11

Člen 28.

Član upravnega odbora se sme zavezati nasproti za¬
drugi kot dolžnik samo po odobritvi nadzorstvenega
odbora.

'Člani upravnega in nadzorstvenega odbora kakor
tudi zadružni uslužbenci ne smejo biti poroki za obveze
zadružnikov proti zadrugi.

Člen 29.

Nadzorstveni odbor je upravičen poedine člane
upravnega odbora kakor tudi ves odbor odstraniti od
dolžnosti. V tem primeru mora nadzorstveni odbor še
isti dan sklicati občni zbor in mu poročati o vseh nepra¬
vilnostih, ki jih je zasledil v poslovanju odstranjenih
članov upravnega odbora.

Dokler se občni zbor ne sestane, odredi nadzor¬
stveni odbor izmed sebe osebe, ki začasno izvršujejo
dolžnosti odstranjenih članov upravnega odbora.

Člen 30.

Člani nadzorstvenega odbora so zadrugi osebno in
z vso svojo imovino solidarno odgovorni za škodo, ki bi
nastala iz nezakonitega ali nepravilnega izvrševanja njih
dolžnosti.

Člen 31.

Če občni zbor spozna, da je treba člane upravnega
odbora tožiti, vloži tožbo in zastopa zadrugo nadzor¬
stveni odbor.

Če pa spozna občni zbor, da je treba tožiti člane
nadzorstvenega odbora, vloie tožbo in zastopajo zadrugo
pooblaščenci, ki jih izvoli občni zbor

Člen 32.

Občni zbor zadružnikov razpravlja o vseh vpraša¬
njih, ki se tičejo zadruge in zadružnih poslov, preizkuša
bilanco in predloge o razdelitvi čistega dobička in po-

12

kritju izgube, pregleduje vse poslovanje zadruge, sklepa
o poslih, ki naj se šele podvzamejo, odloča o izpremem-
bah in dopolnitvah v pravilih in o prestanku zadruge.

Na občnem zboru ima vsak zadružnik pravico samo
do enega glasu in tak glas mora uporabiti osebno.

Če se sklepa o razrešnici, ki jo je treba dati tenni
ali onemu zadružniku, ali če se sklepa, da se ta ali oni
zadružnik toži pri sodišču, se zadružnik, ki se ga to tiče,
ne sme udeleževati tega sklepanja niti ne sme glasovati.
To velja tudi za sklepe, ki se tičejo sklepanja pravnega
posla z enim ali drugim zadružnikom.

Razrešnica občnega zbora glede poslovanja in raču¬
nov ne velja glede materialne odgovornosti upravnega
in nadzorstvenega odbora za škodo, ki nastane iz nju¬
nega protizakonitega ali nepravilnega poslovanja, če
ugotovi revizor Zveze naknadno tako škodo.

Člen 33.

V zadrugah z najmanj 500 zadružniki se sme dolo
čiti s pravili, da tvorijo občni zbor delegati, ki jih izvo¬
lijo zadružniki izmed sebe po sekcijah, katere se po¬
drobneje določajo s pravili. Vsak zadružnik sme biti član
samo ene sekcije. Delegati se izvolijo do konca febru¬
arja vsakega drugega leta; ta izvolitev velja za vse občne
zbore do nove volitve delegatov.

Število delegatov se določa s pravili.

Člen 34.

Občni zbori so redni ali izredni.

Redni občni zbor, ki mora preizkusiti letni račun,
skliče upravni odbor po koncu vsakega leta, a najkesneje
v prvih treh mesecih prihodnjega leta, in sicer na se¬
dežu zadruge.

Če upravni odbor ne bi sklical rednega občnega
zbora v določenem roku, ga mora sklicati nadzorstveni
odbor najkesneje v desetih dneh po preteku tega roka.
Če bi tudi on ne storil tega, sme ena desetina zadruž-

i 13

nikov zahtevati od pristojnega sodišča dovolitev, da
skliče občni zbor. V tem primeru se mora v pozivu na
občni zbor izrečno povedati, da se občni zbor sklicuje z
dovolitvijo sodišča.

Izreden občni zbor se skliče, kadarkoli je treba.
Sklicuje ga upravni odbor. Neodložno se mora sklicati,
če to zahteva nadzorstveni odbor ali ena desetina za¬
družnikov. Ta zahteva se predloži upravnemu odboru
pismeno s podpisi onih, ki zahtevajo, da se skliči občni
zbor. V zahtevi se morajo označiti vzroki, iz katerih se
zahteva sklic občnega zbora.

Če upravni odbor ne ugodi tej zahtevi v desetih
dneh, sme nadzorstveni odbor sam sklicati občni zbor, a
desetina zadružnikov sme zahtevati tudi od sodišča do¬
volitev, da skliče občni zbor.

Člen 35.

Občni zbor se skliče tako, kakor je to določeno v
pravilih, a vselej najmanj 15 dni pred njegovim se¬
stankom.

V pozivu se mora priobčiti dnevni red, dan, ura in
kraj sestanka.

