IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700. POLLETNA LIR 360. TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA ' TRST, ULICA MONTECCHI ST. 6, II. NADST. — TEL. UREDNIŠTVA 93-073 - 93-806; TEL. UPRAVE 90-247. DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
Obnovljena izdaja leto II. štev. 101
EDINI POGOJ
Zadnje tedne smo priča nenadni sPremembi taktike, ki jo je doslej Uporabljala Titova fašistična klika Jako v mednarodnih odnosih, kakor 'udi pred jugoslovansko javnostjo, r* Pred kratkim so predstavniki ueograjske vlade zavzemali na med-« narodnih forumih zelo nedoločeno ?'i celo navidez prijazno stališče do Kolonialnih narodov in osvobodil-U'h gibanj v svetu. Prav tako so bili ^■o zmerni in previdni ob posa» jjjeznih predlogih, pri katerih bi mo-
*	' kompromitirati če ne že svoje 'Harksistične» doslednosti, v kate-r° že itak nihče več ni verjel, pa
saj svojo tako skrbno krinkano "uevtralnostii.
Pred približno dvema mesecema So prihajale v Jugoslavijo številne Politične osebnosti, med drugimi skupina ameriških senatorjev in “ruga laburističnih poslancev, poleg estetih drugih agentov imperializma. Ze tedaj smo opozorili, da gre ®ri teh obiskih za dokončno In odkrito pritegnitev Titove vlade v imperialistični blok, ki v današnjem Puiožaju mrzličnih priprav na novo v°jno ne more dopuščati, da bi kdo njegovih zaveznikov čeprav samo navidezno branil stališče «nev-'rainosti».
Ni bilo težko Anglo - Američanom prisiliti Tita, da odvrže svojo uekoristno krinko, ker so vedeli, da se nahaja Jugoslavija v brezupnem Gospodarskem položaju. Ti agenti s® že v tem času ponudili Titovi vla-vso potrebno pomoč v živežu in urugih potrebščinah, seveda le pod Pogojem, da bo odslej odkrito služil ujihovim interesom.
Za titofašiste je s tem nastalo noro obdobje samorazkrinkovanja, ko s® najodgovornejši njihovi predstavni odkrito priznali to, kar so jim emokratična gibanja in časopisi že uuvno očitali. Tito in njegovi najožji Jodelavci so z lastnimi izjavami nabavili konec dotedanji demagogiji
0	«neodvisnosti» od imperialističnih . *■ o «nevtralnosti» med obema blo-k°nia, o «borbi» proti imperializmu n vojni, kakor tudi o volji izvesti v Jugoslaviji «socializem».
V intervjuvu ameriškemu novi-uarju Sulzbergerju je dal Tito prvo «vno priznanje Ameriki kot «do-Jotnici» Jugoslavije. Poleg tega pa s* Je z nedvoumnimi besedami ob-Ozai, da bo brezpogojno podpiral cumanovo politiko v OZN in se Uključil ameriškemu votivnemu ^oju na vseh mednarodnih forumih.
. Tej prvi «lastavki» so takoj sle-
1	* ' drugi titofašistični veljaki, da
*	Potrdili novo linijo, katero je "kazal Tito v svojem razgovoru z “Pisnikom «New York Timesa». Na
IJOkein banketu v New Yorku je ^ardelj izjavil, da so Jugoslovani ,e|>ki prijatelji Amerike, tembolj, er so bili zavezniki že v dveh voj-O zavezništvu v tretji vojni je kel dovolj jasno: «Menimo, da je ^osebno zdaj razvijanje takih prija-n^kih odnosov med narodi (Ame-*ko in Jugoslavijo - op. ur.) eden kjvažnejših pripomočkov v boju za T». Dodal je še, da bo ameriška <>moč samo okrepila prijateljstvo *d ZDA in Jugoslavijo.
^o teh «vljudnostnih» izjavah pa začeli Titovi predstavniki veliko >v° proti Sovjetski zvezi in . uskim demokracijam na vseh tio|dnarodilil1 ,orumih> kakor tudi v pranji in zunanji propagandi. V ter- in vseh njenih odborih, v ka-teh Jugoslavija zastopana, po-So6n° Pa še v Varnostnem svetu, ka razvlli v zadnjem mesecu velijo delavnost, s katero hočejo
in preprečil vsakomur vsiljevati vam pogoje». Ta izjava predstavlja tako očividno laž, da jo spričo politike ZDA in njenega napada na Korejo in druge narode pač ni treba komentirati.
Tein manj je pa k izjavi ameriškega predstavnika potreben komentar po nenadni in temeljiti spremembi politične taktike beograjske vlade, o kateri smo govorili zgoraj. Naj dodamo le še, da so titofa-šisti tudi odkrito priznali, da ne mislijo več nadaljevati dosedanje «socializacije», češ da ta «sovjetski» recept ni bil dober. Po Titovi izjavi nekemu nemškemu dopisniku bodo podjetnikom vrnjena nacionalizirana podjetja, kar se tako v Jugoslaviji, kot v coni B že izvaja. Prav tako so prenehali s kolektivizacijo poljedelstva in so razpustili že mnogo kmečkih obdelovalnih zadrug. Skratka, napravili so konec vsej dosedanji demagogiji in se odkrito napotili v kapitalizem ter se podre dili zahtevam ameriških imperialistov. To je bil edini pogoj za prejeto pomoč.
S tem so fašistični pustolovci v Beogradu sramotno prodali svoj narod za skledo leče. Prodali so njegovo politično in gospodarsko neodvisnost. Izročili so ga v roke krvoželjnemu imperializmu, da ga za svoje interese porabi za topovsko hrano.
Toda ne vlade, temveč narodi ustvarjajo zgodovino. Tako bodo tudi jugoslovanski narodi sami odločili o svoji poti, ki vodi preko trupel izdajalcev k svobodi. ,
STANE BIDOVEC
DELO
«LZ «Li LV/
glasilo osvobodilne fronte slovenskega
NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
TRST SOBOTA, 25. NOVEMBRA 1950,
SKLEPI II. KONGRESA MIRU SO NOVA ZMAGA PROTI NETILCEM VOJNE
V IMENU 500 MILIJONOV PODPISNIKOV ZAHTEVAMO OD OZN JAMSTVA ZA MIR
Proglas partizanov miru na vse narode sveta - Ustanovljen je Svetovni svet miru, v katerem so zastopniki najrazličnejših verskih in političnih prepričanj vseh dežel - Predlogi kongresa miru na OZN morejo zagotoviti trajen mir v svetu in splošen dvig blagostanja vseh narodov
Darovi ZDA «brez pogojev»
Truman se boji
za usodo Titove klike
WASHINGTON Predsednik Truman je naslovil na ameririški parlament poslanico, v kateri zahteva odobritev nujne pomoči v živežu za Titovo vlado. Ta pomoč je po Trumanovih besedah potrebna, da se prepreči partizanskemu pokretu strmoglaviti Titov režim in s tem izjaloviti ameriške strateške črte z Jugoslavijo.
Zaradi velike lakote, ki vlada v Jugoslaviji, sta morali priskočti na pomoč tudi Italija in Zahodna Nemčija, ki sta poslali v Jugoslavijo večjo količino žita, katerega bodo ZDA kasneje vrnile.
VARŠAVA V sredo se je zaključil drugi kongres partizanov miru, ki s svojimi zgodovinskimi sklepi utvarja novo dobo v« borbi proti netilcem vojne.
Ustanovljen je bil predvsem Svetovni svèt miru, v katerega je. bilo izvoljenih 200 predstavnikov najrazličnejših političnih, verskih m socialnih stremljenj iz 80 dežel. Ta sèt ima nalogo ne le, da vodi gibanje miru, temveč tudi da izdela in predloži vsem narodom, OZN, parlamentom in vladana predloge za ohranitev miru, in sicer take, na katere bi pristala večina človeštva. V četrtek se je Svèt miru sestal na zasedanje, na katerem, je izvolil svoje vodstvo in tajništvo.
V sredo so bile svečano razdeljene nagrade umetnikom, ki so s svojimi umotvori največ pripomogli k obrambi miru. Posebna posmrtna nagrada je bila dodeljena Juliju Fučiku za njegove «Zapiske pod vesali»; nagrada za literaturo v znesku 5 milijonov frankov je bila razdeljena med turškim pesnikom Nazimom Hikmetom ter pesnikom iz Cileja Pablom Neruda. Nagrada za slikarstvo je bita prisojena Pablu Picassu, za glasbo pa Pavlu Robesonu, zamorskemu pevcu iz ZDA. Dalje so bile razdeljene nagrade za filmsko umetnost ter več zlatih kolajn.
Kongres miru je naslovil na narode vsega sveta sledeči poziv:
Najstrašnejša vojna grozi ženam, možem in otrokom. Ižgleda, da so se Združeni narodi odpovedali dolžnost, da zagotove tnir. Narodi pa se kljub temu oklepajo načel, s katerimi je pre/.eta listina OZN, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, da bi v svobodi zagotovila spoštovanje mednarodnega prava. Zato ve vsak zaveden človek, da obrekuje človeštvo oni, ki si upa trditi, da je vojna neizogibna.
Vi, ki citate to poslanico 2000 delegatov drugega svetovnega kongresa miru, kateri govore v imenu 7a dežel, ne pozabite nikoli, da je borba partizanov miru vaša lastna borba.
vedite, da so se združile stotine milijonov ljudi. Oni vam prožijo roko. Oni vas vabijo, da se udeležite najlepse bitke za človeštvo, ki verjame v svojo bodočnost. Na mir se ne čaka, mir je treba izbojevati.
Združimo se v odločni zahtevi, da preneha vojna na Koreji, ki bi mogla izzvati vojni požar v svetu. Dvignimo se proti ponovni oborožitvi Nemčije in Japonske. Skupno s 500 milijoni zavednih ljudi, ki so podpisali stockholmsko resolucijo, zahtevajmo prepoved atomskih orožij in splošno razorožitev.
Strogo nadzorstvo nad splošno razorožitvijo in uničenjem atomskih orožij je tehnično izvedljivo. Treba je le hoteti.
Zahtevajmo zakonodajo, ki bo zatrla vojno propagando. Parlamentom, vladani in skupščini OZN pošiljajmo predloge za mir, ki jih je izdelal drugi svetovni kongres.
Moč miroljubnih sil v svetu je zelo velika, glas svobodnih ljudi je tako močan, da mi vsi skupaj moremo hitro doseči sestanek voditeljev petih velesil.
Drugi svetovni kongres partizanov miru je dokazal, da se morejo ljudje vseh prepričanj, ki so prišli iz petih delov sveta, sporazumeti, da preprečijo vojno nevarnost.
Naj vlade slede našemu vzgledu in mir bo rešen.
NEW YORK V mestnem predelu Long Island sta se trčila dva vlaka, pri čemer je bilo 78 mrtvih in nad 300 ranjenih, med njmi mnogo težko.
SAN MARINO — 97 odst. prebivalstva nad 18 let je podpisalo zahtevo, naj italijanska policija preneha z blokado njihove državice.
Kongres partizanov miru je končno sprejel besedilo poslanice, naslovljene na organizacijo združenih narodov, katero prinašamo v skrajšanem besedilu.
Poslanica OZN
Ko je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, je v narodih sveta vzraslo veliko upanje, največje upanje za mir.
Toda danes pretresa vojna mirno življenje nekaterih narodov, a jutri pa grozi pretresti življenje vsega človeštva.
Ce OZN ni opravičila velikega u- ne zadeve.
panja narodov sveta in če ne zagotavlja človeštvu miru, je krivda v tem, ker nanjo vplivajo sile, ki so stopile izven poti za dosego splošnega miru.
Ce OZN hoče upravičiti upanje, ki ga še danes ima vanjo človeštvo, se mora vrniti na pot, ki so ji jo začrtali narodi ob njeni ustanovitvi. Kot prvi korak na tej poti mora OZN zagotoviti čim prejšnje sklicanje predstavnikov petih velesil, ZDA, Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in LR Kitajske, ki naj pregledajo in mirno urede vse spor-
gati omajan vpliv ZDA in omogo-zmago Trumanove vojnohujska-
Politike. Z veliko nesramnostjo .“Pirajo titofašisti ameriški na-na Korejo, zasedbo Formoze in HjS°jaj° osvobodilna gibanja kolo-je" n'h narodov. Posebno značilno in. to« da je Amerika prepustila '7‘ativo fkcij,
za vse svoje važnejše e v OZN prav Jugoslaviji. Ta-
ko / UZN prav Jugoslaviji. Ta-5 Je Kardelj predložil osnutek relacije o ugotovitvi in obsodbi na-l’alca. Ta predlog, ki popolnoma j ' fez a ameriškim potrebam, ker g.*.*' napadalca na škodo napadene - *ave, je bil z velikim navduše»
k*® sprejet s
strani Amerike in
"tenlh satelitov.
lisktoeasn° Je Titova klika tudi v 'n radiu sprožila veliko kam-gJo proti Sovjetski zvezi in celot« sVe,	demokratičnemu gibanju v
vkni	^aJbesneJe P3 napada delo-
sv"Je Partizanov miru, ki so zaradi bhj1'1 velikih uspehov trn v peti
Vriski- .................. -
iJNedu ameriških učiteljev je tudi Voj*rajska vlada zaostrila hladno ItJ j0- dobro vedoč, da je to naj«
Domovinska fronta Koreje poziva ljudstvo v protinapad
Korejski in kitajski partizani zadajajo tujim osvajalcem hude udarce - Težke borbe v južni Koreji - Singman Rhee doživlja poraze celo v južnokorejskem «parlamentu»
,‘>siSa pot do vroče vojne. Višek je bg *a s prekinitvijo diplomatskih HoJu^Jev z LR Albanijo in z iz-bi>. njenega poslanika. Se nati
'ei°m nJenesa poslanika. Se «PrVodi in °Jačuje kampanjo proti «nim gibanjem v posameznih borayatl' Posebno še v Italiji, kjer IJiVj|7' celih 80 odst. vseh razpolož-š^ondov za propagando v ino-
L.
le»a 01 rešili vsaj obraz, so spričo samorazkriokanja in zlasti V Sv°.novega posojila Amerike vrgli li|0vkrilatico, češ da je to poso» tče Z pog°Jev' Ker titovcem itak ^0 več ne verjame, so v ta namen V0sili še ameriškega poslanika v Vtrn»adu Al|ana, naj prepriča ne-Je r'*<e ° tej stvari. Gospod Allan 6tjhaT «stregel tej vroči želji ter ob fyavu	prve ladJe živeža na Reko
tha ' llVprašali so me, ali so te fy|jn.Ve v zvezi s kakšnimi pogoji, Sv,,«!1 p°8oj Je, da ostane vaš narod °den in neodvisen, dovolj mo« * da bo kontroliral lastno usodo
Ameriški napadalci in njihovi hlapci že dalj časa trobijo v vsti štiri vetrove, da se korejska vojna bliža koncu s popolnim porazom severnokorejske vojske. Z veliko pompoznostjo so poročali pred nekaj dnevi o napredovanju v bližini mandžurske meje ter o skorajšnjem zavzetju obmejnih postojank, To «napredovanje» pa je bilo dokaj čudnega značaja. Napadalci so napredovali brez najmanjšega odpora Morda je bila edina ovira na tem «napredovanju» le borba proti ostri zimi, ki vsekakor tujim osvajalcem nič dobrega ne obeta. Vendar pa je bila tudi ta propaganda v gotovi meri prisiljena priznati, da severno, korejska ljudska vojska še ni uničena in da niti ni mogoče trditi, da je doživela bogve kakšen poraz. Ta vojska je nenadoma izginila brez sledu. Mesto nje pa so se vse povsod — in torej tudi v zaledju in v središčih, kjer so mislili Američani in sigmanrijevci, da so popolni gospodarji — pojavili hrabri partizani, ki povzročajo i Američanom, i sigmanrijevcem nemalo preglavic. Skupno z domačimi partizani so se pojavili tudi kitajski patrioti na korejski zemlji.
Ta teden je nekje na severu za sedal Centralni komite Enotne demokratične domovinske fronte pod predsedstvom tov. Kim Ir Sena. Ob tej priliki je bil izdan proglas korejskemu ljudstvu, naj stopi v odločen protinapad za dokončno osvoboditev domovine izpod jarma tujih zasužnjevalcev. Proglas se med drugim glasi takole:
«Umik korejske ljudske vojske v nobenem oziru še ne pomeni, da je ta poražena. Ta umik je začasnega značaja in ima namen pripraviti dokončen protinapad, ki bo usoden za ameriške osvajalce in njih pomagače.
Danes so načrti ameriških osvajalcev popolnoma jasni. Iz naše dežele poskušajo napraviti strateško bazo za napad na ljudsko republiko Kitajsko. Zato se ob rami korej«
vodstvom borijo tudi skupine kitajskih dobrovoljcev proti tujim osva jalcem. Ta skupna borba je dosegld že vidne uspehe na vseh sektorjih, Položaj na vsej fronti se je izboljšal v našo korist. Oborožene partizanske skupine, katere sestavljajo stotisoči naših najboljših sinov, delavcev, kmetov, uradnikov- in študentov, delujejo vsepovsod sovražniku za hrbtom ter mu neprestano zadajajo resne udarce».
Vzdolž reke Chongchon je po ame riških poročilih na 100 km dolgi črti razvrščenih nad 100 tisoč mož
lici Chongčna, ki leži 65 km severno od Seula ter v okolici Singya približno 90 km južno od Phyon-gyanga.
Partizansko gibanje zavzema ved no večji razmah po vsej deželi in je vsestransko podprto od vsega prebivalstva. Odmevi tega gibanja so slišni celo v južeiokorejskertl parlamentu, kjer se vedno bolj veča odpor proti krvniku Sigmanriju. V zadnjem času je namreč Sigmanrl že trikrat doživel poraz v takoi« menovanem južnokorejskem parlamentu. Bilo je to ob priliki glaso
severnokorejske ljudske vojske in vanja za novega ministrskega pred«
se pripravljajo za napad na sovraž nika. Partizani so te dni izvršili tu di velik napad na mesto Chorvon, ki je važno prometno središče 160 km južno od Phyongyanga. Istočasno so bile ostre borbe tudi v oko-
sednika Pak Nak Ciaena. Ker ni prišlo do izglasovanja v takoimenO vanem parlamentu, je moral isti Sigmanri imenovati za ministrskega predsednika dosedanjega poslanika v Washingtonu Johna Changa.
