Preis — Cena t- L libili vsak dan razen poocdeilk* Naročnina aiata m e » e č o o Lu 18.—. za Inozemstvo vključno • »Pooedeliskiin I» crom« Lit M.50 (Jredmitvo: Ljubljana. Puccinijeva alica tte» i. teletoo ttev 51-22 »1-23 31-24_ Rokopisi se or »račaio Leže št. &__Ljubljana, nedelja 9« januarja 1944 Upr.ivmJtvo j Ljubljana, Puccmijeva ulica 9« Telefon fa 31-22 31-23 31-24 Inserami oddelek : Ljubljana, Pucamjeva ulica 5 - lelefoo M 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izkiiučno zastopstvo za oglase, a Italije in inozemstvo: UPI S. A.. MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pokno-čekovnem zavodu fa. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Cori Post. No 11-3118 Sowjetische Durchhruchsversuche bei Berditschew vereitelt Bai Pogrebischtsche und Kirowograd der Feind im Gegenangriff zurückgeworfen — Hohe bolschewistische Verluste bei Witebsk — Britisch - nordamerikanische Terrorflieger verloren in der ersten Woche des Jahres 1944 262 Flugzeuge Aus dem Führerhauptquartier, 8. Jan. DNB Des Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Beiderseits Kirowograd und in der Stadt seitist sind heftige Kämpfe mit starken feindlichen Kräften im Gange. Eigene Panzerverbände warfen die Bolschewisten nördUch der Stadt im Gegenangriff zurück und nahmen ein wichtiges Höhengelände :n Besitz. Die schweren Ahwehrkämpfe südlieh Kiew nnil im Kaum von Berditschew halten in unverminderter Stärke an. Die Burchhruchsversriche der Bolschewisten wurden auch gestern vereitelt, einige Einbrüche abgeriegelt. Südlich Pogrebisrhtsche warfen unsere Truppen die angreifenden Sowjets trotz erbitterten Widerstandes im Gegenangriff zurück und vernichteten dabe; eine grössere Anzahl feindlicher Panzer. Nordwestlich Retsehira und westlich Prcpoisk blieben mehrere örtliche Angriffe der Bolschewisten ohne Erfolg. Ber" der Fortsetzung ihrer starken Angriffe nordwestlich Witebsk eriitten die Sowjets besonders hohe Verluste an Mensch rn und Materia,!. In einigen riinbruchs-stellon sind noch erbitterte Kämpfe im Gange, Nördlich Newel brachen wiederholte feindliche Angriffe in unserem Abwehrfeuer zusammen. Tie Luftwaffe griff mit Schwerpunkt ; im Raum von Kirowograd und Berditschew in die Erdkämpfe ein und fügte dem Feind hohe blutige Verluste und bedeutende Ausfälle an Waffen, Gerät and Fahrzeugen zu. In der vergangenen Nacht wurden bei der Bekämpfung des sowjetischen Nachschubverkehrs sieben Transportzüge zerstört und neun weitere Züge schwer beschädigt. Im Westteil der süditalien'schen Front dehnte der Feind seine mit starken Kräften geführten Angriffe auf weitere Abschnitte aus. Nach schweren Kämpfen gingen im Raum nordwestlich Mignano zwei Bergkuppen verloren. An der übrigen Front verlief der Tag im allgemeinen ruhig. Britisch -nor damerikanlsche Bomberverbände griffen am gestrigen Tage Orte in Westdeutschland und im Süden des Reiches an. Durch planlosen Bombenwurf entstanden besonders in Ludwigshafen und Mannheim beträchtliche Schäden in Wohngebieten. In der vergangenen Nacht warfen Stor-flugzeuge Bomben im rheinisch-vvestfäll sehen Industriegebiet. Die feindlichen Bomberverbände vcr'o ren bei diesen Angriffen 33 Flugzetijre. in der Masse viermotorige Bomber. Acht eigene Jagdflugzeuge kehrten nicht zurück. Damit betrafen die Verluste der brl-tisch-nordamerikanischen Terrorfl'ecer in der ersten Woche des Jahres 1P44 262 Flugzeuge, davon 231 viermotorige Bomber. Sovjetski poizkusi prodora pri Berdičevn izjalovljeni Pri PJgrebišču in Kirovgradu sovražnik vržen s prati-napadeš» nazaj — Velike boljševlške izgube pri Vitebsku Anglesko-ameriški teroristični letalci so izgubili v prvem tednu novega leta 262 letal Führerjev glavni stan. 8. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil objavlja: Na obeh straneh Kirovgrada in v mestu samem so v teku srditi boji z mečnimi sovražnikovimi silami. Lastni oklopniški oddelki so vrgli boljševike severno od mesta s protinapadom nazaj in zavzeli važno višavje. Tefkj obrambni boji južno od Kijeva ter na prostoru pri Berdičevu se nadaljujejo z nezmanjšan.» silo. Boljševiški poizkusi prodora so bili tudi včeraj preprečeni. nekateri vdori zajezeni. Južno od Pogrebišča so vrgle naše čete napadajoče sovjetske čete navzlic srditemu edperu s protinapadom nazaj ter so uničile pri tem večje število sovražnih oklopnikov. Severnozapadno od Rečice in zapadno cd Prcpojjka je ostalo več krajevnih napadov bclj?evikov brez uspeha. Pri nadali* vanju svojih močnih napad v severnozapadno od Vitcbska so utrpele sovjetske c eie pesebno težke izgube Pud? in gradiva Na mkaterib vdorih so v teku še srditi boji. Severno od NeveMa so se mišT ponovni sovraž ikovi napadi v našem ibramb-nem cgnju. Letasko orožje je poseglo v boje na kopnem s težiščem na področju pri Kirov- poljskemu sporu Eern, 7. januarja. Tudi švicarski listi Se bavi o s sovjetske-poljsk m vprašanjem in cb javi j jo svoje komentarje. Izmed '"eh g'ascv zasluži pezernest članek I sta »Ba-s'er Nachrichten«, ker nam kaže duševni ust oj onih bedastih demokratskih pohti-kai'.tov, k' so izgubili vs -k občutek za res-rrčn^st n za dejanske cblke človečarstva B :'er Nachrichten« so mnenja »da b' b:!o zavlačevanje dokončne r zmejitve re-nutno v pol'skem interesu- ako ne bi govo-ri'a proti temu neka posebna okol-ost. n^-nreč sovjetski običaj, da pripravijo bo-dor^ zpiln'tev svoj'h teritorialnih z h*ev z d Umiranjem in 7, odvlečenjem prebivalstva kak'r re je zgodi'o v L'tvi. Lariški, Estonski in predvsem na Poljskem«. Popolnoma prostodušno :n brez vsakršne rdečice sramu imenuje ta Švicar sovjetske m cž^stvene umore v b ütskih državah ^n na Poljsk-m »scv^etske ob:čaje«, kakor bi sploh ne bilo vreino o tem še izgubljati be-Po mnen u švicarskega lista sg ie treba pač sprijaznti s tem boljšev škim krvavim ' teroriem, ker spadi nekako k značaju sovjetskega gospostva, vsekakor nazc-r ki priča o neverjetni duševni propa-losti ki je pač edinstvena. Poleg teg"» oa baselski list še celo navaja štev!lo žrtev ki j'h je zahteva'a bo'jàeviska strahovlada in u geta vi"; a. .ne da bi izrekel eno sam) besedo sočutja ali zgražan-a. popolnoma suho, da je bilo v dveh letih sovjetskega rr-f- ma v vzhodni in južni Poljski od teta 1939 do 1941 nris'lnn ednelian'h na vzhod okrosr 1 87 mil'inn- Poljakov, izmed katerih ni poliskü vlada, ki je približno pred en m letom poizvedovala za usodo svojih rojakov. 1.5 milijona nik-'er več mogla najti. Vse kaže. kakor d-3 je švicarskemu listu vse to samo po sebi umev-o in da ni omembe vredno Ta dejstva, pripominja kar na koncu in tako kakor bi 1.5 m lilona liud: ne bilo vredno niti počenega groša »Basler Nachrichten« dokazujejo- da še do danes niso izpremenüe svojega »demokratskega« duha. Ukraj'irsko preMvalstvo v borbi proti bolj £2 vizimi Krakov. 7 jan DNB. Generalni guverner državni minister Frank je 'zda! na ukrajinsko prebivalstvo generalne gubermje poziv v katerem izraža svoje najprisrčnejše čestitke za božč in Novo leto ter obenem -zreka zahvalo za številne dokaze iskrene lojalnosti. Zadržanje. s katerm se je ukrajinsko prebivalstvi postavilo v službo splošne evropske osvobodil ne borbe in pošilja že več ko leto dm svoje najboljše sinove med aktivne borbe prot' skupnemu sovražniku, dokazuje željo ukrarn&kega prebivalstva generalne guberniie oa prevzame vse v tem času naslajajoče do'žncsti za posamezne osebe in narodno skupnost v polnem ob*-epu Nobena žrtev ne sme bit prevrhka, da se Evropa reši pred bolj^cviško oopiavo Ukraine- 60 najvzhodnejša trdnjava tvrcoe pred temno n hilisfčnc zmedo, ki so :o h'f'j-ševik: ustvarili na vzhodu. Vsa sila njihov h src in delo njihovih rok nai bosta zato tud v novem letu posvečeni skupni stvari, ki veže Nemce in Ukrajince v interesu -vobode za Evropo. gradu in Berdičevn ter prizadelo sovražniku velike krvave izgube in znatno škodo na or.-; ž ju, orodju in vozilih. V pretekli noči je bilo pri napadih na sovjetski oskrbovalni promet uničenih 7 prevoznih vlakov in 9 nadaljnjih težko poškodovanih. Na zapadnem dela južnoitalijanskega bojišča je razširil sovražnik svoje napade z močnimi silami na nadaljnje odseke. Po hudi hborbah sta bila izgubljena na področju severnozapadno od Mignana dva vrhova Na ostalem bojišču je pottkei dan v splošnem mirno. Angleško-sevemoameriške bombniške skupine so napadle včeraj kraje v za-padni Nemčiji ter na jugu Raha. Z .ira di brezciljnega odmetavanja bomb .re nastala posebno v Ludwi^hafnu in M-.nnhci-mu znatna škoda v stanovanjskih okrajih V pretekli noči so metala m' ti Ina letala bombe na rensko-westfalsko industrijsko ozemlje. Sovražnikove bombniške skupine so izgubile pri teh napadih 33 letal, v glavem štirimoterne bombnike. Osem lastnih lovskih letal se ni vrnilo. S tem znašajo izgube ansleško-sevr-o-ameriških terorističnih leta'ecv v prvem tednu 1. 1944. 262 letal, od tega 231 Stiri-motornih bombnikov. B^ji na vzhodnem feoj"š?u ški pesimizem glede položaja na Pacifiku Tok-o. 7. jan. (Vzhodnoazij. služba DNB ) Po ve&ti z Buenos Airesa je ameriški vojni inf jrmaojski urad podal izjavo, v kateri svar; pred prevelikim optimizmom giode bojev na Pacifiku Izjava pravi: Na Pacifiku je fronta protiosnih sil še vedno oddaljena 3000 nrlj od Tokija Pot k zmagi je še dolga. Kljub našim številnim protinapadom na tem bojišču naše sile še vedno niso priške v stik z glavnmo sovražne vojske Japonska razpolaga z dovolj veMdmi človeškmi rezervami v domovini ter v zaseden'h pokraji nah 'ahko uporabi delovno silo prebivalstva 400 milijonov ljudi »United Press« javlja iz Washingtcna. da je izjavil kcntreadnvral Jankins iz amer škega mornar skega ministrstva: »5e!e pred kratk;m sem se vnr! s pacifiškega boj-šča kjer sem se lahko dovolj preprčal o boirn sposobnosti Japoncev Zato sem mnenja da glede poteka vejne ne smemo bit preveč optinvstični- ker Janr.nci ze vedno razpolagajo z ogromnili člo-veškimi rezervam in ker ip japonska morna-rc3 do=;'',i utrpela »nmai znzna^mo škodo. Stockholm. 8 januarja. Kakor poroča Reuter iz Washingtona. je mornariški minister Knox izjavil na tiskovnem sestanku. da japonska mornarica in druge japonske sile čakajo na Pacifiku samo na jgoden čas. do nastopijo in zapletejo Ze-d niene države v b;tko. Bilo bi neumno trditi, je dejal Knox. da bi se Japonci bali Američanov Sedai samo ni v njihovem načrtu, da bi se pokazali NGvcIetfta f stalska parada nad Takijem Tokio, 7. ;an. (Vzhodnoazijska služba DNB) Tokijsko prebivalstvo ie doživelo v četrtek popoldne veliko demonstracijo moči japonskega letalstva. Vse nebo je trne p:krito z oddelki najmodernejš h bombnikov »Donryu« izvidniških letal tipa »Shin-shitei« in iovcev tiua »Shok «. 750 letal je pod vodstvom generalnega poročn:ka Mat-suoke grmelo nad Tokijem. ki so mu s tem napravila svoj novoletni obisk. Prebivalstvo, ki sta ga novinarstvo in radio pri- pravila na dejstvo, da bo 1. 1944 prineslo odloč lno obdobje svetovnega boja, je pozdravilo leta'sko parado kot zn:ik japonske kvantitativne moči v zraku. Japonska zmaga v zraku nad Rabaulom Toldo, 8. jan. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Japonski glavni stan objavlja: Japonsko mornariško letalstvo je napadlo v četrtek skupino 40 sovražnih lovcev, ki je poskusila napasti Rabaul. Sestrelilo je prt samo eni lastni Izgubi 8 sovražnih letal. V petek zjutraj so japonska mornariška letala napadla skupino 230 sovražnih letal, ki so nameravala napasti Rabaul. 31 sovražnh letal je bilo sestreljenih. Dve lastni letali se še nista vrnili na oporišča. Tokio, 7. jan DNB (Vzhodnoaziiska služba) Po poročilu iz Rabaula je japonsko protiletalsko topništvo v ponedeljek dopoldne sestrelilo iz oddelka 81 letal ki so poizkušala napasti otok Shortland južno-vzhodno od Bougainvilla. 10 sovražnikovih letal. Istesa dne je napadlo 17 sovražnikovih bombnikov in lovcev severno od Shortlanda ležeči otok Ballale, trda z obrambnim ognjem japonske posadke so bila tudi ta letala pregnana. Buina anglosaška domišljija Stockholm, 8. jan. Glede na vel;ki pomen ki ga imajo stroji za ;zdeiavo orožja za vso industrijsko proizvodnjo, je Sovjetska zveza že 9edaj postavila kot enega najvažnejših mirovnih pogojev zahtevo, da se premagani Nemčiji odvzamejo vsi stroji za ;zdelavo orožja, ki naj pripadajo kot vojni plen So-vietski zvezi Tako poroča iz Londona »Aftonbladet« N: dvoma, da goj; Sovjetska zveza že'jo da iz vede ta satanski načrt. k; naj bi imel uničujoče posledice za nemške delavce, k sreči pa manjka ne samo gl^e Nemčije, temveč tudi «lede vse Evrope »malenkost« za njegovo 't vedbo zmaga norih plutokratsko sovjetskih »zboljševalcev sveto«. Berlin. 7. jan DNB. Sovjetske čete so tudi včeraj poizkušale spraviti v^e bojišče od Nikopolja do Vitebska v gibanje. Njihova ofenziva se je nadaljevala. Ponekod, zlasti v odsekih, kjer je nemški obrambi z močnimi pretisunki uspelo povzročiti boljševikom micgo dela. je bil sovražnik zadižan. Tako trenutno tudi neposredno pri Zitomiru. Tu se znova potr juje stara izkušnja, da daljave vzhoda s svojimi slabimj cestami prej portane:o nevarne za na padalca kakor za branilca. K temu prihajajo še težke izgube, ki so jih imele boljševiške udarne divizije, sami elitni oddelki. Bile so zdesetkova-e in jih je bilo treba sedaj nadomestiti z novimi, za boj manj spo?cbn'mi četami To trnja že tri dni. po mnenju nemških štabov pa je sedanji zastoj le prehodnega značaja. Na vsak način računajo na nerriki strani z nadaljevanjem sovjetskega vee-apada tudi na tem področju in so že podvzeli tozadevne protiukrepe. Glavni prit sk je t e-nutno od zapuščenega mesta Berdiè:va in južnozapadno od Bele cerkve. Na obeh mestih pošilja sovjetsko pcvel'ni'tvo v bitko nove divizije. Njihova na'oga je oči-vidno pripraviti tla za n-daljnio ofenzivo proti jugu. Spored^o s tem p tekajo sovjetski napadi s področja pri Cerkasih in pri Kirovgradu. kjer divjajo vzh-d^o od mesta težki boji. Na severu velike vzbok-line pri Zitomiru nadaljujejo boljševiki pritisk v smeri proti Rokitnu pač pa so se s težkimi krvavimi izgubami izjalovili njihovi stalni napadi zapadno od Propoj-ska. Tu je prišlo do omembe vredne obrambne zmage Nadaljuje se tudi sovjetski naval na nemške črte'na področju Vi-tebsk-Nevelj. Z njim trčejo očiv:dno vezati nemške sile. ki so tu zelo močne, ter istočasno do eči nekaj bl;žnj'h ciljev. Hude borbe se bijejo za Viteh^k jvj-a vzhodu, jugu in severu mesta so bili sovražni napadi slabši, pač pa navaPu'e^o boHšev ki iz severnozapadne smeri neprestano na nemške postojanke, da bi Nemce na ta način odrezali. Boje podpira skoro na vsem bojišču za to letno dobo izredno milo vreme Kjer leži sneg in vlada zjutraj mraz. se prične okrog poldneva tajati t~ko. da o kaki vzhodni burii. ki ie v obeh prejšnjih letih v tej dobi divjala z mrsz^m 40 do 50 stopinj pod ničlo, ni duha ne sluha Boji na italijanskem bojišču Berlin. 7 jan DNB Na južnoitalijanskem bojišču je slabo vreme ovira 10 večje boje. Snežni metežj so onemogočali zvidnikom razgled in otežfcočali delovanje leta'stva. V abru-ških gorah je sneg 15 metra v:sck V dolin; vzdolž želcn ee Neapelj—Cissno so Američan vedno znova zaman poizkušali da b' z močnimi s i'mi 5 topništvom n z oklopniki prodrli naprej Dne 5 januarja so Nemška vojna mornarica je lani sestrelila 1174 sovražnih letal BTlin, 7. jan. DNB. Nemške mornariške edinice protiletalsko tcpn.Scvo na tr-govsk h ladj h m mornariško prot leta *>ko topništvo so sestrelili nad morjem in aad obalo Evrope ki je pod nemško oblastjo, v preteklem letu 1174 sovražnih letal. Pri teh se^reltvah so sodelovale tudi podmornice, ki so daleč na Atlant ku. same z se in v najtežjih okol ščk-.ah ubranile številne letalske napade ter zbile nešteto napadalcev. Na ta način se niso lzcgnv le zgolj številnim poškodbam, temveč so ustvarile pogoje, da so sovražnika lahko še nadalje zasledovale Cesto so bile eb-jav'jene slike, ki predstavljajo podmornice, katerih posadkam je kljub nevarnim bombniškim zadetkom n poškodbam vendar uspelo, da so prpeljale svoje ladje nazaj v oporiSča. Poleg teh sestrelitev. doseženih daleč proč od evropsk h vod so večino letal, kar jih je sestrelila vojna mornarica zbile vojne ladje, zlasti zaščitne ladje nemških ladijskih spreml;av ter protiletalsko topni štvo na prevoznih ladjah Cesto se je zgo dilo, da so ladje, čeprav same n sc bile ia padene, z uspehom obstreljevale ceh ni bližajoča se letala, ki so se zruSila, Se preden so lahko dosegla svoje cilje, V neumorni dnevni in nočni službi vseh obalah, ki so v nemški oblasti- je važen del pri teh uspehih zabelež lo tudi mor nariško prot letalsko topništvo. Vsled naloge. da ščiti zlasti važ.e pristaniške mestne ;n obalne odseke, je bilo često tzpo stavljeno težkim letalskim napadom. Dejstvo. da je bilo tako zelo močno udeleženo pri sestreltv h. dokazu;"e visoko izvež-banost baterijskih posadk. S tem je vojna mornarica, ki je v tej vojni poleg ostalih nalog prevzela äe obrambo pred sovražn:mi leta'skimi napadi v preteklem letu v veliki meri sodelova1» z vojsko tn letalstvom ter skupno z njimi zabeležila visoke sestrelitve britansko-se-vernoameriSkih leta Potopljen ameriški rušilec Madrid 7 jan DNB Ameriška admiralitete ;e po poročilu EFEja -z Washingtons objavila da je neka nemška podmornica pob^pila na Atlant ku rušilec »Learv«. ki je imel 1090 ton >n brzino 35 vozlov štiri 10.2 crr topova en 7.6 cm prctilctalck top ter 12 ttvrpedn h cev: Pokadka je štela 122 mož. ponovno napad'i s topni'ko podporo. Dr/1 egli so le na enem kraju majhen uspeh pred glavnimi nemškim; bojnim; črtam' Tu sovražnik še vedno napada z novimi silami a naete bo na oborožene nemške okopne grenadirje. Poulični boji v kraju San Vittore del Lazio, nekako 12 km južnozanadno od Cass aa se še vedno nadaHujeju Na vzhodnem kn'u ju-noitalij nskega bojišča so poizkušali Br tanci prodreti s sunkem ob iadran k oha'n cest., poùkrs na j m 'e popolnoma izpodietel. Stockholm, 7. jan. DNB. »Neuic. se bore kakor vragi«, je izjavil novi poveljn k britanske 8. armade v južni Italiji, gene-i ralni poročnik Leese. »Skrb'te,« je dejal zastopnikom tisica, »da bodo ljudje v domov ni spoznali, da Imamo v sedanjih bojih opraviti s peklenskim problemom«. Aftg!oai3J2rIs!tì letsfs&i terorizem v Italiji Rim. 8. jan. DNB. Angloameriški teroristični b:mbn;'ki so napadli lani meseca decembra vrsto italiianskih mest in vasi. Fri tem je bilo 2000 h'š porušenih, številni civilisti pa ub'ti ali težko ranjeni. M lan, 8. jan. DNB Pretekli četrtek so severnoameriški bombniki napadli mesto Lucca v Toskani. V vsem mestu ni niti ene zgradbe, ki bi jo bilo mogoče označiti za vojaško. Anglija je zamudila ugodne prilike Stockholm. 8. jan DNB Imenovanje generala Leeseja za povel n:ka angleške 8 armide v južni Ita':ji daje angle kemu tisku m radiju povod, da se bavi s po'ozajem na italijanskem bojišču. Tzko je izjavil na primer Thomas Cadett po londonskem rad ju da je Angl ja po mnen;u mnogih pristojnih krt'kcv zamu-d la po Badoglijevt izdaji »vlak« Postopati bi bila morala nekoliko hrabreje in z nekol:ko več fantazije, potem bi bilo mogoče zajeti nemške sile v Italiji Zaveznik- bi bil: meli potem Rim »v svojem žepu«, preden bi moglo nem "ko vodstvo dovesti ojacenja katerim stojijo sedaj Angleži v hudih borbah nasproti od Orione do GargÜana Angloameriška letala nad švicarskim ozemljem Bern, 7. jan DNB. Angloameriška letala so zneva kršila švicarsko suverenost. Uradno objavljajo, da je b'lo ob 10. joa-žerih več letal n"d Engadinom in da je noleg tega ob 12 59 priletel nek št:rimotor-ni ameriški bombnik pri Rheinfeldenu aad švicarsko ozemlje. Po preletu osrednie Švice je stroj, ki so ga zasledovala švicarska letala, krožil n d Beraom in se -ie nato obrn i k letališču Dübendorf pri Curihu, kjer so ga Švicarji prisilili k pristanku. Pomen bsžične deklaracije Na drugem mestu priobčujemo imena ljubljanskih podpisnikov znamenite božične protikomunistične narodne spomenice. Je to samo prva skupina, ker se podpisovanje še nadaljuje in se oglašajo še vedno novi, da manifestirajo svojo pripadnost protikomunističnemu taboru in svojo voljo za sodelovanje v njem. Podpisovanje je obenem oster protest proti komunističnemu terorju, ki ugonablja slovenske ljudi in njihovo premoženje in ki je s svojim strahovanjem in svojo propagando marsikoga zbegal in prestrašil, da si doslej ni upal javno priznati svojega odpora proti zločinskemu komunizmu in njegovi lažni »Osvobodilni fronti«. Na temelju ugotovitev in načel, ki jih postavlja božična deklaracija, se zbirajo sedaj vsi dobro misleči in dobro hoteči Slovenci v trdno zajcdnico za obrambo svojega naroda pred morilskimi 'n uničevalnimi nakanami komunistične OF. Spomenica je po svoji vsebini taka, da mera na njo prisfa*' vmk rošfen in iskren Rlovcnec, katerega koli stanu je, ka!"-~ koli poklic izvršuje in kateri koli politični ali nazorski skupini je nekdaj pripadal. Ugovarjati ji more ali izražati pomisleke proti njej le. kdor je sam po srcu in duši komunist in jc v sebi porušil že vse vezi s svojim narodom Ogromna večina našega naroda ni taka. Ona noče ničesar vedeti in slišati o komunističnih naukih. Ona najodločneje odklanja komunist:?iie nakane in metode. Ogromna večina Slovencev in Slovenk hoče. da tudi v bodoče živimo kot narod, da napredujemo duhovno in materialno ter se po svo.j:h skromnih močeh uveljavljamo v zajednici evropskih narodov. Spomenica nam kaže pot k tem ciljem, zato je na narodne mnoiicc ut inkcvala kot srečno notranje sproščenje ter je bila od nj b spre.ieta z radeščenjem in hvaležnostjo. V objavljenih podpisih r.ajcd ičnejJh cblikcvalcev vseh panog naš.ga javmga življenja vidijo najširši ljudski sloji da-kaz, da v svojem protikomunističnem na-ziranju riiso esami jen i, temveč da so ti napori krepko zasidrani v najbjijš m «t.u rašega natoüa in v vseh njihovih skupinah. Prav tako je dejstvo da so st. pili s svejo od očno besedo prej narod njegovi na vidn ji,i predstavniki, i a širši javnosti dc.kaz, da se je oblikoval mag. čen in šiiokcpotezen vcenaredni prkr t s s• o-sobr.im in poštenim vodstvom ki bo j in bolj zdiužuje vse bo; ce in delavce za ohranitev in napredek slevens va. Jedro tega rešilnega pokreta ;'e naše vrlo domebran tvo. ki ima že za seboj sta .ij zajetnega raz veja, učinkovito prehaja v nap. d ter drugo za d.u^c čisti koaiu stične postojanke. Za njim stoji vse naše tciku preizkušeno ljudstvo, ki mu uspehi domobranstva vlivajo novega poguma in nove samozavesti. Okrog d mobran .va naslaja strumna organiracija vse protikomunistične javnosti, h kateri se pri na-va že ogromna večina našega na; o a. Ofar-stvo se umika na v.rej črti simpatiz rstvo izgublja bolj in bolj tla pod seboj, borci za resnično s oven ivo pa prideb va o ra pogumu in samozavesti, ko vidijo, da je k nec strahovlade OF. Da je res tako. je nov prepričljiv dokaz tudi božična pr.ti-komunistična deklaracija. £ila komunistov, s katero so skušali strabevali javno mnenje, je razbi a. Zrušila se je pod težo neza.lišan h zloči ov, množestvcnib pobojev in poko ov. zruš la se je zaradi brezvestnih sodnih kom d j, ki &o jim sledili novi umori naš h najboljših ljudi. Goreči demovi našega naroda, požgani prosvetni demovi cerkve in gradovi, javna poslopja — vse to je dokončno razkrinkalo OF in cb svitu brezštevilnih požarov je naš narod uzrl pr vo lice komunizma ter se zgrozil pred ostJJ-no krvavo spako. Spoznal je, da ni druge rešitve kakor nepopustljiva in brezobzirna borba proti komunizmu in njegovi OF. To speznanje je prišlo do najbsljšega izraza v božič.J spomenici. Njeni podpisniki se zavedajo, da ta borba ne le ni brezupna, temveč da se bo končala s popolno zmago naredne misli nad pretinaredno zločinsko zaroto. Jamstvo za to nam je še posebej Ve'ika Nemčija, ki s svojo mogočno cbrrež°no silo ščiti in podpira nas v tej borbi na življenje in smrt, kakor se bori proti komunizmu tudi po vseh ostalih predelih Evrope, zlasti pa v orjaških bojih na vzhodu. Anglija in Amerika sta v svoji slabosti napram Sovjetcm v svoji slep5 mržnji do Nemčije evropske narode izdali in sta pripravljeni jih izročiti bo'jsevizmu: niti volje, niti moči nimata, da bi se un:rali. Nemčija je slej ko prej edini branik Evrope proti komunistični poni avi in nudi kot tak tudi nam vso p^moč kakor je to najlepše pokazala junaška in zmagovita bitka za Kočevje . Slovenski narod je že krenil na po* 00-kazano ma v božični deklaraciji 5nl jo bo do kraja, dokler ne bo komunam z vsemi svojimi pojavi za vedno nn'^n na □a?ih tleh in si bo naš narod lfhko z ustvar'J»v>čTm delom mirno gradil l<~»»šo bodočnost. —k. Dr. Göbbels nemškim oficirjem Berlin, 7. jan. DNB. Minister dr Gceb-bels je v pet-'- «•>■ 1 v Beri nu več višjim četnim pove'jnikom z vzhodnega bojšča ter poveljnikom in častnikom v Berlinu in njegov; okolici nastanjenih čet. Dr. Goebbels je v svojem govoru pojasnil zvezo med vojaškem in pol tičnim vodstvom vojne ter je z neusahliivo energijo, ki izvira iz povezanosti politane Inteligence z vo^ško močjo dokazal sigurnost nemške rmasre. Od dne do dne se večajo oot-ebe. Darujte zato čimo^cj za Zimsko pomoč! Prava narodna revolucija Naliaterim še ve Ino ne gre v glavo" da so se »pod okupacijo« naši na slove skih tleh slovenski ljudje, k hočejo za vse ej iztrebiti s slovenskih tal tiste slovenske ljudi, ki so se zapsali mednarodnemu komunizmu z n menom, da bi tud: po naš h tleh — skoz vihro revolucije in v potokih krvi pripravil »zmago proletariata«. Nekateri še vedno nočejo doumeti, da je borba proti komunizmu in njegovim pristašem na naših tleh že davno slovenska narodna zadeva, ki je n'en'm bojevn kom ne narekuje le nj"h pozitivna in