Sklepi občnega zbora o vprašanjih in predlogih, ki
niso objavljeni v dnevnem redu, ne veljajo, razen sklepa
o vodstvu občnega zbora in o sklicu drugega občnega
zbora, kakor tudi ne v primeru, označenem v členu 19.

Člen 36.

Na občnem zboru se vodi seznamek zadružnikov, ki
so prišli na občni zbor, in zapisnik o delu občnega zbora.
Enega in drugega overavljajo oni, ki so po pravilih po¬
oblaščeni za to. Seznamek se mora priložiti zapisniku o
občnem zboru. Zapisnik o občnem zboru se hrani v ar¬
hivu zadruge in se daje na vpogled vsakemu zadružniku,
ki to zahteva.

Člen 37.

Bilanca se mora najmanj za pet dni pred sestankom
občnega zbora razgrniti zadružnikom na vpogled v lo-

14

kalu zadruge ali na drugem primernem kraju, ki mora
biti v pozivu na občni zbor označen.

V 30 dneh po zborovanju občnega zbora mora po¬
slati zadruga Zvezi prepis zapisnika o občnem zboru,
prepis bilanc in vseh računskih prilog k bilanci.

Člen 38.

Občni zbor določa skupno vsoto, do katere se sme
zadruga zadolžiti.

Člen 39.

Zoper sklep občnega zbora, ki nasprotuje temu za¬
konu ali pa pravilom, se sme vložiti pritožba pri pristoj¬
nem sodišču in zahtevati, da se razveljavi. Pritožba se
sme vložiti samo v osmih dneh. Pritožiti se sme razen
upravnega odbora samo oni zadružnik, ki je bil na
občnem zboru in ki je zoper ta sklep vložil protest in
zahteval, da se to v zapisniku zaznamuje.

O pritožbi odloča sodišče, ne da bi odredilo narok,
na podstavi zapisnika o občnem zboru.

Sodna odločba je izvršna.

IV. O izstopanju poedinih zadružnikov iz zadruge.

Člen 40.

Vsak zadružnik sme izstopiti iz zadruge, kadar hoče,
ko je predhodno poravnal zadrugi svoje dolgove in
upravnemu odboru pismeno priobčil svoj izstop. Pri sta¬
novanjskih zadrugah mora prijaviti svoj izstop vsaj leto
poprej. Glede jamstva za obveznosti in glede obračuna
deleža in dobička je postopati po členu 42.

Člen 41.

Upravni odbor sme odvzeti zadružniku, ki dela zo¬
per koristi zadruge, za izvesten čas izvrševanje članskih
pravic ali pa ga izključiti iz članstva zadruge. Če se
ugotovi, da je zadružnik trgoval z blagom, ki ga je na¬
bavil pri nabavljalni zadrugi v lastnosti člana (a ne po

15

členu 2., točki 1., poslednjem odstavku), ga mora uprav¬
ni odbor izključiti iz članstva. Natančnejše odredbe o iz¬
ključitvi in odvzemu članskih pravic se določijo z za¬
družnimi pravili.

Zoper odločbo upravnega odbora se sme zadružnik
pritožiti na redni letni občni zbor, razen če je bil iz¬
ključen zbog nedovoljenega trgovanja z blagom, ki ga je
nabavil pri nabavljalni zadrugi.

Člen 42.

Oseba, ki neha biti član zadruge, jamči za tiste ob¬
veznosti zadruge, ki so nastale do konca računskega leta,
v katerem je nehal biti član zadruge. Odgovornost za ob
veznosti umrlih članov preide na njih pravne naslednike.
Jamstvo prestane po preteku še dveh naslednjih poslov¬
nih let. Če preide v tem času zadruga v likvidacijo ali
pride v stečaj, velja jamstvo še naprej.

Na podstavi bilance za to računsko leto se jim delež
in dobiček izplača v 15 dneh po odobritvi bilance. Za ta
čas se jim ne sme izplačevati.

Člen 43.

Če zadružnik zaradi premestitve izpremeni stanova-
lišče. pošlje zadruga, katere elan je bil do tedaj, njegov
delež zadrugi, ki je pristojna za kraj, kamor je preme¬
ščen. Definitivni obračun, t. j. izplačilo dobička ali po¬
vrnitev izgube se izvrši 15 dni po odobritvi letnega ra¬
čuna za to računsko leto, in sicer po zadrugi, ki ji je bil
delež poslan.

To ne velja za stanovanjske in kreditne zadruge.

Člen 44.

Oni zadružnik, ki prestane biti državni uslužbenec
(aktiven ali upokojen), prestane že s tem biti član za¬
druge.

16

V. O prestanku zadruge.

Člen 45.

Zadruga prestane:

1. če občni zbor to sklene;

2. če sodišče to sklene;

3. če se zoper njo otvori stečaj;

4. če se število zadružnikov zniža pod deset.

Člen 46.

Sklep občnega zbora o prestanku zadruge ne velja,
dokler želi deset zadružnikov, da se nadaljuj poslovanje.
Če pa izgubi zadruga več kot polovico svoje imovine,
sme občni zbor skleniti s prosto večino, da zadruga pre¬
stani, in ta sklep je polnoveljaven.