Drugi svetovni kongres partizanov miru vztraja na tem, da OZN in zakonodajne skupščine vseh dežel nujno pregledajo sledeče predloge, ki imajo namen ponovno vzpostaviti zaupanje med vsemi državami ne glede na njihov socialni ustroj ter ohraniti ali vzpostaviti mir:
1.	Spričo dejstva, da sedanja vojna v Koreji ne prinaša samo nepo pisna razdejanja korejskemu narodu, temveč grozi, da se razširi, zahtevamo, da ta vojna preneha, da se s Koreje umaknejo tuje armade in da se najde miroljubna rešitev notranjemu sporu in to skupno predstavniki korejskega ljudstva.
Zahtevamo, naj bo to vprašanje rešeno v Varnostnem svetu, ki naj bn spopolnjen z zastopnikom LR Kitajske. Zahtevamo konec intervencije ameriških čet na kitajskem otoku Formozi ter prenehanje sovražnosti proti republiki Viet Nam.
2.	Obsojamo kršitev mednarodnih dogovorov, ki prepovedujejo ponovno oborožitev Nemčije in Japonske, ker predstavljajo veliko ne varnost za mir. Zahtevamo sklenitev mirovne pogodbe z združeno in demilitarizirano Nemčijo, kakor tudi z Japonsko ter odhod vseh okupacijskih čet.
3.	Vsa nasilja za vzdrževanje narodov v odvisnosti in kolonialnem zatiranju smatramo za grožnjo proti miru in proglašamo pravico teh narodov do svobode in neodvisnosti Istočasno se z vsemi upiramo plemenskemu zapostavljanju, ker vzbuja sovraštvo med narodi in ograža mir.
4.	Obsojamo poskuse napadalcev, da bi zanesli zmedo med Združene narode in tako dobili pretvezo za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Nobeden politični, strateški ali gospodarski lazlog, niti tak, ki izhaja iz notranjega položaja ali notranjega spora v tej ali drugi državi, ne more upravičiti oborožene intervencije katere koli druge države. Napad je kriminalno dejanje ene države, ki kot prva uporabi oboroženo silo proti drugi državi pod kakršno koli pretvezo.
5.	Sodimo, da je propaganda za
novo vojno največja ovira za sodelovanje med narodi. Mi jo smatramo kot enega najhujših zločinov proti človeštvu:	Obračamo se na parla-
mente vseh držav, naj izglasujejo zakone za zaščito miru, ki naj določijo kazensko odgovornost za propagando za novo vojno.
6.	Zahtevamo, da pristojna mednarodna komisija preišče zločine, storjene v vojni na Koreji in posebno še vprašanje odgovornosti ge. nerala Mac Arthurja.
7.	Da bi zagotovili trajen in trden mir pošiljamo Združenim narodom, parlamentom, narodom sledeče predloge:
a)	Absolutna prepoved atomskih orožij vseh vrst.
b)	Absolutna prepoved bakterioloških, kemičnih, strupenih, radioaktivnih orožij in vseh drugih sredstev za množično iztrebljanje. Ta prepoved naj bo zagotovljena s strogo Mednarodno kontrolo.
c)	Proglasitev za vojno zločinko ono vlado, ki bi prva upr.rabila ta orožja.
Drugi svetovni kongres predlaga, da se izvede v letih 1951 in 1952 postopna, istočasna in sorazmerna razorožitev kopnih, zračnih in pomorskih sil in to od ene tretjine do ene polovice.
Ta razorožitev bi zmanjšala nevarnost napada, znižala stroške držav in vzpostavila zaupanje med narodi. Ustanovi naj se komisija za nadzorstvo nad atomskim in drugimi orožji, tudi nad onimi nepri javljenimi. Ti predlogi predstavljajo prvi korak k splošni in popolni razorožitvi, ki je končni cilj partizanov miru.
8.	Treba se je vrniti k normal nim predpisom zamenjave in trgovine med raznimi državami.
9. Vabimo vse vlade, naj pripomorejo k zboljšanju kulturnih odnosov med narodi.
Obveščamo OZN, da se je ustano-vil Svetovni svet miru, sestavljen ia predstavnikov vseh narodov, in ima nalogo da zagotovi trden in trajen mir, ki odgovarja življenjskim ko ristim vseh narodov.
Svetovni mirovni svet bo končnd dal vsemu človeštvu gotovost, da bo kljub vsem sedanjim težavam uspešno izvedel svoje poslanstvo.
Egipčani zahtevajo odhod angleških čet
KAIRO — Po vsej deželi so bile manifestacije proti nadaljevanju angleške okupacije v Egiptu. Angleški zunanji minister Bevin je pa izjavil, da Angleži ne nameravajo še zapustiti svojih položajev.
MOSKVA — Sovjetska vlada je
poslala ZDA protestno noto proti odloku Mac Arthurja, s katerim je izpustil na svobodo bivšega japonskega zunanjega ministra Sigemi-cuja, ki je bil obsojen kot vojni zločinec.
TKŽAČANI !
Zastavimo vse svoje sile, da se uresničijo predlogi kongresa miru v Varšavi, ki edini morejo zagotoviti vsem narodom neodvisnost, napredek in mir!
Cena 15 lir
Redni kongres KR STO bo 28-29 januarja 1951
V dneh 18. in 19. novembra se je sestal na svojem osrednjem sedežu v Pristaniškem domu Centralni komite Komunistične partije STO.
Sestanek, ki mu je predsedoval tov. Bonomo Tominez, je imel sledeč dnevni red:
1.	Poročilo sekretarja partije tov. Vittoria Vidalija o sedanjem političnem položaju;
2.	Poročilo organizacijskega sekretarja tov. Alessandra Destradija o pripravi tretjega kongresa KP STO;
3.	Poročilo tov. Angela Blažine o načrtu proslav 30. obletnice komunističnega gibanja v Trstu.
Po poročilu tov. Vidalija se je Centralni komite udeležil diskusije s številnimi intervencijami.
Odobren je bil predlog, da se skliče tretji redni kongres Partije za 28. - 29. januarja 1951. Centralni komite poziva vse člane da sodelujejo v predkongresni diskusiji in da zato pregledajo dosedanje delo na raznih sektorjih Partije na podlagi konstruktivne kritike in avto-kritike, da ojačijo Partijo s pravilno uporabo načel demokratičnega centralizma in notranje discipline v teku svojega delovanja.
C. K. vabi tovariše, da se pripravijo na tretji kongres s tem, da ojačijo borbo za mir, za pravice in enotnost delavskega razreda in de-
C. K. označuje članom kot enn najvažnejših nalog akcijo za vpisovanje članov v letu 1951, ki mora biti povezano z dobro politiko pridobivanja novih članov, aktivnih in predanih stvari socializma.
V	teku priprav za kongres mora biti vsa politična vsebina partijskega delovanja zboljšana potom vedno smotrenejše uporabe kolektivnega dela in potom resne osebne odgovornosti vsakega člana, tako da bo omogočena takojšnja in popolna izpolnitev sprejetih sklepov in s tem politično in organizacijsko izboljšanje naše Partije.
Posebna važnost je bila posvečena s strani C. K. delu, ki ga je treba izvesti v podporo Federaciji komunistične mladine in delu članov v raznih množičnih organizacijah. V prvi vrsti morajo člani posvetiti vse vsoje sile sindikalnemu delu, da pospešijo dosego vedno stvarnejše sindikalne enotnosti.
Druga zelo važfia naloga, ki jo C. K. prikazuje tovarišem, je izboljšanje razširjanja komunističnega in demokratičnega tiska.
V	zvezi s sklepom o proslavi 30. obletnice komunističnega gibanja poziva C. K. vse člane, da sodelujejo z najrazličnejšimi pobudami pri proslavljanju teh 30 let komunistične in demokratične borbe proti
lovnih slojev, za obrambo in prido-,	nacizmu ter mednarodni
bitev demokratičnih pravic.
V teku teh mesecev, ki nas ločijo od kongresa, naj člani prispevajo s tem, da bolje prikažejo najširšim slojem prebivalstva načela in borbe naše Partije, da jih bodo mogli vsi ceniti in upoštevati.
in domači reakciji, borbe, h kateri je prispeval in mora prispevati Trst svoj znaten delež.
C. K. je poleg tega z zadoščenjem pozdravil ustanovitev odbora za gradnjo Ljudskega doma.
CENTRALNI KOMITE CK. STO
MOVI MANEVH1 ZDRUŽENIH DRŽAV NA DALJNJEM VZHODU
Volit ili stroj v OZV
®a program « ameriškega miru »
Anglija nasprotna vojnim pustolovščinam. ZDA v Aziji
Na zasedanju skupščine OZN je sovjetski delegat Višinski posegel v diskusijo glede takozvanega «programa miru za 20 let», ki ga je predložil generalni tajnik OZN Trygve Lie. Nasproti tem nestvarnim in formalnim predlogom, ki imajo namen samo ojačiti položaj imperialističnih sil, je pokazal Višinski resnično politiko miru, ki jo vodi Sovjetska zveza. Ta" načrt‘je pomanjkljiv ker sploh ne predvideva prepovedi atomske bombe, kar je danes osnovna zahteva velike večine človeštva. Ce hočejo narodi
k splošni in postopni razorožitvi« in sicer v naslednjih dveh letih za eno tretjino.
Za njim so govorili še angleški delegat Vounger, ki je v ostrih napadih proti SZ zavračal izvajanja Višinskega, ter več drugih delegatov. Med podporniki tega ameriškega mirovnega programa se je zlasti udejstvoval Titov zastopnik Simič. Predstavnik SZ Malik pa je ob zaključku izjavil, da je bil ta program sestavljen in predložen v sporazumu z zunanjim ministrstvom ZDA, čemur se je seveda Lie upi-
ohraniti in utrditi mir, je treba pri-, ral z vsemi argumenti, ki pa le niso stopiti po predlogu Sovjetske zveze | mogli nikogar prepričati. Skupšči-
ODPOH EVKOPE PROTI OBOROŽITVI NEMČIJE
Vojna politika ZDA doživlja težke poraze
V Evropi doživljajo Američani vedno težje poraze v svojih načrtih za oborožitev držav Atlantskega pakta in posebno še za ponovno oborožitev Nemčje in za vključitev nemške vojske v atlantsko armado.
Največji odpor proti ponovni oborožitvi Nemčije nudi francoska vlada, ki pod pritiskom javnega mnenja odklanja vključitev v skupno evropsko armado večjih nemških edinic od bataljona. Velki pomisleki pa naslajajo v francoskih vladnih krogih tudi proti nemški oborožitvi, ker se zavedajo, da bi oborožena Nemčija prevzela vodilno vlogo v Zahodni Evropi.
Posebno senzacijo je vzbudila vest, da je 76 laburističnih poslancev v več resolucijah od zunanjega ministra Bevina zahtevalo, naj se čim prej skliče sestanek štirih velesil, katerega je pred kratkim predlagala Sovjetska zveza. Kot je znano bi bil glavni namen tega sestanka obravnavati kršitve potsdamskih
Z mrzlično naglico pripravljajo titofašisti v coni B volitve svoje 1antom-ske organizacije SIAU. V bistvu je ta organizacija v njihovih rokah sploh izgubila svoje pravo Jedro, iz katerega je vzklila že za časa osvobodilne borbe. Organizacijo slovansko-italljan-skega bratstva so tttojaštstl spremenili v pravcati profašističnl Izrodek, osamljen in brez množic. Toda beograjski fašisti hočejo ponovno izrabljati slavno Ime SIAU in to prav v času, ko se u svetovnem merilu pospešujejo priprave anglo-ameriških imperialistov na novo svetovno klanje in posebno pa še v dneh, ko se za kulisami naglo stopnjuje nesramno barantanje z našim ozemljem in si Tito obeta končno uradno priključitev cone B k Jugoslaviji. Z zlorabo pomena in imena te velike ljudske organizacije hočejo dati titofašisti uradni pečat svojemu barantanju s klero/ašistično vlado in imperialisti, ki pomeni dejansko pogubo prebivalstev obeh con.
Titofašisti pričakujejo, da bodo tc volitve Izpadle s plebiscitarnim uspehom, kjer naj bi prebivalstvo cone B
Plebiscit bo propadel
s svojo udeležbo potrdilo in odobrilo ske ljudske vojske in pod njenim njihovo zločinsko vojnohujskaško po-
litiko in zaključno lazo barantanja. Beograjska klika barantačev, vojnih hujskačev in udarnikov anglo-ameri-škega imperializma hoče s temi volitvami postaviti svetovno javno mnenje pred že izvršeno dejstvo končne priključitve cone B k Jugoslavia. Sličen poskus so $fcer napravili aprila meseca s takozvanimi volitvami za ljudsko oblast. Takratni plebiscit se Je za titofašistično sodrgo spremenil v pravcati politični poraz na celi črti. Kljub najhujšemu terorju, izsiljevanju, grožnjam, umorom in množičnim pretepom so Slovenci, Hrvati in Italijani cone B na aprilskih volitvah s svojo odkrito sabotažo Javno in pred vsem svetom obsodili zločinsko politiko tl-titofašističnih okupatorjev. Ni dvoma, da bo prebivalstvo cone B dalo barantačem tokrat še odločnejši odgovor, ki bo zopet prekrižal njihove protlljudske račune in načrte.
Ze iz priprav in same votivne pro-
polagajo titofašistični oblastniki cone B na bližajoče se volitve. Priprave se seveda vršijo v vzdušju postopnega moralnega teroriziranja in izsiljevanja bednega prebivalstva. Od hiše do hiše letajo fašistični podrepniki, sklicujejo volivne sestanke in skušajo prisiliti ljudstvo, naj bi se vpisalo v njihovo fantomatsko organizacijo. Toda že sedaj prihaja ljudski odpor do vedno večjega izraza. Delavci v tovarnah in kmetje na vasi se spretno izogibajo tem nezaželenim obiskom in se nočejo udeleževati ne sestankov in ne prisilnega dela. Le z veliko težavo uspe titofašistom, da spravijo včasih skupaj nekaj ljudi, ki jim fašistični funkcionarji trosijo kopico demagoške-ga čvekanja in celo odkritih groženj. Značilne so namreč grožnje, ki jih Je izrekel neki tak govornik v tovarni Ampelea v Izoli. «Ce smo za volitve 16. aprila samo obiskali tiste, ki se niso udeležili volitev, bomo 10. decem-
pagande je razvidno, kakšno vainoslbra za tiste, ki se mislijo vzdržati vo-
litev, izvedli bolj energične ukrepe». S temi besedami je ta fašistični izrodek jasno izpovedal pravo bistvo bodočih volitev in miselnosti oblastnikov cone B. Na drugem sestanku, ki se le vršil v strojnem oddelku iste tovarne, pa Je bilo prisotnih le kakih 30 delavcev. V titovsko organizacijo pa so se vpisali le trije delavci, med temi
in drugih dogovorov proti ponovni oborožitvi Nemčije, katere dogovore je Amerika ponovno kršila. S tem glasovanjem je četrtina predstavnikov laburistične stranke v parlamentu pokazala, da se ne strinja z Bevinovo politiko, ki slepo podpira ameriške napadalne pustolovščine v Evropi.
Se večjo senzacijo v svetu in velik preplah v ameriških vladnih krogih pa so povzročile nedeljske volitve v dveh nemških deželah, in sicer v Hessenu in Wuertenbergu-Badenu. «Ameriška» stranka Adenauerja (demokristjani) je bila temeljito poražena ter je zgubila več sto tisoč glasov ter dosedanje prvo mesto. Pridobili pa so njihove glasove in prvo mesto socialni demokrati, ki so šli na volitve s svojim programom proti ponovni oborožitvi Nemčije. S tem je ameriška jpolitika doživela najhujši jporaz med nemškim ljudstvom samim, ki noče za Amerik ance iti v tretjo vojno.
Vsa ta dejstva in spori v samem svetu in odborih Atlantskega pakta so povzročili, da je bila za nedoločen čas odogodena seja mešanega odbora Atlantskega pakta, ki bi se morala sestati 27. t.m.
Ljudstvo Laosa oklicalo svojo vlado
SAIGON — Predstavniki ljudstva
z nani špijon Italo Bellore. Za organi- dr^ave Laos (Indokina), katere ve-
ziranje sestankov v Izoli skrbi zloglasni špijon in provokator Ulcigraj Bruno p.d. «Boghe»,
Tudi v Bujščtni nimajo tttovet večje sreče z organiziranjem sestankov in vpisovanjem. Na sestanku, kt Je bil 10. t.m. v Grožnjanu so prisotni sprejeli propagandna govora titofašlstov Gorjana in Medice s popolnim molkom. Končno se je oglasit k besedi eden Izmed prisotnih In jima zabrusil v o-braz naslednje besede:	«Mi delamo
noč in dan In nimamo v primeru kake nesreče na razpolago niti enega avtomobila, dočim se vi vozarite u avtomobilih po noči in po dnevi, vse to le v vašo zabavo». Na te besede nista našla tito/ašista niti besedice opravičila, marveč sta s poveiemo glavo zapustila dvorano.
lik del se je že osvobodil francoskega kolonialnega jarma, so okli* cali svojo vlado. Ljudska skupščina poudarja v svojem proglasu potrebo, da se združijo vsi prebivalci okrog nove vlade, v kateri so zastopane vse struje, Dalje proglaša zavez* ništvo z narodoma Vietnama in Kambodže v boju proti skupnemu sovražniku ter vključitev v svetovni demokratični tabor.
Vietnamska osvobodilna vojska prodira vedno globje v francoske postojanke. Tako so partizani napadli več okupatorjevih gnezd, od katerih je eno oddaljeno komaj 25 km od glavnega mesta Saigona. Dalje so napredovali tudi v francoske postojanke na Rdeči reki. kjer je imela okupacijska vojska nad 500 mož izgube.
na je ta program sprejela z 51 glasovi proti 5 in 1 vzdržanim.
V Varnostnem svetu se medtem nadaljuje diskusija o Mac Arthurjevem poročilu glede udeležbe kitajskih čet na korejski fronti. Govoril Je sovjetski delegat Malik, ki je povedal, da bo ZSSR glasovala proti ameriški resoluciji, ker je zgrajena na pristranskem poročilu Mac Arthurja. Glas SZ proti predlogu bi pomenil veto.
Ameriški politični krogi si zaradi predvidenega neuspeha v Varnostnem svetu in pa zaradi vedno bolj naraščajočega odpora korejske vojske prizadevajo, da bi se na drug način rešili iz zagate. Z veliko reklamo skušajo prepričati javno mnenje v ZDA in v inozemstvu, da bi bilo. najbolje ustvariti vzdolž korejsko mandžurske meje nevtralen pas, ki naj bi ga kontrolirale nevtralne čete. Ta pas bi segal tako na korejsko kot na kitajsko ozemlje. S tem «nedolžnim» manevrom bi ho. teli Američani pridobiti na času, da bi se dodobra pripravili za napad proti Kitajski.