konstruktivna nazorska oprede.'itev, temveč predvsem nj'h trdna n-rodn» zavest, še vedno se najdejo ljud-e, k; so pripravljeni verjet1- da je komunistično prekucu*,tvo na raS h tleh »narodno« in »osvobod'lno« gibanje, in da mu gre samo za »osvoboditev« n šega narod'. Res so t3k' zaslenl'enci že redki, a dobe se še ve-no. Nihče 'zmed njih pa ne ve odgovora ra vprašanje, zakaj neki je to »csvobod-'lno« gbanje naperjeno predvsem p~oti — srcvenskim ljudem. Njih oč't°k" da so se pr v »pod okupacijo« našli med nami ljudje, ki na slovensk:h tleh more Slovence, bi moral ve\?at: predvsem tem gozdnim krvo^kem. ki prv: začeli prelivati slovensko kri. Tako daleč seveda spoznavn« možnost teh kratkovdi- ežev ne sega o. kajti po nj-hovem mnenju je prav če se »osvcbofIni« pokret iznebi vseh »!zd~jal-cev« in »reakcionarjev«. četudi bi ti- recimo. tvorli v narodu več!no. Tak zasleplje-nec ne vidr ali noče videti, da se beseda »zdajalec« — po pisani in govorjeni ko-mun'st'öri pronacandi — ne nanaša na narodne. temveč izključno le na »iz aja^ee« s komunističnega stališča, to se p avi na ljudi, lei n'so za komunizem, čepr"v so pošteni in zavedni S'ovenci. Zato tudi božična protikomunisttčna deklaracija pravilno ugotavlja, da »borba pr ti l-om nl7mu ni politika, temveč osnovna človeška in in ra^o'na do'zncst«. še bolj ja.mo se kaže to nenarodno stališče in po®fopcnie komunistov pri 1-vazih k".k'^i'.»n »be1^. garda t, »reialiiija« Pd. Ab gre tu za narodno stvar ali zc p-lilko v n"1'slabšem smislu, za komunist "čn-> priza devanje mučiti vse nasprotnike komunistične revolucije. V tem pr'meru l^hk-. zares srovorimo o pr"ve-nn 7lcč'nu "ad 'astnim narodom, ka revo!"ckmarno pr-ž^sra ko^un'st"'. tud"' če s'oven°c. ne vod'jo nikak' narodni :n-terpsi al* skrb za očuvn^e narodne skupnost in narodn°o neomajni ob1 a "ti dost-"Vrat na c°lo navadno k^r st^ovstvo in lov za k'rrti Ab s< sme kJor ko", pa z*res naiboli pokl?c"ni m-ed^tavnik kateremkoli naroda k' s» sredi vojne vihre bor' 7." «»voi eoli cbstoj. pre^v^em za oV^oi. t^kš^o rvxfo ^e^'anlo n? ?kodn svo-jh ro"' - kov s ti Voh dovcb'tf? Tn k**r ve^ia ^a gnir-js^q Zq gvber^i narod, ve^ia še prav posebeì z" mati narod* kak^-š^n smo na o-i-mer m'. AV n! žaV^tno dejstvo, da ■'e bratomorna vejn". kl in je pr nas s^r^žM 'n zloiF-nsk' komun'^em zahtevala d-o«1el renr-'m^rno ve* žrtev kakor vsa preišnia svetovna volna? f*e smo torej mnen-"a da 1e bratomorna vojn- »pod ck"paciio« narodno zlo, potem moramo dosledno pokazati tud! na oovzro- x ' O —*- Ir* rrq —n —, -A er 1 : _ »p--av pod okun^c'jor — narodni izko-ren'nienei v sl"žbi mednarodnega komunama 'n revoluclon*>m'h t°ženi tretje n-ter^ac'ona'e Kdor izpoveduje ero, mora imeti pegum. da izpove tud; drugo. V nasprotnem primeru ne s'uži narodu, temveč spet s~mo istim temnim s lam' ki bi jih moral po svofi pamet' obsoditi. Zito se noben narodno zaveden Slovenec, ki so mu I interesi naroda zares pri srcu, ne bc zgražal, če so se pri .ras »prav pod okupac -"o* n šli pošten) in zavedni Slovenci, ki hočejo zlo mednarodnega komun'zma z vsemi njegovimi revolucionarnimi izrodki za vselej iztrebiti z naših tal, in sicer že sedaj »ped ckupac jo«, ker je bilo tudi to zlo za-nešeno k nam prav sedaj, »pod okupacijo«. To .ram naša narodna delžnost tem bolj veleva, ker je sedaj že vsakemu izmed nas prerobro znano' d se je to z'o razpaslo med nami prav ob podpori in podpihova-nju badol'anskega »okupatorja«, ki se je povezal z domač mi tolovaji samo z to, da bi našemu narodu povzročil čim večjo škodo. Naši narodn izkoreninjen ci, ki so za vse to dobro vedeli pa se niti za hip niso pom šljali povezati se z rjim proti — ustnemu narodu čeprav so svojemu zločinskemu in samovoljnemu prčetju. zarad va-rania naroia, nadeli v z smeh zlorabljeni naziv »narodnega« in »osvobodilnega« po-kreta K^r se je torej po zločinskem načrtu mednarodnih teroristov »pod okup"ci;o« začeJo, naj se »pod okupacijo« tudi dokonča, ker to /ahtevajo življenjski interesi našega naroda* k? mče izvršiti samomora! Kdor se po kleni in zdr vi izpovedi vere našega naroda v svoje ž'vljenje hoče še na fai je »zgražati« nad tem, da je ta narod vzel v roke metlo, s katero hoče pomesti s svoj:h n rod-j h tal nesnago k' se je v obliki prot narodnega komun'zma sesula na nas kot največ e zlo v naši zgodovini, nai le še nadalje drži erlavo v pe3ku! Dogodki bodo šli mimo :n preko njega k" j-ti sedaj vodi revolnci'o narod, pravi delovni narod, toda ne krvave komunistične revolucije, temveč pravo narodno revolucijo, ki rares ne bo prizanesla nobenemu — narodnemu izdajalcu. Slovenski narod h^če ž'veti in napredovati ! Tn če h"če ta svoj v soki cilj doseči, mora predvsem pregnati s svoVh tal vse narodne izkoreninjenee. Prvi na vrsti so seveda komunsfčns izko-ren'n'enci. ki sc nam priresl največje zlo Zato je slovenski narod o njih že izrekel svo-'o sodbo' k: j: n'hče ne bo ušel! Pnv n:hče — sže pod okupac"o«! ... Prer'obro jih namreč poznamo in vemo, da b: se ti prcdanci zvezali, če bi jim ro kaza'o s samim satanom, samo da bi še »pod okup c!jo« izvrši* svoje revolucionarno delo in nas ob »osvoboditvi« posta-vili pod svoi režim nas'lja Nobm^gi sredstva se v ta namen ne str<>š jo kakor je to na bolje pokaz la že nj hova pr-t:ns-rodna zveza z badoliev^kim' z^a'alci r.a škodo slovenskega ra^a. Ce pa -'e temu 'ako z-kaj naj b-; rršten: In narodno /**-vedni Slovene', ki sv\|e»ra "ar^di nikomur n*so prodT in nie^ove d'-Se nrkomnr raoi-ssl' »že pod okimacMof ne nrenrečili ko mrn'stom nfbovì*> temi'h e'l'ev »n se v tn namer» n» p">s!užili vs«h. prav wh sredstev. ki j*h danes zahteva rešitev našega naroda ? V tem in samo v tem ie nrob'em likv drc'ie pretina rodnega komun'zma in njegovih izro^kov na naših tleh Nos'lec te svoje narodne revolucMe e danes slove.-sK' n- rei gam O" pa bo prav trki zvedel di svo4o soc'alno revo'uc'jo. Njegovo ceno bode nlačali \'si tisti. k: so svoie socia no izkor:šč"mje naš°.9:a ljudstva hoteli pr!k,n-t' s sveiim pndn'ran^aTi z'cč'n=ikega komu-n'stiörega p-^čatja. Tudi nHim bo s'oven-ski narod odloč-o poved" 1. da ne bo dvomov: Hoteli «-te soe'alni prevrat — na Škodo naših kmetov !n delavcev4 na šknin našega delovnega ljudstva. Prinra\-ib srno vam ga — v kor»st temu naS^mu nhitemn delo^emu 1'udStvu. Le pokaž te sedai svoj »socialni čut«! Kdor bo ta revoiuc'omrri: (da, zares revolucionarji!) p^z'v nar-V.a preslišal, bo po niem! Po rjem bo v imenu — prave n" rodne revolucije kakor s- le menda ni že^l... A. S. Padli S9 za sv®j narod Bojaim Ecšu v spomin Uresničile so 6e zle eJutnje. Pokazalo se je, da je tudi mladi Bojan Roš moral položiti svojo zorno mladost, svojih komaj dopdnje-r.:h 18 let. na oltar svojega naroda. Svoje najdražje mu je dal, svoje življenje. In s tem živi "en iem je propadlo tudi vse ono, kar je hotel Bojan pokloniti in posvetiti narodu: svo jo pridnost, inteligenco, postenoßt in idealizem Vse to je uničila zločinska komunistična krogla, pognana Bojanu v tilnik dne 5. novembra 1943 na žalostni Travni gori... Nič ni zagrešil mladi Bojan, ne v mislih in ne v dejanjih. Le svoj narod je ljubil in branil življenje njemu in sebi in zato je zapadel strahotn; sodbi komunističnih krvnikov, te večne sramote slovenskega naroda. Bojan Roš je bil priden m vesten dijak V juliju je maturiral na TI. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Doma je bil iz Hrastnika n je izhajal iz tamošnje znane Roševe rodbme. Njegov oče je umrl pred letom dni in vdova je komaj odložila žalno obleko, ko je spet prejela strašno vest o sinovi smrti. Kakor bi usoda tako hotela, je bivši hrastnišk; učitelj Mahkota ob smrti Nandeta Roša napisal v »Jutru« njemu v spomin prelepe stihe, nakar sta odšla on in Boian skupaj branit življenje svojtmu narodu. Obema so komunisti vzeli mladi življenji. - Res, težke žrtve zahteva usoda od narodne zavedne mlad:ne KakoT pa pri prejšnjih, nas tudi ori spominu na Bojana Roša in vseh 38 žrtev s Travne gore tolaži zavest, da dopri-nešene žrtve niso bile zaman, temveč ' da so seme in porok za lepšo bodočnost našega naroda In kakor prejšnje, nam pr čaio tudi žrtve s Travne core: za ta in dniga groz<>de;stva niso odrtovomi samo komumst' ne samo Kržiš-niki m Stanteti in tudi ne samo izvršujoči krvniki. Zanje so enako odgovorni vsi salonski komun'fiti. vea tista družba ki javno in skrivaj. v dejanjih al- besedah podpira ali brani komunste in OF Za vse te ljud; ni več mesta v pošteni slovenski družbi Napraviti je treba konec slehernemu slepomišenju! Ti pa dragi Bojan, počiva; mirno med svo jimi somučenci v obiemu Trajne gore dokler ne pride dan vstajenja in osvete! 5. B Brzta Ivan In Bens Rožanec Ko so komunistični tolovaji dne 21. septembra v Velikih Laščah zverinsko umorili prvo pk"n?no ber^ov zaiet h na Turjaku. sta bila med 60 žrtvami tudi brata Ivan ir» Rožanec oha mioda ideal- na 'n naileoše nade vzbujajoča fanta^ Rojeni sta bl'a v Ložu. Ivan. 12. januarja 19"9 Beno pa 14. julija 1921 2e v otroških letih sta izgubila očeta in se tem tes- neje oklenila matere, ki jima je tudi sama posvetila vse svoje življenje ter ju skrbno vzgajala. Ivan je tik pred vojno došcudiral srednjo kmetijsko šolo v Kri-ževcih in je sprejel potem službo cbč nske-ga tajnika v Velikih Laščah, ker se zaradi vojne še ni mogel udejstvevatj v kmetijski stroki. Mlajši brat Beno Je dovršil gimnazijo v Ljubljani; pred maturo je bil odpeljan v internacijo v Gonars, tako da je maturiral naknadno, študiral je nato medicino in obenem konservatorij. ker je imel krasen tenor, da so mu vs> strokovnjaki napovedovali najlepšo pevsko kariero. Vendar se je tudi medicinskemu študiju posvetil z vso ljubeznijo in vnemo, saj je bila ta panoga v najboljšem skladu z njegovim blag m srcem. Ko je zaradi komunističn'h požigov, ropov in pobojev začelo biti plat zvona po vseh predelih naše trpeče p:krajine, sta se tudi mlada, narodnega ideal zma prežeta Rožanca, brez premisleka odzvala in pohitela branit svoj narod pred uničenjem Njuni dobri materi ni b!1i lahko pri srcu. ko sta odhajala. Po krivdi komun'stov je bila izgubila svoj ljubi dom na Notranjskem in ostala sta ji na svetu le še dva sinova. A kot zavedna slovenska mati ju je razumela in jima ni odgovarjala. S svojim blagoslovom ju je pustila na pot. Po zlomu in izdajstvu badoljevcev sta bila Ivan in Beno Rožanec na Turjaku. Ko so turjaško postojanko napadla komunistična krdela, sta se z ostalo posadko vred tudi brata Rožanca hrabro borila proti večkratni premoči. Beno se je kot medicinec še posebej posvečal ranjencem ki jin je negoval in j h obenem bodril s svojim vedrim duhom in s svojim osva-jajočim petjem. Komjnistične morilske krogle so potem končale tudi mlad' ž vlienii Ivana In Bena. Oropale so mater edmega. kar je še Imela na svetu. Vendar je niso strie, saj ir poleg• globoke vere v Božj- previdnost to'aži zavest, da sta njena sinova padla za svoj narod in svoje prepričanje. Verordnung über die Ausübung der Jag i in der Op^rationszone »AdriaLsches Küstenland« Art. 1. Die Ausübung der jagd wird den Jagdberechtigten mit sofortiger Wirkung wuder freigegeben. Von der Jagdausübung ausgeschlossen sind die Gebiete, die zu Sperrgebieten erklärt werden. Art. 2. Zur Ausübung dar Jagd werden unter Vorbehalt jederzei Jge.i Widerrufes nur diejenigen Jagdberechtigten zugelassen, die im Besitze einer Erlaubnis zum Führen von Jagdwaiien sind, die nach dem 25. November 1943 ausgestellt worden ist. Art. 3. Anträge auf Ausstellung der Erlaubnis zum Führen von Jagdwaffen sind bei dem zuständigen Pr-f.ktsn einzubringen. Die Entscheidung des Präfektcn ist unanfechtbar. Triest. den 26 November 1943. Der Oberste Kommissar: Rainer, e. h. Naredba o izvrševanju lova na operac'jskein ozemlju »Jadransko primo je« CI 1. Izvrševanje lova se lovskim upravičencem s takojšnjo veljavnostjo zopet dovoljuje. Glede izvrševanja lova so izvzeta ozemlja, ki so bila proglašena za zaprta. CI. 2. Lov smejo izvrševati ob pridržku preklica kadar koli. samo tisti lovski upravičenci. ki imajo po 25 novembru 1943 izdano dovoljenje za nošenje lovskega orožja . Cl. 3. Prošnje, da se izda dovoljenje za nošenje lovskega orožja. 1e vložiti rri pH-stojnem prefektu. Odločitev prefekta je neizpedbitna. Trst, 26. novembra 1943. Vrhovni komisar: Rainer, & r. Obvestila »Prevoda« Delitev maščob potrošnikom Po 15. t. m. bodo dobili potrofinlki pri svojih trgovcih za drugo polovico januarja po 2 del olja na odrezke od 17 do 31, oni pa, ki ne prejemajo odrezkov za trde maščobe, po 1 del olja na odrezke 25 do SI Trgovcem, zadrugam in pekom v Ljubi am, ki niso prejeli zadostne količine moke za mesec januar, bo nakazal »Prevod« Novi trg 4-II. potrebne količine moke, trgcvcem in zadrugam pa tudi olje za drugo polovico j nuarja t. 1., no naslednjem redu: dne 10. t. m. vsem zadrugam in trgovcem z i^četn cam š- 2 11. trgovcem O—S, 12 trgovcem L—N. 13. trgovcem I—K, 14. trgovcem A—H in 15. vsem pekom. »♦♦•»••♦•♦♦♦ m« < Dost ivi jan je izkaznic za tobak "n tobačne tzde'ke ter prodaja teh predmetov se bo pričela v sredo 12. t. m. — Podrobna nivcdila bo io objavljena o pravem času v časnikih. Obvestila Slovenskega križa Darovi Slovenskemu Rdečemu križu. Fonovno opozar amo sbv n k t javi ost. da nimamo nikakih rabiraln h P-1 in tudi ne nabiralcev. Vsakogar, ki bi se zgladil z nabiralno polo, ki bi no ila oznake Slovenskega Rdečega križa je odklon:ti in takoj p ijaviti policij ki ob'a>ti in Slovenskemu Rdečemu križu To opozorilo pri-občujemo radi teea. ker so se pojavile v LjubJianj nrbiralne t»le. ki so označen? z Rd čim križem, ki pa ?o falzifikat. Dobrotnike Slovenskega Rdečega križa, ki hočejo podpreti nje-ovo človekoljubno d lo, pa pros'mo, da nam svoje darove direktno dopos'iejo b~dhi no pošti, bodisi da jih oddajo v glavni p' arni na Ma i i-nem trgu 5 (za Prešernovim «w>me-ikom.) Poziv»: V ghvni piram\ Marijin trg 5, naj se 'avi oreua, ki je P izvedovala za Pogačarjem M«IarOm v Zrnn-'-bu. v poiz vedovalnsm oddelku v rriiličju po -o od niki inteTiiran^ev iz Ren'cc' a: Str! ana Srečka (83^). Bož;*a Franca if'OQ) m Marjetica Alojra (8401). Stalinov prikr.'vzlfii massiver Ženeva, 5. januarja. Bivši mo^ko- k dop sni k »Daily Mafia« priznav3 v nekem članku, da se pač slehenu ze'o moti, fie vidi v ukrepih, ki so jih boljševik1 podvzel-v zadnjem času in sicer v raznustu ko-minterne pr znanju patrjarh Sergija in zboljšanju delovn h pogojev v kolektivih znak, da se se odmakniM od svo'ih prvotnih ciHev Nasprotno ne sme se pozabit' da 1e Stal'n sam iziavil. da nima o sov jet'ki n?por' v tel vojn' n!č-<=-r skurrega s povratkom rusko?•> no-i-n-Vzma On ie še vefno trdo drži boVžcvžkeg- sveWne ga nazora. Sovjetske tefrrtl pred zavezn ici Stockholm. 8. januarja. Razn; ang'e«1'» vtrokovni listi se vedno znr.va rritnčirein. da navz'ic nr nravljeno** ?aradn'h s;1 ufod'ti so vje\«k;m ze'iam v Moskvi gc! s tem rešiti zase svojo krono Sovražnikove iz]ave prod Badoglijcvo In p9 njej Sleparska propaganda Anglosasov, ki je Italijanom pied kapitulacijo obetala zlate gradove, je takoj po dosegi svojega cilja s pomočjo izdajstva badoljevcev pokazala svoje pravo lice. Zdaj ni niti govora več o ugodnostih, ki jih bo deležno ita.ijan ko ljudstvo, marveč prihaja na dan znana anglosaška sebičnost, zabeljena s krutim cinizmom. V tem pogledu so si Angleži in Američani popolnoma enaki. V zvezi s tem objavljamo zopet en primer anglosaškega varanja: Pred kapitulacijo: ...»Za Italijo pomeni zmaga Amerike pravico, da pride z vsemi drugimi narodi k surovinam in tržiščem vsega sveta.« (Letak, od vi žen nad Rim v noči od 3. na 4 .julij 1943 ) »Ce hočete, da bo Italija zopet obnovljena v svojem gospodarskem položaju, potem prosite za mir. Italijanskemu narodu ob-ljubuje atlantska listina da bo z vsemi drugimi državami, bodisi velikimi ali majhnimi, zmagovalci ali premaganimi, prišel enakopravno do trgovine in surovin.« (Državni podtajnik Dean Acheson na Garibaldijevi spominski svečanosti v Washingtonu dne 10. junija 1943.) Po kapitulacij': ...»Mora se zahtevati popolno vkliučenje premagane Italije k ameriškim gospodarskim interesom. Naj- prej se mora Italija izjaviti soglasno, da bo podvrgla svojo proizvodnjo in svoj izvoz odločanju kakega višjega inozemskega gospodarskega sveta. Sleherni poizkus Italije, da bi na katerem koli p.xiročju postala avtarkična, mora biti preprečen. Predvsem mora Italija opustiti prizadevanja, da si izgradi zadostno italijansko proizvodnjo pšenice Od Itali ;anov se bo baš zahtevalo, da se osredotočijo na proizvode, ki so najbolj primerni za njihovo notranje tržišče. Takšni d-pustni proizvodi so med drugim milo, umetna svila in bombažni izdelki. Italijanska težka industri a se mora napotiti, da posveti svojo pozornost gradnji luksuznih ladij, avtomobilov in gotovih specialnih strojev. Italijanska trgovska plovba bo imela na severnoatlantskih progah zgolj še omejen prostor Ita.ija naj postane v prvi vrsti kakor prej turistov-ska dežela. Uvoz surovin, kakor olja. premoga, bombaža gumija, železa in kositra bo Italiji, v kolikor se bo popolnoma podvrgla vsem tem zahtevam, sicer dovoljen, toda ne v izmeri njenih plačilnih zmožnosti, temveč zgolj v toliko, kolikor bo ustrezalo njenim reeničnim potrebam da se prsp eči nezaželena proizvodnja. (Kings-bury Smith v ncwyorìkem obzorniku »American Mercury«, oktobra 1943.» Gospodarstvo ~ Iz trgovinskega In zadruž..e0a registra. Pii tvrdki »Kaiton«, ckužbi z o. z. v Ltfuoijai», je bila vp-ana poj-o.-o-iknjj. Jusiina Bartol, roj. Walter, trg-vòeva so-pioga iz Ljubljane. — Pii Cen_raLj transportni diužbi z o. z. v Ljublwan. je bk iz. brisan poslovodja Frank J. Loeb, trgo.ee iz LjuUj-ne, vpisana pa sta bili njvi poslovodja Rado Hr.bar, i^dustrijec iz Ljubljane, in prokutist Leun Rogelj iz L.ub ja-ne. — Pri gosliiniča»ski naba.ljaliü zadrugi za Ljubljansko pokrajino v Lj. pijani. zadrugi z o. j., je bi zb-isan pooblaščenec Anton Peteln, vpisan pa poob. nec Anton Hafner, poslovodja v Ljub jaii. — Pri Vzajemni p;scjJn'.oi v L-jui.1 ani. zadrugi z o. j. je bil zaradi smrti izbri an član upravnega odbora Avg.ist M;r.n ič. vpisan pa je bil član upr-vnega odb^a Pavel Ma^ič, železn-ški in^pokLor v Ljubljani. = Gospodarske vesti iz Hrva'skc. Hrvatsko kmetij-ko in prehrambeno ministrstvo je odredilo, da se smejo kmetijski proizv-vcncev. Obenem bodo izdan straži ukrep piotj nezakonitemu izvozu ooiga: 3kih ban. novcev, zias"1 v poai ši-em aron.ttu. = Nova naprava za luščenje krompirja. 2e v prvih letih vojne je bil v Nemčiji izdan predpis, po katerem se v javnih kuhinjah in gostinskih obratih ne sme luič ti krompir v surovem stanju, ker gre pr: tem preveč kiomptrja v nič. Krcmpir se mora najprej skuhati in nato lušč ti, ker se tanka luščina v tem primeru hitro odloči. Tak nač'n luščenjn je potreben tudi zaradi te. ga. ker ima krompir tik pod luSö no največ beljakovin in vitam'nov. Sedij ra so za velike obrate izde'ali poe bno napr vo ki omogoči enako luščenje kromorja tudi v surovem stanju. Naprava obstoji iz bob- na z rešetom, v katerem vlada tempe atura okrog 950°. Krompir ostane v bobnu sa no 6 sekund. V tej dooi se opari in op.aži zgolj luščina. Ta opraž ni lušiina se nato z lahkoto odloči. Nova nap.a. a oniog- a na samo naglo luščenje luo.npiija, tem vet .u-di najmanjše izgube na teži. V ve ikiii kuhinjah so ta način luščenja krompLji že uvedli. = Xove p°sode za prevažanje mleka * Nemčiji, ka prevažale mleka se o i n k-eiij uporabljajo vel ki vrči iz želez e p o e-vina, ki so močno previečoai s k.sitrcm. Ker pa sedaj za take n:imene ni do/olj ko_ sitia. je nemški dižavni urad za ges. o-darsevenost že v začetku vojne pričel s poskusi, da se kcaiter nadomesti z d ugo tvarino. Na podlag-i števOnih poizkusov so pričeli izdelovati pca.de Iz Ž2'ez e plcče-v ne, ki so prevlečene s trdim lak^m iz sintet čne tvarine. Te porode so s:drj dve leti v prometu in so se izkrcale kot enakovredne s prejšnjimi posodami, prevlečenimi s kositrom. Prve h be, ki so se še p javljale, so nastale zgo"j zaradi nepr v lr.e^a načina la«uran;a. Danes se liki anje v si tako, da se lak v nobenem primeru ne odlušči. Verjetno je, da se bodo pevode u"0-rabljale tun po končani vojni, ko bo zopet na razpoalago dovolj kositra. = Nemški kanit i v mad-žarski petrolpj-rk! industriji, že prei dvema letoma je nemški koncem \V:nt~rhall členil z madžarsko držnvo pogodbo gleie izsled-^va-nja lrž!šč nafte preko Madžarsko-nemške petrolejske družbe z o. z. Glede na uspehe, ki iih je dosegi- ta družba pr izslediva-rju na" razn h prdročj h države, se sedaj družba spremeni v delniško dražbo ir. se g'avn ca poveča od 29 000 na 10 nr H jenov pen.^ov Z novimi sredstvi bo družba pri-čela :zkoriščati odkr ta !ežš5- nafte = Izvcz žita iz numnnije. Kakor je znano, je imela Rumurija hni izredno obilno žitno letino in ro bila rumunska (basiva glede na pomanjkanje skladišč celo v skrbeh. kako bo RumunHa pravo'asno izvozila znaten presežek žita. Medtem je Ru-mur.ija sklenila z razzimi dr'avami sporazume o izvozu žita tako da je ta skrb odpadla. Pr-iežni del p-esežka bo nr-vz'la Nemč;ja. S Švico je rklenjen dosrvor za izvoz več'e količine pšenice S Finsko ie bil te dni sklenjen soorazi-m o izvozu —č tisoč vagonov žita. s Turčijo na so v te'*u pogajanja za izvoz 5000 do 6000 vagonov in"ie prva p-^lika 600 vagonov pšenice že odšla v Turčijo. ie vesti Iz vsega sveta Budimpešta. 7. jin. DNB Grof Ivan Zi-chy, pred-ednik krščanske Ijud'ke stranke. je v četrtek umrl v rto.ro ti 76 let Gvof Zichy je bil svetovni predse^n'k Katoliške akcije Poko^ik ie bil od I. 1916. do I 1918 madžarski minister za vedo. Amsterdam, 7 j-n. DNB. Ame i "ko delovno ministrstvo je po v^sti brita~ske p^fovaj5ke a'-e'icMe obiavilo da je bilo v p""ih e^air1ih mesecih n^-e'-kl-ea 3.425 «tavk Vsled 4 premiovn-'h stavk, ki s o-ra^le ves narod in katerih se ie udeležilo okrog noi milijona delavcev, je bi'o izgubi'enih 12.700.000 delovnih d"i v primeri z 4.100 n00 !7gi'b'i"nimi delovnimi dnevi v Hi dobi prf>4eVl«»a leta. Stockholm. 7. januarja H b-H«ko društvo v Argentini je po vesti »Afton-bladeta« priredilo švedskemu nos'amku :n švedskemu mornariškemu ataše m v Buenos A resu svečan sprejem. Predsednik ž dovskega udruženia se je zahvalil v svojem govoru Švedom za gostoljubnost, ki jo nudijo 2'dom. Raniun. 7 jan DNB Pubhas Chandra Bose predsednik začasne vlade svobodne Indije, je prispel v petek zjutraj v Burmo. Carigrad. 8 jan. DNB. Kakšna je preskrba Iraka se vidi iz tega. da zavzema navzlic vsem mogočim oblastvenim ukrepom in težkim kaznim 5rna borza večno večji obseg. Bi aro prodaia'o črpoborzijan-ci ali doma po mnogo višjih cenah ali pa <-a tihotapilo v sosedne dr*ave. V mnogih krajih že 3 mesece nj dobiti nobenega sladkorja. NOVI ROMAN JUTRA Te dni začnemo priobčevati nov, velezanimfv roman z naslovom harrt hoff ZLATA PIJANOST Eksotično prizorišče dejanja — braziljskl pragozd — pustolovsko obeležje družbe, sredi katere se odigravajo dogodki — pravkar nastalo baračno mesto iskalcev zlata — nenavaden kriminalni problem s presenetljivo rešitvijo — prikupna ljubezenska zgodba, ki se plete iz poglavja v poglavje — in končno, izredna napetost pripovedovanja — vse to je čitatelju jamstvo, da bo z novim romanom enako zadovoljen, kakor Se z vsemi našimi podlistki pozor na pričete k! < Odločna beseda slovenskega naroda Objava prve skupine podpisnikov božične protikcmunistlčne spomenice — Že po dosedanjih podpisnikih so spregovorili vsi sloji in stanovi ter razen komunistične vse nekdanje nazorske skupne slovenskega naroda Z božično protikomunistično spomenico ie slovenski narod po svojih najvidnejših . edstavnikih spregovoril odločno in trdil besedo, ki je ne more nihče presiišati. - odločilnem trenutku je brezkompromisni cbscdii mednarodni in protinarodni ho-'.mizem ter mu napovedal boj na živije-je in L>mrt. gcdovinska spomenica, katero so spon--rso podpisali možje in žene ki danes kot • Iturni gospodarski, strokovni in drugi "r.i delavci oblikujejo naše narodno živ-~ie, je docela prekrižala račune medna-!rim zločincem, ki so računali, da bodo trahovanjem in nasiljem z rušenjem »bijanjem lahko zavladali v naših kra-Zato pa je vzbudila silen odmev med vsemi Slovenci, ki pošteno mislijo in hočejo dobro sebi in svojemu narodu. Številčno in moralno je silno okrepila protiko-munistični tabor, ki ne bo odnehal v svoji borbi, dokler naš težko preizkušeni narod ne bo popolnoma rešen komunističnih kr-vokkov pod krinko OF. V naslednjem objavljamo še enkrat besedilo božične deklaracije in ebenem ime' na dosedanjih podpisnikov. Podpisovanje pa še ni zaključeno, ker prihajajo še vedno novi, da s podpisom spomenice manifestirajo svojo obsodbo morilskega komunizma in svojo voljo sodelovati z vsemi močmi v borbi za njegovo iztrebljenje, v borbi za rešitev našega naroda in za njegovo lepšo in srečnejšo bodočnost. Slsrvenskesssu narodu! Lepa slovenska zemlja, na kateri živimo že 1400 let in ji s svojim znojem »n delom vtiskamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odeta v globoko žalost, j jo je v svojih hudih posledicah prinesla vojna. Kdo tira danes našo zemljo, naš narod v nesrečo, kdo pobija tisoče dragih rojakov, kdo požiga slovenske domove, kdo tepta vse naše narodne in verske vrednote, kdo uničuje našo čast, kdo nas tira na rob propada, da nam grozi dokončen pogin? To dela največji in najnevarnejši sovražnik vseh krščanskih in kulturnih narodov, komunizem, ki je pri nas z narodnimi gesli mnoge prevaral in si pod krinko »osvobod Ine fronte« skušal uzurpirati oblast, da vpostavi svojo nasilno diktaturo in da do konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kateri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj zaradi tega, ker hoče živeti v skladu s svojo tradicijo, v skladu z narodnimi vrednotami m ker si hoče ohraniti življenje. Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka politika in ne ideologija, ampak najbolj surov barbarizem, ustroj nereda, izgrajen zločinski sestav, uničevalec verskih, etičnih in moralnih vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj poštenih delovnih ljudi kakor celih narodov. Zato danes boj proti komunizmu ni politika, ampak osnovna č 1 ov e š k a in narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posameznika kakor življenja vseh narodov — Še posebno malega slovenskega naroda, nad katerim zločinski breznarodni komunizem najbolj besni. Vsi pošteni ljudje in vsi narodi se bore proti zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna večina slovenskega naroda je to zlo in nesrečo sama spoznala in odklonila. Pogorišča 200 slovenskih vasi kličejo vse še zaslepljene Slovence, da spregledajo. Nad deset tisoč požganih in porušenih slovenskih domov vpije po obnovi iz ruševin. Preko sto razdejanih šol, prav toliko prosvetnih in narodnih domov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komunizma. Nad 70 onečaščenih cerkva, od teh 16 požganih, so kričeč dokaz komunističnega brezboštva. Preko 15.000 grobov najbojših mož in žena, fantov in deklet in nedolžnih otročičev iz vseh stanov in skupin kliče po pravični kazni. Poleg stotin pomorjenih izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov. Tudi nesrečni talci so nemi, toda tem strašnejši tožn!ki proti nečloveškemu komunizmu. Blizu 10,000 slovenskih družin je raztepenih, izgnanih. Na tisoče ubogih sirot brez matere, brez očeta so sad komunističnega nauka o družini! Koliko je pa še obupanih očetov, ki ne vedo ne za svoje žene ne za otroke, koliko objokanih mater, Id ne vedo za otroke in ki niti njihovih grobov ne bodo mogle najti. Na m lijarde slovenskega premoženja je uničenega. Tisočerim in tisočerim delavcem je odvzet vsakdanji kruh. Žrtev za žrtvijo terja komunizem dan za 'Jmm. in vse to v poldrugem letu komunističnega divjanja v majhni Ljubljanski pokrajini med 320.000 Slovenci, ne vštevši žrtev v drugih krajih slovenske zemlje. čemu vse to? Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božjih in človeških postavah smo dolžni na kakršen koli način sebe ohraniti! To nam narekuje ljubezen do naših družin in še v večji meri ljubezen do lastnega naroda. Nihče ne more zahtevati, da naj se pošteni slovenski narod, Id hoče živeti v skladu s svojo tradicijo in branili krščansko kulturo, dà pobiti zato, da zavladata zločinski red in ustroj komunizma pri nas in v svetu. Nihče na svetu, ne posameznik, ne kak narod nima iz kakršnih koli razlogov pravice žrtvovati slovenskega naroda na žrtvenik komunizma. Kdor komunistične zločine podpira, pa naj bo posameznik ali narod, in komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno t udi- nase in na ves svet ! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil življenje v velik' družini evropskih narodov, ali pa bo izginil v morju krvave komunistične revolucije, čut samoobrambe in koristi naroda so v tej usodni uri naš zakon! Zato dvignimo spričo tolikšne tvarne in moralne šl ode na slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti toliko tisočev Slovencev PROTEST proti vsakemu, doma ali kjer koli v svetu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno živeti v družbi evropskih narodov. Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarodnega komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v kateii bo šc bolj povezal vse svoje sile, da zlomi komunist" čno zlo. SLOVENCI! SLOVENKE! Zavedajmo se svojega stvarnega položaja, zavedajmo se, da le z Iztrebljenjem komunizma moremo rešiti sebe in dobiti tisto mesto v svetu, ki si ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim izpričevanjem našega slovenstva, brez primesi vplivov nesrečne tuje propagande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem. In slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem naj nihče ne stoji ob strani. Danes je taka ura, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom. SLOVENCI! SLOVENKE! Podpirajmo slovensko oblast, k! se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmu, in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili n:»rod in ga povedli v novo srečno bodočnost! Ljubljana, &ie 23. decembra 1943. Andlovic .Jožef, preglednik finančne kontrole; Anersperg Rudolf, tajn:k Kreditnega zavoda; Auersperg gl. Emil, ravn. zavoda Elementar; Andrejka Viktor, podpredsednik Mestne hranilnice; Ambrožič Lojze, posestnik in trgovec; AgnOla Anton, preds. Sinti, s steblom in porcelanom: dr. Alujevič Brar.ko, preds. Pokrajinske delavske zveze: Aleš Franc, direkter Tobačne tovarne: Antosie»v;cz Edvard, taj-nik Zav. dr.; Abram Miloš, bančni uradnik. Beg Dušan. profesor; Bratnša Karol, novinar; Brie Dominik, šolski upravitelj; Baje Franc, profesor; BeVčič Vinko, književni«; Breznik Jos'p, ravnatelj ženske gimnazije: inž. Bartl Ivan, direktor plinarne: dr. Rrilej Arnošt, viš. mestni svetnik; Bricelj Ivan, predsednik Smd. slik., p lesk. in ličarjev; Borštirk Pavel, uradnik Poštne hran'lnice; Bartol Henrik, trgovec: BOnač Franc, prpdsednik Sind, papirne in kartonažne industrije. dr B-žč M'rbo ravnatelj Hranilnice Ljub1 j pekr.; B'z'ak Ivan. rnredsednik S:nd trgovcev s kurivom; Balda Ivan, funkc:on?r Zveze eodhenikov; Ba.rtl Albin. predsedn'k ®-o*dnih delavcev: Bregar Ignac, ža^r; Bre-rdk Igor, notarski pripravnik; Bürger Vlado, predsednik Sind. brivske in frizerske stroke; Barb*č Mar*n predsednik Sind, z vinom; Breceljnik Alojzij, predsednik Sind, mesarjev; Bev-čar Alojzij, načelnik Skupine za zid., vod kamnoseške in cementne stroke, dr. Ba-saj Joža, predsednik Zadružne gospodar ske banke; dr. Baje Tone, šef stat. odd. dr. Brezn k Anton, ravnatelj škofijske klasičue gimnazije; Bitenc Mirko, profesor in bivši poslanec; dr. Bajc Oton, predsednik Zdravn ške zbornice: Borštnik Božo, glavni urednik s.Jutra«; Bajnk Marko, direktor klasične gimnazije; Betetto Julij, rektor Glasbene akademije; Bežek Etbin, inšpektor pivovarne »Union«; Bis-knpsky Vitold, ravnatelj TPD; Borko Božidar, književnik; inž. Beve Ladislav, bivši predsednik Združ. rez, oficirjev; dr. Bajič Stojan, univerz, prof.; Bolhar Alojzij,' podpreds. Bolg. lige in književnik; inž. Burja Ivan, tajnik PAB; dr. Baraga Srečko, prefesor; dr. Brumen Anton, gei prav. odseka Žel. direkciie; dr. Brabee Kanj šef sanit. odseka železniške direkcije. Dr Camder Karl, direktor realne gimnazije- Cvetko Ernest, preds. Sind, go-stin. delojemalcev; Clement* Auguštm. šolski upravitelj. čeč Ka*T, predsednik Hranilnice Ljubljanske pokrajine; dr. Cerne Ivan, direktor Mestne hranilnice; dr. Cesnik Ivan. odvetnik, bivši oblastni poslanec; Cešno-var Slavko, uradnik ZSZ. Cehun Franc, mestni viš. svetnik. Drinovec Jože, učitelj; Dežman Josip, načelnik skupine grafikov; Duh Tine, referent Prop. odseka Pokrajinske uprave; Debeljak Janko, kape tan v pokoju; Debe-vec Ciril, ravnatelj Drame; Drenovec Lojze, predsednik Združenja gled. igralcev; dr. Debeljak Tine, književnik; dr. Drnovšek Bogdan, notarski pripravnik; Drenig T. Teodor, art. kapetan v pok.; Dragiče-vič Ivo, peš. podpolkovnik v pokoju; dr. Dobida Kari, šef finančne direkcije. Erce Franc, ravnatelj Zadružne gospodarske banke; Erjavec Lojze, predsednik Sind. tisk. in pap. stroke. dr. Frlan Vladimir, ravnatelj Splošne bolnišnice; Finec Milan, tajnik Združenja kmetovalcev; Fajfar Matej, kolar; Finžgar Franc, pisatelj; dr. Fischinger Josip, pravosodni inšpektor; dr. Fettich Oton, odvetnik in predsednik SRK; FIegar Ivan, upravitelj Del. doma; dr. Frelih Ivo, magistrata načelnik; Fakin Oton, ravnatelj mestne mešč. šole; inž, Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe. Dr. Graselli Andrej, višji mestni komisar; dr. Grošelj Leopold, načelnik mestnega finančnega oddelka; Gašperšič Vaientin, kovinar; dr. G»Iia Vladimir, preds. apelacijskega sodišča; dr. Gosar Andrej, bivši minister m prodekan tehn. fakultete; Glavač Franc, urednik »Slovenca«; dr. Gerlovič Franc, ravnatelj umobolnice: dr. Gnapar Stane, sanit. ref. Slov. domobranstva; Gračnar Ivan, ravnatelj Prevoda; Cčar Tit, šolski upravitelj; Gjud Aleksander, načelnik skupine lasiiljarjev; Grom Jože, načelnik skupine živilskih obrti. Goimajer Ciril, predsednik sind, bančnih nameščencev; Geržlnič Anton, ravnatelj TPD; Grebenšek Venčeslav, uradnik ZSZ; Gunde Anton, šef. fin. direkcije; Groznik Alojzij, čevljar; inž. Gorge Ivan, obratovodja; inž. Gorše Franc, šef komerc. ods. žek direkciie; G»rše Franc, akad. kipar; Gogala Josip, direktor Trg. šole; Gajšek Ivan, predstavnik bivše zveze bojevnikov; Grafenauer France, preds. profesorskega društva; dr. Goba Adolf, tajnik Združenja ind. in obrt. m bivši poslanec; Grom Srečko, predsednik sind, transportnih podjetij; Grom Miro, pedravna-telj Hranilnice Ljublj. pok.; Guštin Rudolf, priv. uradnik; Guštin Anton, načelnik prevozniške skupine; Golobič Peter, učitelj. Horvat Janez, priv. uradnik; dr. Hribar Franc, prodekan med. fakultete; Hočevar Janko, šef. fin. dir '. Hafner Janko, urednk »Slovenca«; Hudnik Adolf, preds okrožnega sod.; Hercog Ferdinand, uprav. Opere;. Hieng Ernest, pred. ind. sekc. Pokr. gospodarskega sveta; Heinrihar Franc, predsednik Združ. ind. in obrt.; Holinsky Karel, nač. skup. fotografov; Hribar Peter, preds. Sind, oblačilne industrije; Hrovat Jakob, preds. kemične industrije; Hrovatin Maks, preds. Sind. hiš. posestnikov; Hlebec Josip, prokurisi; Hiršman Ana, šolska upraviteliica; dr. Haue Franjo, nač. troš. urada; H o jan Stanko, vodja voj. urada; Hojs Franc, pom. direktorja žel. direkcije; dr. Ile Josip, v. d. direktorja; Ivančič, preds. Zveze godbenikov; Jeran Franc, ravn. Nar. tiskarne: Jošt Josip, šef kontr. doh. žel. dir.; Jan Maks, strok, tajnik; Justin Elo, slikar-gi-afik; Je-rovec Franc, not pripr.; Jančar Alcjz^j, delavec; dr. Janžekovič Fraai, dir. PTT.; dr. Janež Ivan, zdravnik org. štaba SD; Jurčec Ruda, glavni urednik »Slovenca«; Jeglič Anton, ravnatelj »Karitas«; Javor-nik M'rko, glavni urednik »Slovenskega doma«; Jeločnik Nikolaj, referent Propagandnega odseka; Jakil Venče, preds. Sindikata rudar, ind.; Jazbec Janko, načelnik skupine zlatarjev in urarjev; Jarc Ivan, župan; J°nke Jože, bivši preds. Dal. zbor.; jančigaj Franc, gen. tajnik in vršilec dolžnosti župana; Klakočar LudviR, urednik »Slovenskega doma«, Kranjc Marko, bivši poslanec; dr. Kune Josip, mestni viš. svet.; dr. Kuhar Andrej, preds. not. zbor.; inž. Kavčič Rudolf, dir žel. dir.; Krcmžar Franc, urednik »Domoljuba«; Košiček Jože. gilav. ravnat. KTD; »ng. Košir Vinko, uradnik Pok. zav.; dr. Köst| Janko, predsednik Borze dela; Kocjančič Ivana, kovin, delavka; Kubal Josip, tajnik »Slov. čebel društva«; 'ng. Kham Lado, poobl. civ. inž mir; Koc per Stanko, književnik; Kokalj Ježe. namest. viš drž tožilca; Kurnk IC.^el, uradnik: Krefta Hanuš, gen. ravn. Ljublj. kreditne banke; Kregar Janko, kapetan fregate v ookoju: Kessler Joža, uredn. »Slov doma«: Krošelj J- ško, urednik »Slovenca«; dr. Ka. lan Ernest, odvetnik; Kos vel Stanko, urednik »Jutra«; Klein Julij, načeln. skupine steklarjev; dr Kos Milko, rektor univerze: Krener Franc, poveljnik Slovensk. domobranstva; Končan Anton, ravnatelj Zadr. gospodar-bank"- dr. Kotnik Franc, ravn Mohcrieve tiskarne; Kante Danilo, insp. Poštne hranilnice; ing. Kavčič, direktor mestn vodovoda; Flinar Peter, ravn Hipotek, banke; Krek Slavko. akad.; Kisovec Iv°, predsed-Društva stan. najemn.; Kralj J predsed. umet društva »Slovenski lik«: Korge Ludvik preds. trgov, odseka PDZ; KranJ-šček' Josip, preds. Sind, z usnjem in kozami- Kane Anton, preds. Sindikata drogeri-stov; Krek Janko, preds. Sind, trgov, zastopnikov; Kalin Pavel, prede. Sind, usnjarske industrije; Krž«šn.k Oskar podpreds. Sind, viničariev; dr. Krivic K«dc»f, preds Mestne hranilnice: dr. Krejci vi-< l.jem preds. Zveze lovskih društev; Kri-5 stan Fdvard soboslik. nomrčn k: M. Klementina Kastelic. O S M., prednica Uršu-linskega samos+ana: Kern Hugo. novinar; Kobal Miloš, diiak: dr. Kodre AnW»n. mestni višji svetnik: dr. K obal France,, predsednik Društva slov. književnikov; dr. Lončar Drago ti n, pred? Slo«'.' Mstire; Lončar Franc, predsed. zadruge: Mr. Ph. Lenček Miliv»! farmacev*' Isvnč Pavel. ) šol:ki uprav.; L"?ni5kar F*nc. meščanski šol. nrdz.; I.uhič Zvonimlr, pred*, združe- nja trgovcev; dr. L°gar France, tajnik Zdravn. zbornice; LOgar Filip, predsednik stavbnega sindikata: dr. Leskovar Ludvik, sočL pripravnik; Levstik Vladimir, književnik; Lovše Anton, šol. upravitelj; Lampe Vilko, preds. sind, z manuf. bL; dr. Luk-man S. Franc, dekan teol. fak. ter preds. Družbe sv. Mohorja in Leonove družbe; Lupše Ivan, trgovec; Lenarčič Franc, šef fin. dir.; dr. Ladiha Ludevit, nač. obč. odd. žel. dir.; Lavrih Alojzij, predsednik tekstilnih delavcev: dr. Lunaček Aleksander, preds. Sind, gradb. materiala; Lampič P°lde, nač. skup. pom. sanit. obrti; Laznik Vilko, preds. Sind, trgovcev s kolesi, nafto i.td. Mašič Pavel, bivši poslanec; Mihelgič Stanko, šef šolsk. odseka; Majcen Franc, preds. bančnih zavodov odd. P.D.Z.; Mehle Alojzij, preds. obč. del. findikata Grosuplje; Može Franc, preds. skup. oblač. stroke; Mozetich josjp, direktor fin. direkcije; Miklavčič France, Prokurist Zadr. gospod, banke; Marinko Jože. preds. sind, z meš. blagom; Mikeg Jože, načelnik skup. tekstilcev in vezilij; Mašič Stanko, upravni sodnik; inž. Mačkovšek Janko, mest. gradbenik; Mihelčič Alojzij, bivši senator; Dr. Meršol Valentin, prtmarij splošne bolnice, Michler Ivan, šol. upr., Mlakar Janko, predsednik Vzajemne zavarovalnice; Martelanc Ivan, ravn. Vzaj. zavarovalnice; Mizerit Edvard, profesor; dr. Moho-rič Ivan. bivši minister in podpredsednik Pokrajinskega gosp. sveta; Majeršlč Janez, bivši župan; Mohorč Drago, šef od-pr vništva; M^lej Rmlolf, vodja anagraf-&kega urada; Müller Anton, v. d. šefa računovodstva žel. direkcije M. Pija Garantim, ravnateljica urš. gimnazije; Maležič Pet^-r, notar; Malnar Janko, podr. Kred. zavoda; Mihevc Leopold, župan; Marinčič Ivan, gradbeni tehnik; Majce Jože, predst. bivše Zveze boje\mi-kov; dr. Megušar Anton. odvetnik; dr. Močnik Ernest, àef fin. dir.; dr. Milavec Anton, preds. Pok. zavoda: dr. Mal Josip, podpr. Muzejskega društva; MiheUč Jo«P. upr. pomožne šole. Novak Avgust, ravn. Vzaj. zav ; Novak Ernest, ključ, pom.; Novak Leo, dr. Sr. tehn. šole; Novak Stanislava, priv. name-ščenka; dr. Namar Emil, not. pripr.; Na-meo VUjem. ravn. pivov. Ur.ion. Dr. Odar Alojzij, univ. prof. in predsednik KTD; 0*ana JO*tp, direktor; ing. O"-vaid Anton, v. d- šefa gradb. oid. žel. dir.; Ogrin Milan, predsednik Sind. zav. delojemalcev; Ovsenek Josip, dir. H. m. r. gimn. Ogrin Rajko, upravnik Zanatske banke; ing Otahal, preds. stavbne zadr. drž. usi.; Ozim Rudojf, gl. ur. >Slov. naroda«; Oblak Gabrijel, župan. Pogačnik Fran, preis. Sind, t živili na debelo; dr. Pogačnik Edvard, posestnik; dr. Pretnar janKo. šef mestn- kult. odd.; Pretnar Ivan, preds. Sind, hranilnic; ar. Puc Dinko, bivši ban; Puc Franc, urednik »Jutra«: dr. PIenlčar B°go, preds. Vinc. konf.; Plenlčar Jo-sip, šol. upr.; Prek Stanko, glasbenik; ing. Pirkmajer MUko poobl. inženir; Perdan Jernej, Tiačelnik čevljarjev: Praznik Ivan, načelnik mizarjev; Pičman LO\to, načelnik skupine instalaterjev; Prijatelj Ivan, direktor učiteljišča: Podgoršek Anton- direktor TBPD; Pire Anton, šef fin. direkc.; POöbregar Franjo, načelnk prometnega odd. žel. direkcije; plkec Marija, pletilska delavka. Dr. Pirjevee Ka^i, direktor Trg. akademije; dr. Pavlič Bogom'1, jef finančne direkcije; dr. Pirkmajer Otmar, bivši po 1-ban; dr. Pučnik Josip, odvetnik; Poštovan Matej, urednik ^Slovenca«; Pustosiemšek Rasto, bivši poslanec in preds. Vodnikove družbe; ing. Petrovčič Srečko, gospodir-ski vodja Nar. t:skarne; Pavlin Ivan, obrtnik; Pogačnik Edvard, industrijalec; Te-trič Franja, predsedn. Podporne ustanove za vajence; dr. Pajnič Mark«, pooblaščenec tvrdke Kotnik Franc; dr Pir»- Ivo, ravnatelj Hig zavoda; dr. Polec -ianko, dekan pravne fakulti'*: dr Puš t.udvtk, šol. svetnik; Pehanl Joža. oren. ravn. vz. zav.; Peteriin Ernest, p»->dpolkovn k Slov. domobranstva; Puc Dando, načelnik skup. tapetn. ir dekor., Predovič Janko, pred«, sind, trgovce-«' zvozn kov živine; PelicOn Adolf, predse t-rik sind, slaščičarjev; Petemel Ciril, predsednik sind. trg. s sadjem in zelenjavo; Pavlin Franc, preds. sind, z galant, b' -gom; Pivk Oskar, preds. sind- hran'lnic; Premrov Vh-dimir, preds. sfed. lesne industrije; Piantan Anton preds- sind, prometne' stroke: Paljk Leopold, šolski upravitelj; dr. Pogačnik Jož-\ ravnatelj Marija-n šča; Potočnik Drago, tajnik Pokrajinske zveze delod"ja'cev; Pevec Ignac»j, preds Združ kmetovalcev; dr. Požar DanUo, taj-n'k Združ den. im zav zavodov. Preželi France, referent Pokr. delavske zveze; dr- Ples Ivan, tajnik Pokr. gosp sveta; Perko Lojze, akademski slikar; Podbevšek Anton", književnik; Praznik Anton žel. zvaničnik; dr. Pogačnik Josip, šef-primarij; Požar Vinko, preds. pekovskega društva; Petrovčič Branlm»r v. d. načelnika: Pestotnik Ivan, direktor klavnice; inž. poženel Albert, mag:stratni načelnik; dr. Prenner Ljuba, pisateljica; Puše-njak Bogdan, novi-ar; Peilc Slavko, mestni višii komisar; Pire Lojze, delavec. Rogina Kari, predsednik odd polj. delojemalcev; Ravnikar Stane, urednik »Jutra«; Radanovič Anton, ravnatelj Gospodarske zveze; dr. Ramovš Franc, prode- kan Zavoda za zadružništvo; Remec Bogomil, preds. zav. za zadruž.; Reitzm Ci, upr. zavetišča v Sp. Šiški; dr. Rus Mavri ci j, mestni zdravnik; Rejc Valentin, vit. pomočnik; Rottar Dragotin, poštni zvaničnik; Rode Matija, upr. šentjakobske knjižnice; dr. Roš Franc, odvetnik; Rav-ljen Davorin, glavni urednik »Domovine«; Rzolf Rudolf, vodja mestne zastavljalnice. Inž. Sodja Jože, preds. Sind, založništva in ravn. uprave »Slovenca«. Semenič Alojzij, trgovec; Strikbergar Albin, t^-g. so-trudnik; Sitar Lojze, predsednik Sind, trg. pomočnikov PDZ; Smertnik Josip, bančni ravnatelj; dr. SKuMc Stefan, uradnik; Stare Miloš, bivši poslanec: dr. Ste-ska Henrik, prodekan pravne fakultete: dr. Slavič Matija, prorektor univerze; Sušnik Stanko, ravn. Vzaj. zav.; Sterman Matej, akademski slikar; dr. Sajevic Rudolf, univerzitetni profesor. Ing. Simonie Primož, preds. Slov. agron. društva; Sedlak Stane, uradnik Tisk. ur. Pokr. uprave; Smerkolj Albin, preds. Trg. sekcije Pokr. gosp. sveta; dr. Slokar Ivan, preds. Pokr. zveze delodajalcev: dr. Skala Leo, upravnik Obče zavarovalnice; dr. Sa-gadin Anton, direktor Pok. zavoda v p.; Simeniti Marica, kovinarska delavka; ing. Smole Bogdan, upravitelj Pristave; Stanov-nik Filip, župan; Sajovic Anica, trg. pom.; Sušnik Srečko, priv. uradnik: Sup-an Herman, uradnik; Stopar Franc. v. d. dir. IV. m. r. gimn.; Svetel j Heribert, mestoi višji svetnik. Štrukelj Ivan, preds. Slomškove družbe; Šturm Artur. kapetan v p.; dr. Sturm F., dekan fil. fak.; Šuštaršič Peter, predsed. Sind, s šol. potreb.; Špindler Jože, bivši poslanec; Skrbeč Franjo, preds. S^nd- trg. z lesom: Štukelj Jože, direktor PTT v p.; Sparhakl Leopold, rač. insp. PTT; dr. Solar Jakob, profesor; dr. Suklje Vladimir, odvetnik; Skoberne Slavko, urednik ^Slov. doma«; Santel Saša. preds. Društvu likov, umetnikov; Sest Osip, višji režiser držav, gledališča: Skulj Karel, bivši poslanec: dr. Stuhec Anton, nam. vrh. drž. tožilca; Skrbeč Matija, dekan; Smuč Lojze, tajnik Zdr. trgovcev; Santi č Jerko, poddirektor Pok. zavoda; Šuštaršič Anton, uradnik Prevoda ; Šerko Danijel, posestnik; Slibar Anton, viš. šol. upravitelj: Sali Severin, književnik; Schubert Štefanija, šol. upr.; dr. Schrott Janez, šef-zdravmk TBPD. Türk Lado, preds. Sind. ind. podjetij; Tršar Marjan, akademik; dr. Tomšič, tajnik odseka za obrtništvo; Tosti Avgust, ravnatelj Kred. zavoda; Theuerschuh Iv\, bivši poslanec; Trtnik Ciril, preds. Sind, monterjev in kleparjev: Tršinar Slavko, nam. ravnatelja TBPD; Trebar Matija, preda Sind, trgovcev s čevlji; Ton ja Ivan, uradnik Poštne hran.; Thun;a Alfonz, trg. pom.: Trškan V»nko. trg. pcm.; dr. Tavčar Ivan, odvetnik. Ufcovič Milan, uradnik; Uratnik Filip, tajnik Pokr. del. zveze; dr. Ukmar Vilko, ravnatelj opere; Lršič Andrej, publicist: Urbas Miroslav, podpreds. društva »Kazina«; Uršič Ivan, služitelj PAB: Udovič A-, načelnik skupine dimnikarjev. Dr. Vidmar Vladimir, direktor Poštne hran.; dr. ing. Vidmar Milan, preds. Akad. znanosti in deferì tehn. fak.: Vidmar Karel, preds. Sind, pekov; Vadnjal Ivo, ref. Prop. odseka Pokr. uprave: Vizjak Milko, podpolkovnik Slov. domobranstva: Veliko-nja Narte. književnik: dr. Voršič Alojzij, odvetnik; Verovšek Jože, preds. Sind, že-lezninarjev: Verovšek Jurij, trgovec; Ver-bič Anton, preds. Sind, s speč. blagom; Velikonja Jože. akademik; Vlaj Kari, predsednik Sind, živilcev: Vrančič Ivan. pod-direktor Mestne hran.; Vider Jože, šolski upr.; Vodnik Anton, književnik. Dr. Vraber Maks, profesor; Večerin Rudolf. bivši preds. Prosv. društva; Vahen Damjan, književnik; dr. Vojska Karel, m. ur.: Vrhovec Ernest, tob. del.; dr. Vrančič Janko, dir. Pok. zav.; Verbic Pavel, prof.; Virant, preds. Dentistične zbornice; Vrhov-nfk Frane, tajnik Vodnikove družbe; Verk Karel, priv. ur.; dr. Valenčič Vlado, podr. Hran. Ljublj. pokr.: Vadnjal Adolf, tajnik Pokr. uprave; Verbič Dušan, ind. uradnik; Veble Demetrii, bivši poslanec in odvetnik; Vrhovec Stanko, šol. upr.: Vrečar Fr., upravnik listov konzorcija ? Jutra«; Virant Stanko, gl. urednik listov konzorcija »Jutra«; dr. Vrčon Branko, urednik »Jutra«; V»dic Ciril, ravn. Hran. kmečkih občin; dr. Windischer Fran, preds. Nar. galerije; Weibl Julij, načelnik skupine železarjev in kovinarjev; Wagner Rudolf, predstavnik bivše Zveze bojevnikov; ing. Weinberger Friderik, v. d. načelnika maš. odd. žeL dir.; Zore Rudi, odvetn. pripravnik; Zupan David, tajnik Društva stan. najemnikov. Dr. Zupančič Rihard, univ. prof. in predsednik Združ. šolnikov; Zupan Miroslav, preds Sind, stavbne ind.; Zebal Franc, b. poslanec; dr. Zdolšek Jože. odvetnik; X. Žemljic, preds. TEPD; Žemljic Jožko, par. Pokr. sind. ind. nam. Žerjav Mihael, int. kapetan I. kL v p." Živalic Franc, mizar; Žitnik Rudolf, obrtnik; dr. Zitko Stanislav, odvetnik; dr. Dominik Zvokelj, podpreds. Hran. Ljubljanske pokrajine; ing. Zenko Josip. dir. cestne železnice: Žužek Franc, uradnik Borze dela; dr, Zirovnik Janko, preds. Odvetniške zbornice; Žilič Stanko, vodja MPZ: Žni-daršič Josip, preds. »Slov. čebelarskega društva«. Danif te za Zimsko pomoč ! Pisarna »Zimske pomoči« posluje v Puccinije\i ulic) 9/1. Prispevke sprejema Hranilnica Ljubljanske pokrajine na račun »Zimske pomoči«. Nakazila naj se izvršujejo na račun Poštne hranilnice: Pokrajinski podporni zavod »Zhnsls* pomoč« ček. rač. 165S0. Kdor hitro da, dvakrat da! RoM smrti in poroke o MM V četrtkovem pregledu lanskih rojstev, smrti in porok v Ljubljani smo upoštevali šempetr-sko, stolno, frančiškansko, trnovsko in viško župnijo. V današnjem zakliučku prdejo na vrsto šentjakobska. bež:grajska, spodnješiien-ska in moščanska župnija. Župnija v Spodnji Šiški V Snodnji SiŠki se je lani rodilo 107 otrok, 61 dečkov in 46 deklic Kakor v drugih župnijah je tudi v tej večma mater šla rodit v porodn;šnico. kjer je zagledale luč sveta 81 šišenskih otrok. V S'aimerjevenj detr.u se je rodilo 18. doma pa 8 otrok Umrlo je lani v Spodnji Šiški 79 oseb Od teh j"h je doma umrlo 39. v bolnišnicah pa 40 En mo'*ki je utonil v Gruberjevem prekopu med kopanjem, drugi pa je bil žrtev komunističnega napada na vlak pri Trebeljem Nekaj žunljanov je umrlo v visoki starosti, dva sta b'1a stara nad PO 'et. deset nad 80 in 15 nad 70 let. Pet otrok je umrlo, ne da bi dopolnili eno leto. Poročilo se je lani v Spodnji Šiški 51 dvojic Ena spodnješišenska dvojica se je poročila v Italiji, kjer je bil ženin konfiniran. Meščanska župnija Moščanska župnija sv Družine je med Ijub-ljansk:mi najmlajša Do nedavna je bila sestavni del šempetrske župnije. Sna da med okraje, ki so v Ljubljani najuspešnejši, kar se tiče naravnega prirastka prebivalstva Lam prirastek ni bil tako velik. Še vedno pa je rojstev izdatno več kakor smrbrh primerov. Rodilo se je skupno 87 otrok, 5n dečkov in 37 deklic. Umrlo je v Mostah lani 50 oseb. in Mcer 20 moških in 30 žensk Tudi za to župnijo velja, da se je največ otrok rodilo v poTodn šnici in največ ljudi umrlo v splošni bolnici. Visok odstotek umrlih je pobral rak, pa tudi kap je oS:lo kobila. Visoka je povprečna starost lanskih mošk'h mrličev čeprav je najstarejši lani umrli moški dosegel komaj nekaj nad 80 let znaša njihova povrečna starost 78 let. Izdatno n;ž:a je povprečna starost umrlih žensk, čeprav je najstarejša ob smrti izpolnila S9. leto. Povprečna starost žensk je znašala 34 let, povprečna starost vseh mrličev pa 52 let. Kakor v drugih župnijah, tako je bilo tudi v tej lani manj porok kakor prejšnja leta Lani se je poročilo 47 dvojic Najstarejši ženin je bi! star 62 let in najstarejša nevesta 44 Najmlajši ženin in najmlajša nevesta sta do segla 19 let. Povprečna starost vseh poročen-cev je zna?ala 27 let. V tej župniji so lani zabeležili tudi 8 verskih prestopov. Iz starekatoliške cerkve je prestopilo 6 oseb. iz pravoslavne pa 2. Mestna župnija sv. Jakoba Iz šentjakobske župnije so nam na uporabo bolj skromni podatki o lanskem naravnem gibanju prebivalstva. Rodilo se je 76. umrlo pa 71 župljanov. Ogromna večina otrok se je rodila v porodnišnici m v sanatorijih, medtem ko imajo med mrliči večino tisti, ki so umrli doma. Število rojstev je v šentjakobski župniji nasproti mirnim časom znatno popustilo. Poročilo se je lani pri sv. Jakobu 60 dvojic, celo nekaj več kakor predlanskim Najstarejši ženin je bil star 79 let, najmlajša nevesta pa 16 let Župnija je lani doživela važne spremembe v vodstvu. Prvega marca je umrl župnik Janko Barle, ki je vodil župnijo 30 let. Za novega župn ka je bil imenovan dr. Janko Arnejc, ki je nastopi! mesto 5 septembra Pri sv. Jakobu je lani daroval zlato ma"o dr. Gregcrij Pečjak, ki je bil nekdaj tam kaplan. Župnija sv. Cirila in Metoda V bežigrajski župniji je bilo lani rejen h 75 otrok. Med tem je bile 40 dečkov m .35 deklic. Štirje otroci so bili nezakonski. Umrlo je 63 oseb, 35 mož in 28 žena Najstarejši lani umrli moški je dosegel staroot 96 let. najstarejša ženska pa 80 let. Najmlajši je umrl. do je dopolnil 7 mesecev, najmlajša oa po dveh dneh. Mnogo življenj ima na vesti kap. pa tudi druge bolezni so zahtevale smrtne žrtve. Poročilo se je lani 37 dvojic. 