Člen 47.

Če »Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužben¬
cev« zadruge ne sprejme v svoje kolo ali če jo izključi,
se o tem obvesti pristojno sodišče, ki odredi likvidacijo
zadruge.

Člen 48.

Čim se po bilanci pokaže, da je izgubljeno toliko za¬
družne imovine, da to, kar zadruga ima, ne more po¬
kriti njenih dolgov, mora upravni odbor o takem stanju
takoj obvestiti sodišče, da se otvori stečaj, in Zvezo, da
se ve ravnati, ali pa sklicati izredni občni zbor, da odloči
o izravnavi izgube. Če občni zbor ne usvoji predloga o
izravnavi izgube, kolikor ta presega vsoto rezervnega
sklada, se predloži omenjeno poročilo o stečaju v tem
primeru naslednjega dne po občnem zboru.

Zadruge morajo sestavljati tudi polleten računski
izkaz in ga v svojih prostorih razgrniti v pogled svojim
zadružnikom.

Člen 49.

Če se število zadružnikov zniža pod deset, mora
upravni odbor ali oni, ki izvršujejo voljo zadružnikov.

17

o tem takoj obvestiti pristojno sodišče, ki odredi likvi¬
dacijo zadruge. Prav tako morajo obvestiti o tem takoj;
tudi Zvezo, da se ve ravnati.

Člen 50.

Če zadruga prestane po točkah 1., 8. ali 4. člena 45.
tega zakona, mora upravni odbor o tem neodložno obve.
stiti sodišče, ki to takoj vpiše v register. Sodišče isto¬
časno objavi ta prestanek enkrat v »Službenih novinah«
in pozove upnike zadruge, naj svoje terjatve priglase pri
zadrugi najkesneje v šestih mesecih od dneva objave.

Člen 51.

Za izvršitev likvidacije določi občni zbor zadruge
poseben odbor likvidatorjev najmanj iz treh oseb.

Če občni zbor tega ne stori, jih določi sodišče na
predlog najmanj ene desetine zadružnikov.

Če je likvidatorje določil občni zbor, jih sme občni
zbor tudi zamenjati vsak čas, če ne izvršujejo poslov
pravilno.

Če je likvidatorje določilo sodišče, jih tudi ono lahko
vsak čas zamenja.

Čim se izvolijo in določijo likvidatorji, prestane
upravni odbor poslovati, nadzorstveni odbor pa še na¬
dalje nadzira likvidacijske posle.

Poslovanje likvidatorjev nadzira tudi Zveza, ki sme
ob nerednem opravljanju poslov zahtevati, naj se skliče
občni zbor radi izvolitve novih likvidatorjev. Če občni
zbor temu ne ustreže ali če je likvidatorje postavilo so¬
dišče, lahko Zveza zahteva od sodišča, naj postavi druge
likvidatorje.

Kadarkoli mora zadruga likvidirati in je Zveza njen
edini upnik (razen njenih članov glede deležev), morajo
izročiti likvidatorji v 14 dneh po njih sodni protokolaciji
vso imovino zadruge Zvezi in Zveza sama izvrši likvida¬
cijo; s to izročitvijo -imovine Zvezi prestane dolžnost li¬
kvidatorjev in nadzorstvenega odbora.

2

18

Člen 52.

Nadzorstveni odbor mora določene likvidatorje pri¬
javiti pristojnemu sodišču najkesneje v treh dneh, da se
vpišejo v register. Likvidatorji podpišejo osebno pred
sodiščem svoja imena ali pa mu pošljejo svoje podpise,
overovljene po pristojnih oblastvih.

Imena likvidatorjev mora nadzorstveni odbor vselej
objaviti.

Člen 53.

Likvidatorjem je dolžnost:

1. da končajo tekoče posle, da izpolnijo obveznosti
prestale zadruge, izterjajo njene terjatve in njeno imo-
vino pretvorijo v denar;

2. da objavljajo vsake tri mesece poročilo o svojem
delovanju, po končani likvidaciji pa tudi priobčijo uspeh
vsega poslovanja.

Likvidatorji smejo predati zadružno imovino samo
na javni dražbi ali na borzi.

Odredbe členov 20., 21., 22., 23., 24., 34. in 35. tega
/ zakona veljajo tudi za likvidatorje.

Člen 54.

Ko se ugodi vsem zadružnim upnikom in se izpla¬
čajo vsi dolgovi, se to, kar ostane, vloži v rezervni sklad.

Člen 55.

Likvidatorji, ki postopajo zoper odredbe členov 52-
in 53. tega zakona, so osebno in solidarno z vso svojo
imovino odgovorni zadrugi, če bi ;z takega njih delo¬
vanja izvirala kakršnakoli škoda /a zadrugo in njene
upnike.

Ta odgovornost zadeva tudi člane nadzorstvenega
odbora, če so likvidatorji z njih vednostjo ravnali zoper
odredbe členov 52. in 53. tega zakona, pa niso oni ukre¬
nili ničesar, da bi se bilo preprečilo takšno posiovanje
likvidatorjev.