Radio Peking razkrinkuje «miroljubne» namene do Kitajske, o katerih vedo Američani toliko povedati, s celo vrsto novih razkritij, ki jasno dokazujejo načrte ameriških zavojevalcev. Med drugimi je tudi zemljevid, ki ga je objavila v oktobru neka ameriška revija. Na tem zemljevidu so začrtane štiri puščice, ki gredo od korejske meje do velikih mest severne Kitajske, t označbo razdalje med mejo in temi kraji.
Tudi Anglija je že pred časom predlagala ustvaritev 20 kilometer-skega obmejnega pasu, čemur so se ZDA uprle, ker bi čel ta pas edinole po korejskem, ozemlju. Te dni pa je angleški odpravnik poslov v Pekingu izročil kitajski vladi noto, katere vsebina ni znana; vendar se domneva, da je to ponoven poskus s strani Anglije, da bi prenehale sovražnosti na Koreji. Vojna na Koreji namreč samo škoduje angleškimi interesom na Daljnem Vzhodu, a koristi edinole ameriškim osvojeval-nim ciljem.
Zelo značilna pa je bila izjava zunanjega ministra Achesona na tiskovni konferenci, ki prav tako kaže, da Mae Arthurjeva avantura na Koreji posebno pa napadi na kitajsko ozemlje nikakor ne ojačujejo ugleda ZDA v svetu. Izjavil je namreč, da ZDA ne bodo mogle dati svojega veta proti sprejemu zastopnika pekinške vlade v OZN, ker gre v tem primeru edinole za spremembo vlade ne pa za sprejem novih članih OZN, kjer je dopuščen veto. Trumanova vlada je bila k temu koraku po vsej verjetnosti prisiljena od Anglje in drugih zaveznic, ki se vedno bolj upirajo vojni politiki ZDA na Doljnem Vzodu, zlasti ponovni oborožitvi Japonske, tako da so morali Američani uradno preklicati razkritja o zadevnih načrtih Mac Arthurja.
TUNIS — Francoska policija je v bližini glavnega mesta streljala na skupino 500 poljskih delavcev, ki so protestirali proti najemu delavcev iz tujine. Pri tem je bilo 5 ubitih in 12 ranjenih.
pred 11» gawcdanjom AVHOJ-« j** Tit» vabil impcriaHit«» v deželo
Kmalu bo strmoglavljena
tolpa titofašističnih izdajalcev
Veličastna zmaga herojske Rdeče armade pri Stalingradu je na mah preokrenila potek druge svetovne vojne ter dokončno odločila njen izid. Težke izgube in vedno hujši pritisk sovjetskih divizij je prisilil Nemce, da so oslabili svoje sile na ostalih frontah, kar je omogočilo zaveznikom, vreči Nemce iz. Afrike in izkrcati se v Italiji.
Ta odločilna zmaga sovjetskega o-rožja je presenetila anglo-ameriške imperialistične kroge, ki so z zavlačevanjem otvoritve druge fronte skušali oslabiti Sovjetsko zvezo, da bi jo ob ugodnem trenutku uničili. Zato so po Stalingradu še bolj ojačili svoje diplomatske spletke, da bi si vsaj na ta način zagotovili čim večji vpliv v povojni Evropi.
Po kapitulaciji Italije se je partizansko gibanje v Jugoslaviji silovito ojačilo in je predstavljalo veliko nevarnost za imperialiste, da dokončno izgube v tej deželi svoj nekdanji vpliv. Zato so se imperialistični agenti z vso silo vrgli na delo da «očistijo» vodstvo jugoslovanskega osvobodilnega pokreta, v katerem so že tedaj imeli nekaj svojih zaupnikov — izdajalca Tita in njegovo zločinsko kliko. Po izjalovljenih upih, da bo Sovjetska zveza v vojni izkrvavela, je postala Jugoslavija za anglo-ameriške imperialiste izredne važnosti v njihovih že tedaj dozorelih načrtih o bodočem napadu na deželo socializma. Po navodilih tujih agentov je Titova klika narodnih izdajalcev načrtno trebila iz vodstva in drugih važnih mest najbolj dosledne komuniste, ki so bili zvesti proletarskemu interna-cionalizmu in Sovjetski zvezi. Tako so 27. novembra 1943. zahrbtno u-moriti člana CK KPJ Iva Ribarja-Lolo. Preje in kasneje pa so pobili na tisoče najboljših voditeljev, komandantov, politkomisarjev in
drugih najboljših komunistov, zvestih svojemu narodu in borbi za svobodo. Proletarske brigade in druge edinice, kjer je bilo največ komunistov, so namenoma pošiljali sovražniku na odstrel, ali pa so iz-da.iali gestapovcem in ustašem njihove postojanke, da so jih mogli uničiti.
Toda njihovo izdajstvo je šlo že tedaj še mnogo dalje. Da bi zagotovil popolno kontrolo imperialistov nad Jugoslavijo, je Tito takoj po zlomu italijanske vojske zahteval takojšnjo intervencijo anglo-ameri-ških čet na Balkanu, bodisi preko Italije ali pa z izkrcanjem na dalmatinski obali. V ta namen je Tito kot vrhovni poveljnik NOV in POJ odredil premestitev večine partizanskih edinic proti Jadranskemu morju, da bi «dobil strateški stik z zahodnimi zavezniki». Zelo jasno je razvidno Titovo izdajstvo in usuž-njenje imperialistom zlasti iz dejstva, da so Anglo-američani tedaj začeli vedno bolj opuščati pomoč in podporo Mihajloviču ter podpirati in jačiti svojo titovsko agenturo.
Da bi jih tudi politično našla pripravljene otvoritev druge fronte na Balkanu, za katero se je posebno vnemal Churchill, so litovci dali sklicali drugo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), ki naj bi ji zagotovilo prevzem oblasti.2 Da bi se bolje krinkali in si pridobili zaupanje jugoslovanskega delovnega ljudstva, so brez ugovora pristali na načela popolne narodne enakopravnosti s pravico samoodločbe in odcepitve. Niso mogli in upali preprečiti niti zahteve, naj pripada vsa oblast ljudstvu potom ljudske skupščine ter ljudskih odborov. Slo jim je tedaj le za to, da od 240 delegatov iz vseh pokrajin Jugoslavije dobe oblast v svoje roke. Delegati
PEKEL NA KOREJI Mesto Pyongyang je pretvorjeno v kup ruševin, ki so j.h povzročili ameriški bombniki. Nepopisne so žrtve in žalosti, i jih prestaja ubogo korejsko ljudstvo.
so imenovali tedaj Tita za maršala ne vedoč, da so s tem izročili usodo svojega naroda v roke najostud-nejši izdajalski tolpi imperialističnih agentov.
Anglo-američani so bili zelo zadovoljni z «uspehom» svoje agenture na zasedanju ter so odtlej še mnogo povečali pomoč svojim zvestim hlapcem, da bi ojačili gnezdo narodnih izdajalcev v vodstvu osvobodilnega pokreta.
Niso se izpolnile Titove vroče želje, da bi se Anglo-američani izkrcali na Balkanu. Junaške sovjetske divizije so osvobodile Jugoslavijo, da bi mogla v svobodi uživati pridobitve NOB ter ob pomoči SZ graditi lepšo - socialistično bodočnost.
Delovno ljudstvo Jugoslavije je z navdušenjem sprejelo sklepe II. zasedanje AVNOJ-a. ker ie videlo v njih osnovo za graditev nove, ljudske države. Ni vedelo tedaj, da je to le krinka izdajalske tolpe plačanih imperialističnih agentov, s katero so prišli na oblast, da uvedejo v Jugoslaviji v posmeh sto tisočem padlih borcev najbolj črno fašistično diktaturo. In res se je klika takoj po osvoboditvi vrgla na delo, da likvidira vse ptridobitve NOB, zlasti pa da iztrga ljudstvu iz rok oblast.
Ze leta 1945. so.v ustavi ukinili na II. zasedanju AVNOJ-a zagotovljeno pravico narodov do samo odločbe, vključpo do odcepitve. Z dolgotrajnim manevrom so odpravili ljudsko oblast, na njeno mesto pa je stopila diktatura Titove klike, ki je s pomočjo Udbe ukinila zadnjo sled revolucionarnih pridobitev NOB. V ustavi zajamčena osebna svoboda in enakopravnost državljanov je bila najpodlej-ša krinka, za katero so titovci pripravljali svoj fašistični režim. Spoštovali niso niti nedotakljivosti poslancev. katere so brez predhodne odobritve skupščine zapirali in tudi ubijali.
Le pod pritiskom revolucionarnih množic so bili titofašisti prisiljeni k ukrepom za likvidacijo kapitalizma in za socialistično graditev Jugoslavie. Toda že od vsega začetka so sabotirali petletni načrt in po resoluciji 1. U. zaprli ministra Hebranga, ki ga je sestavil, ker ni dovolil kliki, da bi ga likvidirala.
O pravih namenih Titove klike nam najbolje izpričuje izjava, ki jo je dal rabelj Rankovič madžarskemu izdajalcu Rajku. «Najprej vam mora biti jasno — je izjavil v decembru 1947. da Tito in drugi člani vodstva niso niti po osvoboditvi želeli uvesti ljudske demokracije in izgradnje socializma v Jugoslaviji. Ce smo kot vlada bili prisiljeni uvajati revoluiconarne reforme, ki so dejansko vodile k likvidaciji kapitalizma, to še ne pomeni, da smo iskreno mislili uresničiti ta program. To smo bili prisiljeni storiti le pod pritiskom delavskih množic Jugoslavije.»
Resničnost teh izjav nam najbolje
izpričuje današnja stvarnost v Jugoslaviji, kjer od prvotnega revolucionarnega programa ni ostala niti ena točka. Odpravljena je ljudska oblast, narodna enakopravnost, pravica do samoodločbe, osebna svoboda in enakopravnost, likvidiran je program socialistične graditve; namesto te pa se ponovno uvaja kapitalizem in izkoriščanje delovnega človeka. Danes vlada v Jugoslaviji najbesnejši fašistični teror, množično preganjanje in ubijanje komunistov in demokratov, beda in lakota med najširšimi plastmi ljudstva.
Kot vsako izdajstvo bo izplačano tudi to. Titovi zločinski kliki so šteti dnevi. Jugoslovansko ljudstvo se kot v času NOB — dviga k uporu proti svojim tlačiteljem, ki bi hoteli v službi ameriških imperialistov sprožiti novo vojno, v upanju, da se bodo s tem rešili zaslužene kazni.
5. OBLETNICA USTANOVITVE MFDŽ
Te dni /e poteklo pet let, odkar je bila ustanovljena v Parizu M1'L)7,, ki predstav.ja danes preko 80 milijonov organiziranih žena v 51 državah.
Vtem času je MFDZ, zvesta svojim načelom, vodila odločno borbo proti fašizmu, za demokracijo in uveljavljenje ženskih pravic, zboljšanje življenjskih pogojev otrok ter zlasti doprinesla levji de'ež v borbi za mir. Saj je bila ravno MFDZ med pobudniki za ustanovitev Odbora partizanov miru. gibanja, ki je danes postalo v svetu in zlasti med ženami pravi plebiscit najširših množic proti vojni in uporabi atomskega orožja.
V teh letih je MFDZ s svojo aktivnostjo dokazala, da more edino enotnost demokratičnega gibanja vseh žena v okviru posameznih držav zagotovili razvoj ženskih organizacij in jim daje možnost za uveljavljenje njihovega programa. Kavno po zaslugi te enotnosti je postalo zensko gibanje prvič v zgo-
vilo tako bazo. da mora vključiti v svoje vrste najširše množice žena ne glede na njihova verska in politična prepričanja in predstavljajo mo no oporo pri uveljavljanju svojih zahtev.
MFDZ pa ima za nas Tržaške žene še prav poseben pomen, ker je z vso odločnostjo odstranila iz svojih vrst predstavnice zločinske Titove klike ki so dejansko soodgovorne za strašna mučenja in pobijanje stoti-socev jugoslovanskih demokratov, med katerimi je mnogo žena.
Mednarodna reakcija se danes z vso resnostjo zaveda vloge MFDZ v borbi za mir in se prav zaradi tega poslužuje vseh sredstev, proti njenim organizacijam v kapitalistični državah.
Tržaške demokratične žene bomo z vso doslednostjo izvajale načela MFDZ ter bomo še nadalje vodile odločno borbo za mir, ki je istočasno borba za najosnovnejše demokratične in socia'ne pravice ne le žena, marveč vsega delovnega ljud-
dovini tako močno in si je posta- st va
NAJGNUSNEJŠIH KRIMINALNIH METOD SE POSLUŽUJEJO TITOVCI
Krvav obračun s sto tisoči jugoslovanskih domoljubov
NAD 130.000 LJUDI SE NAHAJA V TABORIŠČIH, PREISKOVALNIH ZAPORIH IN KAZNILNICAH - Z ZASTRUPLJENO HRANO POVZROČAJO «NORMALNO SMRT» - ZA SVOJA GROZODEJSTVA UDBOVCI PREJEMAJO DVOJNO PLAČO
V coni B narašča odpor proti fašističnemu režimu
Delavske stavke v titovskih podjetjih
V coni B prihaja odpor izkorišča-
ob koncu meseca celo vračati že Pre
List «Pod zastavo internaciona-lizma», št. 20 (35) od 15. oktobra t. 1„ je prinesel izjavo majorja Udbe Veselina Popoviča, bivšega komandanta številnih koncentracijskih taborišč v Jugoslaviji. Izjava še enkrat prikazuje vsemu svetu že znano dejstvo, da vlada danes v Jugoslaviji krvavi gestapovski teror klike Tita-Rankoviča.
Popovič je bil komandant v koncentracijskem taborišču «Ekonomija št. 4.», «Preporod» ter komandant taborišča «Poštanski fah 45». Da bi prikrili svoje skrite zločine, titovci nadevajo koncentracijskim taboriščem najbolj nedolžna imena kot so «Ekonomija», «Poštanski fah», podjetje «Mermer», «Preporod» itd. itd.
Toda resnica o teh taboriščih je dobro znana širokim delavskim množicam. «Število zaprtih komunistov in rodoljubov po taboriščih, preiskovalnih- zaporih in kaznilni cah — izjavlja major Popovič — iz podatkov, ki so mi znani, zdaleka presega 130.00C ljudi.» Na tisoče in tisoče pa jih je umorjenih. Sedaj se izvaja množična likvidacija pripornikov, ker so taborišča prenapolnjena. A obenem je tudi potrebno, da sprejmejo nove skupine pripornikov. Najgnusnejše metode ki jih pozna kriminalistika, so izvajali titovci ter jih še nadalje izvajajo, pričenši s streljanjem io
batinami pa do dolgotrajnega izpostavljanja pripornikov lakoti, strahotnemu mučenju, zastrupljanja s hrano, kar nato izzove kot to imenujejo titovci «normalno smrt».
Po navodilih rablja Rankoviča pravi Popovič — UDB, predno odpošlje komuniste in patriote v taborišča, uporablja tudi fizična mučenja, da tako popolno izčrpa pripornika: držanje v nezračenih prostorih, odvzemanje hrane, balinanje komunistov, povzročanje živih ran, opeklin in s še drugimi raznimi sadističnimi načini mučenj. . .
Ker je po vseh taboriščih v Jugoslaviji nastajal vedno močnejši odpor komunistov in ker je tudi prebivalstvo zvedelo o množičnemu ubijanju, je jugoslovanska UDB-a odredila, naj se organizirajo številna skrita in postopna ubijanja. Razlagajoč ta nov način ubijanja, nam je general Biljanovič rekel: «Tako nam nihče ne bo mogel reči, da mi ubijamo, ker bodo oni sami umirali, a rni bomo izvrševali le svojo nalogo.
Obsodbe aa tako smrt so izrekali kontrolni organi UDB, ki obiskujejo taborišča, kakor tudi sam u-pravnik taborišča. Ta način ubija nja in takoimenovano «normalno smrt» so vršili na sledeči način: v poletnem času so pripornika prisilili, da po močnem soncu, brez vode
Uredništvo in uprava goriške izdaje «DELA» : GOBICA, ulica XXIV. Maggio, štev. I», prvo nadstropje. Telefonska štev. 666.
Goriška se pripravlja na kongres federacije KPI
Po vsej Goriški so teku priprave na pokrajinski kongres KPI. Do sedaj je bilo že več kongresov sekcij in zborovanj posameznih celic, na katerih so bili izvoljeni delegati, ki se bodo udeležili pokrajinskega kongresa.
Na vseh dosedanjih kongresih in predkongresnih zborovanjih beležimo živahno udeležbo pri razpravljanju o najvažnejših vprašanjih in o vprašanjih bodoče borbe proti bedi, proti vojnim načrtom, ki jih kujejo vladni krogi ter imperialisti v svetu.
V torek večer je bil kongres sekcije KPI v Sovodnjah. Na njem je bu poleg delegatov za pokrajinski kongres izvoljen tudi nov komite sekcije.
Zelo zanimiv je bil potek tega kongresa. Z veliko jjoaornostjo se je razpravljalo o krajevnih vprašanjih, o borbi proti sovražnikom miru, proti demokristjanom, titofa-šistom in belčkom, ki so popolnoma enotni v gonjah proti komunistom, Vse tri struje sovražnikov napredka, miru in bratskega sožitja med narodi poskušajo na razne načine razdvojiti delavski razred in demokratično prebivalstvo sploh ter še nadalje zanašati nacionalno mržnjo in nestrpnost med oba tu živeča naroda. V slovenskih predelih skušajo zlasti titofašisti in belčki izrabljati nacionalna čustva za borbo proti Italijanom, medtem ko demokristjani vodijo politiko, da bi bilo onemogočeno sodelovanje Slovencev z Italijani.
Na kongresu so bili sprejeti tudi važni sklepi za utrditev P. ter za širjenje našega časopisja.
Tudi v Ločniku je bil kongres sekcije KPI. Na njem je bil izvoljen nov komite ter odposlanstvo, ki se bo udeležilo pokrajinskega kongresa KPI. V slednje so bili izvoljeni štirje delavci, en izobraženec ter dva kmeta.
Vprašuje ga tudi, koga tam prav za prav zastopa in ali se več ne spominja, kako mu je bilo tedaj, ko je kot mizar moral trdo delati, da se je preživljal. Kot kaže se tega več ne spominja, kajti sicer bi stremel za tem, da bi delavcem znižal krivične davke, a povišal gospodom, ki Žive na račun ubogih delavcev. Omenjeni članek zaključuje z upanjem, da ga bodo volivci ob volitvah v občinski odbor strmoglavili z dosedanjega mesta.