4 so se šle poročiti drugam. Prestope so zabeležili 4. Letos praznuje župnija desetletnico obstoja. Od ustanovitve dalje jo vodi župnik pater Kazimir Zakrajìek. Zaključni pregled Devet ljubljanskih župnij nudi o lanskem naravnem gibanju prebivalstva v našem mestu naslednjo sliko v suhih številkah: Zapni» šempetrsk» trnovska Sp. Šiška moščanska frančiškanska bežigrajska šentjakobska viška stolna rojstev 245 129 107 87 140 75 76 10} 24 /mti 192 90 79 50 105 6} 71 106 32 prirastek oi. upi iek + 53 + 39 + 38 + 37 • + 35 + 12 + 5 — 3 — S pnrok 126 58 51 47 109 37 60 41 22 Pregled kaže, da so bile najplodovitejše obrobne župnije, čudno pa je. da je med tistimi, kjer je bilo več srn rt i kakor rojstev, župnija na Viču. Slab pr rastek sta zabeležki tudi bežigrajska in šentjakobska župnija. Skupno se je po teh podatkih rodilo v Ljubljani 986 otrok, umrlo je 788 oseb in je tako skupni prirastek znašal 198 oseb. Poročilo se je 551 dvojic. Zanimiva bi bila primerjava tudi o g ban ju razmerja med obema spoloma. Vendar za to nimamo iz dveh župnij potrebnih podatkov. Iz drugih smo moglj razbrati isto, kar nam je že povedala statistika iz splošne boln ce. Lani se je v Ljubljani rodilo precej več dečkov kakor deklic. Razmerje v korist dečkov je bilo i'ßod-no zlasti v meščanski in viški župniji. Ženske so pridobile v trnovski in bežigrajski župniji. Pel stoletja imamo seram prsti davici Te dni je minilo 50 let, odkar Je Emil Behring:, sodelavec Roberta Kocha, odkril serum proti davici. O tem znamenitem odkritju čtamo v dnevnku »Neues Wiener Tagblatt« naslednje podrobnosti: Kakor kuga in kolera, črne koze in druge nalezljive bolezni, je bila vse do konca preteklega stoletja tudi davica šteta med najstrahotnejše epidemije, ki so od prilike ao prilike uničevale človeštvo in proti Katerim so bila v rabi sicer razlčna sredstva, ni pa bilo nobenega zdravila. Zaradi tega se je pač treba tudi v tako težkih ča-s:h, kakršni so današnji, spominjati mož, ki so postali rešitelji milijonom ljudi. Med nje je treba prišteti poleg Roberta Kocha, kj je odkril baoil tuberkuloze, njegovega zvestega sodelavca Emila Behringa, ki je pred 50 leti (1893) iznržel zdravilni serum zoper davico in ga tudi sicer spoštujemo kot odličnega zastopn ka medicinske znanosti na področju pobijanja nalezljivih bolezni. Emil pl. Behring se je rodil 15. marca 1854 v Hnsdorfu v Nemčiji. Pozneje je bil vojaški zdravn k in asistent Roberta Kocha v Berlinu. 1894 je bil imenovan za profesorja higiene v Halleu, 1895 pa v Mar-burgu in mu je bilo 1901 podeljeno plemstvo. Kot odličen raziskovalec na področju bakteriologije in raz'skovanja imunosti je dokazal, da lahko krvni serum živali, ki Redek ptičji gost z daljnega severa Prijatelji ptic so te dni opazili pri nas pedana, zanimivega ptiča severnih predelov Evrope. Pegan je majhen, močno za- upljiv in pohleven ptiček, čeprav so se ga v starih časih bali in ga preganjali, kjer se je pokazal Mislili so, da je znanilec slabih časov, da prinaša vojno, kugo in druge nadloge. Zato so ga v nemških kraljih imenovali Pestvogel — kužni ptič. Vedeli pač niso, da je doma iz smrekovih in brezovih gozdov pod severnim tečajnikom in da ga v hudi zimi le pomanjkanje piatirà prav do nas. Zavoljo tega je n.egova pojava v južnejših deželali redka in neredna. Vzbujala je pa pozornost, ker je ptič lep in se v jaticah nenehoma sprelatava,, iščoč hrane. Pegan je namreč neskenčno požrešen. Pri nas iS če le jagodičje, doma se pa čez poletje hrani skoraj izključno z mušdcami, ki se v toplih mesecih pojavljajo taan v nepojmljivih množinah Latinsko se ptič piše ampelis garrulus. nemško pa Seidenschwanz — zato ker trna rep rumeno obrobljen v barvi surove svile. Po velikosti in drži se približuje našemu dlesku, le da je celotna rdečesiva barva temnejša in kot okras mu služi najvidnejša rumena barva. Samica je v barvah medlejäa, a ima redko lastnost, da se v skromnem petju domala lahko meri s samcem. Navadno se oglaša s cvrčanjem, lei se z našo abecedo ne da n: pisati. Lenoben je po svoji naravi in se da lahko udoma-čitl. Upajmo, da nam letos ni prinesel večje nesreče, kakor je zanj njegov vedno prazen želodec. Ornitologi so severnega gosta gotovo veseli. S—č. so bile imwvzirane zoper davico in nrl-sad, napravi specifični strup zadevnih bakterij v živem organzmu neškodljiv. S tem dokazom je zapečel terapijo krvnega seruma. Obenem je razširil nazore o postanku in prebolenju nalezljivih bolezni kakor tudi o dedovani imunosti. Njegova prof Maksa zoper prehlad se je v prvi svetovni vojni sijajno obnesla. Najbolj pa je Behring zaslovel s svojim načinom borbe zoper davico. Ta bolezen je bila znana že v starih č~sih. Zelo hudo je davica razsaiala v Evropi v 16. in nato v stoletju. To je hudo vnetje sluznice, pri katerem se stvori jo belk" ste ali rumen-kastorjave. izpočetka čvrste kožnate membrane iz tkiva epitelnih celic in krvnh lesc. Patološko fnatomično veljajo za dlf-terijo vsa vnetja, ki nastanejo v tej obliki na s'uznicah in koži. Vendar velja v oo-liudnem smislu davica za vnetje v grlu. Bolezen povzročajo bacili, o katerih večina ne ve, d' jih imajo na sluznici v grlu tudi zdravi ljudje, šele v gotov'h okoliščinah postanejo ti bacili patogeni, to se pravi, da povzročijo vnetje in se pogostokrat združilo z drugimi bakterijami k posebno nevanrm mešanim infekcij?m. K'inično razlikujejo zdravniki lažjo difterico od težje, ki se Iz grla razširja globlje in postaja smrtno nevarna. Pri l"žjem obolenju, ki se po navadi le malo razlikuje oi vnetja mandljev, zdravnik po nav:di takoj ugotovi ognOjitev. Pri težjem obolenju sega c gnojite v globlje In srce oslabi. Ako ' prodre davica celo v bronhije, začne bo^'k težko dihati. Zlasti trpijo otroci. Smrt lahko n-stopi. ker bolniku ooeša srce al' pa se zaduši. Pogostokrat nastopi tudi pljučnica. Prvenstveno se sodobno zdravstvo poslužuje Behringovega seruma, katerega je pa treba pravoč sno uporabiti. Kako naglo se je Sirila uperaba tega važnega seruma takoj po odkritju, kažejo naslednje številke: 1893 je od stotisoč ljudi po nemških Posnemanja vredno! Prejeli smo: Društvo za zgradbo mrtfiih hiš v Ljubljani je vpoštevajoč dsnašnje težite p;*-like napravilo širokopotezno človekoljubno gesto s tem, da je iz uvidevnosti do ma'egi človeka kot prispevek za zimsko pomoč odpustilo vsem svojim najemnikom enomesečno najenvv.no, s čimer je bilo mnogim zelo pomagano, ker v poslopj:h Društva za zgradbo malih hiš slamijejo po večini le delavske družine. Za plemenito dejanje, s katerim je društvo v sedanjih težkih časih pokaizalo svojim najemnikom, da razume in vpošteva njihov tržiti pobožaj, se vse stranke prisrčno zahvaljujejo. To priliko porabljamo za izraz želje, da bd se vsi najemodajalci pridružili Društvu za zgradbo malih hiš in odpustili enomesečno najemnino. S tem bi n? j ol e poka-zr.li, da si Slovenci tud6 v težkih časih hočejo in znajo drug dr.genu pomagati. Pregled v blagajni Hanibal Aleksander Brummer, polltóisk; ravnatelj v mestu Lundbergu, je sedel v svoji pisarni in si z zobotrebcem srdito brskal po zobeh. Računal je bil z mirnim po-poldnevom, pa ti pride ta psarnčški načelnik Andersen iz pravosodnega ministrstva, da izvrši revizijo. Presneto, da je moral priti prav ta dan, ko je imel Hansen dopust. Njegov namestnik Hansen je imel namreč navado, da je vse neprijetne zadeve sprejemal na svoja ramena — a sedaj bo imel policijski ravnatelj sam vse na hrbtu. Pisarniškemu načein ku je izročil knjige in blagajno ter ga namestil zunaj, v od-pravnem prostoru. Tam naj se mož sam znaJde v štev;lkah! Policijski ravnatelj je poškilil v nekoliko aktov, ki bi jih s:cer rajši pustil ležati, dokler se Hansen ne vrne — a dsnašnje popoldne je bilo 'tak pokvarjeno, pa bi lahko tudi sam kaj rešil. Ko je pezneje stopil v odpravili prostor, pisarniškega načelnika Andersen 3 ni bilo več- Policijski ravnatelj se je malo začudil, da je b'l gost odšel kar tako brez besede. toda pomiril se je z mislijo, da je nemara odžel v hotel, ln tako je sedel spet k delu. M:nila je ura, minili sta dve — papirniškega načelnika še n« bilo nazaj. Tedaj «e je policijskemu ravnatelju porodil neki sum. pa ga ie takoj spet zavrgel kot neverjetnega. Samo da bi se prepričal o sme-šnosti svoje misli, je začel stikati po blagajni m knjigah. Kaj pa je to? Vsi bankovci ao manjkali, samo drobiž J« ostal tu! Policijski ravnatelj J® Imel občutek, da se stol vrti z njim vréd. Poskusil je zbrati svoje misli. V blagajn' Je bilo prej dobrih tisoč osem sto kron. Pisarniškega načelni- ka Andersena iz pravosodnega ministrstva ni poznal. Prejšnjo krat je bil izvršil blagajniška pregled nekdo drug toda izmena osebja je nekaj povsem vsakdanjega. Razen tega ni bilo v nastopu pisarniškega ia-čelnika Andersena ničesar, kar bi lahko zbujslo sum, da ni pisarnški načelnik Andersen iz pravosodnega m'nistrstva. Človek vendar ne more zahtevati kar tako, da bi ti nekdo pokazal legitimacijo! To ni običaj. A tem predrznejša postaja na ta način vsa stvar. Pol'cijski ravnatelj je že hotel telefonirati pravosodnemu minstr-stvu.. . Ne! Za vse .pa svetu, tega ne! Vsa dežela bi se mu rogala, nemara bi ga celo odpustili iz službe. Pol:cijski ravnatelj Brummer je bil ves ostali dan izredno skop z besedami, če ne najde druge rešitve, mora jutr' položiti 1800 kron v blagajno! Ponoči se mu je sanjalo o blagajniškem pregledu. Ko je naslednji dan na vrtu pravkar sede! h kavi, je prišla služkinja in napovedala — pisarniškega načelnika Andersena iz pravosodnega ministrstva! »Tu naj se hud'č spozna!« je viknil policijski ravnatelj ogorčeno in planil noter. Ker ga je bila izučila drs ga izkušnja e pred vsem zahteval, naj se mu pisarniški načelnik legit:mira. Ta je bil videti nekam osupel da imajo v Lundbergu tako formalne navade — a konec koncev je b la stvar v redu, potegnil je policijski šč:tek iz žepa in pristavil, da bi mogel pclcijsnl ravnatelj poklicati tudi pravosodno ministrstvo, če si želi še kakšnega nadaljnjega potrdila. »Gotovo ste imel: kakšne "slabe izku&nje .. .c se je nasmehnil. »Bog n« prizadeni!« mu je zagotovil policijski ravnatelj. »Ne smete me kr vo razumeti ... bilo je le zaradi reda .. « Delal je Se, da bo njegovo ženo vesello seananl-ti se z nJim ln ga je povabil g seboj na vrt. da bi popila skodelico kave, preden bi se lotila poslovnih zadev. Načelnik je pristal, pol'cijski ravnatelj pa je izrabil trenutek, da je poslr l služk:-njo s svo o zasebno hranilno knj žico v šte-di'nico, da bi dvigcila 1SOO kron — pri-bl žno vse, kar je bilo v knjiž ci zapisano. S tem denarjem je še na hitro pokril vsoto, ki je manjk ia v blagajni. Ko sta nato z načelnikom popila kavo in končala z občudovanjem ravnateljevega vrta, se je začela revizij 3.. Malo pozneje je stopil Brummer v od-pravni oddelek, kjer je b'1 ostavil Andersena. Tega ni bilo več. Njegove mape in sploh njegovih stvari tudi ni bilo. In denarja ni bilo. Pač pa je lež"l v blagajni listek z ljubezni v:m, s svinčnkom nap'sanim opozorilom: »Oprostite nam, da smo morali šalo ponoviti — toda 1800 kron je bilo res premalo!« Stari polic'jäkl sluga L?rsen se je pozneje čudil, kam nek« je izginil njegov policijski ščitek. ki ga je imel na okenski desk' v odpravnem oddelku. Lekarnar se je čudil, da ga Je njegov dobri prijatelj, polio:jšk' ravnatelj, prosi, da b;- mu jamčia za 1800 kron »racSi nepredvidenih izdatkov«. In pisanrški načelnik Andersen ter njegov pomočn k sta se čudiila, ko sta prišla neko iko dni pozneje zavol-'o blagajniškega pregleda in ju je policijski ravnatelj v Lundbergu sprejel z nerazložljivo neprijaznostjo. čim je čul, čemu prihajata, Je planil pokonci, kakor da gre za dvojico ro-parsk h morilcev, in ju je hotel poslati v z'por dokler bi se njiju 'stovet-ost natančno ne preverila Gospoda bi bila težko uš'a tej usod', da ni prišel fio pravočasno namestnik policijskega ravnatelja Hansen. V pomočniku je spoznal starega ftu-dijskega tov« r'Ss v je lahko jamčil- da sta gospoda »pristna«. mestih, ki so Imela, več kakor 15.000 prebivalcev, umrlo letno še vedno po 130 bolnikov za davico, 1894 še 101, 1895 je padlo to število že na 53 1896 Jih je bilo 43 1897 35. 1898 32, 1899 31, 1900 28 in v na-slednj h treh letih je bilo število umrljivosti dosledno 25. Serum zoper davico pridobivajo od konj. V ta namen vbrizgavajo ekstr kte tekočih davičnlh bakterij v zelo različn h mešanicah v konje in s cer v gotovih časovnih presledkih. Postopno narašča odpornost konjske krvi in ko doseže visoko imuniza-cijsko vrednost, odvzamejo konjem imuni-zirano kri !n s tem je serum pridobljen. V današnjih časih davica ni več to! kšna strahota,, kakor je bila prejšnje čase. V Nemčiji pozivajo ekrajni zdravstveni urad- s prepričevalnimi lepaki matere, naj prinašajo otroke k zaščitnemu ceplje-ju In matere r:de uboga o, saj jim je otrokovo življenje in zdravje najsvetejše. Da se ti živi zakladi ohranijo, nam je dal Emil Behring eno izmed najvažnejših sredstev v roke. inalili© svetilke Zgodovina razsvetljave osvetljuje nadvse uč:nkovito poseben del zgodovine človeške kulture. Odkar je Prometej, kakor pripoveduje pravljica, prinesel cgenj na zemljo, pa do današnjih dni so se ljudje trudili okoli ognja predvsem zar:di tega, ker je ogenj naš najstarejši vir svet'obe. Od kresila do žarnice je vel'k razvoj in dolga pot. če danes uporabljamo za svoje gl vno svetilo elektr čno luč. smemo o >ognju* jedva še govoriti, kajti pojem og.:ja je postal v dcbl tehnike zelo omejen. Kovinska nitka v žarnici ali neonska cevka nista ogenj, oz'roma plamen v dobesednem pomenu, temveč s'nio njegovi daljnJi sorodnici. Bodočnrst bo gotovo na.^a še druga sredstva, ki bodo porabo energije v svetlobne ramene še bolj odmaknile od svojega praočeta ognja. Narava sama nam nuli za to trditev najboljše dokaze. Kar je človeško izkustvo s trudom spravilo skupaj in doseglo po tisočih in tisočih poizkusov, to je narava sama cd sebe igraje ustvarila, žival!, ki s kem'čnim! pripomočki proizvajajo svetlobo. so nam znane danes v prav velikem številu. Najbolj znana med njimi je pač kresničica, ki jo srečujemo v večerih visokega poletja, ko se spreletava rad travniki. V morsk'h globinah, kamor ne prodre noben žarek senca, pa živi na stotine in tisoče vrst vseh mogočih rib, ki ima io v svojih tina'ih nekakšne »oči«, proizvajajoče svetlobo. Svetlika-je morja izvira zagotovo od številnih majcenih bitij, ne-k"kšne vrste bakterij, ki razpolagajo s sredstvi za pro zvajanje svetlobe. Pod gotovimi pogoji dajejo milijarde bakterij morski vedi fosforescujoči sij in v svetlikajoči se srebrnih grivah, ki z valovi ponoči udarjajo ob morske bregove, se nahaja na mrijarde teh živalic, ki pomeni vsaka zase majceno svetilko. V najglobljo skrivnest k"tere koli teh majhmh »svetilk« ni prodrl še noben človek s svojim razumom. Zli se pa, da na- staja ta svetloba po kemični poti. živalice ki se svetlika o, je n~mreč mogoče gojiti tudi na umeten način, če napolnimo s kakšnmi živalicami steklen'co, bomo čez nekaj časa lahko ugotovili, da njena vse-b'na žari v m'rni svetlobi. Vsekakor pa je za proizvodnjo takšne svetlobe neobhodno potreben k'sik. Kisik pa se v morski vodi razmeroma kmalu iztroSi. če hočemo torej delati uspele poizkuse s t kä imi ž'valca-mi, moramo vsebino steklen'ee s svetlobnimi bakterijami pogosto stresati, da na ta nač:n kontroliramo, če je v pesodi 5e dovoli kis'ka. Efekt'vna jakost svetlobe teh najmanjših svetilk se ire d^ čisto podrobno dògr.ati. Medtem ko predstavlja svetloba, ki nam jo da-'e moderna žarnica, le majhen oflomek pretvorjene množine energ;je, bodisi iz premoga ali na podl-gi vodne s:le- ter se izgublja vse ostalo v toploti, kemičnem izžarevanju itd., je narava v svojem delokrogu zelo štedljiva in ne potrati pr-v ničesar. Narava kot najsmotre-ejša gospodarica se v teh stvareh do danes sicer ne da natančno kentrolirt', dognanja raznih učenjakov pa nam kažejo, da -"e svetlina moč bakterij najmanj dvakrat večja v primeri s porabljeno energijo, kakor pri raših n-j-prvovrstnejšiih žarnicah. Najmanjša ž'valica torej sama v sebi n" zelo enostaven na-č'n rešuje zapleteno proceduro pertvarja-nia energije v svetlobo :n ta način ni 'e hiter, temveč tudi izred-o koristen. K'.s'k vpliva na svetfne organe in s tem, da ga ž valica vdihava, pro zvaia z njegovo pomočjo trenutkoma svetlobo. Kadar na zmanjka kisika, zman-'ka tudi luči. Pri vsem tem je zelo zanimiva ugotovitev da bakterije, ki svet'jo. nepretrgoma izžarevajo svetlobo — seveda če imajo na razoo-lago dovolj k's'ka — medtem ko krenrči-ca lahko uporablja srop'Če svodih ž rkov j poljubni smeri ter s temi žarki lah"co sveti, ali pa tudi ne sveti, kakor se ji pač poljubi. ' rokraka zvezda, na noč pa se zgrne v kroglo in ščiti pred mrazom nežne prašnike, ki vibasto obdajajo v večjem številu prekata-sti pestič. Ob njih stoje cevasti medovn ki. Zreli praàniki se nagibajo nad nje, tako da se mora redka žuželka, ki pride po med, oprašitl s pelodom. Dolgopeeljati pritalni listi zrastejo jarici šele potem, ko je od-cvela. Jarici drugujejo po grmiščih, redkih gozdih :n ob njihovih robovih razni teiohi, kakor rdečekrastocvetni črni teloh (hellebo-rus niger) ter belocvetni vrsti dišeči teloh (h. odorus) in hostni teloh (h. dumeto-rum), prvi z dlakavimi, drugi z golimi listnimi roglji. — Na ilnatem svetu ali peščenih tleh, kjer je oddrsnil sneg, se pokažejo često še v polni zimi zlata kolesca lapuha (tuss'Iago farfara) na nizpih dlakavih stebli hin kmalu za njim zacvete ob gorskih potokih bela jc-iša (alnus incana), ob nižinskih vodah pa odpre svoje drobne cvete njena sestra črna jelša (a. glutinosa). — V lokah, kjer se je odjužil sneg, prikima na dan dremavi mali zvonček (galanthus nivalis), po obdelanem svetu pa se zasvetijo bele zvezdice kurjih črevesc (stellarla media); tudi trdož vi plešec (capsella bur-sa pastoris) odpira svoje majhne križaste cvetke in marjetica (bellis perennis) sili s cvetn'mi koški v zlato sonce. Tako vidimo, da ima zima poleg ledenih cvetlic na okenskih šipah tudi živo cvetje, redko sicer :n skromno, pa v mnogem ozira še zanimivejše kakor poletno v njegovem razkošju. s. B. Orodje v zaklonišču naj bo stalno na istem, preglednem in pripravnem mestu. Priporoča se namesatev v stojalih. Kronika * Najn°vejša tehnična visoka šola v Nemčiji je tehnična fakulteta v Linzu. Zaenkrat so otvorili oddelek za arhitekturo, predvidene oa so še alkuitete za prirodo slovne vede z oddelki za matematiko, fiziko in kemijo ter posebna fakulteta za gradbene nženjerje. Kljub vojni je število visoki hšol v Nemčiji naraslo. * Predstave muanske »oc^ie«, Lani jp bilo poslopje milanske »Scale« ob letalsk?m napadu tako poškodovano, da so predstave v gledališče do nad Ijnjega onemogočene. Zaradi tega so preis t ave tega zavoda sedaj v prostorih gledališča v Comu k mor se je preselila uprava Scale z vs';m osebjem in rekv ziti. Letošnja sez'ja »Scale« se je pričela z Boltovo opero »Mefisto-feles«. * Zakladi iz Hcrkulana gredo v Ameriko. Angloamericani so začeli iz Južne Italije odnašati razne starine Posebno so se spravili na starine mesteca Herkulana v bližini Vezuva. * Sven lieti in govori preti huj kačem. V švedskem listu »Folkeds Tagbladsd« p -še znani raziskovalec Sven Hedin o kul-tnrnih stopnjah raznih ljudstev ter osvet-liuie zasluge Nemčije za kulturni napredek človeštva. Posebno o tro prijema pisec tiste kroge na Švedskem, ki računajo s skorajšnjim koncem vojne in porazom Nemčije. Svojim rojakom očita, da se drznejo lučati kamenje v r,a-cd. ki se tako junaško bori za svojo čast. Na k neu ugotavlja, da je vsa sreča za Švedsko v tem. da ima vlado, ki ščiti nevtralnost in se ne da z?rlesti v vo:ne mahinaci:e. * Štiristo nemških kuhinj za ruske otroke. Iz Berlina poročajo, da je bi'o pod okriljem nemške oborožene s le doslej ustanovljenih nad 400 kuhinj za prehrano ruskih otrok iz zasedenih czemelj. * Optisi italijanskemu generaIu. V Rimu je bil aretiran bivš' rcve'jnik neke itali;anske armade Carachiolo di Perolet-to. Po kapitulaciji Italije se je m:ž skrival v nekem rimskem samostanu pod frančiškansko upravo. Oblekel si je me-nl'ko kuto ter s: j® raciji ime patra Franta ška Maria Saltellila. Pri neki preiskavi ^mf^pm 1*9 paro———— III, slmšasslšssi koncert Jutri v ponedeljek, dne 10. t. m. bo Wehrmachtsender La bach — R dio Ljub-1 ana priredil v veliki unlonski čvorani pod vodstvom znamenitega dirigenta O-swalda Buchholza III. simfonični koncert poveča-neg Rad jskega orkestra z naslednj m sporedom: 1. Brahms: Simfo-ija št. 2; 2. Dvcfr.k: Zlati kolovrat; simfonična pesni-tav; 3. Smetana: Iz cikla >Moja domovinam. simfonična pesnitev: Vltava. Iz Smetanevega simfon'önega c'klusa »Moja domovina« je prav gotovo najbolj znana in priljubljena simfonična pesnitev »Vltava«. v kateri slika skladatelj tek te mogočne češke reke in življenje ob n ej V temni senci češkega lesa izvirata dva studenčk". Prvi žubori veselo in toplo, drugi pa teče hladno in mirno. B'stri valovi skakljajo od kamenčka do kamenčka, oba vrelca se združita in leskečeta v z~>rji jutranjega sonca. Tako nastane potoček, k je začetek mogočne reke Vltave, ki nara-se po svojem teku po češki zemlji v mogočen veletek. Tek Vltove nas vodi skozi goste šume, v katerih se oglaša veselo lovsko življenje. Iz šum pridemo v ravnino kjer zasliš mo veselo družbo svatov. V mesečini rajajo vodne vìe, po njenih srebrnih valovih, v katerih 9e zrcalijo cbrisi tem-n'h grafov, pomnikov nekdanje slave. Vltava pada preko nešteto katar? k to v in v mogočni široki strugi se veličastno vali proti matuški-Pragi. Tu jo pozdravlja starodavni Višehrad, nakar počasi izg n ja v ca"javo. Na koncert z izredno lepim sporedom opozarjamo. Z četek bo točno ob 18. ur konec pa bo ob pel 20. Vstopnice se dobe v teku jutrišnjega dneva v knjigarni Glas. bere Matice in pri večerni blagajni v hotelu Union pred začetkom koncerta. ga je republ;kanska milica odkrila in zdaj se bo moral zagovarjati pred posebni pi sodiščem za zaščito države. Dne 15. julija lanskega leta je razpolagal ta general s 30 divizijami in pol milijona možmi, katerim je bilo na razpolago 15500 topov, večje število strojnic in drugega orožja. Dva meseca pozneje je bi že brez vojakov in brez orožja. Sodišče bo terjalo od njega pojasnilo, kako je zapravil svojo vojsko. u— Nova grobova. V visoki starosti 94 let je umrJ v Ljubljani g. Franc Cibrr. Bil je med najstarejšimi Ljubljančani. Na zadnji peti bo poromal danes, v nedeljo ob 14. uri iz kapele sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. — V Zeliml.iah je dne 2. januarja v 76. ietu starosti preminil g. Ivan Kramar. Za njim žalujejo rodbine Kramar. Twrdy. Centa in P^diogir. K več.ie-mu počitku so položili dobrega moža na domačem pokopališču. — Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Peroka. V cerkvi Marijinega Oznanjenja sta se poročila g. Zupančič Lacko, akademik in gdč. Legovič Grozdana, ab -turientka, oba iz Ljubljane, čestitamo! u— Poroka. Poročila sta se na Novega leta dan g. Žitnik Milan, poštni uradnik in gdčna Babšek M mi. Iskreno častitamo! u— Op°zorilo državnim upokojencem. Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine objavlja: Glede božičnega prispevka osebnim in rodbinskim upokojencem države (pokrajine) v iznosu oo 500 lir in za vsakega rodbinskega člana po 100 lir se opozarjajo upokojenci na čl. 4. odredbe šefa Pokrajinske uprave, ki se glasi: »Pod pogoji čl. 3. dobe rodbinski prispevek po tej naredbi -tudi uslužbenci ki po splošn h predpisih ne prejemajo rod-binslrih doklad. Ti morajo v 8 dnsh po objavi naredbe prijaviti cblastvu. ki jim izplačuje prejemke, rodbinske člane in predložiti potrebna dokazila n pr. rodb:n-sko knjižico, rodbinsko polo ali izpiske iz matičnih knjig.« Po dobljenih informacijah finančna direkcija rima vseh potrebnih uradnih podatkov glede števila rod binsHh članov (žene in otrok) 7.a vce tiste upckojerce, ki p ejemajo pokojnine po predpisih zakonov iz leta 1923 in 1931. V primerih, ko je upokojenec (upokojenka) prejel po svojem mišljenju premalo na za otroke pa ne) mora nuditi zgoraj citi-prispevku, (n. pr. samo 500 lir. za ženo ali ranemu členu naredbe. u— Naročnike »Razgledni jutra«, k' svoj h izvodov še niso dvigni, naprošamo, da se č mprej zglase v upravi »Jutra« v Narodni tiskarni. V zalogi je še nekaj izvodov »Razglednika«, da jih lahko dob? tisti, ki se zanje zanimajo. Za naše knj1-goljube in knj žnice p-> je na razpo'ago še majhno število vezanih izvodov »Razg^l-n'ka«. tiskanih ra fnejšem papirju. Dobite jih prav tako v upravi »Jutra«. u— Važno za vsakogar sedaj tn v bodoče je znanje stro'ep'sja. stenografije, knjigovodstva itd., ki je potrebno v v-Tkem zasebnem ali javnem poklicu. Novi tečajl prlčno v ponedeljek 10. januarja. Izbira predmetov po želji. Priporočljivo tudi di-j2kom-:niam. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učTšče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Nove znamke Na naš°m fil'telistlö-nem trgu postaja od dne do dne živahneje. že nekaj dni se prodajajo ra pošti preti-skane znamke Ljubljrnske pokraj:ne. Fi-latel sti- ki so jih že težko pričakovali iih vneto kupujejo, četudi serre še niso kompletne. Bivše italijanske znamke so pret!-skane s slovenskim (kranjskim) grbom in nemško-slove-skim napisom: LjubUansk" pokrajina. Tehnična izdelava je brezhibna in neprimerno boliša od bivS'h ita'iianskih pret'skov Co Ci. Paziti bi mer li le nekoliko bolj na barvo, ko je pri rdeči barvi pretisk skorai nečitlJ'v. S to izdajo je število slovenskih znamk z"«itno raraslo .n bo filatelist'čni trg v Ljubljani po dveletnem mirovanju oživel. Naša mala pokrajina bo posta'a z^pet zan:manie mednarodnega filatelističnega trga. Kakor slišimo, že prihafjo naročila iz inozemstva. Darujte za Zimsko pvmoč! Kjer koli govorite g danai' Kfih razmerah — vedno se spomnite tei# po* moči! u— Lov na kite je davna zgodba zanimive knjige »Beli kit«. izšLa v založbi »Plug«. Miklošičeva cesta 30. Ugodni plačilni pogoji! Zahtevajte prospekt! u— Namesto venca na grob pok. dr. Gvida Debelaka je poklonila družina Ka-čič 150 lir za begunce. u— Angleš,lo-slovenski besednjak R. Škerljeve bo izšel najkasneje marca 1944. Obsegal bo približno 20.000 besed z dodano izgovarjavo. V prednaročbi. ki jo sprejemajo najdalje d0 15. I. 1944 vse knjigarne in založba Re; 1 j-va cesta 13/1, bo veljal besednjak vezan 90 lir, broširan SO lir. u— Učite »e etrojep sja! Novi eno-, dvo-5n trimesečni tečaji prično v ponedeljek 10. januar a. Največja moderna strojepis-nica. Vpisovanje dnevno. Posebni tečaji tudi za ste ograf'jo, knj govodstvo itd. Izo:-ra predmetov po želji. Prlporoč jivo tuli dijakom-inj m Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— 2cgOza, zadruga majih gospodarjev speroča, da bo delila redna krmila za januar tri tedne, počenši z 10 t. m. in s cer po 1 kg na er.oto. Vsak član prejme poo-vico otrobov- polovico riževe zdrobljenke. Vrstni red je n slednji: prvi teien (10 januarja) številke 1—1000 drugi teden (17. jan.) številke 1001—2500. tretji teden (24. jan.) številke 2501—4000. Abecechr red za posamezne dneve je tale: pcnedel ek A—G. torek H—N, sreda O—R, četrtek S—2. Zamudniki delitve na ponedeljek lahko prejmejo krmila našle inje dni v tednu, en ko prejmejo tudi zamudniki prvega tedna krmila še v nas ednjem tednu. Kdor zamudi prejem krmil v času delitve treh tednov, mu krm la zapadejo. Pi os mo ponovno, da se vsi prejemniki krmil tečno drže vrstoe-g? reda, oa ne bo zamere, ako bodo zavrnjeni. če pridejo ob nepravem času- — Nov popis stan'a živali bo izveden v januarju takole: V3ak prejemnik krmil bo t.a dan ko je njegova vrsta 7. prejem krm'1, javi tečno število in vr3to svojih živali ter predloži svojo nabavno knj'žico v žigosanje za leto 1944 Ob tej pri iki poravnajo društve. ni član: članarino za leto 1944 v znesku 25 lir, z družniki pa obvezen prispevek za list 15 lir. — Kdor je izgubil nabavno knjižico, pre me novo proti plačilu 5 Ur. u_ Objava. N°vi tečaji vseh tuj'h jezikov in strokovnih predmetov (knj gcvcd-stva, stenografije, £trcjeph:'a ifd.) prično 10 januarja. Pouk po najnovejših in najuspešnejših metodah. Prvovrstni profesorji. Dnevni in večerni — začetni in napred-neiši oddelki. — P:o~nekti na razo-la~o. Vpisovanje dnevno. Trgov-ki učni zav^d, Kongresni *rg 2-II. u_ Vodnikova pratika 1944 ie prava ljudska čitanka ter v svojem koledarskem delu koristen priročnik in z raz-imi podatki zanesljiv svetovalec za vse leto. Gasparijeve podobice svetnikov ro že davno udomačene med nami. Ker leto-, večna trgovcev ne deli koledarjev, je povpraševanje za Vodnikovo pratiko izredna živahno Vodnikove kniige bedo v kratkem razrrodane. Zato naj se vsi. ki še nimajo letošnje Vodnikove pratike. čimprej zglase v pisarni Vodnikove družbe. Narodna tiskarna, ali pa v Tiskovni zadrugi. Selen-burgova 3 oziroma v Učiteljski knjigarni. Frančiškanska 6, kjer za lir 25.50 takoj prejmejo Vodnikovo pratiko 1944 in odlično Matičičevo povest »Petrirka«. ki ž an je med b avci veliko odobravanje. u_ Dnevno s« vrši pouk za d jake srednjih in ljudskih šol v učnCm ravodu »Ko-repetitorij«, Mestni trg 17-1. Važno za pri-vatistel Informacije dopoldne in popol-dne. . .. , u— Dijake, dijakinje in pnvaVte opozarjamo na učne tečaje iz vseh predmete v in jezikov v posebnih oddelkih Poučujejo profesorji z dolgoletno prakso. Ne_ odlašajte, vpišite se takoi. Odlični usr>ehi s'ro-ga disciplina — V7dctvo učnih tečajev. Miklošičeva cesta 22/L — Delavska zbornica. u— Za desinf^kciip u«1 in grla dobite v vsaki lekarni FOUMICOT PASTILE! u— Visokogolke-ci in sredn"eä«lci, ki nimate rednega pouka, izkoristite proari čas da se priučite prakt čnlh predmetov: strojepisja! stenografije. knjigovodstva itd Novi tečaji prično v ponede'jek 10. janu r-ja. Izbira predmetov po ž^lji. Vpisovanje drevno. Zahtevajte pro-p kt: Trgovsko nčTšče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pijte Zikino čajno mesan'co z Aci-troiicm . »DOLOREX« tablete se priporočajo pri gripi ln boleznih piehlada ker znižajo temperaturo, olajSajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni m revmatiz-mu. »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. Ba-hovec. u— Ugodne plačilne pogoje za knjige nudi svojim naročnikom založba »Plug«. Ljubljana, Miklošičeva 30. Mesjčr.a naročnina znaša 40 lir v 6 mesecih 4 krasne knjige! . u— Opozarjamo dijake-injc vseh šol, ki n'majo rednega p^uka na naše instrukcije vseh predmetov in jezikovne tečaje, ki vam nudijo jamstvo za uspešno dovršitev razreda. Ločene skupine po razredih — posebne učilnice. Vpisovanje dnevno. Specialne strokovne instrukcije, Kongresni trg 2-n. * Primorci! Edina za ljudske soie in edina od oblasti odobrena je »Bobič, Sb-venska slovnica s pravopisom«, ki je bšla v založbi Kleinmayr & Bamberg, v Ljubljani. Miklošičeva 16. u— Peciini praèek v odl čni predvojni kakovestii zdeluje laboratorij >2kci. u— Rebulo, pristno iz Brd. točimo tudi čez ulico. Odlična kuhinja. Gostilna Lovšin. Gradišče. u— Fosfatna mcka za otroke, dodatna hrana visoke hranilne vrednosti za malo deco Vsebuje o gensko ve ana f sfor in kalcij Izdeluje: Zikin laboratorij, Ljubljana. u— Pouk step-plesa se* prične spet v nekaj dneh. Poučuje Pogačar Drago, solist opernega baleta. Prijave dnevno med 12. in 14. uro v Gimnastični šoli Milene Go-vekarjeve. Muzejska 3. u— Nesreče. Katarina Kcšmrljeva, žena pismonoše iz Ljubljane, je na cesti padla m si zlomila desn co. Prav tako je postala žrtev poledice 72 letna mestna oskrbovanka Karolina Galičeva, ki si je zlomila levico. Učitelj Miroslav Kokolj se je vsekal v levico, posestn kova žena Ivana Kocmurjeva pa je bila napadena od psa, ki jo je vgriznil v desnico. Iz Trsta »La Bohème« v t.zu&.»eui gled l fcču. Za Novo leto je b. la na odru trž^kega gl-da-lišča pie_stava znamenite Pu.cjujlv^ opi_ re »La Boheme«. Uspeh predstave je bil iazme.no lep. Dirigiraj je kapenik Vatto. V obeh vodiki h vlogah sta sodelovala Adri-jana Penis in Ma.ij FLip'peachL 2ùvch-n odziv tržaškega gledališkega občln_t. a je vzbudil v zadnjem öosu Vcr-ijev »Falstaff«. Protagonist je bil M. Stabile. Razstava jaslic. Na Sivestrovo je bila otvoi-jena v navzočnosLi številne g-: občlnst/a slikovita mzstava izbranih, okusno i2sdela-nih jasiic. Jaslice so bde raz.tavljene v galeriji palače Tergeste©. V okvüu razstave so bile napovedane posebne ml-din-ske predstave. Razstava orientalnih preprog otvorjena. Dne 1. januarja je bila otvorjena v prostor h tržaške umetnostne galerije razstava izbranih orientalskih prepreg. Zanimanje občinstva je precejšnje. Novoletna nagrada 20.000 lir. Na tržaškem dirkališču so bile za Novo leto velika konjske dirke, ki so bile tudi! za B-žič. Dirke so bile za novoletno dirkalno nagrado 20.000 lir. »Jarko In Metka« v tržaškem gledargčn. Dne 6. januarja je bila v trž škem gledal šču premiera znane Humperdinckove mladinske opere »Janko in Metka«. Vsak dan nezgode. 161etni Adolf Sed-mak iz Sv. Križa je hotel stopiti na vlak. P3 je po nesrečnem naključju padel in dobil poškodbe na levi stegnlci. Po levi peti se je ran 1 med delom v mizarski delavn ci 171etni Marij 2ivc. Oba ponesreče ca s*a bila prepeljana v tržaško bolnišnico- kjer se zdravi tudi 461etni s'uga Ciril Zaldi, ki so ugotovT pri njem sledove alkoholnega zastrupljenja. Lažni hrvatski častnlk razkrinkan. Poročali smo že o brezuspešnih sleparsk h poizkusih 1 žnega hrvatskega častnika, ki je poizkusil svojo srečo pri drnž nah Padovan ter Bonetti. Tu3i tret'i po zkus pri ge. Scalchi v u'ici sv. Mihaela 3 se je ponesrečil, četud: je navajal, da je bil z domačim sinom v ujetništvu v Neaplju. Ko je prišel čez nekaj čas- po obljubljeni denar za sina in pismo, sta ga čakala v ulici sv Mihaela mestna stražnika, ki sta odvedla 1 žnega hrvatskega častn ka na policijsko stražnico TukaJ je skesano prizn 1 svoje kleparske rro'zku.se. Ugotovili so. da gre za 201et-ega Boštjana Berr.obicha. ki je po rodu iz Istre. Beietnica KOLEDAR Nedelja, 9. Januarja: Julijan. Sv. Družina, Vital. Ponedeljek, 10. Januarja: PaveL DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ko dekleta zorijo... Kino Sloga: če ti veter vrata zapre. Kino Union: Enkrat v letu. * Kino Moste: Ko spet zašije sonce. Kinematografi v ponedeljek nespremenjeno. III. simfonični koncert v ponedeljek ob 18. v veliki unionski dvoranL DE2URNE LEKARNE Nedelja: Mr. Bakaičič, Sv. Jakoba trg št. 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. PonedeljeK; Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia. Gosposvetska 4, Bo-knec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica 2 i t -k o, Pleteršnikova ul. 13. ZATEMNITEV je strogo obvezna cd 17. do 6.30 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 9. januarja, ob 16: Robinzon ne sme umreti. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 10. Jan.: Zaprto. Torek, 11. Jan., ob 16: Cvrček »a pečjo. Red torek. Sreda. 12. jan., ob 16: Normanski Junaki. Red A. OPERA Nedelja, 9. Jan., ob 16: Trubadur. Izven. Gostovanje tenorista Ivana Francia, člana zagrebške Opere. Cene od 36 lir navzdol. Ponedeljek. 10. jan.: Zaprto. Torek. 11. jan., ob 16: Predana nevesta. Red B. Sreda. 12. Jan., ob 15.30: Snegurodta. Red Sreda. • Zaradi obolelosti baritonisfa Janka Ve-kcslava je morala biti na praznik, v četrtek 6. t m. predstava Verdijevega »Trubadurja« odpovedana. Vstopnice, ki so bile kupljene za to predstavo, valjajo za danes, v nedeljo. 10. t m., ko se uprizori »Trubadur« z gostom Ivanom Franclcm Današnja predstava je razprodana Opozarjamo občinstvo, da bo Franci gostoval v »Trubadurju« za vse abonmaje in tudi še izven, tako da bo imelo občistvo priložnost dobiti vstopnice. Gledališkim ab^nentom. Vodstvo gledališča sporoča: Zaradi božičnih p:a- ikov in deloma zaradi nekaterih oboeosti opernih članov se niso mogle vršiti abonent-ke predstave po predvidenem redu. Prav tako ja zastal potek določenih predstav zaradi nenadne obolelosti ge. Vidalijevn in g. Janka. Za tekoči teden so določane predstave za vse abonmaje, tako da bodo prišli vsi na vrsto. Otroci, ki sodelujejo v m'adinski epere-ti »Princeska in zmaj«, bodo imeli skušnjo v ponedeljek ob 15. uri. Obvezno za vaške otroke in palče. RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 9 JANUARJA 8 00—9.00: Nede'jski pozdrav; vmes od 8.30 do 8 40 poročila v remšč ni in s'oven-šč ni. 9 00—9 30: Orgelska glasba. 9.30 io 9.45: Nedeljsko razmišljanje 945—10.00: Prazn'čna glasba. 11.30—12 00: Slovenska ljudska ofdaja. 12—12 30: Javni koncert; igra godba SS. 12.30—1245: Poročila v nemščini in slovenščin1. 12 45—14.00: Koncert glasbe za r zvedrilo. 14 00—14.10: Poročila v nemšč ni. 14.10—15.00: Pozdravi iz domovine; isra Rad jski orkester, vodi d5-rigent D. M. škarec, sodeluje Komorni zbor. 17 00—17.15: Poročila v nemšč!n! tn slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—1800: Kmet jsko predavanje. 19 00—19 30: Klavirski koncert; igra M ri-jan L'povšek. 19.30—19.40: Poročila v slo-venščni. 19.45—19.50: Pregled sporeda. 19 50—20 00: Mala glasbena medi.gra. 2100 do 20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21 00: Danes :gra Str uss. 21.00—21.40: Iz Wag-rerjevih del. 2140—22 00: Prenos vojaške oddaje iz Beograda. 22 00—2210: PoroVja v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. KULTURNI PREGLED Nekako pred 110 leti. 19. januarja 1334. je dospela iz Par:za v Benetke po dolgi poti preko Genove. Pise in Florence nekoliko ne a-vadna. rekli b1.. svojevrstna zaljubi iena dvojica. Njemu je bilo okrog 23 let; bil je plavclas mladenič eleganten in zal. z do'g mu mehkim lasmi: njegovo vedenje je razodevalo človeka iz bolj-e družbe, kakor so ßa vzgojili m izbru-sil parišk; saloni: vešče oko je megle- opazit to tud; tedaj ko je bil iz prirojene živčnosti a'i iz muhaste upornosti »:zvcn forme« Z obraza in 'z vsega gcvcrienja ie sciala duhovito®1 človeka ki se mu n bi'o treba siliti, če ie hote' bif :zreden in zan miv Ona je bila temnolasa bo'j n'eresantna kakor lena ;n starejEa c,d 'ju b:moa; takrat se 'e že bližala tridesetemu letu Imola je bujne kodraste la^ it? velike, črne oči. k; so m'kale z m°enetièno si'o. kakor sc se nekoč izražali V vsem. kar je kaza a "'n govorila. se je razodeva!a močna fantazija za katero so p'ale temne strasti, vendar je pr vsem tem ime'a zdrav uravnovešen razum i" že bortatc izkušenost o živi jen ;u in ljudeh B:la je to ena najznačilnejši ir nai/an mi-vejri'n za';ufeljenih dvoje, kar jih je mogel ro-mrnt:čni Pariz, v katerem so zadnji odmev1 ve'ike napo'eonske pustolevšč ne prehajali v literrturo n umekioft nos!at: v na bolj romantično mesto na Jadranu On «e ie pisa> Alfred de Musset in ie h;l leta 1834 na g'asu kot m'?.d. izreden pesnik, ki so o njem govorili po vseh rwri;k'li sa'onh- označevala ga je bvro novska b'a/iranost združena z modnim dandvs-mom n izziva'no iron'jo nasprot- vsem mali-kom tega časa Čenrav ie včas' zismehova remantizem je bil izraz to roman t cen poet da Te več' bi! je zgraien fio romantičr.cga člo veka nrav »''en£rnt du s:ec!e« častilec oseb nega jaza jn izn vedovalec iactn h zablod « poznejših »Ccnfess'ons d'un enfant du s'ècle« Ona se ie imeneva'a A man tine-Luci'e-Aurore D u p i n. vendar jo je pod tem imenom po- Im 1 ll&hszni znal samo ožji krog znancev Büa je p-sateljica Leta 1331 je izdala svoj prv roman »Rose et Blanche« pod psevdon mom Jules Sand Pred dvema letoma (1832) ie obiavla romar »Indiana« pod 'menom George Sand To moško ime j; je ostalo in pod njim je pcsta'a skivna no vsej Evropi. literarne nesmrtna Ime ie pričevalo o n;en; ljubezenski zver z rotrano-p scem Julesom Sandeauiem: od njegOTeßa pri-mka je cdpahnila kmčmco in dobila Sand Njen osebni ljubezensk rc,man pa n:kakor ni bil prvi. saj se je nadarjena Dupmka že kmalu no dovrš:tv- samostanske vzgoje poročila z ha ronom Dudevantom 'r je bila tedai že — kakšen nogum za tiste čase' — tri leta ločena Z-i'uibljenca iz Pariza sta se nastanita v hotelu Daniel; na Riva de Schiavami: vsa- tako so piscu teh vrst:c pripovedovali Benečan-, ko je dobrih sto let po pustolovstvu Musseta in Sandove užival pr jetna eleganco tega hotela Med zaljubljencema katerih odnos je stopil v zgodovino kot znač;!en primeT romantične ljubezni in po katerem še vedno brskajo neizprosni iska'ci drobnih biografskh dejstev — med tema malce vihravim3 zaMubliencema ni bilo nič kaj vzorne sloge Zdelo se je. da sta že nekaj čaca pusta zakonca, ki zakrivata razočaranje in po vsakdan ien je svoj'h čustev z obi-čajn-mi prepirčki Musset ie b'l ljubosumen na Sandm'0 — ljubosumen zaradi njene preteklosti in nemara tudi zboo lahkomiselne koketnosti. s katero je neugnano dražila svoje čute 'n iskala čustvenh senzacij, k- jih je morda potreboval njen umetniško snujoči duh V resnic je bila vednr znova žejna ljubezni, te na vdihova'ke njenega dela Z Mussetom je b:lo drugače Sandova je bila prva ve!:ka ljubezen v n;egovem življenju tista ljubezen k' jo včas 'stovetimo z usodo Bil je sila občutlj:v človek kakor pristoja poetu: v njegov b čustvih je pre-v'adoval svojevrsten nagib, ki ga je silil k bolesti. Nobena stvar, tudi ljubezen, se mu nI zdela močna in pr stna, če ni bila združena z bolestjo Za njegovo trdovratne ifkanje bolesti je nemalo značilna anekdota, da je nos'1 na prsih medal'on s sliko Sandove in mcdaijon je imel bodice, ki s; j h ic vsake to'iko. ko sc je bil pregrev! zoper ljubezen zaril v kože m trpel bolečine Če je mei ta čudni medal c.n v Benetkah, 'e naibrž krvavel uid- tedaj k-^jti zaradi prepira s Sandcvo je kliubiroJe odšel na u'"co :n se zabaval s poce~t 5m; prncarami A že 5 februar:a ie nastor;'a hudi kriza: Alfred de Musset zbolel za • "ka močvTf-ko mrzlico in njegovo m'ado ž'- " t'c je bilo petnajst dn> v staln- nevarne-':' S-ndova ie ljubeče skrbe'a zani r. mu st-egla vendar ;e to ni motilo da bi ne stop:'a v ljrbezenske cd-nr.se z >,.u-'etovm beneškim zclmvn-kom dr P:etrom Pagc'lom Jc b;l v tej malomarn ljubeznivosti znak no'ian'cs« nrel.ama z M isse-tom ali pa nienc, ma^evanjc nad v'nim n ne zvest;m ljubimcem? Nastopila je tudi ljubezenska kriza poha z 'ta:e' anih n drugekrat-do besnosti razp'amte' h stresh mučne bo'esti. tndi-tične<»a izigravanja: prava ljubezen po okusu romantične dobe V leo'h nism h George Sandove iz Benetk (»Lettres d'un vcvageur«) na:demo o np le neka i sledov Toda roman z Mussetr/m ji je obrodil knnževni roman »Kile et lu:«, iskrene izpoved o tej živčno bo'estni in vendar duhovno op'ajajoči ljubezni, ljubezni byronovskega dandvja — pesnika -n p satelji-ce hoffmannovsko-scotovskcga tipa Müsset ie opeval vihravo plapolanje in žgoče muke svoje 1'ubezni s Sandnvo v svojih elegijah nočeh (Nuits). k; izražajo 6vojcvTSten način nicgm-e ljubezni O Muza — pravi v pesmi »Avgusto-va noč« — kaj mi ie me za smrt ali življenje, jaz ljubim in hočem bledeti ljubim n hočem trpeti Takisto izraža ta svoj ž vljen ski na zor ki mu ie življenje kakor sen sreča begot •ia prikazen bole*t usodna numost m sponvn-vse. kar nam osta:» za ž-vMenietn Ir n* ne kern mestu vzklika pesnik: »Le seu' bien qui me reste au monoe est d'avoir que-queftre oleuré«. edina dobrina ki m- ostaja na »vetu. je to. da sem včasi jokal. Vsekakor je tn re-signacija svxrjskega kova; v nji jc več roman- tičnega ogorčenja n spoznanje človeške one-mog'osti nasproti usodi kakor pa resnične, filozofske ali verske odpovedi, ki zametujt iz vis-jih razlogov živ!jen''ske slast- in voljno spre-j-ma o tr ne in bod ce Tako se je torc v Bene^cah končala ljubezen dveh »beneških zaljubljencev«, dveh ro-mantičn h duš. k' sta s to ljubeznijo obogatili francoske m preko nje evropsko pesništvo Toda njun razhod ie ne pomen konca zgodbe k- jo pripovedu:cmo kot droben prispevek k b ograf ji evrnrfke roniantke pred enim sto-lct:cm — Mauset je prebole' svojo mrzlico Tedai ie nrazil. da ga ie pri Sat.dcv nado mesti! dr Pa^cl'o Novi ljubimec n Sandova sta sku^la Mu^scta prepričati da je sam za-krivil l ubezcnski prelom n da ie najbolje, če vc,:kodušno odpotuje Značlnc^t romantične 'j'ibc/n: ie nrav v tem da ie de Musset zma žen tol kega entuz'.a/ma. a tud; 'zrednega sa-trnmu'enia priznal krivda in se umaknil pred »sveto pravico« nove ljubezni. b'ago6'avIjajoč dvojico. k; mu ie siccr povzročala ljubezenske muke n razočaranje Se s poti v Pariz je pisal Sandovi. da ;e zaslužil svoj pnraz in se je ke-5al trpl:enja. ki ji ga je povzročil Veroval ie n.ač, da je njena razmerje z beneškim zdrav-n:kom čista potreba navdušenega 6rca, ne pa zadeva strasti in razumskih računov. V resnici je b'lo drugače: Sandova. žensk1 tečaj romanfčne duJc. je gledala na zadevo mocnó realno in se je nekega dne naveličala debclurastcga banalnega in človeško povprečnega italijanskega zdravnika ter ga brezobzirno odslovila Mussctu so se pozne'e vmile ljubezenske muke; nen.idno ie zopet občut'1 v vsej elementarni s;li prvotno ljubezen dc Sandove Pisma, k' jih je p sai v tem stanju so še bolj kakor njegove pogrni krik razbolele ljub mčeve duše. ki ne more z ničemer utc^it- svoje žefe: duše ki išče v ljubezni tega česar v nj- ni :n ne more biti Romantičn pesnik it ljubi1 deal žene in ca ie zaman iskal v San dovi ki je zrla na življenje »n ljubezen c očmi 't-kurene ženske. Sčoče obenem «Joživlienjsko snov za svoje «'ovstvene stvaritve Zato je ne koč ponudila Mussctu. da bi delila ljubezen sporazumno med njega in Pagella: pred'og. ki je Mušketa živo zabodel v srce. Ljubezen Musseta in Sandove se >e končala tako, da se je metala Sandova navsezadnje umakniti pred avtorjem »Noči« na svuje podeželske posestvo v Nohant in pretragti vse stike Nekdanja »beneška za'jubljenca« se nista več na "la V «rcu Sandove so zavze'i mesto drugi, med njimi zlasti nežni glasbeni lirik Chopn. Njegova ljubezen s p'patetico George Sand spominja v mars:čem na ljubezenski odnos z Mussetom. Musset je umri leta 1857 Vzl c temu da je doživel 47 let. je za vedno vstopi' v literarno zgodovine kot pesnik mladosti, ljubezni in romantičnih muk Sandova — starejša od njega — je ž ve'a vse do leta 1876 Umrla je kot 72!etna starka in zapusti a obsežno delo, ki se je že za njenega živlienja razšrilo po vsej Evropi in vplivalo na mnoge tedanje pisatelje Mogla ka je tudi reči. da ie živi en ;e ne same opazovala in opisovaa. marveč tudi osebno doživljala Naj sklenemo te beležke o romantični lju-bezni dveh pesr.isk h duš z anekdoto k: nam kaže vso ničemrnost ljubavnih zanosov n iluzij. Knalu po letu 1870. je Sandova — takrat že stara. častitlj:va gospa — sedela v čaka'nic: nekega ministra in čakala da jo nrmster sprejme Nji nasproti ie sedel takisto star. zelo pri jazen gospod, ki se je začd pogovarjat, s staro damo Razgovor je bil prisrčen m or jeten. Naposled se ie steri go6pod navel čal čakanja •n se poslovil Sandova je vprašala slugo: »Ali poznate tega prijaznega starega gospoda?« — »Kako da ne' To je g Jules Sandeau. član Francoske akademije.« Ob istem času ie 6tari gospod povprašal pri drugem slugi ali pozna damo. ki sedi v caka'n ci »Da to ie slavna nisateljica George Sand!« In vendar sta bila Sandeau in S?nd v mladih 'etih ne le zaljubljenca. marveč sta skunaj prež-ve'1» eta k- jh »otovo nista ne mogla ne smela pozabiti. Ostali so pač spomini, toda poteze obrazom ie čas neizprosno z«br'sal m spremenil: Sand te S3ndeau se nist ve* spoznala ne pc licu hi ne po glasu. V inu tota'ne vojne Vojaški sotrudnik Brenherr v. W ü 1 c k-nitz je napisal ob novem letu za rem-ške liste pregled dogodkov na bojiščih v L 1943.. v katerem pravi: Preb odili smo vojno dobo. ki po trajanju presega dobo svetovne vojne. Dne 11. decembra 1943 je sedanja vojna pre- < skočila okvir svetovna volne 1914—19.8. S* tem smo stopili na prag konflikta, ki se ne da primerjati z nobenim podobnim dogodkom. Mariti se ne da s kakšnim dogodkom ne po času. niti v po l du prostora, niti kako drugače. Sedaj smo v dobi ljudske vojne. Prišli smo v mlin totalne vojne, ki ne dà nobenemu človeku in nobeni stvari več izbire, komu naj služi Vsakdo mora služiti namenom sedanje vojne. Takšen ni položaj samo v Nemčiji, temveč tudi drugod. Angleži so to že spoznali danes spoznavajo isto Američani, ki so nekaj časa odlašali s tem. da bi jemali v vojaško službo družinske očete. Če je svetovna vojna kazala še ostro ločitev med fronto in domovino, je takšna razlika danes popolnoma zabrisana Ni bilo malo ur in dni. ko je bilo na bojiščih mirnejše in varnejše kakor v Londonu ali Berlinu. Stvari zasebnega življenja ki so v vojni leta 1914—1918 ostale več ali manj nedotaknjene. ga danes popolnoma v drugačnem položaju. Zakaj gre v sedanj! vojni Pretečeno leto 1943 ni bilo za Ne.nčijo leto piizanašanja. Prineslo je državi mnogo težkih ur, pa tudi mnogo dokazov vzdržliivosti. Predvsem pa je prineslo z vsemi svojimi tegobami jasnost o vprašanju, ki obseže jedro sedanje vojne tei je bi'o leta 1939. le malo komu popolnoma predstavotvorno. To vprašanje se dotika gole eksistence 80mi!ijon'k2ga naroda. V tej borbi ne gre več samo za zmago orož ja. marveč gre za vprašanje, ali naj narod, ki šteje 80 milijonov ljudi — in poleg tega naroda je vrženo na tehtnico tudi vprašanje eksistence mnogih drugih narodov, ki živijo ob njem — ali sme ta narod živeti ali mora poginiti. To je vse, za kar gre v tej vojni. Vprašanje je poeno~tavije-no ostreje nego kdaj koli prej. Tukaj ni več nobenega izgovora ali cincan;a z odločitvami v smi-lu ali - ali. Doba kompromisov je za vse. kj sodeluieio v tej vojni, minila. Prav to je. kar daje vqmi v njeni sedanii fazi ki se bo ohrani'a pač do njenega konca, zelo resen poudarek Nihče več ne more iti kar domov, ker se je mogoče "aveličal sovražnosti. Vsak mera ostati na svojem mastu. vzdržati, in. če je treba, tudi pasti. To drži pr?v tako za vojake na fronti kakor za civiliste v domovini. Za nasprotnika ni nobenih drugih pr blemov razen teh. SteTc grad :n Kavkaz Če bi se bile stvari razvijale načrtih in v J i naših sovražnikov, bj morale že v l. pasti odločitve. Sovjeti so pozimi 1. 