19

Po končani likvidaciji so knjige in spisi zadruge iz
poslednjih desetih let pa do prestanka zadruge izroče
Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beo¬
gradu, da jih hrani deset let.

Zadružniki ali njih pravni nasledniki kakor tudi
zadružni upniki smejo vsak čas pregledati te knjige
in spise.

Člen 56.

1. Zadruge se ne smejo zadolževati zunaj Zveze
brez predhodne odobritve njenega upravnega odbora.
Zadruge, ki dobivajo kredite od Zveze, morajo odkazovati
Zvezi svoje prebitke v gotovini. Natančnejše odredbe o
tem kakor tudi o dajanju posojil zadrugam in zadruž¬
nikom predpiše upravni odbor Zveze s pravilnikom o
dajanju posojil (o kreditiranju).

2. Obresti za posojila (kredite), ki jih odobri Zveza
zadrugam, določa upravni odbor Zveze; obresti ne sme¬
jo biti manjše od 4%> na leto; samo občni zbor Zveze
sme te obresti znižati, in to samo, da se vzdrži zadruga,
in na predlog upravnega odbora Zveze.

Upravni odbor Zveze sme zviševati poedini zadrugi
obresti za posojilo, če se zadruga z dovoljenim kreditom
preskrbi drugje z blagom, ki ga proizvaja Zveza v last¬
nem podjetju.

Kdaj in koliko smejo pobirati zadruge kot obresti
za obveznosti zadružnikov, določi upravni odbor Zveze
s pravilnikom o dajanju posojil.

3. Posojila (krediti), ki jih odobri Zveza zadrugam
v blagu ali gotovini, se morajo zavarovati z menico do-
tičnih zadrug. Razen tega služijo blago nabavljalnih za¬
drug in njih terjatve proti članom kot zastava Zvezi
za njene terjatve. Pri stanovanjskih zadrugah morajo
biti ta posojila tudi še hipotekarno zavarovana na prvem
mestu v prid Zveze na nepremičnih objektih zadruge
ali na tistih, za katere so se ta posojila porabilo. Od
kreditnih zadrug sme zahtevati upravni odbor Zveze
tudi druga zavarovanja (hipoteke, vrednostne papirje,
menice članov za posojila zadruge, odstop terjatev iz
2 *

20

prepovedi na službene prejemke zadružnikov, žiro ela¬
nov upravnega in nadzorstvenega odbora in dr.).

4. Ce smatra Zveza to za potrebno, sine postaviti
pri vsaki zadrugi svojega poverjenika, ki nadzira poslo¬
vanje zadruge. Poverjenik ima pravico in dolžnost, da
ustavi izvršitev sklepov upravnega odbora, o katerih
smatra, da so škodljivi koristim Zveze ali zadruge; o tem
mora Zvezo takoj obvestiti. Tak sklep sme zadruga iz¬
vršiti, če ga Zveza v 14 dneh ne izpremeni ali raz¬
veljavi.

Stroške za poverjenika trpita Zveza in zadruga vsaka
po polovici.

5. Če smatra Zveza na podstavi pismenega poročila
revizorjevega ali sicer za potrebno, da se skliči izredni
občni zbor zadruge, naloži upravnemu odboru zadruge,
naj ga skliče v določenem roku in z določenim dnevnim
redom. Če ne bi upravni odboi postopal po tej zahtevi,
skliče občni zbor Zveza sama.

V teh primerih znaša rok za sklicanje občnega zbora
15 dni. Ta občni zbor si izvoli za predsednika zadruž¬
nika, ki ni član niti upravnega niti nadzorstvenega
odbora.

Na tem občnem zboru prečita pooblaščenec Zveze
poročilo revizorjevo, odnosno odlok upravnega odbora
Zveze.

Če ne bi občni zbor sklenil primernih ukrepov za
zavarovanje koristi Zveze, zadruge in zadružnikov, sme
Zveza zadrugo iz svojega članstva izključiti.

6. Ob likvidaciji ali stečaju in če Zveza po podatkih,
s katerimi razpolaga, ugotovi, da se z imovino zadruge
ne morejo kriti vse njene terjatve, zahteva takoj, da se
glede dotične vsote realizira jamstvo zadružnikov po
členu 4., in sicer tako, da se postavi prepoved na služ¬
bene prejemke vsakega zadružnika do višine, ki jo do¬
voljuje zakon o civilnih uradnikih-

Te prepovedi izvrše brez plačila takse na podstavi
neposrednega zaprosila Zveze tista državna in samo¬
upravna oblastva, ki uslužbencem službene prejemke

21

likvidirajo, odnosno izplačujejo; tako pobrane vsote po¬
šljejo dotična oblastva brez odbitka takse za priznanico
vsak mesec Zvezi po čekovnem računu Zveze pri poštni
hranilnici. Zveza sme to izterjavo izvršiti tudi iz druge
imovine zadružnikov, odnosno njih pravnih naslednikov,
toda samo po redni izvršilni poti.