Tov. Spessot Pio ter njegova žena Marija iz Gradiške sta darovala ob priliki 25. obletnice poroke 500 lir za sklad demokratičnega tiska. Demokrati posnemajte!
Občina mora pravilno rešiti vprašanje vodovoda v Standrežu
STANDREZ — Prebivalci Standre-ža so še vedno nezadovoljni radi slabe preskrbe z vodo. O tem nezadovoljstvu je naš list že večkrat poročal in obenem pozival oblasti, naj ukrenejo, kar je potrebno za ugodno rešitev problema, ki je osnovnega pomena za sleherno bivališče. Poleg našega lista je interveniral pri Oblasteh tudi goriški občinski svetovalec tov. Batti. Končno se je doseglo toliko, da so napravili Vodovod le ob glavni cesti v vasi.
Ne moremo sicer trditi, da to ni v redu. Nasprotno, popolnoma prav je, da je vodovod napeljan vzdolž glavne cèste, a poskrbeti je treba tudi za hiše, ki niso ob tej cesti in za onè, ki so celo oddaljene od nje.
Prav gotovo je, da si bo napeljavo le malokatera družina lahko napeljala na svoje stroške.
Zato je občinska uprava dolžna, da zadevo malo resneje preuči in reši tako, da bodo vse hiše v dovoljen meri preskrbljene z vodo. Ako trenutno nima razpoložljivega denarja, naj ga poišče tam, kjer ga je mogoče dobiti. V prosti coni ai nekateri špekulanti kopičijo velikanske dobičke. Prav gotovo bi jih občinska uprava ne oškodovala bogve koliko, če bi jih malo pravičneje obdavčila. Na tak način bi brez velikih skrbi prišla do dokajšnjega kapitala, katerega bi lahko na to potrosila za občekoristno napravo kot je n. pr. vodovod v Standrežu.
Demokrati iz Turjaka so zgradili
nov ljudski dom
PISMO
IZ REVME
in hrane neprestano dela, bodisi sam ali v skupini, ki je določena, da skupno z njim umre; v zimskem času pa morajo delati po največjem mrazu; ponoči pa pod močnim reflektorjem brez vsakršne obleke. Razen tega pa jih še pretepajo, mučijo z elektriko in drugimi sadističnimi metodami. Ko ti komunisti po 2-6 mesecev klonijo od izčrpanosti, večinoma oboleli za vnetjem pljučnih žlez, in ne morejo več o-stati na deloviščih, jih uprava taborišča napoti v takoimenovano «bolnico», kjer jim pomagajo, da v nekaj dneh umrejo».
Kot sem slišal v centralni UDB, je bil ubit v teh taboriščih potom takoimenovane «normalne smrti» — stari komunist in bivši predsednik ljudske skupščine Črne Gore Peter Komenič, stari komunisti in organizatorji jugoslovanske vstaje Savo Zarič, llija Martinovič, Drago Vušovič in mnogi drugi. . .
Da bi dvignili moralo nadzornih organov in oficirjev UDB v taboriščih, je krvnik Rankovič izdal naslednji ukaz: «Vsem stražnikom taborišč naj se izdajo dvojne plače. Za vse potrebščine in vse kar smatrajo organi taborišč za potrebno, naj se takoj obrnejo na UDB Jugoslavije ali pa na najbližje udbovske ustanove, ki so dolžne da vse probleme rešijo in v vsem priskočijo na pomoč».
Stiri udbovski generali — Vojo Biij.novič, Pavle Pekič, Javo Kapa in Milorad Milatinovič delajo izključno za organiziranje koncentracijskih taborišč in osebno mučijo pripornike. V taboriščih se nahaja jo cele skupine provokatorjev, ki vohunijo med priporniki ter obenem vršijo tudi svojo rabeljsko službo.
Poslužujoč se svojih fašističnih metod so udbovci ubili sekretarja mestnega odbora v Petrovcu. Nekega dne pričetkom meseca julija t. L, so odbovci vdrli v prostore mestnega odbora ter aretirali skupino sedmih komunistov, članov tega odbora, s sekretarjem vred. Med potjo pa so jih na cesti za Cetinje postrelili ter se nato izgovarjali, češ da so poskušali pobegniti.
V svojem besu proti lastnemu narodu, ki vedno odločneje stopa v
nega preganjanega prebivalstva že do konkretnih in vidnih oblik borbe proti nasilstvom in brezmejnemu izkoriščanju, ki ga na vse načine izvaja tito-1ašistična tatinska oblast. Javnemu odporu kmetov na vasi, ki množično zapuščajo titovske zadruge in nočejo obdelovati zemlje so se, posebno v zadnjem času, pridružili tudi delavci o podjetjih in tovarnah.
Ud pasivnega odpora in do sedaj zatajenega ogorčenja, prehajajo delavci na odločnejše in ostrejše oblike borbe proti tito/ašističnim oblastem, ki so se dejansko pretvorile v najbolj zakrknie-nc kapitalistične delodajalce. Dejstvo je da bodisi v Jugoslaviji, kakor tudi v coni B danes že ni več nobene razlike med takozvanimi «socialističnimi» podjetji in zasebnimi podjetji v kateri koli kapitalistični državi. Prav nasprotno. Delovni pogoji v «socialističnih» podjetjih so v splošnem celo mnogo slabši in to še posebno, ker so «sindikati» tito/ašistov zgubili vsako, tudi najmanjšo vlogo razredne organizacije.
Tako so delavci popolnoma nezaščiteni in prepuščeni na milost in nemilost nečloveškem izkoriščanju tatinskih oblastnikov. Kljub temu, da so «sindikati» v rokah UDB, pa ni tito-/aštstom uspelo, da bi zatrli borbenost delavskega razreda in uničili razredno zavest delovnega ljudstva.
Dne 15. in IS. t. m. so bile v Kopru kar tri stavke. Tqkrat so delavci odločno segli po svojem najuspešnejšem orožju, da si zagotovijo vsaj tiste osnovne pravice, oziroma delovne pogoje, ki jim jih priznava celo kapitalistični sistem.
Titofašisti so namreč že odkrito prešli na poslednjo fazo kapitalističnega izkoriščanja, to je na znižanje že itak beraških plač in mezd. Tem poskusom kapitalističnega izkoriščanja pa se Je v nekaterih podjetjih delavstvo odločno in odkrito uprlo.
V gradbenem podjetju «Edilit» v Kopru so 15. t. m. stavkali ves dan kompaktno vsi delavci, razen osem stavkokazov, ki so šli v popoldanskih urah na delo. Fašistično ravnateljstvo podjetja je namreč skušalo znižati delavcem plače, v nekaterih primerih celo kar za 5 dinarjev na uro. Posebna delegacija delavcev je zahtevala sprejem pri ravnateljstvu, ki pa ni hotelo sploh ničesar slišati o kakem razgovoru : delavci. Višek titojašistične nesramnosti je seveda povsem upravičeno razburil stavkajoče, ki so s silo vdrli v prostore ravnateljstva. Delavska odločnost pa je titojašiste takoj spametovala in so seveda takoj obljubili, da bo zadeva za delavce povoljno rešena Obenem pa so hoteli, naj bi delavci prekinili stavko, kar pa jim ni uspelo,
Istega dne so stavkali tudi vsi vajenci in delavci gradbenega podjetja «I.C E.T.». Stavke se je udeležilo 40 vajencev in 60 delavcev. Tudi v tem primeru je bila delavska borba mezdnega značaja. V tem podjetju obračunavajo delavske plače mesečno. Vsak teden pa prejemajo na račun manjše zneske in sicer od 250 do 400 din. V zadnjem času pa je prišlo do kričečih primerov fašističnega ropanja delavskih plač Dogodilo se je namreč, da so zaradi znižanja plač nekateri delavci morali
jete zneske. Tudi pri «I.C.E.T.» je F šla delavska enotnost in zavest d° 'J snega izraza. Vajenci, ki so bili zdtU titovskega izkoriščanja najbolj Pr'zl>' deti so na dan stavke zapustili del* v išče, dočim so starejši delavci oslfl'j niso se pa ves dan sploh dotakni dela. Tudi v tem primeru je skuša ravnateljstvo z raznimi obljubami 0 vrniti delavstvo od stavke, seveda >u tokrat brez uspeha.
Omenimo naj še, da je bila stavka tudi pred enim mesecem. šistični «sindikat» pa se je ob tej Pr^'
idrtd’
še posebno izkazal kot prava P°c niča UDB. Prav «sindikalisti» vega in Petronijevega kova so nn»ir^ takoj ovadili ravnateljstvu podjetja delavcev, ki so tudi prejeli posei>n
svarilna pisma.	.
Toda val stavk se v coni B nikak° ni zaključil. Dne 16. t. m. je nanVe
stavkalo v lesnem skladišču ,<Bor>l0. Kopru prilično 30 delavcev. Tudi ^
krat so delavci stavkali v znak t
z iaH’
testa proti beraškim plačam in met'
Ivo-Lola Ribat

27. nov. bo poteklo 7 let, odkar so na podli način titofašistični ’z
dajalci umorili Ribarja, samo
ker je ljubil svojo domovino in
no veroval v Sovjetsko zvezo, časa vojne so mnogi partijski lelji in med njimi tudi člani ^ poginili na skrivnosten način. ”r odhodom Ribarja v inozemstvo, » je bilo znano le Titu, Rankovič
a»-
Kardelju, Djilasu in njihovim gleškim prijateljem vojne misi)6’
ustaško letalo napadlo in
unič»0
avion, s katerim je moral odP0*0 vati Ribar, in ubilo samo Ri*>ar^ To Je resnica o Riharjevi ki ga bo Jugoslovanska mlad' prav gotovo maščevala z odl°č
borobo za dokončo uničenje tit®^ šističnih izdajalcev, krivcev s® - heroF
mnogih najboljših sinov Jugoslavije.
MLADINSKA BESEDA
3
Neki delavec iz Pevme nam je poslal pismo z naslednjo vsebino, ki ga v celoti objavljamo:
Nedavno tega je avtobusno podjetje Ribi iz Gorice (ki vzdržuje avtobusno zvezo naše vasi z mestom) povišalo' osvobodilno gibanje za zrušenje licerlo vožnje od 15 na 25 lir. To po-1 tofašističnega režima, beograjski fa-višanje prizadene po večini delavce iz šisti izvajajo nepopisna zverinstva. Pevme, ki se vozijo dnevno na delo Imperialistični podrepniki mislijo, v Gorico. Zato obsojamo to povišanje.1 da bodo s fašističnim terorjem 't obsojamo ga tem bolj, ker vemo, da, speli zaustaviti pest jugoslovanske-je. razdalja iz središča mesta do Pevme | ga delovnega ljudstva, ki se že dvi-nekoliko manjša kot pa razdalja do f ga nad glave beograjskih oblastni-Eeverne postaje, kamor pa vozijo avto- kov in ki jih bo prej ali slej gotovo
Naše bodoče delovanja
Pretekli torek se je sestala komisija za telovadbo ZKM. Na tem sestanku je bil izdelan načrt, po katerem naj bi mladina aktivno delovala na športnem polju. Predvsem bo treba pričeti s telovadnimi vajami za proslavo prvega maja. Prejšnji petek so mladinci že pričeli z telovadnimi vajami, s katerimi bo mladina našega ozemlja nastopala za prvi maj.
Ob tej priliki pozivamo mladince in mladinke, da se v čim večjem številu prijavijo za vaditelje telovadbe za ostalo mladino. Prepričani smo, da se vaditelji iz prejšnjih let tudi to leto ne bodo odpovedali in bodo kot doslej pridno vadili’ mladino, naj si bo v mestu ali na vasi. Ravno tako kot pričakujemo stare vaditelje, bomo prav veseli tudi novih.
busi še vedno za ceno 15 lir. Zato bi prizadeti radi vedeli, na kakšni podlagi temelj to svojevrstno povišanje voznine le na avtobusih, ki vozijo v Pevmo?
Ali morda podjetju ne zadoščajo nakazila za nafto po cenah proste cone In je moralo poseči po takih ukrepih?
uničila.
Naj vedo ti podli izrodki, da njih imena in dej,nja ne bodo pozabiie-n i, da bodo odgovarjali za vse sv .-je krvave zločine izvršene nad jugoslovanskimi narodi.
ZATO MLADINCI PRIČNIMO S PRIPRAVAMI ZA PRVI MAJ. KI GA MORAMO RAVNO TAKO LEPO PROSLAVITI, KOT SMO GA PROSLAVILI LANSKO LETO!
Po pregledu uspešnega m
ladii**!
ga delovanja pri nas, ki je bil
sklenil, da skliče za 10. decer® t. 1. zborovanje, na katerem se
larji Trumana in niti ne z din®
cij prikažejo svoje delovanje
hiranju članarice zadnjih vneSSC jC}f 1. Obenem pa naj blagajniki cijskih skupin na zborovanju vijo svoje predloge, kakor tud1 svete, ki naj bi koristili izbol)s tudi tega delovanja.
Mladinci, čitajte lil dopisujte v «Mladi*1* sko besedo»!	-
:	«aSgg
Krminski občani razkrinkujejo župana
GORICA — Goriški tednik «L’Ora dei Lavoratori» je u svoji pretekli številki objavil članek, v katerem raz-krinkuje krminskega župana. V članku ga vprašuje, kaj dela na občini, če mu pa vendar ni mar za občane.
V nedeljo 19. t. m. je bila v Turjaku slovesna otvoritev novozgrajenega Ljudskega doma, ki je bila za kraj in njegove prebivalce res velikega pomena.
Ze v zgodnjih jyipoldanskih urah so p-ihajale v Turjak ' gruče ljudi in ogledovale novi dom ter občudovale in hvalile požrtvovalno prebivalstvo.
Ob 16. uri je pričela slavnost, kateri je v nabito polni dvorani prisostvoval tudi senator Pellegrini.
Po pozdravu male pionirke, ki je s svojimi otroškimi besedami izrazila svojo skromno željo, željo po miru v svetu, blagostanju in napredku, je imel otvoritveni nagovor tov. Uliani, član sekcije iz Turjaka; nakar je govoril tamkajšnji župan, nato pa senator Pellegrini, ki je v svojemu daljšem govoru ožigosal imperialistične vojne manevre, hlapčevanje demokrščanske vlade ter podlo izdajalsko delovanje titovcev. V imenu goriške federacije KP je pozdravil tov. Coratto, v imenu KP STO pa tov. Spadaro. Političnemu sporedu je sledila prosta zabava do pozno v noč.
Površina Ljudskega doma meri 500 kv. m. Poleg dvorane, ki ima 240' kv. m. je še garderoba in bar. Z gradnjo so pričeli meseca aprila. Vsa gradbena dela so bila dokončana v rekordnem času, v pičlih 7 mesecih. Pri tem pa moramo upoštevati, da so delavci delali le v prostih urah, ko so se vrnili z dela ali ob nedeljah. Poleg prostovoljnega dela se je vsaka delavska družina' obvezala prispevati tedensko po 100 lir za nakup potrebnega gradbenega materiala.
S tem je demokratično prebival-
stvo Turjaka za vzgled ostalim krajem ter obenem prikazalo, kaj je mogoče ustvariti z dobro iniciativo, organiziranim in enotnim delovanjem.
Ze tekom preteklega septembra Je bila uvožena določena količina popra za prosto cono za vse leto 1950. Toda čudno, do danes ga niso protrošniki prejeli še niti en gram po znižanih cenah.
Glavni uvozniki popra po cenah proste cone so tvrdke «Isontina Alimentari», Bigot ter Cappella.
Sladkor po znižanih cenah
GORICA — V teku je razdeljevanje sladkorja in kave po znižanih cenah v goriški prosti coni. Razdeljevanje se zaključi 30. nov.
Potrošniki imajo pravico do 2 kg sladkorja na odrezek št. 37 ter do 400 gr., surove ali 320 gr. žgan» kave na odrezek št. 38.
Trgovska zbornica v Gorici je sklenila, da bo dodelila upokojencem nekaj sladkorja in kave po cenah proste cone. Zato jim bodo občinske uprave nakazale posebne kupone. Kdor še ni prejel omenjenega kupona, naj ga zahteva na občinski upravi.
SOVODENJCI ZAHTEVAJO novo črpalko za vodo
SOVODNJE — Tukajšnji vaščani vprašujejo, koliko časa bo še v rabi stara in obrabljena črpalka za vodo zraven občinske hiše. Ta zastarela naprava je dokaj zamudna pri črpanju vode iz vodnjaka, poleg tega pa je tudi naporna. Skrajni čas je, da se občinska uprava pozanima za to, da se jo zamenja z novo, mo-
dernejšo ali pa z navadno pipo. Ce tako govorijo Sovodenjci, imajo popolnoma prav; kajti občinska uprava je dokaj iznajdljiva tedaj, ko gre za določanje 'in izterjevanje davkov7~zuto pa je tem bolj dolžna poskrbeti tudi za ureditev raznih naprav, ki služijo javnim koristim.
—

* ...

dan ob prilki II. organizacij' konference, je Izvršilni odbor Z
do obravnavala predvsem admue strativna vprašanja. To zborov«1^ je posebne važnosti, ker se ®.p. organizacija ne vzdržuje ne % jj
■ost"'
Tita, marveč se vzdržuje s Prt ^e. voljnimi prispevki mladine in tega mokraličnega ljudstva. Zaradi ^ je potrebno, da na tem zborov®^, skupine posameznih mladinskih, ..
Najzvestejši podrepnik imperialističnih vojnih hujskačev.
Ob II.
obletnici smrti
°ve leti Je, kar je utihntl naš primorski pesnik, ki je tako zelo ljubil Svojo primorsko zemljo, se spojil z Venim trpljenjem in radostjo ter Ulival svoja plemenita čustva v prekrasne verze. Neomajno je verjel v bratstvo slovanskih, kakor tudi o bratstvo vseh narodov sveta, kar je leDo izrazil v verzih:
“Mi duša od ljubezni do človeka Drežeta sanja v gnevu vsa ta leta 0 bratstvu ljudstev, v njem si išče
leka.
0	domovina, mučenica sveta!»
V času narodno osvobodilne borbe le trpel skupno s svojim ljudstvom, je v taborišču na Rabu in v “oliji ter iz tega časa poklonil svo-ieniu narodu pesniško zbirko «V pregnanstvo». Ob zlomu Italije je šel Partizane. Po koncu vojne si Je Večkrat zaželel, da bi obiskal svoj tojstni kraj Nabreiino, toda ni mu Vpelo. Neusmiljena smrt ga jè prej trgala iz naše srede.
