PLANINSKI VESTNIK i Monografija o Karavankah 360 Faksimile Tuscharjeve pesmi o Karavankah PLANINSKI (Hans M. Tuschar, Karawanken, zalozba Jo- hannes Heyn, Klagenfurt 1989) Kjer se meSajo rase in kulturni vplivi, pravijo, mora nastati nekaj dobrega. Za petdesetletnega Hansa Tuscharja, Boroveljcana, ki zivi na Du- naju, to vsekakor velja. Po ocetu (doma iz Idrije) je Slovenec, po materi Koro§ici Nemec, po poklicu inzenir in po srCnem nagnenju umet- nik. Vse to je razvidno iz njegove knjige Kara­ wanken, Brucke und Bollwerk (Karavanke, most in branik), s katero nas je na obeh straneh istoimenega gorovja krepko presenetil - ali, ce pomislimo na njegov nenadkriljivi vodnik Kara­ wanken, znova presenetil. (Razen seveda Trzi- canov, s katerimi ima dobre stike, a ti so po Sparovni gorenjski navadi vso vednost ohranili zase.) (Sodec po letnici izdaje je vodnik - glej PV 1991/5, str. 230 - eno leto mlajSi od monogra- fije, vendar je oCitno, da sta deli nastajali vec ali manj socasno.) Knjiga razodeva izjemnega Ijubitelja koro§ko- slovenskega mejnega gorovja, Ijubitelja, ki je po svojih zmoznostih absolutno poklican, da izpo- ve svojo ljubezen. In izpovedal jo je v besedi, sliki in pesmi. Navdih je zgradil na globokih in svezih planinskih, plezalskih, smudarskih in fo- tografskih dozivetjih, vmes pa se oprl na kon- kretne tocke iz zgodovine, narodopisja, imeno- slovja in, razumljivo, zemljepisa in celo speleo- logije. K navdusujocim spisom je dodal tu in tarn tudi vodniske podatke. Sestava celotne knjige razodeva sistematika, nekateri spisi pa besednega umetnika, ki se je zgledoval pri planinskih klasikih. Slikovno gradi- vo je dokumentarno in umetnisko (recimo slika jesenske Kosute na ovitku - slika se v knjigi ponovi - velifiasten pogled s Kosutnikovega turna skozi posevno sonce proti zahodu cez Kladivo do Stola in Triglava), pogosto presenet- Ijivo in malodane ocitajoce, ko nam kaze stvari, ki jih tako malo poznamo. Med dokumentarnim gradivom naj omenim sliko slovenskega caso- pisnega porodila o plazovni nesreci na StorziCu iz leta 1937 (Tuschar steje Storzid h Karavan- kam) in 49 fotografij karavanskih prvopristopni- kov (tudi Trzicanov). Drugo k drugemu naredi knjigo prijetno in bogato. Kaksen pomislek se najde pri imenoslovju na straneh 17 in 18. Larchenturm ni Cajnik, pac pa Cjajnik, to je gora, kjer raste »cjan« (t. j. encijan/Enzian); Vrtaca se okoli Begunj imenuje Nemski vrh, ne Nemska gora; pri Storzicu je treba popraviti »§tor« v »storz«, zakaj »Stor« (ki v to zvezo sploh ne spada) ni »Zapfen«; Grlo- vec je knjiznoslovenski zapis tistega, kar so Nemci sprva zapisali Harlouz in ni mogofie trditi, da je ime umetno, kajti slovenscina nima 6rke za zveneci velarni frikativ, ki v knjizevni izgovarjavi ni sprejet in se zapise z »g«; (tudi nem§cina nima crke za ta glas, zapisali pa so ga s »h«, kar je ravno tako »nepravilno«, samo na drugi strani). Se o kakem imenu bi se bilo mogoce pogovarjati in dogovarjati, vendar je pomembneje poudariti avtorjevo objektivno sprejemanje izvora imen in odpora do ljudskih zastrupljevalcev (»Volksvergifter«), ki tako ma- nipulirajo s topografijo, »da se fronti gledata nasr§eno« (»dal3 sich die Fronten verharten«). Gre za medsebojno nacionalno sprejemanje, ki bi pri danaSnji stopnji humanizma, s katerim se tako radi trkamo na prsi, moralo biti samoumev- no in bi ga ze zdavnaj morali nehati poudarjati. A ce ga poudarjamo, ga pac zaradi grenkih izkusenj. Tuscharjeva knjiga pa je v odnosu do slovenstva ne Ie dokaz avtorjeve osebne civili- zacijske in kulturne Sirine, marve6 celo dokaz spoltovanja (vidno tudi v njegovem Clanstvu v SPD Celovec). Zadnjo kitico svoje pesmi o Karavankah, ki jo je tudi sam uglasbil, je napisal v sloven§cini, gotovo z zeljo, da bi pesem prepevali na obeh straneh drzavne meje. To tudi zasluzi. Melodija je preprosta in impresivna. Nasel se bo kdo, ki bo tudi prve §tiri nem§ke kitice presadil na slovenski vrtec in morda se bo nekoc pesem prepevala tako v nemskih kot slovenskih planinskih druzbah. Zadnja, peta, slovenska kitica pa se glasi: Kjer Kranj s KoroSko zdruzen je, tarn Karavanke so. Tarn meni zemlja draga je, domaca - lepa vsa. Kjer divja jaga, pehtra gre, zasliSim jak odmev, Tarn rad bi gledal dolgo v dol, pocivat'b' rad hotel, Tarn rad bi gledal dolgo v dol, pofiivat'b' rad hotel. (Naj v zvezi s slovensko kitico omenim, da je »Kranj« miSljen v nemskem pomenu, torej razu- memo tukaj pod tern imenom »Kranjsko«, kot je bilo ze pri Valvasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske« - »Die Ehre des Herzogthums Crain«; - in jezikovno nenavadno povezavo na koncu brez skode za sporocilo in ritem lahko zapiSemo »...pocivat' bi hotel.« Srcno upam, da mi avtor tega »uciteljskega vtikanja« ne bo zameril.) Summa summarum mojega vtisa o knjigi je ta, da nas je avtor peljal za pet minut v kot na sramovanje. Ali smo vprico velikih dosezkov v svetovnih gorstvih pozabili na lepoto pred do- madim pragom? Knjiga je dokaz, da je tudi doma brez publicitetnih zarometov, ki sijejo s Himalaje, mogoce ziveti planinsko poteseno, Hove&ko toplo in umetniSko bogato zivljenje. Stanko Klinar Boningtonovi Vrhovi GorniSke knjige, ki so jih napisali Anglezi, spa- dajo v vrh takSne literature: Leslie Stephen z Igriscem Evrope ali Albert Frederick Mumme­ ry s svojimi GorniSkimi potovanji po Alpah in Kavkazu sta ze kar dobra primera za to trditev. Njim je uspevalo »po moznosti karseda natan- cno in verno sporoditi vse vidike gornistva«. Tisti, ki je to povedal, je prav tako Anglez kot tudi avtor in fotograf: Chris Bonington. Zdaj 47-letni alpinist je postal znan predvsem s svojimi odpravami (juzna stena Anapurne leta 1970, jugozahodna stena Everesta leta 1972) in kot prvopristopnik na visoke gore (Canga- bang, Ogre), pa tudi zaradi svojih knjig, ki jih je napisal o teh turah. Zdaj polaga Bonington s 361