7. Za svoje terjatve proti zadružnikom sme tudi
zadruga v vsakem primeru zahtevati zavarovanje in
poravnavo iz službenih prejemkov zadružnikov na isti
način pri istih obastvih in z istimi pravicami, določe¬
nimi v predhodni (6.) točki.

Ista pravica pripada tudi Zvezi za poravnavo vseh
terjatev, ki jih je zadruga odstopila Zvezi.

B. Zveza nabavljalnih zadrug.

VI. Obče odredbe.

Člen 57.

Vse zadruge, ustanovljene po tem zakonu, morajo
pristopiti k »Zvezi nabavljalnih zadrug državnih usluž¬
bencev« s sedežem v Beogradu. Zadrugo, ki v treh me¬
secih od dne ustanovitve ne pristopi k Zvezi, sodišče na
■vlogo Zveze razpusti.

Istotako smejo pristopiti k tej Zvezi one nabavljalne
ali konsumne, stanovanjske in kreditne zadruge držav¬
nih uslužbencev, ki so bile ustanovljene pred tem zako¬
nom, če spravijo svoja pravila s tem zakonom v sklad,
vendar s pogojem, določenim v členu 3.

Člen 58.

Zveza se ustanavlja z deleži in z omejeno zavezo
zadrug.

En delež ne sme biti manjši od 500 Din; vsaka za¬
druga mora na vsakih sto svojih zadružnikov podpisati
najmanj en delež.

Sprejeta zadruga jamči Zvezi še najmanj za dvakrat
toliko, kolikor znaša seštevek vsote vseh njenih deležev,
tako za prihodnje obveznosti Zveze kakor tudi za obvez¬
nosti, ki jih je Zveza prevzela na se, preden je zadruga
pristopila k Zvezi.

Člen 59.

Zvezi je naloga:

1. da združi v eno kolo vse zadruge državnih usluž¬
bencev, ustanovljene po tem zakonu;

2. da skrbi za ustanavljanje novih zadrug na pod¬
stavi tega zakona;

3. da po posebnih revizorjih pregleduje in nadzira
poslovanje in stanje svojih zadrug;

4. da nabavlja živila in vse drugo, česar je treba za
poslovanje njenih zadrug zaradi občega oskrbovanja za¬
družnikov;

5. da začne, če se pokaže prilika, tudi sama proiz¬
vajati poedina živila in da zaradi tega ustanavlja delav¬
nice, tvornice in temu podobno;

6. da sprejema hranilne vloge zadružnikov, in neza-
družnikov;

7. da otvarja svojim zadrugam kredite, da podpira s
kreditom gradnje in nakupe stanovanj zadrug in da sa¬
ma zida zadružne domove za stanovanje in za druge
namene zadrug in uradniških naprav;

8. da organizira zavarovanje med zadružniki svojih
zadrug.

9. da organizira tudi druge vrste skrbstva za pod¬
poro v starosti, onemoglosti itd. zadružnikov; v ta na¬
men ustanavlja in postavlja bolniško-posmrtne naprave
za državne uslužbence (zadružnike), okrevališča, domove
za vzgajanje in negovanje vdov in sirot zadružnikov in
podobne naprave;

10. da proti vsakomur predstavlja in zoper vsakogar
brani koristi svojih zadrug;

11. da organizira zadružno propagando in zadružno
naobrazbo.

Člen 60.

Zveza sme zaradi započetka aii udejstvovanja po-
edinih svojih namenov stopiti v sporazum ali v zajedni-
co s poediniini aii z vsemi zadružnimi zvezami v kralje¬
vini Jugoslaviji.

Istotako sme Zveza skupno s poediniini ali z vsemi
zadružnimi zvezami ustanavljati tudi posebne zadružne
naprave.

Člen 61.

Zveza se lahko ustanovi, če se v ta namen združijo
najmanj trije zadružniki, prestane pa šele potem, ko se
število njenih zadrug zniža pod tri.

Člen 62.

Zveza mora imeti svoja pravila, ki morajo obsegati:

1. firmo in sedež Zveze;

2. predmet poslovanja;

B. pogoje za sprejemanje novih zadrug in določbe
o prestanku članstva;

4. določbe o tem. koliko in kdaj mora vsaka za¬
druga prispevati k Zvezi kot svoj delež in kako zadruge
jamčijo za obveznosti Zveze;

5. določbe o sestavi in pregledu bilance in poraz¬
delitvi dobička;

6. določbe o sklicevanju občnih zborov, overavljanju
sklepov občnega zbora in področju občnega zbora;

7. določbe o tem, koliko zadružnikov je potrebno za
polnoveljavno sklepanje na občnem zboru;

8. določbe o volitvi upravnega in nadzorstvenega
odbora, koliko oseb sestavlja upravni in koliko nadzor¬
stveni odbor, kakšne so njih pravice in kakšne dolžno¬
sti, kako se nadzira njih poslovanje;

9. določbe o tem, kako se nameščajo uslužbenci
Zveze;

10. določbe o tem, kako se objavljajo sklepi Zveze.