Rako naj svobodna pesniška duša Penosa okove?
Po odkritju izdajstva Titove klike, 1(0 $e je jasno odkrila jugoslovanskemu narodu vsa grenka prevara, je (lidi on še tem silneje občutil težo ahiotoija in hrepenenja po tisti svo-^°dl, katero je mislil, skupno s svo-"n narodom, da jo je že dosegel.
Ri on edini, poleg njega sta nas v tei težki dobi za večno zapustila tudi "ujvečja mojstra slovenske besede, Desnik Oton Zupančič in naš veliki ^•idslcj pisatelj Prežihov Voranc — ^ero Kuhar.
verjetno ni to zgolj slučaj.
Rdor je bil vajen v najtežjih poll-,iin<h dobah brez strahu odkrito pog-‘edati resnici v obraz ter se zanjo b°riti, ne glede na to, da je bilo “selej to tudi življenske nevarnosti,
1	he more danes, ko izdajalci našega
Stvarni predlogi predstavnikov vseh miroljubnih ljudstev na II, kongresu miru v Varšavi
vest človeštva uprla vojni
Uspeli bomo vzbuditi ki se bo zmagovito
Vsi govorniki za prepoved atomskih, bakterioloških in kemičnih orožij, za postopno razorožitev, za prepoved vojne propagande - Tržaški delegat A. Franza vabi delegacijo Svetovnega odbora miru v Trst, da podpre naše zahteve v OZN - Kitajski delegat zahteva konec ameriške intervencije na Koreji in Formozi ter proglasitev Mac Arthurja za vojnega zločinca
"uroda
boi
polnijo ječe z najboljšimi fot za pravico in svobodo ter se *voki rožljanja verig slišijo tudi pre-1,0 uieja, ne more mirno in tiho mimo le£o, kar sedaj prenaša naš narod.
baletnikovo srce je tako čudovito °bčutl]ivo, tako pravično in tako Vez mejno iskreno, a tudi pogumno in neustrašno, da ne more lagati.
Tak je bil tudi naš Igo Gruden. *sal tn pel je le to, kar je v giochi svoje duše resnično občutil. Za>o se ga bomo najlepše spomnili <er Počastili njegov spomin s tem, Ih bomo svojemu ljudstvu resnično ^kfeni, kakor je resnično iskren In Vavičen tudi naš pravi kraški člo-°ek.
Slana Igu Grudnu!
ZORA KOSUTOVA
sast-_____________________________
VARŠAVA — V lepo okrašeni dvorani «Doma poljske besede» se je v petek začelo pravo delo II. kongresa miru. Izvoljeno je bilo predsedstvo kongresa, v katerega so bili izvoljeni predstavniki vseh na kongresu sodelujočih narodnosti, Za Trst je bil izvoljen tajnik tržaškega odbora miru Angelo Franza, dočim je bil drugi delegat Salvatore Teiner izvoljen v komisijo za prepoved atomskega orožja in za zmanjšanje oborožitve. V predsedstvu kongresa je tudi predstavnik jugoslovanskih političnih emigrantov.
Kot prvi je spregovoril predsednik svetovnega odbora partizanov miru slavni francoski atomski znanstvenik Frederic Joliot-Curie. Podal je poročilo o delovanju svetovnega odbora in nacionalnih gibanj za mir od prvega kongresa dalje. Največ svojih sil je svetovno gibanje za mir posvetilo borbi proti atomski bombi, ki je pritegnila stotine milijonov ljudi vseh političnih in verskih prepičanj. Življenjske važnosti je, da se doseže mednaroden sporazum glede prepovedi tega najstrašnejšega sredstva za množično uničevanje človeštva.
Prav tako je važno, da se države sporazumejo o postopnem znižanju svoje oborožitve. Atlantske države zatrjujejo, da se bo oboroževanje ustavilo, čim bo prišlo do ravnovesja v oborožitvi. Toda mnogo lažja in uspešnejša bi bila pot razorožitve. Na ta način bi vse države prihranile težke milijarde državnih dohodkov, ki bi jih mogle uporabiti za povečanje blagostanja svojih državljanov. Z denarjem, izdanem v enem samem mesecu zadnje vojne, bi mogli spremeniti Saharo v plodna polja.	c
Primer napada na Korejo nam kaže veliko nevarnost za ohranitev miru v svetu. Ce je že prišlo do spopada, je dolžnost vseh iskrenih pristašev miru da skušajo doseči konec sovražnosti. Dočim je ZSSR takoj sprejela predloge Pandita Nehruja za mirno poravnavo spora na Koreji, so ZDA odbile vsako posredovanje. Ze to samo dejstvo najbolje dokazuje, kdo je napadalec, Treba je razviti veliko gibanje javnega mnenja, naj se mednarodni odnosi in spori obravnavajo strogo v smislu in v duhu določil ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Toliko bolj je potrebno to danes, ko grozi svetu nevarnost, da se spopad na Koreji spremeni sve-
tovni požar.
Odpraviti je treba povsod na svetu vojno propagando. Naj bodo postavljeni pred sodišče vsi, ki ščuvajo na vojno.
Odbor, ki bo izvoljen na tem kongresu, bo znal najti tudi druge oblike borbe za mir. «Ker se zavedamo - je zaključil slavni fizik — da z vso iskrenostjo in nepristrano-stjo delamo za mir, bomo močnejši in nam bo uspelo pravočasno zbuditi človeštvu njegovo vest, katera se bo zmagovito uprla vojni».
Predsednikov govor je izzval val odobravanja vseh navzočih. Njemu so sledili razni govorniki, med njimi italijanski duhovnik Gaggero, ki je pozval vse katoličane, naj se pridružijo veliki borbi za mir. Spregovoril je tudi podpredsednik svetovnega odbora miru Pietro Nenni, ki je poudaril možnost sožitja socialističnega in kapitalističnega 11-stroja.
Posebno velike važnosti je bil govor sovjetskega pisatelja Aleksandra Fadejeva, ki je v imenu sovjetske delegacije partizanov miru postavil tudi dva stvarna predloga vsem velesilam:
1)	V teku prihodnjih dveh let naj izvedejo vse države postopno razorožitev vseh svojih kopnih, pomorskih ter zračnih sil in to od ene tretjine do polovice dosedanjih efektivov.
2)	V okviru Varnostnega sveta naj se ustanovi mednarodni kontrolni organ s pooblaščenimi nadzorniki, ki naj pregledujejo izvajanje sklepov o razorožitvi, o prepovedi atomskih, bakterioloških in kemičnih orožij. Na zahtevo komisije naj bi smeli preiskovati tudi, da-li katera država prikriva orožje ali njegovo proizvodnjo.
Izvajanja velikega ruskega pisatelja so napravila najglobji vtis med vsemi navzočimi, ki so burno odobravali njegove predloge.
V soboto so govorili med ostalimi vodja mehiške delegacije in podpredsednik Svetovne sindikalne zveze Lombardo Toledano, grški delegat ki je opisal grozote monarho-fašističnega terorja, Pierre Cot, in drugi.
Spregovoril je tudi veliki publicist in književnik lija Ehrenburg, ki je izjavil, da je gibanje partizanov miru odgovorno za usodo otrok na svetu. Sovjetski delegati je dejal — in vse sovjetsko ljudstvo je za mir ne samo z ono Ame-
riko, ki jo predstavljajo H. Fast in drugi napredni duhovi, temveč tudi s Trumanovo. Predložil je tudi osnutek sklepa, naj se kongres obrne na vse parlamente sveta, da izglasujejo zakon o prepovedi vojne propagande in da podprejo pobudo, da se bo mladi rod vseh držav vzgajal v duhu sodelovanja med narodi.
S posebno živim zanimanjem so poslušali izvajanja kitajskega delegata in podpredsednika vlade v Pekingu Kuo Mo Joa, ki je razkrinkal napadalne namene ZDA proti LR Kitajski. Ob zaključku je predlagal: 1) prenehanje sovražnosti na Koreji in umik tujih čet, 2) prenehanje ameriške intervencije na Formozi, 3) proglasiti generala Mac Arthurja kot vojnega zločinca, 4) prepoved uporabe atomske bombe in obsodba onega, ki bi jo prvi uporabil, S) doseči splošno razorožitev ter povečati gospodarske in kulturne odnose med vsemi državami.
Veliko zanimanje je na nedeljski seji vzbudilo poročilo vodje tržaške delegacije tov. A. Franze, ki je obrazložil navzočim borbo tržaških partizanov miru, kateri so zbrali nad 100.000 podpisov, od katerih 1.500 v coni B kljub strahovitemu terorju titofašistov. Trst je ena izmed 478-ih ameriških vojaških baz,
v kateri se nahaja prebivalstvo posebno v današnjem času hude vojne napetosti v stalni nevarnosti za svoje življenje. Slovansko in italijansko prebivalstvo STO noče vojaške okupacije Anglo-Američa-nov in Jugoslovanov, niti kakršne koli okupacijske vojske. Zato se je tržaški odbor miru- obrnil na OZN, da naj zagotovi našemu ozemlju jamstva odprtega mesta, STO naj bo demilitarizirano kot nevtralno in posebna komisija VS naj nadomesti dosedanje vojaške uprave. Tržaško prebivalstvo, ve, kako je pravična borba kolonialnih narodov za svojo neodvisnost.
Zato je tržaška delegacija zahtevala od Svetovnega in nacionalnih odborov partizanov miru, naj podprejo našo zahtevo, da OZN pošlje svojo delegacijo, v kateri naj bodo vsi stalni člani VS in ki naj nadomesti v upravi dosedanje okupacijske oblasti. V ta namen naj pride v Trst delegacija Svetovnega odbora miru, da bo tako mogla podpreti naše zahteve pri VS.
Izvajanja tržaškega delegata so bila nagrajena z dolgotrajnim ploskanjem. Sledili so drugi govorniki med njimi češki minister monsignor Flojhar, ki je poročal o zborovanju katoliške protestantske in pravoslavne duhovščine na Češkem, s katerega je bil poslan poziv duho-
vnikom v vseh državah, naj se bore za mir. Za njim je govoril Američani Rogge, znani občudovalec Tita, za katerega je tudi na kongresu delal reklamo, češ da je po «osvoboditvi» od «Kominforma» postal «popolnoma neodvisen». Ves njegov govor je izdajal da mu je glavni interes, braniti ameriški imperializem in njegove hlapce. Njegova izvajanja so učinkovito pobili delegati Libanona ter drugih držav.
Ko je v ponedeljek stopila na govorniški oder korejska delegatka Pak Den Aj, so jo vsi navzoči burno pozdravili ter jo obsuli s cvetjem. Kljub ameriškemu napadu so v vsej Koreji zbrali nad 13 milijonov podpisov proti atomski bombi. Njej so sledili številni drugi predstavniki, med njimi pravoslavni nadškof iz Moskve Nikolaj, angleški fizik Bernal, čemeč iz Amerike Award, ki je izjavil, da Rogge ni govoril v imenu ameriške delegacije, ne v imenu progresivne stranke, ne v imenu Američanov in najmanj še črncev v ZDA. ZVečer so govorili sovjetski skladatelj Soštakovič, pesnik Pablo Neruda in pisatelj G. Amado, dočim je slavni pevec P. Robeson, ki mu oblasti ZDA niso hotele izdati dovoljenja, poslal na ploščah tri pesmi o miru, katere so kot njegov pozdrav predvajali na kongresu.
KAJ JE BILA «SVETA INKVIZICIJA»
Papeški inkvizitorji
so zakrivili nešteto zločinov
Najkrutejši med inkvizitorji so bili dominikanski menihi - Pred njimi so trepetali kristjani vsega sveta Z.'ato so jim papeži nudili posebne privilegije
Od vseh inkvizitorjev so se najo-krutnejše ponašali menihi dominikanskega reda, nasledniki že omenjenega Dominika Guzmana, ki je bil zaradi «zaslug», ki si jih je pridobil s pobijanjem nesrečnih «heretikov» kmalu po svoji smrti proglašen za svetnika. Pred menihi dominikanci so se tresli «heretiki» in «ne-heretiki» kajti bili so neizprosni in nepopustljivi. Za pobijanje «here-
zij» so se posluževali vseh mogočih zatiralnih sredstev in načinov, od sežiganja na grmadi, do razčetverjenja, obglavljenja ali rezanja, oziroma sežiganja posameznih telesnih udov.
Pred dominikanskimi inkvizitorji so trepetali celo visoki cerkveni knezi, škofje in prelati ter posvetni vladarji. Zato so jih silno sovražili. Eni so jih sovražili zato. ker so se vmešavali v njih zadeve in ta-
inkvizitorska mučilnica
Čestokrat so rablji ob prisotnosti inkvizitorskih sodnikov, ki so navadno bili dominikanski menihi in drugi visoki cerkveni dostojanst. veniki na grozovit način mučili nesrečne kristjane, ki so bili obdolženi krivoverstva ali nepokorščine rimskemu papežu.
I« razgovoru x Ijw«lishliiii športnih! in voditelji ZDTV
ODLOČNA VOLJA NAŠIH ŠPORTNIKOV JE ZANESLJIV POROK BODOČIH ZMAG
Niti provokacije titovskih lažišportnikov, niti ovire, s katerimi zapostavljajo naše športnike tukajšnje oblasti in CONI, niso ohromile uspešnega delovanja ZDTV - Razveseljiv razvoj in napredek vseh odsekov ZDTV od I. kongresa dalje - Perspektive za bodočnost
Varšava je bila za časa zadnje vojne strahovito opustošena. Strahotne ruševine so resen opomin vsem, ki bi želeli sprožiti novo vojno.
Pred dnevi se je naš urednik oglasil na sedežu Zveze društev za telesno vzgojo (ZDTV) v Trstu z namenom, da izve re-kaj podrobnejših podatkov o de. lovanju ter o uspehih in težavah, ki jih ta delavska športna organizacija beleži zlasti od tedaj, ko je iz svoje srede izločila titovske fašistične provoka torje in goljufe, ki so v Zvezi neprestano rovarili s svojimi u-mazanimi političnimi spletkami. Evo kaj poroča o tem o-bisku:
Za ZDTV v Trstu je bil odločilnega pomena njen prvi kongres, ki se je vršil 7. avgusta 1949 in na katerem so športniki dokončno obračunali s titovskimi fašističnimi la-zisportniki alla Joco et comp. s tem da so jih izločili iz Zveze, kakor tudi iz njenega vodstva. Tedaj je Zveza športnikov zaživela novo obdobje, obdobje pravega proletarskega športnega diletantizma, ki je prosto plačanega profesionizina. Tedaj je Zveza športnikov nastopila novo pot, ki vodi naproti pravim ciljem.
Nedvomno so bili težki prvi po-četki delovanja. Zveza ni imela lastnih sredstev, s katerimi bi podprla delovanje včlanjenih športnikov. Toda športnik se ne sme ustrašiti nobenih ovir, temveč se jim mora korajžno postaviti po robu. In tako so v resnici naši športniki tudi
storili. S pogumom in odločno voljo so se lotili dela. Iz lastnih sred štev so si nabavili razne športne potrebščine. Titovski špekulanti so sicer nekaj časa upali, da jih bodo ujeli na svoje limanice. Ponujali so jim denarno podporo ter brezplačno športno opremo v zameno, da se pridružijo njim. Toda vse njihovo upanje je bilo brez uspeha. Naši športniki so ostali zvesti svoji pošienosti in kot poštenjaki so odločno odklonili titovsko podporo zato, ker se zavedajo, da je bil denar, ki so ga jim ponujali, na nesramen način ukraden nesrečnemu jugoslovanskemu ljudstvu.
Kmalu po kongresu so se pokazali že prvi sadovi vztrajnega dela. V letošnji sezoni pa je delovanje ZDTV zajelo že zelo širok in mno-gostranski razmah. ZDTV ima danes 10 aktivnih športnih odsekov. Na prvem mestu je vsekakor nogometni odsek. Nogometaši vzbujajo vedno več zanimanja in se uveljavljajo v vedno širših plasteh tržaškega delovnega ljudstva. Nedeljo za nedeljo se vrstijo tekme na raznih športnih igriščih na podeželju. In vsakikrat jih spremlja na istih i-griščih množica ljubiteljev nogometa, ki s pravim užitkom sledi poteku iger. Kdo še ne pozna ekipe Pri-staniščnikov, Costalunge, Primorja, Hozandre, Nabrežine, Trebč, Vesne in drugih? Predolgo bi se zamu-
dili, če bi hoteli o vseh podrobneje pisati.
Poleg nogometa beležimo letos tu. di velik razvoj kolesarstva. V letošnji sezoni je bilo 23 večjih ali manjših tekem, katerih se Je povprečno udeležilo po 40 dirkačev. Skupna dolžina ’ prevožene poti pa znaša nad 2300 km. Omembe vredno je zlasti dejstvo, da so se dirkači ZDTV udeležili tudi velike mednarodne kolesarske dirke Varšava-Praga.
Na periferiji in na podeželju pa Je v kratkem obdobju doživelo velik razmah balincanje, v katerem se udejstvujejo zlasti starejši možje in taki, ki se ne bavijo z drugimi športnimi igrami. 44 skupin balin-carjev je letos odigralo 440 tekem.
Telovadba Je zelo udomačena bodisi v mestu, kakor tudi na deželi. To nam potrjujejo zlasti veliki telovadni nastopi. 1. maja, v Trstu, nato poleti v Fiumicellu ter v Chiog-gi. Titovski voditelji so sicer prerokovali, da bo telovadba popolnoma propadla radi pomanjkanja inštruktorjev. Res Je sicer, da so titovski inštruktorji zapustili množice, toda s tem nikakor niso povzročili zaželene katastrofe. Marljivi in požrtvovalni mladinci so na hvalevreden način nadomestili titovske plačance.
Po nekaterih ovinkih sem izvedel, da pripravlja ZDTV vaje za pri-
J ^w\
VI.
To izreče, pa vzame počasi mesarico, ter mu odseka glavo in se vrne proti mestu.
Dunajčane, ki so od daleč gledali, pridero k njemu, tudi sam cesar mu pride naproti, pa ga objame pričo ljudstva, ki je vpilo na vse grlo: «Krpan je nas °tel! Hvala Krpanu, dokler bo Dunaj stal ! »
Krpanu se je to kaj dobro zdelo, da je dosegel toliko časti, in držal se je na svoji kobilici, kakor bi šel v gostje vabit. Saj se je tudi lahko; še tu med nami, če kdo kacega slepca ali belouško ubije, še ne ve, na kteri grm bi jo obesil, da bi jo videlo več ljudi.