1042.43 na: topili k zadnj mu naskoku. V ta namen so zbrali vse svoje sile ter ustvarili vojni stroj, ki je bil dovolj velik in številen da je dajal upanje za zaželeno odločitev v minuli zim ki dobi. Toda načrt ni u pel. Sovražnik je psč p'inl'1 Nemčijo. da se je umaknila z velikih področij Prvi takšen korak je bil izvršen pri Stalingrado kjer se je slavno izkazab izkrva-ve'a 6 armada. Ta armada ie umrla kakor še nobena pred njo. S tem je dosegla pravico do lepšega življenja. Danes ie v boju nova 6 armo da. kateri služi prvotna 6 armada za vzgled. Zimski nspe-r Sovjetov je blo mogoče meseca marca 1943 ustaviti pri Harkovu. Z volikimi silami se je sovjetskim nasprotnikom posrečilo, da so zopet zavzeli področje, ki so ga bili prei izgubili in ki pomeni zanje zelo mnogo v pogledu oborožitve. Toda odločitev kljub temu ni bila dosežena. Nikjer se ni So-vjetom posrečilo pre'r"ati nemška obrambe. nikjer pred eti v n^eno, globino. Teža ven umik s Kavkaza je dejstvo, ki govori dovolj o težavah tega ood'e'ia Vse. kar so bili rov ažniki namenili nemškim vojskam za ponovitev dogodkov pred Stalingrodom. je nemški vojak razbil že v osnutku. Področje, ki je bilo izpraznjeno, je bilo izpraznjeno na način, ki kaže na trezen preudarek. Konec zimoke bitke je popolnoma opravičil to odločitev. Uničenje napadalnih čet generala Popova je pokazal sovjetske mu vojaškemu vodstvu, da razpolaga nem ška vojika še z ogromno udarno sib Poletne operac'je Prišla je pomlad in za njo po..t e Malo je biio mirnih dni na vzhodu ki so ga VSi smatra.li za bojišče usode. V začetku julija se je potrdil vtis, da hočejo Sovjet. izkoristiti. tudi poletje za sv. je name e. Skušali so ss vreči na vzhodne voj.ke z namenom, da bi jih uniči.i. Zaradi t.ga so bili na nemški strani za ukaz ni su.ki i. Bjclgoroda pioti severu in od Orala p o'i jugu. Ti sunki so odkrili, da zbira sovražnik na teh tečkah velike sile. Kma!u se je pokazalo, da so Rusi pripravljeni na obrambo, a odkrilo se je tudi. da še niso pripravljeni za napad. Zaradi nemških prijrmov so morali večkrat odložiti svojo poletno ofenzivo ter spremeniti njeno smer Z velikim besom so Sovjeti reagirali na prve nemške podvige. Zdelo se je, da si nočejo dati izbiti iz rok svobodo dejanja o proti zapadu, vča ih so piju knili pro> vzhodu. Na vse zadnje se ie fronta ustavila prav tako kakor opeia.ivno nevarni sovjetski sunek pr~ko Kijeva na zapad. ki je imel namen, da na južnem robu pri Pripjet-sk h močvirjih zabije globok klin mad srednjo jn južno fronto. V trikotu Ki-jev-Zitomir-Korostcn je obvladal mečon protisun k nevarno t. ki ie bila že vid la v ob i.:u Veiika bitka, k: se je začela v početku na širi" i nar sto ki'orne r v e j 2 p l?"oma roztegnila na dil avo ^00 km To bitko do Nemci d~bo prane !i ol to štora r.a sever ra-ad N v ja. do pro to a pri Keiču. Težišča te bitke so se napre-st no me-java a. Danes je jas~o dn ne gre v celoti za nič drugesa kakor za po sest Dnjeprovega teka. kjer skuša :o Sov jeti za vsako ceno optati na zap~dnem bregu reke. Bi'ka traja n pr t gcm*1 da Ije in ne preseneča nemškega voia'keg vcdrtva v nobeni svoi; fazi Mirs'k^j. k~r se je zgodilo v zadniih mesec'h. se je zgodilo že upoštevaje bližnjo zimsko dobo ka kateri so mislili, da jo že imajo popolnoma v svoji oblasti. Zaradi tega so vrgli vse svoje ope.ativne sile v razbesnelo bo bo Osem dni so se morali na vse pretege braniti pred nemškimi napadi, natu pa so sami prešli k udarom in tako se je 12. julija začel sovjetski velenapad. ki še danes ni končan. Zdaj je prešel v zimsko bitko. Brez odmora se vrsti odtlej bitka za bitko in v teku šestih mesecev je imela bitka na vzhodu nad 20 različnih težišč. Čiste materialne bitke so bile bitke v začetku te ofenzive, ki imajo vse tipične znake materialnih bitk. Te bitke so se odigrale v središču frontnega prostora Mnogo tisoč oklopnikov je bilo v med ebejni borbi in topništvo je slavilo ob tej priliki pravcato vstajenje uničevalnega dela. Tako končno ni bil zmisel bitk v materialu. Material je bil samo sredstvo, s katerim je nasprotnik zakrival svoje prave namene Njegov vrhovni namen pa je bil ob tej pril:ki zopet-na zasedba Doneske kotline in ponovno zavzetje Ukrajine. Koncem konca je bil pač namen sovražnika uničiti vzhodne armade. Nemško vojaško vodstvo pa je spregledalo te sovražne cilje ter se je moralo odločiti, da se postavi sovražniku po robu in žrtvuje v ta namen ogromne sile. ali pa da izvede ela-tično obrambo v p dobi umi-Kov pri katerem se bo obrabila sovjetska napadalna moč. Zopet se je pok-zalo di e nemško vojaško vodistvo rav^a'o pravilno. Rajši, kakor bi bilo izročilo pogubi vo:a-ke, se je odpovedalo prostoru, ki ni bil za operacije neobhodno potreben in s katerim ie itak razpolagalo v več nego zadostni meri Tako se je zgodilo, da so os'a'e vzhodne armade nedotaknjene Sovraž ik ie raztrobil ta način borbe kot svoi orora-gandistični usreh, katerega pa mu Nemci radi privoščijo. Jesen ob Dn'ep u V jeseni se je začela velika borba za največjo ukrajinsko reko. Tek Dnjepra z velikim lokom, vzbočenim proti vzhodu, ie naravnost vabil k onerati vni izrabi. Sovjeti so takoj razumeli, da te predn sti ne smejo opu-titi. Po tedne in tedne tra ajo-čih borbah za dostop k Noga^ki stepi se ;e začela obkoljevalna bitka. Na vse zadnje se je ta bitka razcepila v truda poln ih akcijah za prehod oreko Dnjepra. Sovje-tom se je sicer posrečilo ustvariti enovite fronte Borba za Dnjepr se je pričela v sredini oktobra in še vedno ni zak'iuče-na. Včasih so valovi te fronte udaril' vso To- -H«rilo< iS« h. -3i»W da 10 oOj šče ni osamljeno. Tu samo del splošnega boj šča, fronte, k bi jo radi us-varii Angleži. Americani in Sovjeti v Quebecu, Casabianci in Teheranu in o k -teri razpravlja o r.a svojih konferencah Tam so bil1 tud sir en.eni koncentrični napadi n: trdnjavo Evropo. Vidimo torej, da so vzho.na fronta, južna fronta in zračna fronta med seboj povezane. Pripravlja se torej druga fro t . Ta fronta bo mogoče nastala kje na zapadu Evrope. Cinitelji, ki nastopajo poleg vzhodne fronte v sredozemskem prostoru ter v zraku, 90 takisto znani. Vend r se vsi ti naper ne dajo primerjat z napori na vzhodu. O te-' stvari so s tu 1; sov -ožnlki Nemči e popolnoma edini. Fronta v IUVji Juž a franta na evropski celin' je nastal od septembra dalje po zdaji Baio-glijeve vlade. Na tej front se izraža položaj celotnega Sredozemlja. V začetku lanskega leta se je rngležka ofenz va v Severni Afriki ravnokar začela. Angloameriško izkrcanje v severni Afriki ni pr.šlo samo ob sebi do nobenega zaključka. An-glo meričani r. so mogli osvojiti niti Tuni-sa. Sredozemsko mor e je obvladalo osno let£*£tvo. Sedaj se je to spremenilo. Sistematična slr.bltev italijanske oborožene s'-le po po "zemsk h elementih je prekriža a mars k kšne račune. L bljo in Tunis je bilo treba prepustiti sovražniku. Na Siciliji se je popolnoma jasno pokazala sabotaža, katero so ug njaT najvišji italijansk1 vojaški organi. Nemčija je morala zaradi tega izvajati posledice, ki so mogle b ti samo vo.aškeg značaj a. In zopet se je pokazalo, ksko Nemci obvladajo položaj ter so na vse pripravljeni, ko je Baoog" jeva Italija sr motno kap'tu'ira'a. Zopet je bilo marsikaj na k~ck" K sreči so bile teda; pr'p~avl ene nemške čete, ki so marsikaj roš le. Vsega seveda niso megle preprečiti. Tako se je sovražnik llhko izkrcal v zalivu pri S?.lernu in nastala je frerta z An-g'oamer čani na eni in Nemci na drugi strani. Nernci so mora1! strniti svoe sile-si z s'gurati hrbet in braniti vse kar je bilo potrebno za kontrolo na jugovzhod-rem prostoru Egejoke^i morja. Od septembra dalje s' s'- ~ Angloameričmi priboriti costop p: južne Italije v srednjo ln severno I' .' jo. Vendar naore-du ejo n- tej fronti pr bližno komaj kilometer dnevno, včasih niti ne tol'ko Za bežič so hoteli b ti A-gloameričani v Rimu. od katerega pa j!h loči še danes pre cejšnja kilometrska raz iail ja. Atlantski branik Ang"eži in Američani bi lahko na italijanskem bojšču zastavili večje sile, s katerimi razpolagajo. Toda on: morajo računat1 tudi z drugo fronto, katero zahteva cd njih Stalin. K erkoli se bo ta fronta po. javil , bodo Nemci borbo sprejeli. Sovraž-r.d napor za drugo fronto bo gotovo velik, k ertcoU pa bo zastavljen, bo zadel na nemške d viz'je, ki bodo znale sovrožn ka oslabiti. S tem nemška vojska računa Atlantski obrambni pas je bil pravkar zopet pregledan in ob tej prilki je bilo po-ud rjeno, da se Nemci ne zarašajo samo ».a mrtev beton. On: računajo z divizijami ki stojijo za tem betonom z vsem P°treb' nim orožjem. Napadi iz zraka Nekoč so br tski in ameriški čini tel J so d li da bodo lahko z bombardir njem zlo mili Nemčijo in sicer efekt'vno tn mora1 ro. Ta sodba danes ne drži več Navzt c temu se nadaliuje vojna v zraku ki mf svojo v žnost za otvoritev druge fronte Sovražnik razpolaga v pogledu zračne voi ne z vel klmi sredstvi Toda vojak vidi P° vsoi samo dejanja. Tako ao Nemci prepričani, da tudi čss dela zanje in za njih po- terò smatrajo Sovjeti za najprimernejšo pri svojih napadih. Doba dsže\ja in blata med jesenjo in zimo je na potek teh bojev sicer vplivala, ni jih pa megla prekiniti. Žarišča bitke so bila prevelika, da bi bilo vreme lahko vplivalo na dsfinitiv-ne odločitve. Strokovnjaki računajo, da so Sovjeti od lanskega julija dalje vsak mesec izgubili pr.bližno tri čet.t milijona ljudi. Navzlic tem izgubam pa ni:o dobili bitke. Nemcev niso sovražni i dosog.i ne v umatnosti vojskovanja, niti so jim me gli prizadejati občutno škedo s sv-jo nad številnostjo. Roboti, za kakršne imajo Sovjeti svoje vojake, pač ne morejo nadomestiti samostojnosti in pripravi j snostl posomeznih bojevnikov, kj vedo. čemu se borijo in črpajo iz tega p.epr svojo moč. Druga bojišča Bojišče na vzhouu ni o-siv.l vrač! o. Angleži ln Američan- morajo ori vsea svo ih akc jah raču. ati tudi s prevoznim sredstvi. Prav kmalu so spoznali nevarnosti, ki so jim v tem pogledu grozile od nemških podmornic. Seved je pod-morniška vojna v zadnjem času dobila drugačno portbo, kakor jo je mela poprej, navzlic temu pa je obdržala svoj pomen. V območju Sredozemskega morj je letalstvo prevzelo vel k del vloge, ki je prej pr padala vojni mornarici. K?j prinese bDdolnast? Smo na koncu eta, k. nas je ob telilo z velikimi bremen , zaključuje pisec. Pred nami stoji novo ;n nezn.no 1 to. Minulo leto je bilo za n s ti do. V tem letu so nas hotel zlomiti. Nemci pa smo se otopali :er sn-.o onemegoč "i sovraž e nakane. Nobenih iluzij si zato ne delamo o stvareh, ki nas čaka o v novem letu. Izdržali in prest i smo mnoge težke preizkušnje. Hujše skoraj ne mere priti na nas če ostanemo močn Računati vel a s sovražn mi rapidi na vseh bojiščih in ti napadi bodo izvedeni z velikimi množ c mi in ogromn .m materialom. Na vso pa smo pripravljen» saj imamo dovolj vojakov orežja in str liva. Poleg vsega drugega razpol gamo * z neizmern mi neprece lj v:mi vojnimi \2 kustvi. Nemško vojaško vodstvo je pope noma ohranilo svoi mir. Nemč!ja je še la leč od tega. da bi bila iz'gral- vse svo> k" rte. Nssprotniki vedo. da je še močna. Z zračno vojno so res sovražn ki prenrsl* vojno z'o tudi na nemška tla. a zavedajo se, da se nahajajo še daleč od remških mej. Neme: nasnrotno poznamo moč sovražne koalicije. V zadm'ih letih smo šfe3i-'■i s svci'mi s i r-i ln prav to nam bo p*> *!o v dobro 1. 1C14. Mnogi pravijo, da bo le'-o 1944 leto c-^oč-tve. šostič se že me-rju'e letna štev:lka v teku sed-r/e vojna, a vendar ni robero breme teko težko, ia ga ne bi prenesla ploča odločnega n r;da. r.az ika med fronto :n domovino je skoio povsod zabr sana G'avna frontna črta ne potek samo v bvžTni D jepra To boi'šče gre danes skozi Borl!n. Porurj«. Lips"-o :n Hamburg In leta 1944 je treba to frollo prav tako oržati kokor leta 19Ì3: z defenzivnim' ali ofenz'vn'mi sredstvi! Začetna januarska jasnina nudi opazovalcu neba mnogo dobre pril ke za opazovanje. Ob nepopisni nebesni krasoti ob-strnu tudi drug človek, ki se ozre v večernih urah na vzhodni del nebesne krogle. — Ker se nam prav sedaj kaže nebo v vsej lepoti, bi kazalo spregovoriti nekaj besedi o zvezdah, h katerim se šs mnogi obračajo in iščejo tam tisti mir. ki j m ga naš planet ne more nud'ti. Mars in Saturn Med zanimivostmi neba jt — —ti v tem času predvsem divno Koi.i^i-iacijo luaisa, Aldeuarana in Saturna v o^.ezaju Bika; te zvezde tvoiijj sedaj skoraj pia-vokotni trikotn-k, č gar h putonaza (.najdaljša stranica) je čita, ki veže ivi.arsa m Saturna. »Pravi Kot« — če smemo tako imenovati — pri glavni zvezdi v ozadju Bika, t. j. pri Aldeoaranu. Vsak, tudi neizkušen opazovalec neba bo ta lepi trikotnik zvezd sedaj prav lahko prepoznal. Mo-t.ti ga utegne le rumena Capella, glavna zvezda v ozvezdju Kočijaža, ki se nahaja sicer mnogo višje od omenjenega zvezdnega trikotnika. Elizu rdeče zvezde Marsa vidimo znano zvezdno skupino, ki jo je naš narod poimenoval Gostosevci (Pie jode). Prosto oko vidi v tej skupini le 6—7 zvezd, mogočni teleskopi pa nam odkrivajo do 400 zvezd mogočnega sijaja. Hrvatje so bili mnogo boljši opazovalci neba in so vsaki zvezd: v tej odprti zvezdni kopici dali tudi ime: Mile i Muleta, Rade i Radeta, Bore in Boreta in Mali Prgmiz. Najsvetlejša zvezda v tem sestavu se imenuje Alcagone. Pri Aldebaranu zagledamo še drugo tako odprto kopico imenovano Hijade, razvrščeno v obliki iz matematike nam dobro znanega korena. Blizu belega Saturna, ki se sedaj oddaljuje od Zemlje, zagledamo na drugi strani od Marsa majhno zvezdico: Zeto Tauri. V tem času tvorijo zvezde Zeta Tauri, Saturn !n Mars ter Plejade približno premo črto. Mnogo užitka smo imeli od dne 5. t. m. dalje, ko je potovala polna luna v tem ozvezdju in pokramljala s svetlejšimi zvezdami. Tako je bilo 6. t. m. srečanje z Marsom, 7. t. m. z Aldebaranom ni 8. t. m. s Saturnom. Mali sončni otroci Do leta 1801. so bili astronomi prepri- ! čani, da šteje carstvo našega Sonca okoli 7 zvezd — planetov. Toda glej! 1. januarja 1. 1801. je v Palermu odkril Piazzi nov planet in ga poimenoval Ceres. 2e takoj v marcu naslednjega leta so odkrili nov planet z imenom Palas, nato še leta 1804. in 1807., potem pa prav do leta 1845 nobenega. Toda od leta 1845. je bilo odkrivanje zelo pogosto in so tako na primer L 1857. od kri h kar 8 teh planetov. — Mislim, da ni treba omeniti tudi tega, da so jih veliko število odkrili v novejšem času, da, celo preveliko, tako da je sedaj zelo mnogo teh planetov znanih, dasi jih je v astronomskih katalogih mnogo manj. Kaj hočete: tudi astronomi kažejo nepotrpežljivost današnjega človeka! Poznejša astronomska raziskavanja so pokazala, da so ti planeti zelo majhni v primeri s svojimi sestrami in brati in so jim zato zemljani res upravičeno dali ime planetoidi ali asteroidi. Ako bi postavili 500 kg na enega izmed teh planetov, bi se tu zmanjšala teža te mase kar na 1 kg! Ce se smemo zanesti na poročilo Kopernikovega astronomskega zavoda v Berlinu, je število sedaj katalog"ziranih — (to se pravi tistih znanih planetoidov, o katerih so določili astronomi nekatere podatke), 1539. V novejšem času se predvsem odlikuje v opazovanju omenjenih nemški zve-zdoslovec Starke. Izmed vseh teh planetoidov jih ima le 32 premer nad 200 km. Taka neznatna telesca so torej! Zakaj smo se sedaj menili o asteroidih, bo vprašal čitatelj? V sedanjem času lahko namreč dobro oko vidi nad Saturnom največji planetoid Ceres, ki je viden zaradi svoje sedanje visoke lege na nebu in glede na to, da je v taki legi pozimi. Njegova svetlost je 7.2 m. V poletju 1948 pride zopet v tako visoko lego, vendar v poletnem času, ko to ozvezdje ni vidno. V začetku lanskega decembra se je nahajal Ceres že v zvezdni družini Dvojčkov, a se je zopet premislil in krenil drugič k svojim večjima bratoma Marsu in Saturnu. - Poizkusite torej v tem času, ali imate sokolje oči in poiščite v vzhodnem delu '^ika majhnega Ceresa! Zvezda bo mrknila Lepa zvezda Algol, ki s svojimi mnogimi skrivnostmi kroži po vsemirju nam ob zimskih večerih vudl mnogo užitka, ko nas pozdravlja iz bližine zenita. To zvezdo so že stari narodi poznali kot veliko čudakinjo. Kar na lepem je zatemne-la, ostala taka nekaj ur, nato pa je zopet zasvetila s poln m sijajem. Te nenadne zatemnitve se pojavljajo vsakih dva dni in 21 ur. V letošnjem januarju bomo lahko videli na večernem nebu tako zatemnitev 13 in 14 t. m. Kakor mlsl'jo strokovnjaki, je temu vzrok medsebojno zakrivanje dveh članov dvozvezdja. V noveJSem času vemo, da je Algol celo trozvezdje. Druge zanimivosti V januarju naj torej opazovalec neba posveča pozornost predvsem ozvezdju Bika, ki je v tem mesecu okrašeno z dvema lepima planetoma. Zanimivo bo opazovati tudi gibanje Marsa med drugimi zvezdam". Prav 9. januarja preide njegovo povratno gibanje zopet v istosmerno gibanje proti vzhodu; sprva se bo gibal še bolj leno, nato pa z vedno večjo hitrostjo. Od 21. ure naprej že lahko opazujemo prekrasnega Jupitra v ozvezdju Leva na severovzhodu. Zjutraj, ko vstajamo, pa lahko vidimo to zvezdo v'soko na zapad-nem nebu, dokler se okoli 7. ure ne zgubi v žark h vzhajajočega sonca. ge krasnejši prizor pa bomo doživeli 13. t. m., ko bo skoraj polna luna obiskala Juoitra. To srečanje bo zaradi majhne navidezne oddaljenost5 in zaradi zelo velike svetlosti Jupitra prav zanimivo. Tako smo si v bežnih obrisih ogledali le neznaten del tiste lepote, ki jo sedaj nudi opazovalcu zimsko stalnično nebo in krasne kombinacije navedenih planetov. Naj izpopolnimo opis še s kresnicam: Botidi, k." smo jih lahko videli v začetku januarja v ozvezdju Bootesa v bližini Arkturja. Ob priliki se zopet memo k staln5čnemu nebu in sicer najprej k Siriju, ki nas zdaj pozdravlja vso prvo polovico noči z jugovzhodnega neba kot njegova najsvetlejša stalnica. M. B. Ključe zaklonišča ne nosite s seboj. Ključi morajo biti veòno v h ŠL Hreni naj ji'-oseba, ki je zato določena, ali pa naj ji1» lastnik hiše spravi v stekleni omarici ol vhodu, čije ključ ima hišni starešina,. Franca Dolžan f Vsa Gorenjska in mnogo Ljubljane pc zna Lectarjevo gostilno v Radovljici ir prav tako so poznali tudi na Dolenjskem in Štajerskem vinorejci njenega gospodarja Franceta Dolžana. Mi, ki smo svoja mlada leta preživeli v tej gostoljubni hiši pa smo ga poznali še bolj. Bil je pravi sin svoje zemlje in se je od mladih nog skozi vse življenje tak pokazal kjer koli. Ko mu je pred nekako 38 leti mati izročila dom, se je poročil z domačinko Micko iz bližnje okolice. Oba sta gospodarila pošteno in z marljivim delom privedla hišo do slovesa, ki ga uživa. Škoda, da jima ie kmaiu po porodu umrl edini sinček, ki bi sedaj nasledil očeta in stal ob strani dobri Micki, ko je ostala tako sama. Dober, iz srca deber je bil France, čeprav je včasih malo ponergal. ali to je prihajalo iz nepokvarjene, čiste, otroške duše. Marsikdo, ki bi bil sicer prezrt in zapuščen se je nasitil ori njegovi miri in ogrel pri njegovi peči. Bil je globoko veren, po mišljenju pa nanreden. raven in pošten in tako niti za las ni popustil v srvojih nazorih. Zaradi tega so ga vsi spoštovali in mu niso zamerili njegovih, včasih kaj odkritih be-ed. ker so vedeli, da prihajajo iz poštenih misli in odkrtoga srca. On se sploh ni mogel zamenti. Nadvse je ljubi! otroke, najsrečnejši je bil med njimi in bi bil zanje obrnil poslednji žep. Zdaj je dobričina France, star 72 let, odšel tja, kamor je s ponižnim pogledom vsak božič obračal oči. k jaslicam. Gotovo je nalel tam že nekaj onih. ki jim je delil dobrote z odprtimi rokami: Slepi Matevž ie zacitiral »Sveto noč« in kroparski kralji, ki so že odšli za zvezdo, so zapeli staro kolednico. ko so zagledali Franceta, kako ie pokleknil pred božje dete in prinesel prošnjo svojih rojakov — prošnjo za mir in spravo narodov. Ko to pišem, se spominjam prešernih éa'^ov mladosti, ko smo Francetu dostikrat nagajali, kadar nas je gonil spat. pa vem da nam ie vse odpustil in se drugi dan smejal našim norčijam. — Vse je za nami in težak čas leži na nas kakor svinčeni nenrodomi cb'~k Ti. France, si nad njim v luči in svobodi, v miru si. ki so ga de lažni oni ki so v dcMni solz lačne nasitili nage oblačili in žejne napojili. Ta mir ie trajen in Ti ga iz dna srca želimo vsi. ki smo Ti bili blizu in smo po-o"yov; nI-menilo dušo. S. ...Cf Križanka št 2 Mali oglasi Kdor 166* «luSbo pia*» m »na« otmeao L -Jb m Oz% a> pro« —»-* -j60 m Ornima)» autor» 4,1 Mfl? V^iZ^. , 1?lanJto ***** m ** J* t ?— — Za tenttTc to dopisovanj» ]• pU£»t> k» vmkn beneoo L I.—. m *»• drug* oglase L —M m besedo m dr*. lo prw» t*tuo L —ÜO m 4» lan H- naolovB %Ii «tfrr t 1— N»nnan)ti mm» « t» o*i»m> !• t VoJiTavno: 1. industrijski krc.j na Gore::. m, 5. vsaka večja župnija ima vsaj enega, 10. gradbeni material, 14. pedze-me.jsko bogastvo, 16. je nekdaj naznanjal turško neva-nest, 17. pritok Sa.e, 18. ploskovni mera, 20. era, obdobje, 21. del kolesa, 22. srbsko moško ime, 23. pogosta k.atica pri krajevn h imenih, 24. kača, 26. me..met, 27. v deti, 28. stoletje 29. ču nI organ 30. priprave, predgovori, 32. moàko ime, 34. nato, 36. začetn k kršč .nstva, 37. ptica, 33. tuje žensko ime (fon), 39. število, 40. pokoj, kcnec vojne, 41. romanski spol-nik, 42. kratica zi akademsid naslov, 43. način potovanja, 44. v svaku, 45 svečano oblačlo, 47. francoski predlog, 48. okva.a poškr ba, 50. kratica pri navajanju društvene funkcije, 51. a fì R T Na ledu In snegu Kakor vsako leto se je tudi letos po novem letu živahno razmahnilo športno življenje po drsališčih in smučiščih. Med drsalnimi prireditvami so pač zmerom najbolj privlačne tekme v hokeju na ledu, ki pa so morale biti letos iz enakih razlogov kakor vsa poletna tekmovanja omejena na nekatere najvažnejše za točke in tu in tam le katero prijateljsko. Ko že pišemo o hokeju na ledu, ki je v zadnjih let;h pred to vojno tudi v Ljubljani pridobival nagloma aktivne pristaše In občudovalce izza plota, n' odveč, če zap šemo nekaj vrstic o razvoju te najhitrejše, najbolj razigrane in najbolj razburljive borbene igre. V Srednjo Evropo je bil hokej prinešen pred dobrimi 35 leti. V prvih pocetk'h se je ta igra močno razlikovala od današnje, ker so jo sprva igrali s posebno žego, ki so jo imenoval: »bandy«. Glavna razi ka je bila ta. da je bila palica za poganjanje »bandyja« precej daijša in je bil ves igralni prostor obdan z leseno ograjo. V vsakem moštvu je igralo 7 igralcev, k: jln ni bilo mogo'-e izmenjavati Leta 1912. je doživela ta :gra precejšnjo spremembo z uvedbo st -ogih pravil glede razmeščanja posameznih igralcev. Da so se sgralci lahko prosteje gibali, so njihovo število znižali na šest, obenem pa določili še dva 'gralca za zame njavo. ki sta lahko vsa!" čas nadomeščala morda preveč utrujene tovariše v moštvu. Tudi igralna doba je bila na novo določena na trikrat 15 minut Skoraj 20 let so ostala ta pravila nespremenjena, leta 1931. pa je nastop'la za hokej še ena temelj ta sprememba. število nadomestnih igralcev je bilo povišano od 2 na 4, igralni prostor pa z dvema povprečnima črtama razdeljen v tri tretj ne (obrambno, srednjo *n napadalno), za aktere so bila glede nastopanja posameznih igralcev v njih uveljavljena zelo stroga pravila Vse te spremembe so da'11 hokeju na ledu značaj izredno napete in privlačne 'gre, ki prekaša vse podobne na travi. Med prvimi so letos za prvenstvo v hokeju na ledu začeli tekmovati v Nemčiji, in s'eer na Dunaju, kjer je v nedeljo berlinski Schlittschuhklub zmagal nad moštvom Wiener E. G. s 5:1. To nedeljo bi morali biti dve nadalnji tekmi v Celovcu, ki pa sta bili 7. tehničnih razlogov odgodeni. — V prijateljskih srečanjih sta se dvakrat sestali moštvi iz NSrG iz Prage m Celovca, in s'eer prvič neodločeno 2:2, drugič pa s 5:3 v korist Pražanov. — Meddržavna hokejska tekma med Rumunijo in Slovaško bo zdaj dokončno dne 22. t. m. v Bukarešti. Naslednji dan bodo verjetno odigrali tamkaj tudi še medmestno tekmo Bratislava — Bukarešta. Izvrstna dunajska drsalka, ki je na zad-nj'h olimpijskih igrah prejela srebrno kolajno za drugo mesto med pari, lisa Pau-sin, je prevzela vodstvo nad treningom drsalnega naraščaja obojega spola v Bratislavi. Rumunski smučarski sport se je posebno živahno razvijal od leta 1941. dalje in zavzema zdaj v jugovzhodnem delu Evrope prav gotovo vodilno mesto. Rumunska športna zveza posveča tej sporta' panogi na izrečno željo maršala Antonesca še prav posebno pozornost. V teku letošnjega februarja in marca bodo rumunski smučarji imeli na prvenstvenih tekmah ves olimpijski spored — tudi z udeležbo gostov iz tujine. • Med najnovejšimi dnogometnimi Izidi iz Ital'je je omeniti naslednje: Juventus - Milano 4:1, Fiat (Turino) - Ambrosiana 3:1, Modena - Fiorentina 2:2, Udine - Triestina 2:1 (!). wmmm: GOSPODIČNA z tig. tečajem n malo maturo, išče zaposlitev v trgovini ali pisarni kot zajetmea Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Takoj«. 234-1 NATAKARICA mlajša, lšce eluž-O Ve i. a v.seb gostilnià.-.ib del Ponudbe na ogl «-d. Juti a pod » Vešča- 313-1 GOSPODIČNA z mejo maturr in trg. t/a-jem. teli zaposlitve v pisarni tli trgovini k tli-jaJiš^ine išče aaposl tve. Ponudbe na oe'. odd-Jutra pod »Pridn-«. 702/1 GOSPODIČNA, stara 24 let, trgovsko izobražena, vaiena gostilne, iSče službo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 761-1 GOSPA, vešča on • kuhe in vseh hiS-nih de!. i£če fluilio. Ponud. be na ogl odd. Ju'ra pod •SluZha«. 54j.j VEČ DEI.AVK takoj spreimemo v začasno delo. »Alpa«, hranilni proizvodi, Ljubliana, Vidov-d.-.nska 18. 764-la MI.AISE DEKLE, 18—20 letno, iščem za ves dan za postrežbo in k otro-ku. Naslov v ogl. odd lutra. 763-1 a I ril , POSTREŽNICO za po-nivanje pranje tn d-ugo čiščenje iščem. Naslov v vsen p oel Ju t. a. 331-la SLUŽKINJO iščem za takoi ali s 1). ta-nuariem. Hrana izdatra. Naslov se izve pri Koman, Cankanevo nabrež'e 7/II, poooldne. 