24

Člen 63.

Čim se Zveza ustanovi, mora njen upravni odbor
predložiti prvostopnemu sodišču za mesto Beograd pri¬
javo za vpis zadruge v zadružni register. Tej prijavi se
morajo priložiti:

1. pravila Zveze, ki jih podpišejo zastopniki zadrug,
ki so Zvezo ustanovile;

2. prepis zapisnika o volitvi upravnega in nadzor¬
stvenega odbora.

Pri tej priliki se morajo podpisati člani upravnega
odbora svojeročno pred sodiščem ali pa mu poslati svoje
podpise, overovljene po pristojnem oblastvu.

Sodišče mora odločiti o vpisu Zveze v register in
■odločbo priobčiti ustanoviteljem Zveze najpozneje v treh
dneh, ko se mu pravila predlože. Ko sodišče pravila
odobri, overovi en izvod, označi na njem, da je Zveza
vpisana v register, in ga vrne upravnemu odboru.

Druge listine ostanejo pri sodišču.

Člen 64.

Predpisi členov 12., 13. in 15. zakona veljajo tudi za
Zvezo.

VII. Organi Zveze.

Člen 65.

Zveza mora imeti upravni in nadzorstveni odbor.
Člani teh odborov morajo biti izmed članov zadrug, ki
so v Zvezi, ne smejo pa biti istočasno člani upravnega ali
nadzorstvenega odbora teh zadrug.

Člen 66.

Pravice, dolžnosti in odgovornost upravnega in nad¬
zorstvenega odbora nabavljalne zadruge državnih usluž¬
bencev, predpisane v členih 18. in 31. (izvzemši člen 28.)
tega zakona, se razprostirajo tudi na upravni in nad¬
zorstveni odbor Zveze.

25 ’

Člen 67.

Občni zbori Zveze so redni in izredni.

Na občnem zboru ima vsaka zadruga do 500 članov
za vsako pričeto stotino po en glas, od 500 članov na¬
vzgor od vsakih pričetih 500 članov po en glas.

Člen 68.

Redni občni zbor se mora sestati vsako leto naj-
kesneje do konca meseca junija.

Redni občni zbor:

1. voli zapisnikarja in tri overovatelje zapisnika;

2. sklepa o izpremembah pravil;

3. sklepa o letnem računu Zveze, o porazdelitvi do¬
bička ali popolnitvi izgube;

4. voli člane upravnega in nadzorstvenega odbora;

5. ustanavlja meje, v katerih se sme Zveza gibati
pri dovoljevanju kreditov svojim zadrugam;

6. določa skupno vsoto, ki je ne smejo presegati po¬
sojila, ki jih Zveza najema, in hranilne vloge, ki se ji
poverjajo;

7. sklepa o predlogih upravnega in nadzorstvenega
odbora kakor tudi o predlogih in pritožbah poedinih
članov;

8. voli pooblaščence, če se sklene, da prični Zveza
pravdo zoper člane nadzorstvenega odbora;

9. sklepa o prestanku Zveze;

10. voli likvidatorje, če se polnoveljavno sklene, da
Zveza prestani.

Izredne občne zbore sklicuje upravni odbor po po¬
trebi; ti sklepajo o predmetih, ki se postavljajo na
dnevni red.

Člen 69.

Predpisi členov 35. in 36. o sklicu in delu občnega
zbora zadrug veljajo tudi za občni zbor Zveze.

Bilanca Zveze se mora natisniti in vročiti pravočas¬
no zadrugam.

Člen 70.

■ 5 «

Glavnica Zveze se tvori tako-le:

1. iz deležev, ki jih podpišejo in vplačajo zadruge;

2. iz glavnice, ki se obrazuje tako, da se v teku pe¬
tih let pridržuje na leto po ena desetina enomesečne
draginjske doklade od vseh državnih uslužbencev. Ta del
se mora pobrati bodisi naenkrat, bodisi v teku dveh
mesecev;

3. iz glavnice, ki se obrazuje tako, da se v teku pe¬
tih let pobira en odstotek od vseh izplačil iz državne
blagajne na nabave, izvršene državi;

4. iz glavnice, ki se obrazuje z odtegljaji, in sicer
po 10 (deset) dinarjev na mesec od prejemkov vseh
aktivnih državnih uslužbencev I., II. in III. kategorije
in po 5 (pet) dinarjev na mesec od prejemkov vseh
ostalih oseb, omenjenih v členu 1. tega zakona. Te zne¬
ske je odtezati v 36 mesečnih enakih obrokih izza dne
1. julija 1928. Za nove državne uslužbence se začne od-
tezanje z dnem, ko se jim izplačajo njih drugi mesečni
prejemki. Zneske odtezajo uradoma državne blagajne,
pri katerih dobivajo omenjene osebe svoje prejemke ali
pokojnine. Odtegnjene zneske vknjižujejo državne bla¬
gajne kot depozit Zveze ter jih vlože v istem mesecu, v
katerem se poberejo, pri poštni hranilnici na čekovni
račun Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev
v Beogradu. To glavnico mora uporabljati Zveza prven¬
stveno za kreditiranje stanovanjskih in kreditnih zadrug-

Tako odtegnjene vsote izplača Zveza na zahtevo po
smrti tiste osebe, kateri so se odtegovale, njenim prav¬
nim naslednikom.