Ko pridejo v cesarsko poslopje vsi knezi, vojskovodje in vsa prva gospoda s Krpanom, spregovori naj-Prvo sam cesar in pravi: «Zdaj si pa le izberi! Dam ti, kar želiš, ker si zmogel tolicega sovražnika in otel deželo in mesto velike nadloge in nesreče. Nimam take stvari v cesarstvu, da bi djal : ne dam ti je, če jo hočeš: °elo Jerico, mojo edino hčer, imaš na ponudbo, ako n»si že oženjen.»
«Oženjen sem bil, pa nisem več,» odgovori Krpan; trajnica je umrla, druga pa nisem iskal. Sam ne vem, kako bi vender, da bi ne bilo meni napek. Bogu in dobrim ljudem pa všeč. Vašega dekleta sem liže videl. V-e je tudi še tako pametna, kakor je lepa, potlej naj 8e le skrije moja babnica pred njo v vseh rečeh. Dobrote res da je navajena, tistega ne bom djal, ker je od dogate hiše doma; pa saj na Vrhu pri Sv. Trojici spet listno zgolj berači; pri nas tudi skozi vse leto visi kaj Prekajenega na ražnu. Samo to ne vem, kako bo. —
Nesla sva bila z Marjeto v oprtnih košeh enkrat grozdje v mesto. Nazaj grede mi je bila pa ona zbolela na potu. Tako se mi je silno zdelo, da vam ne morem povedati! Raje bi bil imel, da bi se mi bile utrgale v cerkvi naramnici obe kmalu, takrat ko bi ravno bil s veče prižigal. Ni bilo drugače: naložil sem jo v oprtni koš, koš pa na pleči, ter sem koračil mastilo ž njo! Izhajal bi uže bil; saj Mretačka je bila tako majhna, kakor deklina trinajstih let — pa jih je nadloga vender imela uže trideset, ko sva se jemala — težka tedaj ni bila; ali kamor sem prišel, povsod so me vprašali, kakšno kramo prodajam. To je presneto slaba krama, babo po svetu prenašati! In ko bi se zdaj na cesti nama spet kaj tacega nakretilo, vaši hčeri in pa meni? Od tukaj do Vrha se pot vleče kakor kurja čeva. Koša revež nimam, kobilica pa ima samo eno sedlo! Pa bi tudi ne bilo čudo, ko bi zbolela; saj vemo vsi, da take mehkote niso vajene od petih zjutraj do osmih zvečer cika čoka, cika čoka s konjem. Če se to prav do dobrega vse premisli, menda bo najbolje, da vam ostane cesaričina meni pa vdovdstvo, čeravno prav za prav dosti ne maram zanje; ali kar Boga da, tega se človek ne sme braniti.»
Cesarica pa še zdaj ni bila pozabila košate lipe nad kamnito mizo na vrtu, zalo je tudi ni bilo zraven, poslušala pa je za vrati, kakor imajo ženske navado, ki bi rade vse izvedele. Ko sliši, da cesar ponuja Krpanu svojo hčer v zakon, pride tudi ona in pravi: «No boš je imel, ne! Lipo si mi izpridil; hčere ti pa ne dam! Ljubeznivi moj mož, menda da ti je kri v glavi zavrela — ne morem ti dobrega reči — da govoriš take
besede, ki sam dobro veš, da so prazne ena in druga. Pa tudi vas naj bo sram, vas, gospodje! Grdo je tako, da se mora kmet za vas bojevati! Še dan danes bi lipa lahko siala, pa tudi velikan več ne imel glave, ko bi vi kaj veljali. Pa saj vem : kar so se obabili možje, je vsaka baba neumna, klera se omoži! Res je, Krpan, otel si cesarstvo in tudi Dunaj si otel; zato boš pa dobil vina sod, ki drži petdeset malih veder, potem sto in pet pogač, dvajset jancev ; in pa osem in štirideset krač li bomo dali. Dobro me poslušaj ! To moraš pa vse domu na Kranjsko spraviti, ako hočeš. Prodati pa ne smeš cepera, ne tukaj ne na potu. Kadar boš na Vrhu pri Sv. Trojici, potlej pa stori, kakor se ti zdi. In ker zdaj nimamo tukaj nobenega Brdavsa več, menda ne bo napek, če osedlaš imenitno svojo kozico, ki praviš, da je kobilica, pa greš lepo počasi proti Vrhu. Pozdravi mi tamkaj vse Vrhovščeke, posebno pa mater županjo!»
Cesarica je to izgovorila pa je šla precej v svoje hrame. Vseh gospodov je bilo jako sram. Kaj bi jih pa ne bilo? Prebito jih je obrenkala; prav kakor tacim gre! Krpan se je pa držal, da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi se za Mokrcem bliskalo, tako je streljal z očmi izpod srditega čela; obrvi so mu pa sršele ko dve incili. Da te treni, kako je bilo vsem okoli njega čudno pri srcu ! Še cesar je plaho od strani gledal, cesar! Pa vendar, ker sta bila vedno velika prijatelja, zato se počasi predrzne in reče mu: «Krpane, le li molči; midva bova uže naredila, da bo prav!»
(Se nadaljuje)
hodnji prvomajski telovadni nastop, ter da mladi inštruktorji že vadijo; v kratkem pa bodo imeli pr-vi redni sestanek, na katerem sl bodo razdelili delo na terenu. Kot kaže bo imela mladina lepo priliko pričeti s telovadnimi vajami že kmalu po novem letu.
Nove telovadne vaje Je sestavila neka sovjetska profesorica telovadbe. Posamezne vaje ponazorujejo sedanji čas, zlasti pa borbo za mir v svetu. Važen je tudi odsek za odbojko. Igre v odbojki so do sedaj bile nekoliko potisnjene ob stran in se jim ni polagalo toliko pažnje, kot iMjo zaslužijo. Sedanje vodstvo ZDi'V pa je sklenilo, da z vsemi močmi podpre to, za naše čase in razmere, tako primerno športno panogo. Vsaka tovarna, vsak rajon ali krožek, kakor tudi vsaka vas na podeželju bo v doglednem času imela svojo ekipo odbojke. Prav gotovo se je bo naša mladina oprijela z vsem zanimanjem in veseljem in to tembolj, ker je igra dostopna vsakemu in ni združena z veliki žrtvami, napori ali stroški. Upam, da bomo še kdaj pisali v «Delu» o športnem udejstvovanju na Tržaškem in da bomo takrat že lahko poročali o rezultatih, ki so Jih med tem dosegli mladi športniki v odbojki.
Lahka atletika je doživela letos velikanski razmah. Nedeljo za nedeljo so se vrstile in se še vrstijo najrazličnejše tekme, za katere vsepovsod vlada veliko zanimanje. Naj omenim na tem mestu tekme v hitri hoji ter tekme čez drn in strn katerih se je do sedaj udeleževalo povprečno po 60 atletov.
Tudi namizni tenis ima lepe perspektive pred seboj in to zlasti v mestu. Na sedežu pr. dr. Tomažič bodo v kratkem priredili tekmo za pokal «Oktobrske revolucije»
Tudi zimskemu športu, dasi je združen z velikimi stroški, se obeta razveseljiva bodočnost. Naši smučarji se bodo udeležili celo smučarskih tekem v Salzburgu. Zdi se mi umestno, da na tem mestu seznanim vsaj v kratkih besedah naše čitatelje tudi s težavami, s katerimi se mora naša ZDTV neprestano boriti. Ena izmed največjih ovir na polju našega nogometa je gotovo dejstvo, da naši nogometaši iz mesta nimajo na razpolago niti enega mestnega športnega igrišča. Zato nosi poleg oblasti veliko odgovornost tudi CONI. Isti CONI nočč priznati ZDTV, kar povzroča velikansko o-viro našim športnikom zlasti pri u-deležbah na tekmah izven našega ozemlja. Kolesarski odsek ima veliko težkoč zaradi neskončne birokracije v pogledu reševanja prošenj za dovoljenje. Vsakikrat posebej mora ZDTV prositi za dovoljenje najprej občinsko upravo, nato upravno in prometno policijo in bogvedi še koga drugega.
Prav gotovo je ta moj skromen opis zelo površno prikazal delovanje naših športnikov. Toda če bi hotel natančneje opisati vse odseke ZDTV ter delovanje posameznih športnih ekip ter ovire, s katerimi se morajo športniki neprestano boriti, bi prav gotovo ne zadostoval ves list. Upanje pa imamo, da se bo. mo k stvari v kratkem povrnili, oz. da bomo periodično (vsaj enkrat na mesec) del lista posvetili našim športnikom. S tem bomo prav gotovo ustregli številnim bralcem, zlasti pa mladini, ki s zanimanjem zasleduje vse športne dogodke doma in v svetu.
MILIVOJ DOLANC
ko omejevali njih oblast nad «ubogo rajo», vsi pa zato, ker so se jih bali.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so se dominikanski inkvizitorji včasih shladili celo nad mrtvimi trupli, ki so že dalj časa bila pokopana. Ukazali so jih odkopati, nakar so jih «kaznovali» s tem, da so jih sežgali, ali pa razčetverili.
Zaradi tako nasilnega in surovega ravnanja so dominikanski inkvizitorji zadeli na velik odj?or po nekaterih deželah. Vedno odločnejše so bile zahteve po razpustu dominikanskega reda in inkvizicije. Toda rimski papeži se niso niti malo ozirali na zahteve milijonskih množic kristjanov, kakor tudi ne na zahteve kolikor toliko poštenih in razsodnih vladarjev ali naprednih učenjakov.
Zanimiv a obenem smešen je bil spor v katerega so bili zapleteni razni cerkveni in posvetni veljaki z rimskim papežem in inkvizitorji. Razni visoki cerkveni doktorji so razpravljali o vprašanju uboštva frančiškanov, o njih obleki, o kakovosti in krojenju obleke, o prehrani ter zasebni lastnini menihov. Tako je nastal spor radi stališče nekaterih menihov, ki so trdili, da'je hrana potem, ko je bila zaužita od meniha, postala njegova last, drugi pa so bili nasprotnega mnenja. Ker je nastal zaradi tako smešnega vprašanja (če se to sploh lahko imenuje vprašanje) spor, je bil sklican cevk veni zbor v Perudži. Na tem zboru so proglasili za pravo trditev, po kateri je menih lastnik zaužite hrane. . . (!) Ker pa je tej trditvi ospo-raval sam papež, so ga inkvizitorji obsodili kot heretika. Ta primer nam jasno dokazuje v kako malenkostne, in celo smešne zadeve so se vtikali inkvizitorji in za kako malenkostno zadevo je bil kdorkoli lahko obsojen kot «heretik» ali krivoverec.
Oglejmo si sedaj na kratko načine pobijanja in mučenja, ki so se jih posluževali inkvizitorji pri pobijanju «herezij».
Poglavitna kazen je bila seveda usmrtitev. To kazen so izvrševali na štiri načine in sicer s sežiganjem na grmadi, z razčetverjenjem, z obglavljenjem ter z rezanjem ali zažiganjem posemaznih udov telesa, kot n. pr. spolovil, prsi, rok, nog, jezika itd. Ce je nesrečnež umrl pretino so ga privedli na kraj, ki so ga določili za morišče, so njegovo truplo vseeno privlekli na omenjeni kraj. Maščevali so se celo nad razmrcvarjenim in mrtvim telesom V sprevodu, ki je navadno krožil po glavnih ulicah mesta ali vasi pa so biriči kričali, da bo deležen enake smrti vsakdo, ki bi posnemal dejanja mrtveca.
V gotovih primerih so inkvizitorji rabili železni oklep, ki je imel v svoji notranjosti ostre nože, ki so se zadirali v telo polagoma medtem, ko so rablji stiskali oklep s posebnimi vijaki. Naposled so posebne naprave izmučeno in umirajoče telo pahnile v spodnji del oklepa, kjer je bila še hujša stiskalnica, in kjer so ga ostri noži na drobne kose razrezali. Tak način mučenja in usmrčevanja je bil v navadi zlasti v Španiji. Za «manjše» kaznjence so pa uporabljali druga, ne tako grozna mučilna sredstva, ki pa so vseeno bila strašna in ki so mučencu, četudi je preživel mučenje pustila trajne sledove. Ujporabljali so raznovrstne stiskalnice, natezalnice, manjše železne oklepe, verige itd.
Ze pri prvih zasliševanjih in pred sojenjem so inkvizitorji mučili obtožence. Skoraj vsakemu so stavili prste v posebne stiskalnice nato pa na železno nakovalo po katerem je polagoma udarjalo težko kladivo. Drugim so s kleščami zdirall nohte, ali pa jih le na j»l izpulili in nato stavili prste pod kladivo, kar je provzročalo grozovite muke. Tretjim so z debelo vrvjo zvezali roke in noge skupaj, strahovito stisnili in tako stisnjene pustili vso noč v ječi. Četrtim so stavili okrog vratu tesne obroče itd.
(se nadaljuje)
«fWMiiuftimimtMiiimiiimmiinw:

ALI LIRA ALI DINAR? — V Koli u so litojusisti odprli trgovino, Kjer dobiš vsake vrste blaga, seveda le z a . . . italijanske lire. Ta ukrep je stoodstotno u «interesu» delovnega ljudstva, tako ga namreč razlagajo titovski «dobrotniki». Vsakdo, ki ima meirolire in je prej kupoval pri prekupčevalcih, bo odslej lahko kupil ne več pri zasebnih črnobor-zjancih, marveč javno In ob belem dnevu na uradni titovski črni borzi. Stvar se v bistvu ni dosti spremenila so godce, muzika pa je ostala vedno ista. V kakšni meri pa bo imelo od tega koristi delovno ljudstvo. sl pač lahko jasno predstavljamo. Ljudstvo je bilo tako «navdušen», da je hotelo v svojem vzhičenem «navdušenju» razbiti šipe in razdejali trgovino. Nič čudnega, posebno če se vprašamo, koliko ljudi v coni B lahko razpolaga z metrolira-mi. To so v prvi vrsti titovski funkcionarji in nato onih par delavcev, ki so še zaposleni v Trstu. In to je vse. Slednjim pobere titovska oblast mesečno 10.000 lir, ki jih morajo zamenjati v dinarje, z ostalo vsoto bodo torej lahko «nakupovali» v črnoborzijanski «štacuni». Kaj pa vse ostalo prebivalstvo, ki nima me-trolir? To za tito/ašiste ni važno. Toda ni res, krivico delamo titojaši-stom. Tudi kdor nima metrolir bo lahko kupoval v titovski «štacuni». Kdor ima Jajca, maslo, kokoši, zajce, ta jih bo enostavno oddal v «Devizni prodajalni» — kot jo namreč imenujejo titolaštsti — v zameno bo prejel devizni bon in . . . 1'a/Jar ze jatto. Kdor pa zna, zna! In kdor nima teh dobrot — boste vprašali vi? Ta bo pač imel vsaj hlačni pas in si ga bo lahko stisnil še za nadaljnjih par lukenj. To vam je «skrb» za delovno ljudstvo, ali ne?l Sicer bo tako «devizno» trgovanje povečalo devizni fond «ljudske oblasti», tako piše namreč «Primorski». Le Skoda, da nam ni povedal, po kakšnih cenah bodo plačevali tito/ašl-sti jajca, kokoši m drugo. In še to: titolaštsti so kar čez noč «ugotovili», da «je v coni B metrolira še vedno zakonito plačilno sredstvo». Vraga, to vam je «kunštna» oblast, ki razpolaga kar z dvema «zakonitima» plačilnima sredstvtma, dinarjem in liro. Razumljivo je, da z dinarji ne morejo polniti mošnjičkov svojih agentov u coni A in Italiji, tu je treba, nočeš ali nočeš lire, ki postajajo pri litojašistih vsak dan bolj dragocene. Pa vendar ne mislijo titolašisti rešiti italijanske valute? V Italiji lira precej «šepa» in glej, sedaj se bo pa kar nenadoma «uradno uveljavila» celo v coni B. Kaj pa dinar?
DVA TEDNA SO JO «PEKLI» — V številki «Dela» od 4. t. m. smo v članku v coni B, pisali med drugim tudi o razmerah, ki vladajo v Pomorskem tehnikumu v Piranu. Pisali smo, da dijaki ne dobivajo kruha, da je kava črna in brez sladkorja, mleko je sploh redek pojav, itd. Torej povedali smo le golo resnico, ki je tito/asiste seveda, zelo razjezila In so takoj planili po koncu, da branijo «čast in ugled» tatinske oblasti. Titovska jeza, to niso mačje solze. V zavodu do takoj «sklicali» sestanek vseh dijakov, kjer so «sprejeli» protestno resolucijo proti natolcevanju «Dela». Na resoluciji je seveda običajnih 103 podpisov. Vseh 103 dijakov se svečano «ptiduša», da imajo vsega o «Izobilju» od hrane, kave, mleka in sladkorja pa do posteljnih žimnic. Kdo ne bi verjel taki «resoluciji», posebno še, ker so jo «pekli» devet dni, podpisana je bila namreč šele 13. t. m., na uredništvo «Primorskega» pa je «rajžala» nadaljnjih šest dni. V titovskem trobilu je bila namreč objavljena Šele 19. t. m. Titolašisti so imeli torej kar devet dni napornega «prepričevalnega» dela, la so lahko «sklan-lalin ta «zgodovinski» protest. Takih resolucij smo sicer že vajeni in niso več nikaka novost. V uredništvu «Primorskega» in drugih titovskih trobil so jih polni verjetno že vsi predali, omare in . . . stranišča.