400- la SLU2KINJA dobi «talno službo. Vprašati- Javornik. mesar Wol. fova 12 403-1* GOSP. POMOČNICA dobi takoi stalno službo. Vprašati Javornik. mesar, Wo'fnv;, 12 402-1« SPREJMEM več čevliarskih pomočnikov Janko leše. Opekar sk-> M 4^0-1» PISARNISKA MOč, mla'ša gospodična, lahko tudi začetnica, dobi stalno službo v središču mest». Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 423-la ZA POMOČ V GOSPODrNISTVU iSčem prvovrstno moi z» ves dan, z odličnimi izpri-čevali, k dvočlanski druži ni z enim otrokom Dobra hrana in 2*0 lir Pogoi_: tiubezen do otrok, marlii-vost. čistoča in poštenost. Nairaie mlaišo moč tudi Zfčctnico. T nekai gospo-din'skr prakse Zmn-e ku he zaželieno. a ni pocoi. Predstaviti se osebno 10. ali 11. tanuina med 14 in IV uro- Celovšks cesta It l-X'Ml d <«2-1» GOSP. POMOČNICA, rajona v*eh go«p 'el. ».' =pre'm® k 4-?linski. niri-ii d-i.itni. Cankar i evo nah'ei'/e 9T 579-la POST»>F?NTCO. Točno, kot hiSniro perco ln rihirieo. Bfem. Priritl!evn nI. :*-n. dt«no (Prnle). 581-la K rp®dnje Štajersko Na vzhodnem bojišču je nadel Stefan Jerič iz okolice Rogaške Slatine. Po smrti je bil povišan v decetnika ter odlkovar z železnim križcem 2. razreda. Z železnim križcem 2. st^onje ie bil odlikovan vojak Alojzij Smko iz Šent Lov renca na Pohorju Osemdesetletnica. Na Silvestrovo je ob hajala v Ro?aški Slatini 80letnico rojstva ga. Berta Jelovškova. Ima tri vnuke n bojišču, od katerih sta dva odlikovana z železnim križcem 1. in 2. razreda. Tatvine. Delavec Franc Gor:njak je ok.adel nekega tovariša ter mu odnesel 218 mark. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe. Prav tako je bil obsojen na 4 mesece ječe že kaznovani Rudolf Singer iz okolice Cmureka. ki si je na nekem m+epin. ksn pohodu Di^svojil oar hrih č°vliev KINO SLOGA Tel 27-SO Paul Kemp v odlični komediji po istoimenskem odrskem komadu če t! veter vrata zapre Sodelujejo: Ellen Bang. Margrit Debar, Kate Kühl Režija: Walter Felsenstein Predstave: ob delavnik'h ob 15. m 17. uri; v nedeljo ob 10.30, 13.30, 15.30 ln 17.30 uri KINO MATICA Telefon ttS-41 KO DEKLETA ZORIJO.,. Duhovita komedija o treh živi jen japol-n'h mladenkah in njihovi podjetni mamici na lovu za snubci z ljubko Geraldino Katt, Marino v. Ditmar, Henn^ Porten, Rene Deigten in Otto Gebühr- jem v glavnih vlogah Predstave ob delavnikih ob: 15. m 17.30 uri: ob nedeljah In prazn'kfh ob: 10.. 13.30, 15.30 in 17.30 url KINO UNION Telefon S2-5M Odlična francoska komedija, polna šarma in duhovitega humorja ENKRAT V LETU V glavnih vlogah: ljubka Danielle Darrleux ln elegantni Albert Prejeau. Predstave ob: 1U30. 13.30. 15.30 is 17 30 url Več KJUCAVN1CARJEV stroimh in orodnih, sprei-memo. Ponudbe na oglas, odd. Futra pod »Industri-ia«. 504-la POSTREŽNICO od 13-30 dalie za pomiva-n e in čiščen e spreimem. Matek in Mikeš. Frančiškanska ulica 513-la KUHARICO, prdno foSteno. t letn!m: i*. prir-'vnli. vešč tndi vseh OFLil'h !jo*p 1-1 fprejm^m v 'ohm -1'ižho Niiflov •> vsfh pvl. Jutra. 598-la GOSP POMOČNICO ta wn hi5na del* — takoj fpr^jir m. SiäIot v vt<>h r>o-«lor .T>it-a «TS-la TRGOVSKI SLUGA, ki ;e vtrziittn v Sp-ee-iiski strok! deh' ftalnu m *to Po mi''hn na ojl odd Jul-a pod •MIts» mof. 614-la GOSPODIČNO lahko -tare:Ra ščem k S-let. nernn otrok« Naslov v v»eh pocl lut-a 8'9 la DEKLICO le otrokom. z m'lo tnat'*ro, ki bi tudi «po»o'-n-» bi ■vmo* v tr»"vin; st> -n"m Ponu'Tbe ^g1 v^evit »Jutra» TV»1 rt-,.. 7 5-1- FEČAR TE-nokla^alce •■looro lzv«S>iane. a aalt- -o D-afso en n POSTP FZNTCO ■>c«m za V'aK uan od 'efl^n h do šestn->v«t:h nasiov v OR'aP. Od'1»1*'» ».—* KS8 la 8PIVSK. POMOČNIKA n vajenca sth*j to ta-TO1 za stalno silon v •topa':S*u ZS7 ni M-clošičevi oeft' 8t"v '0 M9 Ia POSTP FÄNTCO. samo stalno in pošteno, za nekai ur dnevno, spre-meta Naslov v ogl. odd. Intra. 607-la GOSP POMOČNICA za vsa hišna dela, z vese-l>em do kuhe. se fkot sprejme pri bol i Ji rodbini. Predstaviti se predpo'dne: Stari t'g VII. «3V1a GOSPOD. POMOČNICO za vsa hišna dela. tudi za gostilno, spreimem takoi. Naslov t ogl odd Intra. 358-1» ZDRAVO DEKLE, zelo sposobno za vsa hišna dela. spreimem takoi v dobro hišo. Naslov v o<»Ias. odd Intra. 559-la KUHARICO iščemo. Plača in hran» dobra. Naslov v ogl. odd. Jutr». »60-la POSTREŽNICO. čisto in pošteno, za dopoldanske ore. iščem. Naslov t o«?l. odd. Jutra. 564-la POŠTENO, samostojno fcuh roo, ki ter a otyavl'a tudi ostala hišna deli iSčem Ponudbe na ogl. odd »Jutr»« pod »/»»»s'Jl-va«. 693'la POSTP E2NICO, vaieno vseh hišnih det za dva dni v tednu, iščem. Rožna dolina, cesta VII, It. 13. 303-la BPIVSK. POMOČNIKA spre'mem po dogovoru. — Is tota m oddam lokal Kozinc Rozi, Tjrševa 92. 524-la POSTREŽNICO, pošteno, izvežbano. od 7.30 ao 17, iščem. Naslov » ogl. odd tutr». 528-la POSTRE2NICA, poštena, dobi stalno službo za pospravlianie trisobnega stanovania od 7 do 14 ali § a od 7 do 12 in od 13 o 15, brez hrane; plača 400 lir in bolniško zavaro-v»n'e. Ponudbe nt oslu odd. futra pod »Vestna in poštena«. 499-la DEKLE, ki bi pomagfla tudi v go-stilni, spreimemo. Šišenska cesta 18. 47>-la POSTP.E2NICO, pn-t no in rnnžtio. trikrat t» dtnsko. iSčem r fti?ko. Na slov v vsoh pofl. Jn:r» GOSPOD. POMOČNICO ali prRtrtžitfo za col 'lan, k 2 oubcma Naslov v vs«h revi Jutra. 661-".a HIŠNIKA, pranega. [mStenegn. kt Itna ž- nalno zapivij-ev išrera za večjo hišo. Pieip-ne ".1 ogl odd Jut-a nod nfk« fi. B'« 8. 750-la F* FKTPOMONTE" TA in va;enc» spre'mem t'kit. Pont'^e na o»f. odd Intra pod »Liubliana«. 767-la MESARSKI VAJENEC se »preime. Domobr-nska cesta 7. 235-44 VAJENKO spre.me fcikoi frizerski ml on »Fonči«. Kong-eMii Ug 3. 61V-4 BRIVSKEGA VAJENCA «p e mi m takoj. 8. Bradač. Medvedova il. L'ubljana VII. 574-44 MODNI ATELJE HITY. Kong-e-ni t-g 13. «prejme vajenko ir praktik&ntinio 667-r Za ELEKTROMONTERJA bi se rad izučil 1 leten priden in pošten fant. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektromonter«. 472-44 SODARSKEGA vaienca sprejme «odarstvo Bokavšek, Litiiska 54. 7 9-44 SIVILJSKA VAJENKA išče mesto. Nairaiši s hrano pri šivilii. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Va-ienka«. 765-44 UČENKO poštenih staršer. Iti ima veselje do šivania. spreime takoj salon Mira Škubar, Ulica 3. mata It. 5'II. — Prav tako spreimem Praktikantin jo. 501-44 KROJ. VAIENCA, ev. tudi s oskrbo, spre-m-m teko.'. PetrovMč Avgurt. Tabor 4 clv. ;n »oi. kro aš*vo. daaiski oddelek. 760-44 Zaslužek rsiJuscuNO u?[vbiio poučuje sa zmerno nijnado. sa.-e.Si jurbt praktik, «kujrine in potam .tnike. Siovnca. prevajanje, konver. zacija. Nailov v vseh po^l. Jut-a. 540-3 GOSPODIČNA uspešno poučuie vse nižie-gimnaziiske predmete. Uč-nina nizka. Pridem na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 621-3 VESTEN UČITELJ pride za 10—12 lir aii skromen obed poučevat na dom : violino, nemščino, itatnanšfino (furti konver- zacijo) -n za motitrski izpit. Nemščino poučuie ! praktično. N'jslov oddajte v t-govini K. Pučnik v Frančiškanski 3. 552-3 PREVAJALEC iz poljščine v slovenščino, strokovno, se išče. Zglasiti se od 10 do 12. Naslov v OK ! odd. Jutra. 766-3 Prodani U wraj .M cMm&) TOßLETNfl KREMA ELEKTROMOTOR za istosmeim tok, 25 KS, poceni prodam Naslov v j og! odd Jutra. 383-6 ELEGANTNO SUKNJO j in smučarsko obleko za 12 letnega dečka ugodno prodam. Og>dati Vodnikova cesta 15. 497-6 STALNICE I plesk ne in orehove ter Jed ln.ee ln k h nie — ug d .0 nupit-e pr m z*'-st.u »Stgl«. O led vsnfc torek. te„ tek in nedeljo od 3. d.' 5 ure v gost ni — Celov i-a 72. 232-6 -JEJ LNICO 2 kredenci, 6 stolov, 2 okrojl- miz:, stensko uro. kolono, orenovo t rmr'- ■ no z čvetj&m. p ep ogo. moške trne in ja.e no-ve čevlje 42 blngo zi moSko obleko ter be e krožnike, p oi m Og eä samo od 1 do pol 3 ure v nedeljo vse d poi-dne N islov v vseb p si. 1 Jutra 186 6 .. '.VEN PLASC , Per: J ne klavni rapro- j daj Poizve »e v trgovini | n od -l..e »8a!0Q M r<« I Mestn trs 7 265 6 M SI. PODGANE ln slu ke zanesljivo j»o končate s strupom Ki g 1 dob te v dro:er:j- Kane. id"f-lt' i'lifia 1 253 6 ŠIVALNI STROJI pogrezlj vi, ugodno na-orod 'J Novi trffovlra — Bleiwe sova 36. nasp oti Go<-p^ d 'kp zv<=7^ '"'6 AS'Nif RON MOTOR-I ' trcf zne — z dr6 h;im ob'oči. zavarovani vt >t> br ?gu n pljUSKU v D^ sebr.o trži' izvedbi, z vsljčnimi ležaj in nor-malmt.? )ermenie?m'. * rripadi'o'iml z^enji*i n r.izt-rzunim-t»ra caml. u*inka 30. 17 in 11 ks, 380 12C V. 50 Hz, obri čaji 1500 mm., popolnoma neve, prodam P> nudbe pod »Asinhron« na oglas, odlelek J tri. 3f9 6 GRAMOFON. PLOŠČE, izbrane opere in simfoniie. ugodno naprodai. Ogled od 12 do 15. Sv. Petra c. 91'I. 538 6 PRODAM novo kuhin;sko opravo in novo vi-.oko omaro. Hišn'k, Gosposka 6. 517-6 IELOV SMREKOV rezan in tesan les. Kakor tudi brestove bukove, hra Stove, lavoneve icsenove in lipove plohe dobite v skladišču Mdruae »Mar.id« » Zivinozdravniški ulici — za t M 3V 6 ŠIVALNI STROJ. pogrezljiv. prodam. Res!:e-va 30. podpritličje. 567-6 ELEKTROMOTOR ks V. 1400 iov, prodam. Dopise na ogl. „jd. Jutra pod »Nemaka zna^ tax PRODAM» „ ^ nove oamsiie m mosse nogavice, volneno iamsko tn moško »podaje perUo m nekaj metrov flanele. Na=lor v vseh posi Jutra 6W-Ö KRASNO DARILO! V elit aJbMii pro im » .91 lir .Vaelov v vseh p*1-Jutra 576-6 GÒJZARJE in SNEŽKE št. J«, ckoraj nove. predvo;-no blago, ugodno prodam. Ogled med 2. in 3. uro. Naslov v vseb poti. Jutra 5ÖÜ-Ö SCHArFHAUSEN zai**tno uro. moško, prortam eli zamen am a bolj» loto-g-afski »ptrat. man:5"gn formata. Ev. tudt doplačam. Na cled iz pri'arTi"ft' nn g. Karel Bada, buffet Slon. 537-6 KOZLA, {•»•okrvnegti, p?cm"nfl;ega — prodam. J'.še Rajko Op Virila c. 51. S«"« OTROŠKO SHKNIO t» 101 -tneTa. hube-tus za 8-MnegK ter gojm-V w *-Mneg*. ntr-vlno prodam, ^a-«lov v vseh pofl. Jut^. 539-6 RADIO-A P A" AT prodim Oblik Delavki dom. =nhl 11-1. ogled m yi is. ti» 14. nm 5854 KLAVIR. HARMONIKO « Ti osti in regi-'tr'Tn. zamen'«m za dober radio apa-"t Krnri'c. Podjnnska '"a. Si^ka. 59V« ČEVLJE h. 40. noi prodnm — no "eMHtn. m vliko portavo, kiiTrm. M dvedov» ?2. h-dv. n:.„ r -u ™ VTt. 57")-6 SKORNTE St. 42. skrnT n°ve in nov» mVne-ne f^vl;e «t. P"1.^1"- T'oizve s> v M"darni. rtr* >.I «. GUMASTE ŠKORNJE, moške visoke, n^ve in d*m- fki. % zimski pla% — prodam ali zamenam ta proti-r' drnst. Naslov v ogl. oll. Ju1-». 371-6 ROČNI VOZTČEK. motan. pr^iem. Poizve »e T vrtni-iii pri St Pi-trfk; vo-iaün'ei. ^^ CRN DAMSKI PLAŠČ. zi-r-k:. tj. srednjo pos'avo, uro-'am. Naslov v vsfh P"sl. Ju'ra. 569 6 SREBRNA USICA. fena,-v. lika. napro a' za 7710 Kr. K-znar Smole. Sektbur-gov.i ultra.. 590-G ZIMSKO SUKNJO ?.i c-r. m'0 poetavo, (»jiolnoma novo. dob"i nrtdvo nr b!a*o. nrodrtn Na ločeiiova II. ' 587^ DRSAT NE ČEVLJE št. 30. novi in go zerje St. V>. prodam. Oil^d 1 ttg Dr-gene Pr-vi škofijo. 593-6 ŠTEDILNIK, kom;ili tao želt-z.e. z» vzidati, novo. ze levo rtra.i. 2 fJošK in pòi. il col. prodiim R">ž. dei!na. C. V. it. 4. 392-6 SAJ.fSKA kompletna edilnica n spnln:ea z ttmni-oami. « pro <1 Naslov v vs'-h posi. Jutra. 597-6 KAUČ (l'ara fi ja) prodani za 2500 lir. X1-I0T v v?eh posi. Jntra. "05-6 2 LOVSKA PSIČKA (Go on se:er). -(tua 5 mo- sefiev. p: f dum Reeijeva c. 9-1. 643-6 ŠKORNJE, črne, št. -43, moške, prodam. Ogled od 13 do 19. Cesta v Rožno dolino 34. 479-6 ZA PRIDELKE dam v zame.no lep moSkt ali ienr.ki plišS. moško obi ko, težke čevlje 43. žepno u.-o, por. prsona. Naslov v v-eh posi. Juta. 73.-6 NOVE ČEVLJE, frtie, športne. St. 37. predvoj. no blago, prodom OgW od •3. do :5. ure. Naslov v v^h posi Jutra. 730-6 ŽIVO SREBRO pro !am. Ponu llv z nave "bo cen? za kg no ogl odi. Jutra pod »Najboljša n&lnžbM. 7.9-6 PREPROGA. v.dikost 'T? m. nervino nit-proda;. Naslov: Copi\-a t, prvr vhol, vra*:i S 1?. pntl. Ogled od 13. do j4. are 735-4 Pri pospravljanju hišnih prostorov ste našli razne steklenice, med njimi slfonske, eranžadne* in pakallce odroma pa vas prosimo, da nam sporočite, da pridemo tudi po poedinr V ^ jih sami dostavite proti odškodnini na naslov MOB£ EMIL LJUBLJANA, Smartinska cesta štev. 11 (tramvajska postaja) - ss Dap.'me du Maurtpr: ET. AK£Q 64 rm fs t? T7T7 SiiLl v Pol gozdi in gričem je lmi. »Odkod veste?« je vpr'Sala. »Ker go me cbtožill, da sem umoril tistega človeka « -"e dejal »in ko so me obtožili. sem se spomnil vašega tovariša iz Hampton Courta in obraza tega mož i, tlako divje scvražno me je gledal, ko sem mu pobiral postane Tedaj sem vedel, ka' se bo zgodilo. Dona, ko sem vas t'sto noč zi pust'!.« Ovlla si je roke okro? kolen in pogledala po jezeru. »Ko sva rbar\la, vi pa jaz.« ie rekla »se n'sem mogla pripraviti- d"1 h' izdrla r'bi trnek iz gobca. aM se spom'nja-te? A to, kar sem storila tisto noč, je b:lo nekaj drugega. Najprej sem čutila str"h, nato sem postala besna, itn ko sem bil® besna, sem vzela s stene ščit, in tedaj — je umrl.« »Kai v?« je pripravilo v besnost?« Je vpraSal. Za hipec je pom'sHla. nato je dejala: »To. da se je James prebud'1 in zajokal.« Molčal je Videla -e. da je bil nehal jesti; zda- je sedel takisto kakor ona z rokami okrog kolen, in gledal po Jezeru. »Oh,« -e rekel, »torej zaradi Jamesa, ker se Je zbudil in zajokal; ln zd"j, Dona. sva b Loeškern jezeru, namesto pri Coverak--M in vr»S r-rterovor -»e 'sti kakor moj « Vrgel ie kamenček v jezero, in kolobarji so se razbežall po vodi In izg'nill k^kor da 1'h ni n koli bilo Nato se Je zlekni! vzn- k po TVflku »n lztem'1 roko no ?Ji 'O ona Je prišla ter mu legla ob stran. »Mislim,« je rekel nato, »da ne bo lady St. Columb nikoli več veseljač la po londonskih ulicah, kajti zdaj se Je naužila pustolovšč n.« »Lady St. Columb bo postala ljubezniva matrona.« Je dopclnila, »in bo s svojim smehljajem razveselevsJa služabnike, zakupnike in vaščane. Prej ali slej bo pesto-vaia vnuke na kolendh ter jim pripovedovala zgodbo o gusarju, ki se mu je posre-č'lo, da je ušel.« »In kaj bo » isdijsk'm vajencem?« je vprašal. »Ladijski va'enec se bo časih ponoči zbudil 'n si" grizel nohte tn tolkel s pestmi po blaz nah, potem pa bo spet zaspal in znova zasnjal.« Jezero jima je temno in nemo ležalo ob z-ožiu.. Za njima so pljuskali valevi na prodišče. »V Bretanji stoji hiäa.« Je rekel, »tam je rekda- živel Človek z imenom Jean-Beno t Aubéry. Nemara da se apet vrne tja ln bo gole stene od vrha do tal pokrivaj 8 ptičjimi slkam' in podobami svojega ladijskega vajenca Toda z leti se bodo slike ladijskeg? vajenca jabrlsavale in postajale nerazločne«. »V katerem koncu Bretanje ima Jean-Bencit Aubéry svojo hifio?« »V Fin'steru, kar pomeni .kanec zemlje'.« Zdelo se ji je, da vidi raztrgane fieri ln brazgotin asti obraz predgorja in slJJi morje, kako grmi ob skale, in galebe, kaico kr če. Vedela Je da sonce tam Cas h tolikanj močno pripeka n3 pečine, da trava rumeni in vene potlej pa prineso blagi zahodni vetrovi spet meglo in dež. »Tam je raztrgana skala.« je dejal, »ki Štrli da'eC n prej na morje. Imenujemo «o La Pointe du Raz. Nobeno drevo, nobena travna bilka ne more uspevat' na n'i. kajti vse dni ln vse noči brije po nji zahid B>'k. Zunaj na morju, pod tem rtom, pt sa-devata dva toka drug ob drugega to se dtv- Je borita med seboj, zato tam nenehoma ln vekomaj buCi, k p1 in se peni; petdeset čevljev visoko brizga vodi v zrak.« Rahel hladen vetre je zapihal s srede Jezera preti njima; zvezde so mahoma obledele. b la je tista ura noöi. ko Je vse agolJ molk hi tišina: n'kjer se ne g bije ne ptič ne živ 1, nič ne SepeCe v ločju, od nikoder ne slišiš Suma, razen udarjanja morskih va'ov na prod. »Kako mislite,« je Dona vpraÄala, »ali ve »Mouette« Čaka tam zunaj na morju ln 'o beste zjutraj našli?« »Da,« -"e pr kimal. »In boste splezali na ladjo in boste spet gospodar? Držali boste za krmilo tn Čutili palubo pod nogami?« »Da.« »In W'lll'm — Wir'am, ki ne mara morja. ta bo gotovo obolel in se bo hotel vrn'tl v Navron?« »Ne « je rekel. »William bo Čutil sol na svojih ustnicah in veter v laseh, in fie bo sapa stalna, bo morda še pred nočjo spet zagled?l kopno zem'jo in zasepel topli vonj po travi, ki pr:haja s predgorja, m temu bo «me Bretanja in domačija.« Ležala je vznak kakor on, z rok~mi skle. nlenlmi pod tiln'kom. Nebo se 'e izprenr-njalo. se prelivalo v bledino. k' napoveduje razsvlt; veter je pihal močneje kakor prej. »Le kdaj,« Je dejal on. »le kdaj je svet prvič z bredel v zlo in so ljudje pozab il ž veti In l ubiti in b'ti srečni? Nekoč moja Dona je bik) v življenju vsakega človeka jezero kakrSno je tole.« »Morda Je bila rekoč žena,« Je men'la Dona. »in ta žena je reki- svojemu možu. naj postavi kočo iz trstifija. tu pozneje «z lesa in na*adn'e hiio Iz kamna In so prihajal1 drugi možje in druge žene — km'lu n> bilo veC ne grifiev ne Jezer, samo S<» okroer'e kamnite hlSe. povsem enake droga drugI« »Tudi vi pa jaz,« je dejal, »tudi midva Imava svoje jezero in svoje griče samo za nocojšnjo noč in do sončnega vzhoda je le še tri ure.« Ko je napočil dan. se jima je zdel tak-'sto bel in mrzlo jasen, da mu še nista pomnila en kega. Nebo je bilo bleščeče ln trdo, jezero jima je ležalo ob nogah ka^or srebrna plošča Zapustila sta peščeno kotanjo; on se je okcpaJ v jezeru, ččgar voda je bila mrzla kakor lednica na visokem severu. Zdaj so jele v gozd h ptice čivkati in cvrkutat' Zlezel je iz 'ezera in se oblekel, nato je krenil preti prodn'temu zalivu. kjer je stala plima visoko in Je obli-zoval kamenje pas bele pene. Sto vatlov od zaliva se je zibal zasidran r:b!ški čoln C. Ko je William opazil postavi v zalivu, je zastavil dolgi vesli ter j ma odveslal la-uroti. Tam v zalivu sta stala 'n čakal- č^l-ra, ko je Dona mahoma zagledala na obzorju belo vrhnje jadro neke ladje: ladja «e pini- nroti Vn*>v>'n< n^Vva.la ie n-'dobo in obl-'ko poževni jambori so ji žareli v karmin"stordeči barvi jadra so se ji boči-la in nape-jala: »La Mouette« se Je vračala po gospodarja. Ko je stopil v čakajoči ribiški č"ln in r'zpel iadrce na edinem jamboru, se je Doni zazdelo, da Je ta trenutek del zdavnaj minulega dogaianja. ko je stala na predgorju 'n zrl-» preko morja. Ladja je drčala po obzorju kakor prispodoba bega; neka' Čudnega, tulega Je bilo rr nji v tej jutrnfi svetlobi, kakor da ni v n'kaki zvezi z dnem. ki se pričenja, ln kakor da srada v drugo dobo in v drug. drugačen svet. Zdela se ji Je naslikana ladja n« morju, ki je bilo ie belo. V tem ko Je stala na mrzlem produ je majhen val oplaknil Do-n; bese noge. in ro-a 'o ^e izpre'etel^ Vato se Je kakor ogn ena krogla, ostro oCf-tano io TdeCe. vidimilo sonce iz morja. : ---rrrk K O N E C CEMENT IN STREŠNO LEPENKO dobavi I — tV2? SCHNEIDER & VER0VŠEK trgsvlisa z železairoa V LJUBLJANI SMUČARSKO OBLEKO (pumparice in jopič), sko-» raj novo, predvojno blago, ps msmni ceni — tudi v vagonsklli Ät.ff'fc r^Mlkzh - tvrdka |£. ÄÄ^ ! 10 do 16. Naslov v ogl. odd. Jutra. 498-6 trgsvlna z žsSezaalsso štL04lf^op^°^JEnove, j prodam ali zamenjam za i protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 500-6 EUSKO PSICO, čis:okviio, aretirano IV» leta -:..ro, prodam. Tomič, Ko-i®>ka :9. 0&: 6 ŽELEZNE PEČI, razlkne velLkOtiti, zelo ugodno i.aprodaj. Merkur. Puharjeva, 6. 683-6 DAMSKE IN MOŠKE rabine bicikljo in nekaj rabljenih tncikljrv. razprolaja: Merkur. Puharieva 6. 635-G NOVO PIX' n« žaganje, ki je n[orahna tudi za kuho. poceni prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 60(5-5 PRODAM : mn-ko kol ' Pueh-Styria. košaro zn dojenčke, kuhinjsko mizo. posteljo. Naslov v vseh posi, jutra. 693-6 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, in otroški športni voziček proda Rž-cič, Verstovškova ulici 19. 727-6 MODERNE SPALNICE in kuhinjske opreme pro- daia mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31- 726-6 MODRO BLAGO, prv ovrstno, za moško suknjo in obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 714-6 OTOMANO, dobro ohran'eno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 716-6 j vse SAMSKO SPALNICO e kavčem, knnpletno. 8 ko- sov, poc. ni proaam pone ci ! ek do 12. slov v vseh posi O^le, F V nre. Na-Jutro. 645-6 sTAKSON HAINES- drsalk» ! m drsalne visoke ,"tv1" št. 37. nove. prodam. Bürge' Muze:Kka 5- 647-6 NAHRBTNIK, .skor.r nov in kovčeg. prodam. Na-lov v vseh posi. Jutra. 616-6 O BISKE ČEVLJE, i.?i. n- 37—u». prodam. Na-?'yv t- vseh po-I Jutra. G1S-8 ?.TOšKI 3VITER, r-: ) viln^-ri nov, za fanta '<) let. prodam Naslov v vrf h '">=! Jutra. r30-6 2 ZAJKLI. (.-rt-brki 'n 6-de!na m'üniM naprn 'aj. Kozina. Tabor ß I. 5S0-6 ČEVLJE, dansko, nizke, št. 39. prvovrstna in m 5kr èfvl'e viso, ko. nove. št. 39. oboji rs-jremoiTivi, utrolno prodam. Plrnnt I7.ar.-kn 53 637-3 ČRNO MOŠKO OBTEKO iz pr- ivo nega blaga uovo, za veè;o pos'av proflim. — Na-lov v r.'ch rosi Jutra. 6o9-Ö RADIO, t eevr. nemSke znamke, odlične»» tonn in amanjOiä, prodam Naslov v vscn posi. .Jutra 64?-6 FTAVO BI.AGO za ir.eško -nortrn obleko — prodam. PoSzve « v trafiki. Celovška cesta št. 34 664-3 SUKNJO f pomladansko. črno in sivo. nek;v perila in obleke za mo5-ne:šo ''amo ugodno prodim ali zamenjam zri moško obleko in oerlo. Stanič P'fcoj-nn. '.-IT. GS2-6 ZfMSKO SUKNJO. moško. frnn. zelo dobro ohran'eno. orodam Vprašati Bo-ff:5ieeva nI. 4-1 — Mire. 661-6 KLAVIR. HARMONIKO, Jako lepo, črno, 3 olitave. 80 basov 2 reg., prodan ;-,a 3600 i:r ali z m.n ani za ožbasno z doplačilom Vii, Botenčkova 7 ,'sr'dn1' -voaeß!). 704-6 VIOLINE, od! ene kvalitete, taKo ■j tonu kakor izdelavi, dobite v t gov ni »Umetnost«, Kolodvorska ul. St. 30 Ogled brezo-ve-™n 70<3 b ELEKTR. KUHALNIK, nov e.T. ]!;r=n. pod 220 V 1500 W, rodam. — Naslov v vseh posloval-n—b »Jutra«. G76-Ö RADIO, 4 + 1, prodam. — Np. ogieci med 10. in 16. iiro na Mi-Ju štev 29. C78-5 STARINSKO ZRCALO, 109 x 66 m lepe močne čevlje št. 43 proda Zaman, Ulica 3. maja 4 X 69S 6 KOPALNO PEČ, banjo, lep športni voziček. 'ot'oske Čevlje, visoke. štev 25 in divan prod-m N's'.ov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 677-6 ■1 MC SKI OBLEKI, sivo in temnomodro. zi srednJo postavo, proda k"o,1ač na Krakovskem nas-pu 16 655 6 6 NOVIH KAPEN in blazin — predvojno blaeo. prodam. Fina izdelava. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 548-6 PRODAM SOOO šampanjskih Refosco. in 2.000 steklenic F-anz-Josef-grenč ce — praznih, po ugcdn! ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rešatnp«. 654-6 KRMILNO KORENJE proda Šuštar. Janševa ulica 15. 6506 SPALNICO, kompletno, skoraj novo, iz vdega lesa, p'O-dam. Nfólov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 653-6 KUNCE, sive orjakinje. osem mesecev stare, ter kunčnice prodam. Bizjak, Vič, Sattner-jeva 7. 611-6 BLAGO za zimsko suknjo, temno-sive barve imarengo), zelo dobro, preuvoino, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marengo«. 610-6 SUKNJO, ('fibro ohranjeno, prodam. Kladezna 1. 609-6 LISICO, dobro ohranjeno, prodam za 700 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 615-6 ČRNO SUKNJO iz predvojnega blaga proda kroja5tvo Luzar, šišenska 49, Zg. Šiška, nasproti gostilne »Martine«. 614-6 UGODNO PRODAM: moške galoše št. 42, 43, smučarske hlače, puniparice, trenčkot, damski zimski črn plašč, drap spomladanski, moder dežen, elegantne črr.e sai narje št. 37, dobro, predvojno blago. Naslov v ogl. odd. Jutra. 606-6 OTROŠKO KOŠA? O na kolesih prixlam. Vprašati od 12 do 14 : Javorni-kova 3, pritličje, desno (nasproti drsališča Ilirije). 605-6 OTROŠKO STAJO, skoraj novo, proaan. Ogled od 9 do 11. Reina ulica 17, pritličje. 630-6 LUŽNI KAMEN za izdelovanje mila prodam. Dr pisi na ogl. odd. Jutra pod »Lužni kamen«. 631-6 MOŠKO SUKNJO, dobro ohranjeno, in 2 na.ra damskih čevljev št. 39 prodam. Borštnir, Šiška, Ve-rovškova 22/1. 632-6 ŽELEZNIČAR. SUKNJO za srednjo postavo, uradniško, novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 634-6 2 POSTELJNI MREŽI piodam. Železnikarjeva ulica 1C/I, levo. 624-6 2 ANGORA SAMICI s prvovrstno volno, ter merske prašičke proda Valentin Gašperšič, Šmartin-ska 21. 627-6 USNJENA TORBA, damska, velika, skoraj nova, nanrodaj. Na ogled v knjigarni Bamberg, Miklošičeva. ' 537-6 PIANINO železno pioščo prodam. — Ogied od 13 do 15. Naslov v ogl. cdd Jutra. 545-6 KADIO-APARAT, 5-eevni, dober, predam. Ogleu fOjoldne. Naslov v vseh posi. Jutra GS9-6 FOTO-APARAT, Zfks-ikon, operna Tesar 1:3:5, nov. prodam. Naslov t vseh pofl. Jutra. 737-6 MOŠKO KOLO znamke Puch, z dinamo luč. io. prodam. Naslov v vseh i pesi. Jutra. 719-6 PK/MA JUTA-VREčE r.cDroiaj. Petronafta. Ciril Metodova 35a (prej Tyrseva). .I-33S-6-M ZIMSKA SUKNJA je_ naprodaj v krojaškem salonu Boc, Tavčarjeva 6. 74S-6 PERZIJSKO PREPROGO pristno, 190X130 cm, prodam za 26.000 lir. Naslon v ogl. odd. Jutra. 751-6 POSTELJO, kompletno, ugodno proda tapetmk, Florianska ul. 23. 754-6 AVTOMAT. TEHTNICO predamo. Trgovina Martine, Bleiweisova 17. 753-6 Damsko ZLATO URICO »Doxa«, moderno, prodam. Kot darilo krasna priiika. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 746-6 ZAJCA ZA ZAKOL prodam. Linhartova ulica 3. 743-6 PRODAM : modro obleko za visokega gospoda, čevlje št. 43 in velik kovčeg. Vprašati med 14 in 16 pri Skrabl, Pe-trareova 24 (pozvoniti trikrat). 740-6 JLDILNI SERVIS, različen porcelan in stekle-nino, vaze, nastavke, svetilke, slike, ogledala, jedilni pribor, umetnine in starine prodaja in sprejema v komisijo vse boljše predmete pisarna Tribuč nad floriansko cerkvijo. 739-6 NOVE GOJZARJE, prvovrstno riavo usnje, odlična izdelava, št. 43, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 768-6 KNJIŽNO OMARO, ebenovinasto. prodam za lir 2500, ping-pong mizo za 400 lir, danski krznen plašč od belih senjskih ovac za 1500 lir, radio-aparat za lir 1000. Jurko, Vodovodn? c. št. 73. 770-6 ŠPORTNI VOZIČEK, , NAČRTE • predvojni, krem, dobro in proračune za hiše. vile ohianien, kupim. _ — Pro- ali kakršne koli druge dam globok otroški vozi- zgradbe izdeiuiem pod po-ček, krem, predvojni, do- sebne ugodnimi pogon. Po-bro ohranien. Dobnikar, nudbe na ogl. odd. Jutra Pleteršnikova 26. 