Vsote pod 2. in 3. mora državna blagajna ob koncu
vsakega meseca izročiti blagajni Zveze; te vsote preidejo
končno v last Zveze. Do te glavnice nimajo pravice za¬
druge, če bi prestale biti članice Zveze, niti je ne mo¬
rejo deliti, če bi Zveza prestala. V tem primeru se s
tem delom glavnice postopa kakor s prebitkom rezerv¬
nega sklada Zveze.

27

V knjigah Zveze se mora voditi vsaka vrsta glavnice
posebej.

Za obveznosti Zveze jamči v prvi vrsti glavnica za¬
drug samih; v drugi vrsti in šele potem, ko se izčrpa
glavnica po točki 1., jamči glavnica po točki 2. in v tret¬
ji vrsti in šele, ko se to izčrpa, glavnica po točki 3.

Člen 71.

Zadruge, ki se izključijo iz Zveze, jamčijo Zvezi za
njene obveznosti še dve leti izza dne 31. decembra one¬
ga leta, ko je prestalo njih članstvo v Zvezi.

Delež se izplača na podstavi bilance Zveze za po¬
slednje leto, v katerem je še trajalo jamstvo.

Člen 72.

Zveza mora obrazovati rezervni sklad, ki se ne sme
uporabljati za nič drugega kot za pokrivanje izgub pri
poslih, pravilno podvzetih, a s škodo dokončanih.

Če bi Zveza prestala, se mora njen preostali rezerv¬
ni sklad izročiti »Glavni zadružni zvezi v kraljevini Ju¬
goslaviji« (»Glavnom Zadružnom Savezu u Kraljevini
Jugoslaviji«) v Beogradu, ki ga hrani in pomnožuje z
obrestmi; če se ustanovi v kraljevini Jugoslaviji istovet¬
na zveza, ga izroči tej novi zvezi.

Člen 73.

Z dobičkom, ki se pokaže ob koncu poslovnega leta
v poslovanju Zveze, se razpolaga tako, da se določijo:

1. odstotek, ki se po pravilih odredi za rezervni
sklad, ki pa nikakor ne sme biti manjši od 50%;

2. odstotki, ki se po pravilih odrede za razne go¬
spodarske, prosvetne in humanitarne namene, ki jih na¬
mer ja Zveza izvrševati;

3. odstotek, ki se po pravilih odredi za pokojninski
sklad uslužbencev Zveze.

Zveza sme ustanoviti pokojninski sklad tudi za
osebje vseh svojih zadrug v smislu pravilnika, ki ga izda
upravni odbor;

4. odstotek, ki se po pravilih odredi za nagrade
upravnemu in nadzorstvenemu odboru in uslužbencem
Zveze;

5. ostanek se uporablja po sklepu rednega občnega
zbora za ustanovitev in ojačevanje sklada za pokrivanje
raznih škod (Zveze in zadrug) in za ojačevanje sklada
za naprave, omenjene v točki 9. člena 59.

Na vplačila za deleže poedinih zadrug Zveza ne pla¬
čuje nobenih obresti.

Člen 74.

Zaradi nadzorstva poedinih zadrug mora predpisati
Zveza posebna pravila in imeti posebne revizorje.

Zveza mora vsako zadrugo pregledati najmanj en¬
krat v dveh letih.

. Revizor mora pregledati vse poslovanje in stanje za¬
druge, vsaka zadruga pa mora revizorju Zveze dovoliti,
da ji pregleda: vse poslovanje, vse knjige, bilanco, spi¬
se, blagajno, efekte, blago kakor tudi vse ostale listine
in vrednosti, ki jih upravlja ali ki jih ima. Istotako mo¬
ra uprava vsake zadruge dati revizorju vsa potrebna
pojasnila.

Revizor sestavi o vsakem pregledu zapisnik in ga
izroči upravnemu odboru Zveze, ki da na podstavi za¬
pisnika pregledani zadrugi potrebne odredbe.

Upravni odbor sme, če se mu zdi primerno, na pod¬
stavi revizijskega zapisnika vložiti zoper zadrugo ali zo¬
per poedine njene zadružnike tožbo pri pristojnem so¬
dišču. Upravni odbor mora to storiti, če se ugotovi v
zadrugi kazniva zloraba ali če se ugotovi, da je kdo iz¬
med zadružnikov prejel provizijo od zadružnih dobavi¬
teljev.

Člen 75.

Minister za finance ima pravico imenovati svojega
komisarja v Zvezi.

Komisar ima pravico kontrolirati vse poslovanje
Zveze, da se uveri, ali se vrši to poslovanje po predpi¬
sih tega zakona in pravilih Zveze.