ZAKAJ SE TOLIKO RAZBURJAJO? — Zadnja številka «Demokracije» nam je posvetila «par besed», ki so se dejansko spremenile kar u dobri dve tretjini stolpca. Ko gre namreč za obrambo «demokracije» belčki ne štedtjo. Dolarji iz ERPa pač dobro zaležejo. Očtvidno je belč-ke razjezilo, ker smo v članku o klavrnem nabrežinskem zborovanju dvignili zaveso njihovega «sancta sanetorum» in ugotovili, da se njihov čolnič potaplja. «Demokracija» skuša na precej ponesrečen način prikazovati, da smo bili presenečeni, ker so se na njihovem sestanku «pojavili glasovi dobronamerne kritike», ki naj bi bili za komuniste nerazumljivi. Toda že s svojim običajnim čvekanjem o «komunistični diktaturi» so zopet pokazali svojo politično m moralno revščino. Ce je bil kdo presenečen zaradi «dobronamerne» kritike, so bili to prav belčki in nihče drugi. Prepričani smo, da ntso pričakovali tako klavrnega Izida zborovanja, še manj pa, da bi prav njihovi pristaši kritizirali «modre glave narodnjakovlčev». Po eni sira ni vam trdijo, da «Je v demokratičnih strankah (taka «demokratična» stranka so seveda v prvi vrsti belčki) vsakemu članu ne le dovoljeno v vseh vprašanjih izražati svobodna svoje mišljenje, celo nekaj več. . . in to, da je dolžnost vsakega demokrata, da zasleduje pazljivo delovanje vodstva ter da odkrito in pošteno, predvsem pred javnostjo graja vse, kar mu v delovanju stranke ne tzgteda pravilno. Tako pišejo v zadnji številki «Demokracije». Zakaj so se torej v številki od 3. t. m. Jezili na pristaše Vrčona, Miliča in dr. Križmančlča, češ, da so se vmešavali v zadeve, ki jih ne poznajo. «Skrajno netaktno In politično zgrešeno je vmešavanje Tržačanov v ožje notranje občinske zadeve drugih občin in še posebno na javnem shodu» — s temi besedami so belčki sprejeli «dobronamerno» kritiko svojih pristašev. Torej, kje tiči njihova «demokracija»? Saj zajec ni v tem grmu Belčke pač Jezi, da smo razkrinka'i bistvo njihovih notranjih prepirov. Zakaj ne bi rajši povedali svojim članom, kako gre s pogajanji glede belo-tilovske «klope».
NADALJUJ E
ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA
MILJAH
Titovski svetovalec Keevatlu
hoee zagovarjati zločine 11 It Ile
Tovariš Santalcsa je s konkretnimi dokazi ovrgel fašistična «opravičila» - V Božičih so fašistični banditi poskušali novo ugrabitev - Razprava o občinskem proračunu - Prihodnja seja bo v sredo - Nadaljevala sc bo razprava o proračunu
MILJE — V sredo je bila redna seja tukajšnjega občinskega sveta. Izmed vprašanj, ki so bila na dnevnem redu je bilo najvažnejše razpravljanje o letnem proračunu občinskih stroškov. Vendar pa je že v začetku seje postalo važnejše od proračuna samega razpravljanje o ugrabitvi treh delavcev, o čemer smo poračali že zadnjič. To vprašanje je ponovno privlekel na dnevni red titovski svetovalec Kreva-tin. Naivno je namreč mislil, da mu bo uspelo opravičiti zločin, ki so ga povzročili njegovi pajdaši. Pri tem je računal na neke izjave, ki naj bi jih dal eden izmed ugrabljenih in sicer Pizzamus, nekaterim novinarjem.
Proti trditvam titofašista Kreva-tina se je vnel pravcati hrušč. Vsi svetovalci so pobijali njegova «opravičila». Na posebno konkreten način je njegove trditve pobil tov. Santalesa, ki je v dokaz povedal, da so titovski banditi poskušali te dni odvesti še neko osebo iz Božičev v cono B.
Sele po daljšem in dokaj burnem razpravljanju je prešel svet k dnevnemu redu. Tov. Prodan je nato prečital en del občinskega proračuna. Po čitanju je pričelo razpra-
vljanje o posameznih točkah, ki se tičejo občinskega proračuna. Razpravljanje o tem se bo nadaljevana bodoči seji, ki bo v sredo. (O občinskem proračunu bomo podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih številk našega lista
Proslave AVNOJ-a v okolici in na podeželju
Proslava AVNOJ-a v Plavjah
Drevi bo ob 19. uri v Plavjah (dvorana gostilne Cok) kulturna prireditev v okviru «Meseca prijateljstva s Sovietsko zvezo». Ob tej priliki bo tudi proslava 7. obletnice AVNOJ-a. Na sporedu je govor tov. Justa Košute, koncert godbe iz Škofij, pevskega zbora iz Elerjev ter zborne recitacije. Nastopil bo tudi kvartet P.D. «Škamperle».
............................mniimimiiiuiiiiiniiiiiimm
. 'V.'
Tudi letos bo naše ljudstvo slovesno proslavilo zgodovinsko obletnico drugega zasedanja AVNOJ-a, prvega ljudskega parlamenta jugoslovanskih narodov. S svojo udeležbo na proslavah, ki bodo v vseh naših društvih, bodo demokratične množice ponovno potrdile globoko ljubezen in solidarnost do jugoslovanskih narodov, ki jih hoče fašistična Titova klika speljati na pot vojnih pustolovščin.
S posebno svečanostjo bodo proslavili 7. obletnico AVNOJ-a jutri popoldne v Križu. Povorka z zastavami in venci bo ob 14. uri krenila po vasi. Sledilo bo nato polaganje vencev na grobove padlih v NOB. S posebnim vencem pa se bodo Križani oddolžili spominu heroja Arse Jovanoviča. Na proslavi, kjer
bo govoril tov. Ado Slavec bosta sodelovala domači pevski zbor in godba.
Spored ostalih proslav v okolici in na podeželju pa je naslednji:
Danes ob 19. uri bo proslava v Plavjah, ki je obenem združena s kulturno prireditvijo
Jutri, 26. t. m. v Gabrovcu, kjer bodo govorili tov. Slavec, Malalan in Grisoni Nello. V ponedeljek, 27. t. m. v Skednju. Govoril bo tov, Stane Bidovec. Torek, 28. t .m. v Padričah (tov. Blažina). Sreda, 29. t. m. v Velikem Repnu (Vera Husu), Trebčah (Gombač), na Opčinah (Bernetič), Kolonkovcu, gostilna «Ai soci» (Malalan), v Bol juncu (Lovriha), pri Magdaleni v krožku «Cebulec» <Balbi, Mitko), v Lonjer-ju (Blažina). V četrtek, 30. t. m. v Dolini (Malalan), na Proseku (Slavec), v Mačkovljah (Košuta), na Konkonelu (Gerlanc), Sv. Barbari (Blažina), Božičih (Franza in Vera Husu), Elerjih (Gombač). V petek, 1. decembra na Kolonkovcu (gostilna Bacco) tov. Vidali. V soboto, 2. dec. v Judovcu - Barkovlje (Krečič Venček), Ricmanjih (Malalan). V nedeljo, 3. dec. v Barkovljah, v Ljudskem domu na Proseški cesti (Bidovec),
Ljudska manifestacija v Gabrovcu
Jutri, 26. t. m. od 16. ure dalje bo v Gabrovcu velika ljudska manifestacija prijateljstva s Sovjetsko zvezo, ki jo organizira ZP STO. Manifestacija je združena s proslavo AVNOJ-a. Na sporedu sta govora tov. Slavca in Grisonija, nastop pevskih zborov iz Saleža-Zgonika ter iz Križa. Predsedoval bo tov. Malalan. Od 19. bo 24. ure do ples.
Nova stanovanja v Križu
Tržaška občina javlja, da se prošnje za dodelitev novih stanovanj v Križu lahko dostavijo občinskemu delegatu X. sektorja in sicer do ponedeljka 27. t. m.
Prošnje lahko vložijo le osebe, ki imajo v Križu stalno bivališče.
Kamen do kamna-palača do zrna - pogača
zrno
V naših vrstah imamo požrtvovalnega 77-letnega tovariša, ki je nedvomno eden izmed najzvestejših podpornikov našega liska. Ta je tov. Colombia, cesar, ki je že dolga leta v pokoju in
Učen : krojnega tečaja v Podlonje-rju se tem potom zahvaljujejo Zvezi Enotnih sindikatov, ki je organizirala tečaj, prosvetnemu društvu. «Zvezda», ki je dalo tečaju na razpolago društvene prostore ter učitelju, ki se je res potrudil pri učenju, pri čemer je imel tudi zaželene uspehe.
ie za njega glavni dohodek borna mesečna pokojnina, reci in piši 3700 lir. Toda kljub temu si tov. Colombia že več let in to stalno vsak teden, lahko tečeno, odtrga od ust 50 lir, ki jih daruje v tiskovni sklad «Lavoratora». Ni dvoma, da predstavlja ta sicer na videz skromna tedenska vsota, za starega upokojenca in zavednega tovariša veliko žrtev, ki jo pa doprinaša z up avičenim ponosom in zavestjo, da predstavlja tudi njegov delež dragocen doprinos k skupni podpori demokratičnemu tisku.
Velika in v resnici ganljiva požrfvo-valnost starega borca za pravice delovnega ljudstva, zasluži nedvomno največje priznanje- vsega demokratičnega pokreta. Toda ne samo to. Ta P'inier naj služi obenem kot svetel vzgled vsem tovarišem, demokratom in P' ijateljem našega tiska.
Odveč bi bito zopet ponavljati, kdo so dejansko edini in glavni podporniki demokratičnih listov.
Sicer so delovne množice, v enomesečni kampanji za tisk konkretno dokazule svojo ljubezen in solidarnost do demokratičnega tiska. Toda z zaključkom te kampanje pa se tembolj nujno postavlja vprašanje stalne podpore našim listom.
Vsak demokrat, bralec in prijatelj «Dela» in drugih naših glasil naj se torej ob vsaki primerni priliki spomni,
da potrebuje naš tisk stalno denarno podporo. Vsak, pa naj bo še tako skromen prisvpevek, je posebno v sedanjem času naraščajoče draginje In krize, tembolj dragocen. Naj velja torej tudi za vse demokrate slovenski pregovor, ki pravi: kamen do kamna - palača zrno do zrna - pogača!
IZ ZGONIKA
Laži belčkov
Očividno je i belčkom i titofaši-
TEDENSKI
KOLEDARČEK
Sobota 25. - Katarina
Nedelja 26. - Silvester
Ponedeljek 27. - Virgilij Torek 28.. - Jakob Sreda 29. - Saturnie!
Četrtek 30 - Andrej
Petek 1. december - Marijan.
(Povprečna dolžina dneva ur
ZGODOVINSKI DNEVI
26. 11. 1942. se je pričelo prvo za' sedanje AVNOJ-a v Bihaču-28. 11. 1820. se je rodil Friderik Engels.
28.	11. 1943. se je pričela zgodovin-
ska konferenca treh velikih Teheranu.
29.	11. 1943. se je pričelo drugo za-
sedanje AVNOJ-a v Jajcu.
29. 11. 1945. je bila Jugoslavija P10 glašena za ljudsko republik0' 29. 11. 1948. je umrl primorski PeS nik Igo Gruden.
DA BO TITOFAŠIST ŠKRK ZADOVOLJEN
Prizivno sodišče je potrdilo sodbo proti «Delu» in Vodopivcu
V ponedeljek se je zaključila pred tukajšnjim prizivnim sodiščem razprava proti tov. Dušanu Kodriču, odgovornemu uredniku «Dela» in tov. Vodopivcu iz Sempolaja ki sta bila na tožbo titolašističnega svetovalca nabrežinske občine Josipa Škrka iz Bajte obsojena v prvi instanci in sicer, naš odgovorni urednik na 9 mesecev zapora in 90 tisoč lir globe, tov. Vodopivec pa na 8 mesecev zapora in 80.000 lir globe ter oba na poravnavo vseh pravdnih stroškov. Zaporna kazen jima je bila dopuščena z amnestijo.
Na ponedeljkovi razpravi pa je prizivno sodišče v celoti potrdilo prvo razsodbo in obsodilo obtoženca na plačilo stroškov priziva.
S tem naj bi se torej zaključila pravdarska zadeva titofašista Škrka, ki je hotel reševati svojo čast in ugled pred sodiščem. «Obreko-vaini» članki, zaradi katerih se je titofašist Škrk tožaril, niso bili pač nič drugega kot izraz ljudske nejevolje zaradi nejasnega izida vprašanja šempoiajskih jusarjev.
Sodišče je sicer izreklo in tudi potrdilo težko obsodbo proti demokratičnemu listu in to na tožbo ti-tofašističnega svetovalca. Brez dvoma pa se s tem ljudska nejevolja ni polegla. Našega ljudstva, posebno še v nabrežinskem okraju, ne bo prepričala nobena takšna sodba. Prebivalstvo v nabrežinskem okraju si je že davno ustvarilo o vsej zadevi jasno sodbo in to brez pomoči katerega koli sodišča.
Seveda je titofašistični «Primorski» objavil vest o obsodbi našega lista in tov. Vodopivca z največjim veseljem in na vidnem mestu pod naslovom kar na tri stolpce. Njemu se je dosledno pridružil titopen-dentistični «Corriere di Trieste», ki je v bistvu le italijanski prevod ti-tofašističnega trobila iz ul. Ruggero Manna.
sedah poudarila svetovni pomen velike proletarske revolucije. Proslava je bila združena s kulturnim sporedom, kjer sta nastopila nabrežin-ska godba in pevski zbor iz Križa. Izvajali so delavske in druge borbene pesmi, ki so še posebno navdušile prisotno občinstvo.
Sekcijski komite KP iz Nabrežine se tem potom iskreno zahvaljuje na brežinski godbi, kakor tudi pevskemu zboru iz Križa za požrtvovalno sodelovanje.
Osrednja prireditev ZDŽ na Opčinah
Jutri, 26. t. m., s pričetkom ob rti uri bo Ljudskem domu na Opčinah osrednja proslava pete obletnice ustanovitve Svetovne zveze demokratičnih žena. Proslavo organizira krajevni odbor ZDZ STO. Na spo redu so govori, nastop pevskih zborov in ples.
ZVEZA ES POZIVA VU, NAJ UVELJAVI v coni A zakon za zaščito delavk-mater
Na podlagi tega zakona bodo tudi tržaške delavke-matere deležne velikih ugodnosti in olajšav ter plačanega dopusta ob priliki poroda
Zveza Enotnih sindikatov STO je te dni predložila VU zahtevo, naj uveljavi tudi v coni A STO zakon za zaščito delavk-mater, ki je v veljavi v Italijanski republiki od preteklega avgusta dalje.
Na podlagi tega zakona so deležne delavke-m dere, ki so zaposlene pri delih, ki spadajo pod industrijsko stroko, trimesečnega dopusta pred porodom in osemtedenskega dopusta po porodu. Delavke pa, ki so zaposlene pri kmetijskih delih in dninarke imajo pravico do osem tednom dopusta pred in do osem tednov dopusta pred in do osem stolih strok pa imajo pravico do šesttedenskega dopusta pred porodom in osemtedenskega po porodu.
Delavke industrijske stroke in uradnice, katerih značaj službe je stalen, dobivajo za časa dopusta 80 odst. celokupnih prejemkov, dninarke in gospodinjske pomočnice pa
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
IZ NABREŽINE
LEPA PROSLAVA Oktobrske revolucije
V četrtek 16. t. m. je bila v Nabrežini svečana proslava 33. obletnice Velike oktobrske revolucije. Proslave se je prebivalstvo udeležilo v velikem številu in do zadnjega kotička zasedlo nabrežinsko ki-no-dvorano. Govorila sta tov. Vidali in Zvonko, ki sta v jedrnatih be-
Posledice postopne krize v mali in srednji industriji
dobijo ob priliki poroda enkratni znesek 132.000 lir. Tudi delavke, ki delajo z znižanim urnikom imajo pravico do istih ugodnosti.
Omenjeni zakon je velikega pomena zlasti za sedanji čas tudi zato, ker prepoveduje delodajalcem, da bi odpustili z dela noseče in doječe delavke.
Iste delavke ne smejo delodajalci izrabljati za težka dela, bodisi pred porodom, kakor tudi tri mesece po njem. Za doječe matere velja ta točka zakona celo za sedem mese-
cev.
Žalostne posledice naraščajoče krize so iz dneva v dan vidnejše po. sebno v tržaških malih in srednjih industrijskih podjetjih, kjer se sko ro vsak teden vrstijo posamezni od pusti delavcev.
Prav v tem tednu je podjetje Koz-mann začasno odpustilo 6 delavcev, 27 delavcev pa dela v izmenah in sicer le po 24 ur na teden. Ostalih 80 delavcev tega podjetja pa se bo moralo odslej zadovoljiti s 40 delovnimi urami na teden.
Sličen položaj je v podjetju «Montaggi metallici», kjer je ravnateljstvo dostavilo 30 delavcem odpustna pisma. Dela, ki jih je imelo podjetje v naročilu za račun «Aquile», so namreč že skoro dovršena in ni i zgleda za nova naročila.
V Tržaški konopljarni je bila v petek 17. t. m. protestna stavka, ki je trajala od 12. do 13.30 ure. Delavstvo je proglasilo stavko v znak protesta, ker je ravnateljstvo uvedlo delovne izmene, ki predstavljajo
ZASEDANJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet sprejel
vrsto predlogov komunistov
Na seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v petek 17. t. m. je občinski svet sprejel vrsto predlogov, ki jih je postavila komunistična skupina. To je vsekakor pomem ben uspeh, ki je plod vztrajnega prizadevanja in odločne borbe naših svetovalcev na občini.
Predvsem je bil sprejet predlog tov. Weissove za postavitev prh in izboljšanje higienskih pogojev v oblačilnicah občinskih pometačev. Stroški za slične naprave pri Orehu, ki jih je tudi zahtevala naša tovarišica, pa bodo vnešeni v proračun za leto 1950-51. Tov. Braun je zahteval ojačanje električnega toka za Kontovel, zboljšanje javne razsvetljave, dobave vode in postavitev transformatorja za električni tok Za postavitev transformatorja so de ia že v teku. Glede izboljšanja dobave vode je prejel tov. Braun negativen odgovor, dočim je vprašanje javne razsvetljave še vedno v preučevanju. Sprejet pa je bil predlog glede tramvajskih izkaznic za določene proge, ki bodo odslej v ve-
ljavi na vseh tramvajih, ki bodo vozili po isti progi.
Predlog tov. Karlets za otvoritev javnih pralnic v poslopjih IACP-a in postavitev slednjih v ul. Pnndares, na Montebellu in v Lonjerju, je bil sicer smatran kot koristen, vendar ni bil sprejet in to radi pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev. Vsekakor pa je občina kupila v ul. Pondares potreben kos zemljišča.
V zaključku prvega dela seje je prišlo do incidenta med tov. Broc-chijem in .županom, ki je diktatorsko prekinil intervencijo našega svetovalca. Tov. Brocchi je hotel namreč obrazložiti položaj 10 občinskih pometačev, ki so prejeli istega dne od župana odpustno pismo. Končno je tov. Brocchi le prišel do besede In zahteval naj se odpust od godi vsaj za nekaj dni, da bodo sindikati lahko preučili položaj. Predlog pa je bil odbit. Sledili so nato še drugi sklepi, nakar je tov. Braun predlagal plačilne olajšave za delavce, ki se poslužujejo nočnih tramvajev.
posebno za delavke velike žrtve. Dočim je prej veljal enoten delovni ur. nik in se je delo končalo ob 16.30, je sedaj uvedlo delovne izmene in sicer od 6. do 14. ter od 14. do 22. ure. V svrho po voljne rešitve tega vprašanja bo v prihodnjem tednu sklican sestanek ravna teljstva in sindikalnih predstavnikov.