556-7 pod »Gradbeni inženjer«. KROJAŠKI STROJ, i 626-20 v zelo dobrem stanju ta-! REAL1TETNA PISARNA koj prodam po zelo ugod- Mabijan Miro, Cigaletova ni ceni. Na«lov v oglas, ulica 1, proda več lepih odd. Jutra. 478-7 stavbnih parcel v vseh de- KUPIM KONJA lih mesta, po zelo ugodnih kopitu. Burkel; z rakom v kopitu. Burkel;- cenah. Parcelo v izmeri ca ŽENSKI GOJZARJI i HiU^GALNI APARAT i ca Ivan, Sp. Zadobrova 3. 500 kv. m dobite že za ca št. 38 naprodaj. Ogled vjza slikarje, kompleten s se-; Polje. 485-7 45.000 lir. Pohitite, dokler nedeljo dopoldne. Vidov-'salko, napravo za beljenje! RETINA II-PREDLEČE ie še prilika! 628-20 danska 18, priti. 551-6 m pištolo, ugodno pro-j za posnetke iz bližine (Vor- PARCELO ZA DRVA , dam. Naslov v ogl. odd. ! satzlinsen), torbico za Re- ali dvoriščno zgradbo, ev. zamenjam 2 postelji in Jutra. 481-6 tina II in samoprožilec dvoriščni aii vrtni prostor omare iz hrastovine. Na-! PRODAM: j kupim. Ključenko, Novi za delavnico kupim. Ponud siov v ogl. odd. Jutra. I moški plašč, kratki, nov, vi- ; trg Ili. 494-7 bc na ogl. odd. Jutra pod 550-6 soke. štrapacne čevlje, št. 43.; NAMIZNI PRT, »Parcela do 60.000 lir«. PRODAM i predvojno_ blago za moško ' dekorativni, okrogli, okoli 620-20 PRAZNO SOBO s štedilnikom ali souporabo kuhinje, kjer koli »xo-traj bloka, išče družini Z oseb z dojenčkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 467-23a SOBO, prazno ali opren.ljeno. s posebnim vhodom, išče šivilja, najraiši v šentjakobskim okraju. Ponuobe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 473-23a OPREMLJENO SOBO išče gospa s ^talnim dohodkom gre tnd kot fot-Luiovalka. — Ponudb? mi ogl odd. Jutra veliki in portable pisalni; obleko. Beljaška 10. 755-6 stroj »ünderwood« ter novj PRODAM BLAGAJNO »Oliwcti« z dolgim vozom 'Viktoria«, dobro ohranjeno. 45 cm in decimalnim tabo-jNaslov v vseh potd. .Jutra, latoriem, ter avtomatičnoi 772-6 tehtnico za 15 kg. Potisek.l HARMONIKO, Gledališka 12/III. 549-6' klavirsko ? 48 bo.«i ter diasi VALNI STROJ, jtonično Hohner, ugorino pro-znamke Singer, in krznen:''am. Stara Bleiweisova 21. ;nuf prodam. Staničeva 6/1. 771-6 553-6 NOV TRICIKEL, nosilnost do 200 kg, prodam. M. Nardin, mehanična delavnica, Poljanska 31. 554-6 ŠIVALNI STROJ, NOVI RJAVI ČEVLJI št. 33—30. visoki, podloženi s krznom, namoiaj Naslov v vseh nosi. Jutra. r,7i-6 KAUČ Z OMARICO, nov, orehova korenina, še brez tapete, pro,'um Mizar Vodnikova 116 — 674-6 dobro ohranjen, prodam.: Lončare M. Nardin, mehanična de-,S:ška. lavnica, Poljanska cesta 31.j LUTZOVO PEČ, prodam. —' Vprašati i Lojze« Ciril-Mitodova 673-6,' 555-6Ì veliko, GOTZER.TE št. 35, 1 »Garaža gumijaste škornje in snežke 35. št. 34, ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 557-6 UNDERWOOD, pisarniški, v prav dobrem' ŽELEZNO DVIGALO za dviganje 6—8 ton. pro-dam. Naslov v vseh posi. Ju-t™:; 6S2-6. ZIMSKI PLAŠČ. 130 cm preme, a, platnen, HTSO. vezen ali s čipkami, siv, eno- ali dvodružinsko, v do-drap ali eeru, kupim. Kiju- brem stanju, kupim. Po-čenko. Novi trg l/I. 495-7 nudbe na ogl. odd Jutra PRLŠI iO ODEJO i pod »Suha«. 561-20 (kovter), močno, od klota, ! TRLNADSTROPNO v najboljšem stanju in či- ! stanovanjsko hišo, pri gosto. kurim. Kliučenko, No- reniskem kolodvoru, provi trg 1/1. 496-7 dam. V poštev pridejo di-DRSALKE ; rektni kupci brez posredo-od številke 31 dalje kupim.! valcev. Naslov v ogl. odd. Hišnik, Pražakova 12. : Jutra. 468-20 <22-7: »POSEST«, SLIKO »MATI BOŽJA«,!"uit't-jia pisarna, d. i o. ?.. oljnato ali akvarel, minia. ; Ljublana. Miklošičeva certi» turno do največ 30X20 cm MI — proda: Parcelo i» velikosti, od znanega sli- kv. m. Moste, 75.000 1;-. karia, kupim. Ključenko, narcelo 530 kv m. bl zu Novi trg l/I. 529-7 tramvaja. 130.000 lir, hišo. FRIZERJI, in.•dograjeno. 5-sttnovanjsko. uir. valnik za pranje ta* in 'flOO.OOO lir. trgovsko podopje hmibo. kujiim. Pire. Flori un- ; •» ». ':a!i !n s'enovanji v stroška 6. 757-7 Sem centu. ?.tKm.O00 lir. KUPIM CANKARJA. travnik 8000 kv m Vič kompletnega. — Ponudbe na mono lir. — Zamenja: hi-o ogl. odd. Jiitra 7 nav i!ho v Rož. 1ol:ni i trisobni sta ceno rod »Cankar«. 756-7 novanji, velik vrt. Za stanju, prodam. Kupim ali ženski, črn, vzamem v zameno portable, stavo, malo nošen, in otrč-dobre znamke. Ponudbe na ške škornje, gumijaste. ogl. odd. Jutra salni stroi«. GRAMOFON, stoječ v omarici, za otroško harmoniko .ali drugo blago. »L^odnost«,] Gallusovo nabrežje 27. pod »Pi- loščene, dobro ohramene, 562-6, za 2—3 letnega otroka, pro-! Idam. Ogled med 9 in 13. zamenjam Naslov v ogl. odd. Tutra. 718-6 VIOLINO in KITARO. SENO. za srednio po ! konjak-., prvovrstno, kupim 'ali zamenjam. Sušnik. žebz-nina. Ljubljana. Zaloška 21 po- - dobro, prodam. 563'6 na ogl. odd. i »Violina«. PHEMSHS I. P&gasssik LJUBLJ/\NA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 MOŠKE ČEVLJE, visoke, št. 43, prodam — Kladezna 13. 566-6 PRODAM temnomoder častniški plašč, prima blago, skoraj nov. za 3500 lir, in dobro ohranjeno črno rimsko suknjo za 1400 lir. Slomškova 17/1, levo, od 13 do 14. 565-6 »PRIJATELJ«, »Žena in dom« letnike 1933 do 1940. poceni prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 568-6 TROFAZNE ASINHRON motorje z drsalnimi obroči, zavarovani proti brizgu in pljusku, v posebno težki izvedbi, z val icnimi Jutra ŽENSKO KOLO, 7^7 SMUČARSKE HLAČE za 10—!51etno deklico, even. tu'i suknjič, kupim. Ponud he na ogl. odd. Jutra pod »Lahko nonošeno«. 734-7 Ponudbe' OTROŠKO KOŠARO s sto alom ter banjicn kn-Nssiov v vseh posi. Ju- pod : 722-6 yIm' i tra. lir«. 752-20 Stanovanje KS. 380/220 V, 50 Hz, ob- račali 1500'min., popolno- pustiti v ogl Odd. Jutra ma nove, prodam. Ponud- -xxj »Zasebna knjižnica«. 3C3-7 be na ogl. odd. Jutra pod »Asinhron«. 309-6 STAR PAPIR LESENO STENO kupujemo. - R Weber, in solitrno kislino zame- Prečna ulica 8. nasproti niam za les za kuriavo ev. mestnega kopališča prodam. Stena z okni in j_360 7 vrati. Kisline ca 15 litrov, i KOŽL ZA KRZNO Naslov v ogl. odd. Jutra. Jd domačih ln divjih 173"6 živali Rakot tud) boljše DRSALKE 26 cm, krzno krznene plašče, še nerabliene. prodam. Vo- jopice lisičje boe itd dniTi°iVun4fstacT9^rCnjr7r?'6 dobro ohranjeno kupu-»ILUSTR. SLOVENEC«, Je trZnarstvo Rot - vezan, kot nov, 1. od Mestni trg 1-317-M 1S2S do 1931 prodam. mačJE KOZE najbolj, ponudniku m !zimske kupuje krznar-2 žen. srebr urici po ;sv0 R0t, Mestni trg 400 lir. Ponudbe pod I J-341-7 »44—44«. 758'6 I STEKLENICE MODERNO JEDILNICO,'^ vrett u„b •z kanadskega oreha p'O- Pečamo! N» Vaši ieljo jil■ nunjšo kJerkol; v mestu, vilo. ivostanovanjsko pol kolodvorom, m. man 'so hi^o komfortno. 3-sLanovon:sko bli zìi kolodvoiu. za ve<5jo i doplačilom. — Kupi- v«a'co ne rr-mičn:no v m°stu in oko-llrf 731-30 DVONAI>STROPNA. večstanovanjska hiša v sn-di šču mesta z gostilno tn veli kimi kletmi, nnp-odaj za 1.500.(100 lir Donop eoa 4000 ___66S-7 lir mesečno. Naslov v vph JU . i TP D DELNICE po-! Jntra dobro ohran-eno, prodam.'kupim tako, Ponudbe na ogl. > KrpiM III5n Ogns, Grudnovo nabr. 4. odd. Jutra pod »Več sto«. .f^1™ HISO , j ,. 721-6- «T- 7 a!l stavbno parcelo do lir FOTO-APARATE i600,0^. " Bežigradom ali vseh vrst In pribor te. slične v .,SlškT!'. Ponu^e prelmet.,. k ur« je ter od trovar- '■>dd- Jutra Pod »<500.000 ajoče pla:-a dobro takoj Fo-1 tehnika Bleiwiesova 13 — Tyseva. 68(1-7 DRSAI.KE št. 28 kupim. Wagner. Pred škofijo . 0 683-7, 1 sobno STANOVANJE ANGORA VOLNO, i« kabinetom, zamenjam za v sivi barvi tudi samo in enako ali večsobno. Ponudb-dkg kupim. Naslov v vseli cäJ- Jutra P0* ,Eno' posi Jutro, ff)'-7 sobno«. 583-21 Garnituro za DOJENČKA j PRODAM kompletno, ki.nim Ponudbe dosmr'.no stanovanje — -•a od. odd. Jutra pod .Drv- popolnoma v lase ali ;enčpk« 7J6-7 samo do smrti obeh ssa POZOR! koncev. — Ponudbe na Vaše perilo lepo. hitro in oglasni oddelek »Jura« poceni zakrpamo! Poorav- pod »Lastnina«. 7CJ 2) j lialnifta noaavic, Kooit?rie. rRISOBNO va0J723-37 stanovanje s kopalnico SPFBRNTNO. ,p!m), v c-ntu zame kovance in druge predmete njam za lepo dvosomo kakor tudi dragocenosti Vu- na Mirju, Pod Rožni-m r»l-čaroo naivišie Rom ali v mestu. Po-Rndolf Zore, Liub- nudbe na ogl odd'lek Gledališka ulica 12. »Jutra» pod »Dobro stanovanje«. 659>-21 STANOVANJE, sončno, o1- • e iz sobe, kuhinje, predsobe in shram-LOKAL za pekarno, be. "e pod enim ključem delavnico .n ostale k obrti Ptfd dolenjskim blokom. Naslov spada:oče prostore, oddam oddam proti posojilu 6000 Ponudbe na ogl. odd Ju- iir- Vprašati: Ciuha Franc, tra pod »Takojšnja upora- Predovičeva 24. 502-21 ba«. 386-17 STANOVANJE, VILO ozir. HIšO dvosobno, komfortno, od- 2 vrtom, 2-stanov ii-isko — dotičnemu, ki mi po-:ščem v najem V zame. njavo nudim dvoje 4-sobni komfortni stano vanji v centru. Ponudbe na ogl. oddelek »*utri« pod »Blizu t ano vaja». M.-335 17 Si AR SEM 40 LET. s stalno službo, želim mirno zadovoljno žvljenj" — za-o iščem vdovo ali ločenko istih let za žent-v. Poniibe f [lOlnm rwslrvom pod »Ppjiro-«ta č'dna«. 588-35 SKROMNO DEKIE, do starosti 23 let. želi spoznati resen mladenič zaradi ženitve. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Ljubitelj glasbe«. 625-25 30 letni LOČENEC želi poznanstva zaradi ženitve najrajši z deželanko. Posedujem skromen dom. Dopisi na ogl. odd Jutra pod »Prosim točen naslov«. 486-25 UPOKOJENEC. osamljen, stareiši. želi spoznati osamljeno, dobro si-tuirano damo srednje starosti. vedrega značaia. Dopisi na ogl. odd. Tutra pod: »Čedna zunaniost«. 23734-25 42 leten TRGOVEC in posestnik hiše v Liub-liani želi spoznati gospodično, od 20 do 35 let staro, zaradi ženitve. Prednost imajo trgovsko naobražene. Dopisi z naslovom in sliko na ogl. odd. Jutra pod: »Novo leto 1944«. 510-25 OSAMLJENA GOSPA želi znama t izobraženim go. spodom 30 do 60 le' starim, znželjenu n -kaj premoženja v svrho ženitve Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Stev. 100«. 673-25 GLASOVIRJEV Poslužuj » se mu.e telefonski št 39-23 ki je » oov^m rav nofcar iiišleir mrn ku Ugla -evalec glase vir j«?v Juräsek /.rimskega 7 O Ljubljana J-337 37 BANČNE, DENARNE, blagovne posie, srebrni denar in razne dragocenosti vnovčim po naivišji ceni. lzposiujeit: nakup in prodalo nepremičnin, hiše, parcele, posestva, tudi izven bioka. Alojzij Planinšek, Liubljana. Dvorakova (sedai Knaflieva) ulica 3'1. i1 J 37 KLAVIR m harmoniko poučuje strokovnjak po hitri in uspešni metodi začetnike in napredujoče po. samezno. Zrinskega cesta št. 7/II, 7. 420-37 MAJARINOVE PI-EvlCE nudimo. Sc-ver et Komp., Gosoosvettka 5. 491-37 kNjige. znanstvene, tehnične medicinske in leposlovne, slovenske in nemške, noveiše, kupuje knjigarna Klemmayr et Bamberg. Miklošičeva c. it. 16. 505-37 KOLESARJI, lakiram nolesa v ognju v vseh barvah. tudi še s predvojnimi laki. Horvat, Poljanska c. 69 fori klavnici» M-346-37 POZOR! POZOR! Znanstvenik psiholog -Modet — se nah.ija v Ljubljani, Trstenjakova uìica 1-1 levo p let: kavarne Majcen. Iz pl-savf vam pove značaj ln prlhodnjost Razlž vam astrološka in biro-man tska vprašanja Pl-S:te mu, ali pa se osebno javite dnevr.o 14 do 17. ure; ob nede i j ab tUdI od 10.—12 ure M.—336-3 V NFMŠKO K NVEZACJ. JO in POUK nudi izobražena gospa. Konverzacija v skupini (4—8 oseb», zelo majhen honorar. Kongresni trg 13-IL 23837-37 NOVE ZNAMKE I ubi ejisko pokrajino slgnira in iz'aja fiotr.ilu o njih pristnosti proti zmerni nagradi Filatelia, Modrijan. Miklošičeva 34 599 37 DAMSKA ZLATA URA, zapu:na se je :zgubla od Koblarjeve ulice do Leonišča. Pošten najditdj naj jo vrne proti nagrad; v upravi Jutra. 578-37 VOJAŠKO KNJIŽICO (Soldbuch) (»lig etvia za pisma in poštne knjižice, je izgubil dne 30. XII. 43, v bližin: Kina Matice pripainik SS-o idelkov Geise Hans. — Pošten najditel: s.- naproša, da Vo;aško knjižico odda p-oti nagradi v Belgijsk vojašnici. odi. IVa 591-37 .^iftpia^e aJHE GOBE ŠIVALNI STROJ nov, Singer ali Pfaff, po- pjrn,, grezljiv, kupim. Ponudbe cene. na ogl odd. Jutra pod Ji?na »Št. 30-06«. 365-7 ... MLADEGA PSA lezaji čuvaja, kupi ali zamenj m normalnimi jeir„enica- A Sušni'-: — Ljublians mi, s pripadajočimi zaga- Zaloška ccsta 21. 293-7 njači in natezalnirai tirni- KNJIGE cami, učinka 30. 17_ in 11 Slovenske, dobro ohra- njene, kupim. Umrla nam je naša draga mat:, stara mati, gospa Pavla Sat m Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al, kapele tv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, 8. januarja 1944. žalujoči: MARIJA por. PAULIN, hčerka; SAŠKO, vnuk ln ostalo sorodstvo sodi ali finansira dogradi-;ev stavbe. Naslov v ogl. odd. Jutra. 514-.'l STANOVANJE, ósobno. komfortno v palači, «entrain* kurjava., plin. lift v strogem centru.' zamenjam 2 pisarniška PROSTORA. ^ 2—Ssobi.o v okopšu Beži-gTid. Smartinska cesta. Sv. Prtra cesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zam"n:ava«. 6R1- i St#riovanjai% dam. Ogled od 10 do 14. tire. Markoniileva št 18 TI 700/6 IPISALNO MIZO, kuhinjsko kredenco, umivalnik, staro železo in steklenice podam Mirkonijeva 18/11. 701/6 BERKEL TEHTNICO, automatično do 1 kg, uteži do 15 kg tovarniško novo. pr:me-no za';, trgovce in mesarje dem. Ponudbe na prevzamemo na lomu. B Gu -tin Voanikf-v va S.. 2. J -318 U 2 PREJI VOLNE, znamke Jumper Wolle Extra, sive barve, kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Siva barva«. 377 7 V KOMISIJ. PRODAJO sprejemamo in kupujemo fotoaparate, umetn'ne, antikvi-jtete in druge boljši porobne in luksuzne predmete Parfu-ì7"®' i meri ja »Venus«, palača Bata. ori. i opremljena b vsem komfortom, v centru takoj oddam. Ponuooe na oglas, oddelek Jut a pod »Centralna kurjava«. 709-17 ŠIVALNI STROJ, dober, vzamem v najem proti mesečni odškodnini.' STANOVANJE Mrhar, Bežigrad, Maribor- eno ali dvosobno, op">m s« 24. 63V17 i J eno popolnoma al: del SKT ADISCE «o. 'šče za takoj ali po za Bežigradom ali v sredi- zr'eJe solidna dru'iina— šču, iščem za takoj. Po- Ponudbe na oglasni od-.nudbe na ogl. odd. Jutra delek »Jut a« ped !ifro 74->.17 »Sigtarno«. 283-21a 1-2 sobno STANOVANJE išče vdova po drž. uradniku. Ponudbe na ogl. odd. STAVBNO PARCELO. ,P,°d »B"igrad ali po možnosti v središču me-, b^V0S0BN0 bližini središča,' pod _____ sta ali » kupim Piačam takoj v go-MOSKE OBLEKE. |tovini. Kdor mi pripomore odd , . CTTX-,,T. .stari čevlje, perilo pohištvo do nakupa parcele, dobi le- na r d MOŠKA SUKNJA, 8taIn^ -e. ' i)rrime po navado Fonudbe na nredvojno biago. naprodai.!Alojzi;:l L:ubl:ana. Galluso- <«' odd. Jutra pod »Bli- odd. »Jutra »B?-ke1« š:fro 703/6 ! Poizve se: Gosposka ul. 14\'0 nkb-ežje 29". DAMSKE SNEŽKE. 762-6, f^jg.7 zu središča«. 378-20 VAŽNO ZA BRIVCE! NEPREMIČNINE : , . „ . Sušilni aratit (Haubo). aparat1 parcela 2000 kv. m. tik skorai nove Tretorn stev.!^ ba- k(ldranje in fen. : središča. 38-39, prodam. Naslov - - - — stanovanje s kopalnico iščem za takoj. Ponudbe na ogl. pod »Primerna 741-21a Jutra. D&šfsitfs® stanovanje z vso najboljšo oskrbo dobi starejša ženska na deželi, ako vloži 12 tisoč lir. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. K UHARIC samostojno, 30 do 45 let staro, ki opravlja tudi druga hišna dela, sprejmem k 3članski družini, po možnosti takoj. Prehrana in plača dobra. Naslov v upravi »Jutra«. za trajno kodranje in fen.: središča, na parceli so tri , , kup!m. Plačam ev tud! v obrtna poslopja; parcele ' inatural1 :ah. Ponudbe na ogl. pri rcmizi v šiški, ob Pleč-odd. Jutra pod »Dobro olirò- nikovi aveniji za Bežigra-njeno«. 638-7.dom iu na vzhodni strani; TRICIKEL, I nekaj parcel po 45.000 lit, KT7T4TT\ri<;jvr> nranMfl nosilnost 200 do 250 kg. v|prodam. Zaiec Andrej, re- prodam. Na ogled pri hiš! »? 0?L oM' Jutra.,^,va 10' nilrs Medvedova 5a 484-6j»Tnc.Mj«. 641-7 NAPRODAJ: PISALNO MIZO I KOPALNO PEČ. Ihiša, nova, trinadstropna, iz trdega lesa, s stolom, !P° možnost' z bakrenim va-jtjj, središča; hiša. dvonad-prodam za 650 lir. Naslov IJem, kupim Ponudbe na ogl. stropna, za Bežigradom : ogl. odd. RADIO, šestcevni, odličen glas, ugo-! dno prodam. Zg. Šiška. Pe-1 terčeva cot 6. 488-61 KUHI (velika kredenca), Na ogl Medvedova PRAZNO SOBO. Iejio. oddam ev. s souporabo kuhin:«. Naslov v vseh posi. Jutra. 601 23 OPREMLJENO SOBO. snažno, oddam stalni osebi. Naslov v vseh pesi Jutra. 617-23 PRAZNO SOBO s souporabo kuhinje, v sre- v ogl odd. lutra. 301-6 RADIO PHILIPS, štiricevni, najnovejši, zelo majhne oblike, prodam. Mlakar, Puccinijeva 15. 309-6 DRSALKE št. 25 in 26 prodam. Hišnik, Pražakova 12. 521-6 SREBRNO LISICO, novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 520-6 3 KOKOŠI, štajerke, stare osem mese- koj. cev, prodam. Skarja, Lev-čeva 12. 519-6 BRIVCI, POZOR! Prodam masažni aparat. Salon Sever, škofia 6. 518-6 OTROŠKE ČEVLJE št. 29, nove, rjave, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 527-6 SMOKING za srednje veliko postavo prodam. Ogled samo v nedeljo. Lepodvorska 2&/II, levo. 526-6 VOLNENO OBLEKO, lepo, novo, krasno ročno delo, moderne barve, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 530-6 KOTEL za žganjekuho, 85 litrov, nov, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 531-6 ŠIVALNI STROJ Singer, krojaiki, dobro ohranjene, prodam. Rožna dolina, cesta XIX, dvorišče. odd. Jutra pod »Kopalna peč« hiša, enonadstropna, ob 640-7, Celovški cesti. Tri obrtna KUPIM KNJIGO poslopja s parcelo v izmeri dr. inž. Vidmarja »Die Trans- 2000 kv m v središču, oddam, formato-en«. Naslov v vseh Zajec Andrei, realitetna pi-|ska 27. sama, Tavčarjeva posi. Jutra. 655-7 SREBRNE PREDMETE :n različne srebrne kovance in druge podobne vrednote, kupim. Ponu ibe na ogl odd., , Jutra pod »Priložnost«. G65-7 ;raz»h m' LEICA z daljnomerom, 7 ^^ Ljubljane. Rozliko v t** «« » auupviauu ftuiuun,, » m v. 416"20 dišču (kopalnica, plin), oddam boljši samostojni gospe od 30 do 45 let, ki bi mi gospodinjila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s prilogo slike pod »Kakor doma«. 660-23 PRAZEN KABINET Šiška, Podlimbir-260-23 VILO središču Trsta, i central n-? vo. plmom in vodo, njam s stanovanjsko brem stanju kup:m Ponudbe z navedbo modela ln cene na ogllas. odldelek »Jutra« pod »Leic-«. 679-7 MOŠKI PLAŠČ, izvrstno ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolg in v sivem«. vrednosti ev. donlaènm. Informacije pri Avtoklubu — Ljubljana. Beethovnova 14. 681-20 PARCELO, HIŠO. VILO j v Ljubljani, kupim. Posredo-1 vaici izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj. ul. 10. i ODDAM SOBO, 415-20 ! prazno ali opremlieno. z I lastnim perilom. Bežigrad, Parmova 38. 745-23 I LEPO OPREMLJENO sobo v središču mesta oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 769-23 2 OPREMI.TENI SOBI. lepi, s nosebnim vhodom, v središču, takoj oddam stalnima gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 738-23 trasntm, kur:a- j zamc-hlšo v 613-7.šnia gotovina«. 591-30 VAGO-DECIMALKO KUPIM brez posredovalca od 100 do 500 kg, ter sla-h;žo v Ljubljani, s ka-moreznico kupim. Ponudbe,800 kv m dvorišča na ogl. odd. Jutra pod t aij vrti. Ponudbe pod »Takojšnje pačilo VIA oglas, oddelek »Tehtnica«. 623-7 REVNA DEKLICA, stara 10 let, kupi cenejše čevlje ali snežke. Naslov v ogl. odd. Jutra. 622-7 OTROŠKO POSTELJO, dobro ohranjeno, kupim. Lavrih, Celovška 126. 546-7 KUPIMO TAKOJ več parov novih ali rablje- - . . nih gumi škornjev za dela eno- ali večstanovanjsko v vodi. Naslov v ogl. odd. na »Jutra«. 056-20 HIŠO, VILO ali parcelo kupim v središču ali neposredni bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 1,000.000 lir«. 612-20 KUPIM VILO, 548-7 Jutra. KRMILNO PESO. št. 6, 2000 kg, kupim. Naslov v 720-6 ogl. odd. Jutra. 532-7 solidno, komfortno, t večjim vrtom, na lepem kraju v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod IŠČEM MODERNO oprem leno sobo 8 centralno kurjavo in souporabo kopal-niči. s stroge ločen-m vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutn» pod »Center — plačam dobro«. 595-23o PRAZNO SOBO s štedilnikom ali brez, ^če trgovec, ki ima svojo op-emo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna soba«. 71023a STAREJSI URADNIK išče opremljeno sobo. po možnosti tudi hrano, pri samostojni gospodinii. Živila ima sam. Ponudbe na »Vila ogl. odd. Jutra pod »Skup- — takoj«. 744-20 no gospodinjstvo«. 489-23a Umrl je v 94. letu starosti naš ljubljen: oče in stari oče, gospod Cibar Franc Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 9. januarja 1944 ob 2. popoldne z Žal, kapele sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 7. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI Dne 2. januarja zjutraj je v svojem 76. letu mirno v Gospodu zaspal, previden s tolažili svete vere, naš ljubi mož, skrbni očka in dobri stari očka Ivan Kramar Pogreb z maSo zadušnico je bil 4 t. m. na želimeljsko pokopališče. želimlje, Ljubljana, Zemun. žalujoče rodbine: KRAMAR, TWRDY, CENTA, PODLOGAR Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami v dneh bolesti ob smrti naše nepozabne mame Josipfne Anträte Posebno zahvalo smo dolžni gosp. primarlju dr. Jenku. gosp. šefu prlmariju dr. Guzelju in ostalim gg. zdravn'kom k'rur-gi*ne klinike, ki so ji skušali rešiti življenje in jI požrtvovalno lajšali dneve trpljenja, dalje vsem, ki so jI prinesli cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi pevcem za krasne ža-lostinke. Maša za dušni ca bo v torek 11. t. m. ob 7 uri v cerkvi svete Družine v Mostah. Ljubljana. 7. ianuarja 1944. RODBINA AFTRATA SKLADIŠČE, velino, iuno in sveto oarijm v najem. Vpra sati med 1. ao 3. uro na lTžnSki cesti štev. 45. 711-37 O POSOJILIH na luže m poeestva do-b:te poj.isnila p i »Jujo Kred t« — Ljublj. na. Beethovnova ulica 15 1 levo. t'51-37 KLSKO konverzacijo iščem. V z meno iiu-dini anjjleško a l n. in-ško. Ponudbe na og a -m oride a k »Ju^ra« roi »Do' tor«. o52-37 KDOR BI SLUČAJNO potoval v Castel Franco, provincia Modena, prosim, da se oglasi na naslov : Strnad, Bežigrad, Hranilni, ška ulica 5. 636-37 POCINKANO BANJO zamenjam za dohro ohranjeno smučarsko obleko ali sukn o za 16—17 letnega fanta ali za .eojzarie in drsalke skupij za 7 letno deklico. Onlcd vsako dopoldne. Kren. Šiška, Malga-jeva 12. 608-37 PRISTOPIM kot družabnik k dobro idočemu podjetiu. Posedujem tudi obrtno dovo!;en;e za trgovino z manufakturo in konfekcijo na drobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 200.000 lir«. 629-37 POZABLJENA je bila v tramvaju od Most do Mestnega doma dne 6. ia-nuaria aktovka z važnimi papirji in živilsko nakaznico. Prosim najdite 1 ia. da mi isto vrne pri hišniku v Tavč-rievi ulici 5. 547-37 PROFESOR, diplomiran v Parizu, poučuje francoščino. Naslov v osi. odd. Jutra. 534-37 KOKOŠJO HRANO zamen am a.a bol --, domačo •!air,s!--o obleko. Ponu "b ■ nn ogl. odd. Jutra pid ->!>b-o ohranjeno«. C07 37 Resasti FOXTERIER se ie izgubil 7. ianuaria za Bežigradom. Najditelj naj ga odda proti nagradi v Einspielerjevi ul. 23 749-37 ZAPESTNO VERIŽICO, zlato, srni izgubila v smeri o os; usvtuko. Dalmatinova. Komen skega ul. Pošfc.nega ■la.uit Ija naprošam, na o 'da i.ro.i nagradi v uprav1 Jutra. 7117-37 SVINJO zamenjam za rešenega piašiča. Naslov v ogl. odd. Jutra. 713-37 SIVO ROKAVICO, desno, iz jelenove kože, sem izgubil 11. decembra na Bleiweisovi (Dunajski) cesti. Najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v podružnici Reich, Šc-lcn-burgova ulica. 717-37 Bimj T £ t. mamam & ŠJ ms va' in Fracčiš*^ n:ika 1(J i r i % e „JUTB^ Nov laslov: Frančiškanska ul. 3. Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informar* je »SERVIS CIRO«, Seien'^r»*•!■(•• 'il. 4 tel. št. 2109 Mm Seliš üzbm pr sdatl cglašaj v ZAHVALA Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način izrazili sožaije ob težki izgubi naše ljubljene soproge, mamice in omice, gospe 8 EÌÌZ2Ò2Ì2 izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zanvalo izrekamo čč. duhovščini, gosp. dr. Blumauer-ju za požrtvovalnost in skrb za časa bolezni, osebju Lecnišča. gg pevcem za ganljivo petje, vsem darovalcem svežega cvetja ter končno vsem onim, ki so našo nenadomestljivo mamico spremali na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala 12. t. m. ob Va 9. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije Pomagaj. Ljubljana, 9. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI -TWSjg! VH .MJ ■uu.'jijiw., • * — OaP^žrSik jö^äaäiHBäjöri Vsemogočni Gospodar je poklical k Sebi svojega zvestega služabnika, gospoda raneeta p. d. Lectarja, posestnika in gostilničarja v Radovljici K večnemu počitku smo ga položili 4. t. m. na radovljiškem pokopališču. Zadušnico bo daroval v cerkvi sv. Petra radovljiški rojak, č. g kaplan Pavlin. Čas bomo objavili. Radovljica, Ljubljana, Windsheim, 7. januarja 1944. MARIJA DOLŽAN, žena Družini MAGISTER in TEPINA in ostalo sorodstvo i Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli v teh težkih dnevih ob izgubi našega nenadomestljivega ljubega sina, brata in svaka, gospoda dr.GvMaBebslak mestnega zdravnika izrekamo našo najglobokejšo zahvalo vsem in vsakemu, ki so nam ob tej priliki izrazili pismeno ali ustmeno sožaije. vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so predragega pokojnika v tako velikem 'n častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 8. januarja 1944. Globoko žalujoči: DEBELAKOVI Schriftleiter Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Virant. — Für »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle tiskarnarja: Fran Jeran. — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za Inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič Za »Narodno tiskarno d. d.« kot