29

Upravni in nadzorstveni odbor morata vsaj dva dni
pred sestankom vsake svoje seje in vsaj 14 dni pred
sestankom občnega zbora obvestiti komisarja o dnevu
in uri, kdaj in kje bo seja ali občni zbor, in mu pred¬
ložiti glavne točke dnevnega reda.

VIII. Kazni.

Člen 76.

Člani upravnega in nadzorstvenega odbora kakor
tudi uslužbenci Zveze in zadrug so za vse zlorabe,
storjene v upravljanju imovine zadruge ali Zveze, odgo¬
vorni tako, kakor državni uradniki za zlorabe v službeni
dolžnosti.

IX. Ugodnosti.

Člen 77.

Zadruge in Zveza so oproščene vseh pristojbin pri
ustanovitvi, pri potrjanju pravil, knjig in obveznosti za
poverjanje podpisov in vobče za vsa opravila, ki jih ima¬
jo z državnimi in občinskimi oblastvi.

Člen 78.

Zadruge in Zveza so oproščene davkov in vseh do¬
klad za poslovanje, glavnico in dohodek.

Člen 79.

Za prevoz blaga in drugih predmetov, ki jih preje¬
majo ali pošiljajo po državnih železnicah in ladjah, pla¬
čujejo zadruge in Zveza petdeset odstotkov (50%) od
navadnih tarif, določenih za prevoz poedinih vrst blaga.

Komisar ministra za finance in revizorji Zveze ima¬
jo za potovanja zaradi ustanavljanja in pregledovanja
zadrug kakor tudi zaradi prirejanja zadružnih shodov
pravico do brezplačne vožnje po državnih železnicah in
ladjah.

Člen 80.

Zadruge in Zveza uživajo vse one ugodnosti, ki jih
imajo ali ki bi jih dobila poedina privilegirana podjetja
in ki so naštete v zakonu o podpiranju domače industrije
v kraljevini Srbiji.

Člen 81 .

Ministrstvo za finance oddaja Zvezi devize za njene
nabave iz inozemstva po najugodnejšem tečaju, po kate¬
rem jih more država nabaviti.

Člen 82.

Država prepušča, kolikor je to mogoče, Zvezi in za¬
drugam brez vsake odškodnine potrebne prostore za
njih poslovanje in zemljišča za gradbo stavb, ki so jim
potrebne.

Premog in drva iz državnih premogovnikov in goz¬
dov se oddajajo Zvezi in zadrugam po režijskih cenah.

X. Prehodne odredbe.

Člen 83-

Izjemoma se smejo sprejemati v Zvezo nabavljalnib
zadrug državnih uslužbencev tudi zadruge uslužbencev
samoupravnih teles in zbornic; istotako smejo take ose¬
be biti tudi člani poedinih zadrug državnih uslužbencev,
ko izpolnijo iste pogoje kakor državni uslužbenci.

Člen 84.

Zveza in vse njene zadruge morajo spraviti v enem
letu svoja pravila v sklad z odredbami tega zakona. Za
to izpremembo pravil zadpšča navadna večina na obč¬
nem zboru zastopanih glasov, neglede na drugačne pred¬
pise pravil, odnosno na število zadružnikov in glasov,
ki so potrebni za izpremfembo pravil.«

V Beogradu, dne lfL/ januarja 1932.; št. 2350—1.

Minister za finance
dr. Mil: R. Dordevič s. r.




I

\


7




>

I


'


* MRRODMR IM UMIUERZITETNR
~ KNJIŽNICA



V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle sledeče

leposlovne knjige:

Conan Doyle-Mulaček: Pozna osveta. De¬
tektivski roman broš. Din 25-—, vez. Din 30—-
Jack London: Morski vrag. Roman

broš. Din 20—, vez. Din 30-—
Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh

delih; vsak del broš. Din 20-—, vez. Din 26—

oba dela skupaj broš. Din 40—, vez. Din 46—
Ouida: Kneginja Zurova. Roman

broš. Din 30—, vez. Din 35—
Ouida: Farnmor. Roman

broš. Din 28—, vez. Din 35—
P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman

broš. Din 28—, vez. Din 35-—
Claude Anet: Arijana. Roman

broš. Din 24—, vez. Din 32—
Clara Viebig: Babja vas. Roman, vez. Din 32—
Al Jennings: Pesnik in bandit. Roman, vez. Din 35—
J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra

za mladino v petih slikah broš. Din 10—

Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Ve-

in poštnino še po 1 Din za izvod.


vseh vrst lrgmke, uradne,mklam--
Mffikjkru/asopise, knjige, večban
^^j0nmUisk hitrein potmi!

TISKARNA MERKUR

LlUBUANA.GRfGORCICEVAsMj

Vjd-25-Q^JRegram:Jiskarnallkrkuv.

V TISKARNI MERKUR
izhajajo med drugimi:

SLUŽBENI LIST

kraljevske banske uprave Dravske banovine

TRGOVSKI LIST

strokovno glasilo za trgovino, obrt in in¬
dustrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja
celoletno Din 180’—, mesečno Din 15’—