Na posredovanje ZES je Urad za delo sporočil naši sindikalni organizaciji, da ne bo prišlo pri oddelku za nedonosna javna dela dd nikakih odpustov zaposlenega delav. stva.
Delavska delegacija ACEGAT-a, ki so jo sestavljali pripadniki obeh sindikatov, se je v torek zjutraj zglasila pri tržaškem županu ter mu obnovila zahtevo, da postavi na dnev ni red občinskega zasedanja mezdno vprašanje nameščencev tega podjetja.
Te dni so se začela na sedežu Trgovskega udruženja pogajanja za novo delovno pogodbo trgovskih nameščencev.
V naših krajih pogrešamo zlasti otroška zavetišča in jasli. Na podla, gi omenjenega zakona pa so delodajalci dolžni ustanoviti ob deloviščih higijenske prostore za dojenčke, torej nekake vrste jasli. Tako otroško zavetišče mora biti ustanovljeno tam, kjer je zaposlenih vsaj 50 delavk v starosti od 17. do 50. let.
Delodajalci morajo dovoliti ob določenih urah, da se za nekaj časa doječe delavke-matere oddaljijo z dela.
Kot vidimo je ta zakon zelo velikega pomena za delavke-matere. Prav gotovo ga tudi tržaške delavke komaj pričakujejo. Zato bi bila nje gova uveljavitev tudi v coni A zelo velikega pomena.
prevoz delavk s kamioni, k: bi vozili iz Nabrežine do delovnega mesta. Z nekaj kamioni bi bil problem enostavno rešen in delavkam prihranjena vsakodnevna naporna pot, bodisi do Bivija, kakor tudi iz Devina v Stivan. Upoštevati je namreč treba, da morajo za 8 delovnih ur, vstati že ob 5. uri zjutraj. Domov pa pridejo šele okrog 19. ure.
Smatramo, da ne more biti nikakih ovir za uresničitev skromnih zahtev prizadetih delavk in to tembolj, ker je vsem prav dobro znano, da ima vojaška oblast na razpolago veliko število kamionov, ki jih uporablja celo za prevažanje raznih «segnorin» iz Furlanije. Ce se dobijo kamioni za lahkoživke, ki veseljačijo po njihovih plesih, je VU tembolj dolžna, da poskrbi prevozna sredstva za uboge delavke, ki si pošteno služijo svoj borni kruh.
stom, občinska uprava zgoniške občine, kjer ima SIAU večino, pravcati trn v peti. Eni in drugi kar tekmujejo, kateri bo pač iznesel največ laži in klevet na račun naših svetovalcev in župana tov. Pirca.
Tokrat so na vrsti belčki, ki so v zadnji številki svojega petolizniške-ga glasila objavili članek, v katerem se skušajo postavljati v luč «zaščitnikov» vdov in sirot, katerim naj bi bila — po njihovih, iz trte izvitih zlonamernih izmišljotinah — storjena krivica.
Občinski odbor je namreč še ob prevzemu občinske uprave sklenil, da se bo žensko osebje, ki je nameščeno na občini in v šoli zamenjalo vsako leto in to, da se da možnost skromnega zaslužka večjemu številu potrebnih v občini. Na podlagi tega sklepa je odbor tudi letos odpustil vse tri nameščenke in ne samo kuharico Gruden Justino, za katero se belčki tako potegujejo. Pri namestitvi kakor tudi pri odpustu pa se niso odborniki niti najmanj ozirali na eventuelno strankarsko pripadnost ali politično mišljenje. Saj sta bili letos odpuščeni tudi dve nameščenki, ki prav gotovo nista ne iz vrst belčkov in ne titofa-šistov. Tega seveda «Demokracija» ne omenja.
Zadevo cestarja pa so belčki pobrali iz titolašističnega arhiva nesramnih laži. Tudi o tem smo že pisali. Drugega cestarja pa je odpustil tov. župan iz edinega razloga, ker so belčki izbrali človeka, ki ni bil najpotrebnejši. Zaradi tega je bil na njegovo mesto postavljen, in to le za 1 mesec, drugi vaščan, ki je bil na vsak način bolj potreben zaslužka.
V zaključku pa naj omenimo, da so prav belčki najmanj poklicani, da besedičijo o «socialni zavednosti« in «izmozgavanju». Ali so že pozabili «modro» gospodarjenje svojega pristaša in bivšega župana Grudna, ki si je med drugim z občinskim denarjem celo popravljal lastno hišo. Sedanji občinski odbor ga je tudi že klical na odgovor ;n je moral belček Gruden vrniti v občinsko blagajno vsoto 50 tisoč lir.
O tem seveda «Demokracija» ni nikdar pisala. Vsekakor pa jim sve tujemu, da se njihov vaški «dopisnik» bolj pouči o vseh zadevah, ker bo sicer tudi v bodoče povzročil svojemu petolizniškemu glasilu še marsikatero neprijetno razočaranje.
ADI O
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA: 13.20 Salonski kvintet ' 19. Programski periskop - 21.10 Duna ska in tirolska glasba - 21. Sobot večer - 22. Glasba za začljučeč tedn NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja ^ 11.30 Aktualnosti - 12. Od melodije “ melodije - 13. Glasba po željah -	'
Ponovitev mladinske oddaje: Anton c hov - 18.30 Oddaja za najmlajše - St° žek, tretje nadaljevanje - 19.15 B01’
din-Rimski Korsakov: Knez Igor, P e
knJi'
si iz 2. dejanja - 21.00 Z domače žne police - 22.17 Dvorak: Slovan5 Plesi.	,
PONEDELJEK:	18.15 Bach: DVOJ'
koncert v d molu - 18.45 DebUS5^ Spomlad, simfonična suita - 19. Iz *'* a skega sveta - 21. Puccini: Tosca, oPer
v 3 dejanjih - 23. Romance in serenade-TOREK: 13. Glasba po željah - 1
Mamica pripoveduje - 20. EvroPsl(l v riete - 21. Vzori mladini - 23. N0*" plošče.
SREDA: 19. Zdravniški vedež
. 20.3°
Vese'1
Naša šola - 21. Vokalni kvartet bratci - 21.20 Stari in moderni plcSly 22.30 Beethoven: Simfonija št. 2 v
duru.
Razveselimo naše malčke
Poziv odbora za "Božič otroka 1950,,
Za rešitev problemov slovenskega šolstva
V četrtek dopoldne je sprejel tržaški šolski superintendant prof. Rubini skupino mestnih komunističnih svetovalcev. Ob tej priliki jim je dal zagotovilo, da so v teku reševanja nekaterih perečih vprašanj slovenskega šolstva. Med drugim je obljubil, da bo kmalu rešeno vprašanje prostorov zà Slovensko trgov, sko akademijo. Ni pa še znano, kje bo ta dobila nove prostore. Nadalje je obljubil, da bo podprl našfc zahteve po ustanovitvi novih otroških vrtcev v mestu in okolici.
O tem razgovoru, kakor tudi o vsebini spomenice, ki so jo zastop iiiki slovenskih staršev svojČas naslovili višjim oblastem bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali obširneje v naslednji številki.
ZA DEMOKRATIČNO SOLIDARNOST
Uljanič 50, Tov. Manzuffa Julija 300, gostilna «Jakob» in gostilna «Pri hišici» po eno steklenico vina, Frausin Jole 1 škatlo mesa, Prosvetno društvo na Opčinah 15 000 lir, Vecchie! Karel 1.000, Ma-
IZ NABREŽINE:
Delavkam pri pogozdovanju naj se poskrbi za prevoz
Prve dni novembra so začela v na-brežinski občini pngozdovalna dela in sicer v hribih nad Stivanom, v bližini meje med Italijo in Tržaškim ozemljem. Pri teh delih, ki trajajo seveda le par mesecev je našlo zaposlitev kakih 170 žena iz Nabrežine in drugih vasi.
Tako vidiš že v zgodnjih jutranjih urah vrsto ženi, ki hitijo n'i železniško postajo Nabrežina-Bivio, da pridejo pravočasno na vlak, ki jih bo odpeljal do Devina. V Devinu izstopijo in morajo nato peš preko Stivane, do kraja, kjer je v teku pogozdovanje. Isto pot morajo pešačiti zvečer, ko se vračajo na vlak.
Zaradi tega se postavlja nujno vprašanje, da bi VU poskrbela za
Na pobudo Zveze demokratičnih žena STO in ob podpori ostalih demokratičnih organizacij, so kot prei-šnja leta, tudi letos v teku priprave za božično obdarovanje otrok našega ozemlja. Koordinacijski odbor, ki se je ustanovil v ta namen, se tem potom obrača na vse javne ustanove, tvrdke in mestna podjetja, kakor tudi na vse prebivalstvo, naj z radodarno roko prispevajo za čim boljši uspeh te velike in človekoljubne pobude, ki si je zastavila cilj, da obdaruje čim večje število otrok. Tisoče in tisoče malčkov z nestrpnostjo pričakuje božične praznike. Prepričani so, da jim bodo starejši, kot vsako leto, tudi letos pripravili božični zavoj.
Razveselimo torej naše otroke Potrudimo se, da bo ob priliki božičnih praznikov zopet posi j al žarek veselja v vsa otroška srca ter da bo ta dan, v enaki meri za vse . Učke v resnici praznik veselja in radosti.
Za dostavitev prispevkov, infor-
macije itd. je vedno na razpolago Koordinacijski odbor, ki ima sedež na trgu Ponterosso št. 6, II. nadstr. (desno).
Koordinacijski odbor za «Božič otroka 1950» javlja, da se je s 15 t. m. začelo vpisovanje otrok za božično obdarovanje. Vpisovanje se bo zaključilo 10. decembra. Za poe-dine mestne in okoliške predele se vpisuje v naslednjih krožkih.
Središče mesta, v «Kraljiču», Dom pristaniških delavcev. Dnevno od 19. do 20. ure. Roeol, v gostilni Zajc dnevno od 15. da 21. ure. Spodnja Kolonja, v krožku «Pisoni», dnevno od 18. do 20 ure. Sv. Alojz, v krožku «Čermelj», dnevno od 20. do 23 ure. Greta, v krožku «Ravbar», ul. Cisternone 22, dnevno od 15. do 21 ure. Skedenj, v Ljudskem domu vsak ponedeljek, s redči in petek od 15 do 17. ure. Skoljet, v ul. del Prato št. 4, dnevno od 15. do 17. ure v krožku «Tomažič» ul. del Leo, dnevno od 18. do 21. ure.
ČETRTEK: 13.10 Slovenske nan
od°e
»nlK»
izvaja pevski duet, na harmo spremlja Mario Sancin - 18.45 NorV Ski plesi - 19. Slovenščina za Slov° ce - 20. Cajkovskij: Hrestač - 21. dijski oder nato Lahka glasba.
PETEK: 13. Glasba po željah -Pogovor z ženo - 20.10 Vokalni Konce
baritonista Marijana Kosa - 20.30
žaški kulturni razgledi - 20.
Mol*'1
besede - 22.30 Cajkovskij: Julija - 23 Nočne plošče.
Romeo
NOGOMET
Prvenstvo STO: I. kategorija
1. SKUPINA:	,.ČU
Rojan - Primorje PK, na iBrlS v Trebčah ob 12.30; CostalunB8
-eŽ1*1
n»
Magdalena, na igrišču v Nabre ob 10.30; Rozandra - Sv. Marko. ‘ igrišču v Boljuncu ob 14.30. P°^‘ jo Pristaniščniki.
II. SKUPINA:
Arzecial - Tovarna strojev, igrišču v Nabrežini ob 13.15; ® denj - Frausin, na igrišču v BoUu cu ob 12.30; Inter - Sv. Jakov, igrišču v Zavljah ob 9.30; Dreher Nabrežina, istotam ob 11. urili. kategorija Union - Corale, na igrišču v ^ ljuncu ob 10.30; Skoljet - Cassai ’ na igrišču v Trebčah ob 10.30; k° nja - Vesna, istotam ob 8.30: Tr če - Opčine, na igrišču v Treri-ob 14.30; Partizani - Proletarec-
KOŠARKA	0
Skupina A: DSZ ES - Skoljet ^
na igrišču na Skoljetu ob Rinaldi - Dijaki, istotam ob Počiva Inter.	.o.
Skupina B: Sv. Marko-PristaUi niki, na igrišču v Skednju ob “;,u Magdalena - Sv. Alojz, na iSr‘ g. ha Skoljetu ob 10.45; Inter B - ® ^
rfAn 1 tna ioriSAn na .ClVnliot 11 ob
denj, na igrišču na Skoljetu ob Počiva Tovarna strojev.
Zenska skupina;
Inter - Pristaniščniki, na iB1 ‘it. lja, na igrišču v Skoljetu ob
v Skednju ob 10.30; Flent - Sko^.
Skoljet - Rinaldi, istotam ob
8.3°.
SOŽALJE
Ob izgubi njegove matere
jo tov. Romanu komunisti sei na Greti iskreno sožalje. SožalJu pridružuje uredništvo «Dela».
Poziv mišim društvom
Letos 3. decembra poteče 150 let od rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Spodobi se da dostojno proslavimo spomin pesnika - jasnovidca, ki nam je Slovencem že pred več ko sto leti začrtal politično pot, ki jo bomo hodili skupno z vsemi Slovani v bratstvu z vsemi narodi sveta.
SHPZ poziva tem potom tudi vsa svoja društva naj v svojih krožkih v teku decembra ali januarja prirejajo Prešernove proslave.
SHPZ s sodelovanjem naših zborov, bo v nedeljo 3. decembra ob 10. uri v dvorani Kina ob morju proslavila 150-Ietnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Spored bomo pravočasno objavili.
KONCERT PEVSKIH ZBOROV V TREBČAH. Jutri 26. t. m. ob 16. uri bo v Prosvetnem domu v Trebčah velik koncert. Nastopili bodo
svoje nastope ter s tem izpričala lepo višino naše pevske kulture. Pred sporedom bo kratek pozdravni nagovor. Sodelovala bo tudi domača godba.
Vstopina: odrasli 100, otroci 50 lir.
. • • •
PEVSKI KONCERT V BOLJUNCU. Pevski zbori iz Skednja, Sv. Ivana - Podlonjerja in Boljunca bodo jutri 26. t. m. v Prosvetnem domu v Boljuncu nastopili s svojo pesmijo ter se medsebojno pomerili. Nedvomno bo to ena izmed najvažnejših kulturnih prireditev, kar jih Je bilo zadnji čas v našem okraju za kar vlada med Brežani prav živahno zanimanje. Dvorana prosvetnega doma bo pretesna, da bi sprejela vse poslušalce, zato bodo za zunanje poslušalce poslovljeni zvočniki.
Vstopina: odrasli 100, otroci 50 lir.
Ljudski oder bo v dvorani Skam porle pri Sv. Ivanu v petek 1. decembra ob 20. uri skupno s prosvet-
pevski zbori iz Trebč, Padrič - Gro- ciim društvom Slavko Škamperle po-
pade, Lonjerja in Ricmanj. To bo
raldo Alojz 1.000, Sekcija ASIZZ Prvi koncert te skupine, ki bo pripri Sv. Vidu 300, žene Padrič 300, ] redila P° vseh imenovanih krajih
ovil svoj spored, ki je bil izvajan v Tednu kulture. Ponovili se bosta obe izvirni igri, ki sta bili nagrajeni
in sicer: Zore Košutove «Vse za mir» in Quaglioltija «Una delle tante famiglie». Obe igri sta vzbudili veliko zanimanje, posebno «Vse za mir», ki je prva te vrste uprizoritev v Trstu.
V nedeljo je bila v Križu lepa koncertna prireditev, na kateri so pomerili svoje moči naši pevski zbori iz Elerjev, Saleža-Zgonika in Križa. Med Križani je vladalo za ta nastop precejšnje zanimanje, kar je pripomoglo do nabito polne dvorane, ki ni moglla sprejeti vseh poslušalcev.
Ub začetku je pozdravtl navzoče predsednik tov. Justo Košuta, kt je obenem orisal pomen naše narodne in umetne pesmi.
Kot prvi je nastopil pevski zbor «Slovanski dom» iz Elerjev, ki razpolaga z zares odllčnlmt glasovi. Petje je bilo ubrano in uravnovešeno, kar je predvsem odlična zasluga pevovodje tov. Jordana Loredana. Lepo so bile zapete: Ljubezen in pomlad, Piovi piovi, god oknom, in Bolen mi leži.
Drugi je nastopil zbor Zgontk-Salei pod vodstvom tov. Hermana Miliča, kt nam je poznan že iz prejšnjih nastopov. A tokrat nas je še prav prisrčno razveselil in presenetil in to mešan
osem pesmi, moški pa še dve ter
čal še večjo zmogljivost od meifll ^ Kot zadnji je nastopil Peys,c!_
bolj v ozadju. Base bi bilo treba
Odgov. urednik DUŠAN
kodbic
Založništvo «DELA» Tiska Tip. Adriatica - Riunendo
Dovoljenje A. I. 8.
zbor, a še bolj moški zbor. Obča smo ubrano in tudi občuteno Pe Izmed vseh pesmi je najbolj
narodna «Pohojena travca», ki le
do srca. Vsega je mešan zbor ' j.
ne«3; zb
tov. Frančka Žerjala zapel devet P.
fll i Ppl tnm vh/tpii J a np/tll Zfl" . j.
«Vesna» iz Križa, ki je pod v v--
ml. Pri tem zboru je prav *>*-va, dejal bi, popolna intonacija- ^ škoda, da zbor ni popolnoma uravnovešen. Medtem ko tenorji s’ni no blestijo, ostajajo basi in b<*r'Ojo?
Citi. Edino hibo, ki smo Jo zaz» prednašanju, je bila v razmerja * preračunanim viškom celotne PeS ^ Vsi nastopi omenjenih naših z63 ^ so izpričali že dostojno višino Pe . kulture, na kar smo upravičeno ponosni.
________________________-#6^
MALI OGLASI,
in P'0"
DOMAČE PRAŠIČE za reJ° „riJ9 dam. Naslov: Ličen Pepi, Sv. 1X3 (jiU Magdalena Spodnja št. 359 gostilne Pipan).