174. številka. Trst v soboto dne 2. avgusta 1902. Tečaj XXVII. „EDINOST" izba;a enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne Naročnina znaša : za eelo leto........24 kron za pol leta........19 za retrt leta........ 6 za en ni«-^c........ 2 kroni Nzrrn-nino je pla.'-evati naprej. Na naroči* brez priložene naročnine *e uprava ne ozira. Po tobakarnah v Tr*tu s»e prodajajo po-Ram^zne številk*- po 6 -totink (3 nvć.»; izven Trsta pa p<» 8 stotink 4 nvi- Trlefoti str. Sjtt. """>. Glasilo političnega društva ..Edinost*' za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ?e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. Upravnlitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo ^tv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik F"r a n G o dni k. I, t\ o2 : ... ..... - 1 Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Besede in dejanja. u. Dotični sestavki, ki so dali povod tem-le našim člankom, se dotikajo volilne r e-forme v deželnem zboru tržaškem, našega šolskega vprašanja in h i t s t v a n a c i j o n a 1 i z m a. Tudi mi bomo odgovarjali po tem redu. Danes nam je začeti z reagiranjem na izvajanja, recte : zavijanja »Rdečega Praporja« o prvi točki. < *e bi mi vedeli, da piše » Rdeči prapor« za ljudi, ki so se Daučili misliti tudi s svojo glavo ter se, čim so kaj prečitali, uglobljali v stvar z oče»om lastne razsodnosti ter jemati trditve druzega človeka pod lupo zdraveva lastnega kriterija in p o t e m s o-ditfna podlagi lastnega dobljenega spoznanja -če bi vedeli to, ne bi se niti trudili s temi članki. Kajti ves odgovor »Rdečega praporja« na temeljita, stvarna in konkretna izvajanja gospoda dra. Gregorina, s katerimi je ta poslanec dokazal onim, ki so ga tako grdo napadli radi njegovega n&stopa ob vprašanju volilne preosnove v Trstu, da niti proučili niso predmeta, ali pa da niso v stanu umeti ga — ves ta novi odgovor v »Rdečem praporja« ni nič druzega, nego svečano potrdilo, da jim dr. Gregorin ni storil nikake krivice, ko jim je očital, da se ali sploh niso potrudili, da bi proučili predmet, ali pa da jim je bil namen jedino ta, da mu kaj grdega — eovražtvo proti delavcem — podtaknejo in da morejo na podlagi tega pcdtaknenja ščuvati proti njemu in s tem proti stvari, za katero se ta mož tako vztrajno bori. Način in namen polemike v »Rdečem praporja« ob tem vprašanju je označen že v dveh vrsticah, ki jih je socijalistiško glasilo napisalo v svoji — retiradi. Ti dve vrstici uvoda zveniti namreč :ako-!e: »Mi smo proletarci in pišemo proti bu ržoaziji, toje poklic proletarijat a«. (!!!) To je naravnost lapidarno povedano : oni se ne menijo za to, ali ima prav ali nima prav kakov buržoazijec se svojo trditvijo — oni mu jednostavno nasprotujejo, ker je buržoazjec, a oni so socijalisti ! t'e bi torej kakov slovenski buržoazijec hotel podariti par milijonov delavskemu sloju na korist, socijalistično glasilo bi moralo tudi nasprotovati temu, ker je mož buržoazijec, a ono je socijalistično glasilo. PODLISTEK »,i MELITA. Pavest iz naše dobe. £p»al E*ren T«>mič; prevedel Radi. Prvi de L VII. »Ti me najbrže dobro poznaš, oče«, je pretrgal Branimir očetu besedo, »da sem vedno premišljeno delal. Imetje je v mojih rokah in nadejam se, da je bom tudi od sedaj naprej tako upravljal, kakor treba«. »Bodi previden in ljubezniv nasproti svojej ženi«, je nadaljeval starec. »Zene velikega rodu imajo razne zahteve in svoje posebne kaprice, katere smatrajo za potrebe svojega življenja in ki se morajo S}>olniti. Temu se ne bos mogel izogniti. Njihov način življenja stane ogromno denarja, a brez tega načina nima življenje za njih nikake cene.... Rodi se takoj nezadovoljstvo, pride do prepira, a tudi do ločitve ... Nočem ti greniti prve s!asti ljubezni, ali moram ti reči: bodi previden ! Ti si razumen in tre- Tako stališče je jako komodno in ne zahte.-a Bog ve koliko duševnega napora, najmanje pa objektivnosti od onih, ki pišejo socialistične polemike — proti narodni stranki. Kakor rečeno : po citiranem uvodu je že dovolj ozoačen »odgovor«, ki ga je dal »Rdeči prapor« gospodu dr.u Gregorinu. Drastičneje novinarske autokritike in auto-obsodbe si pač ni možno misliti, neg"o jo je napisalo tu socijalistično glasilo. To, kar je napisal dr. Gregorin v »Edi-dnosti« treba proglasiti kakor neosnovano, neveljavno že za to, ker je napisal dr. Gregorin ! Tako je geslo socij ali stičnega glasila. »Rdeči prapor« ni stvarno izpod-bil ni ene trditve dra. Gregorina. Mesto stvarnega odgovora, mesto da bi veljavno dokazal, da so se dr. Gregorin in njegovi slovenski tovariši pokazali sovražni delavskemu stanu, mesto da bi s konkretnimi dokazom podkrepil svojo prejšnjo trditev, da je dr. Gregorin sovražnik splošne volilne pravice, ponavlja le svoja prejšnja podtikanja, svoje prejšnje insinuvacije in obtožbe, kakor da je ponovljeno podtikanje, nehalo biti podtikanje, kakor da je obdolže-vanje brez dokaza, če je ponovimo parkrat, postala dokazana trditev. To nelojalno postopanje »Rdečega praporja« proti dru. Gregorinu hočemo nekoliko ilustrirati v prihodnjem članku. Ne moremo si pa kaj, da ne bi v drastično karakteristiko tega postopanja pribili že danes to le: G. dr. Gregorin je stavil eelo dolgo vrsto p o z i t i v n* i h p r e d 1 o g o v za spremembo predloženega načrta volilne preosnove M-. sto pa da bi »Rdeči prapor« po svoji dolžnosti dokazal, da in zakaj ne more se svojega stališča pritrditi tem predlogom — veste, kaj je storil I Ni besede ne govorio teh pozitivnih predlo-g i h, pač pa kriči dru. Gregorinu v tistem znanem zaničevalnem tonu : zakaj niste prišli v deželni zbor s kako pozitivnostjo l I Kako ime zaslužuje tako postopanje ? Odgovor prepuščamo treznim in razsodnim ljudem. Da — razsodnim; ljudem, ki znajo tudi sami misliti. Ti so lahke na jasnem že po tem malem, kar smo povedali do sedaj. Ti si utegnejo tudi misliti, da je »Rdeči prapor« ponovil svoje insinuacije le v ta namen, da maskira retirado, katero je moral piskati pod težo podatkov in argumentov dr.a Gregorina. In kakor smo rekli že gori : ako bi vedeli, d?. »Rdeči prapor« čitajo sami razsodni ljudje, ljudje s kritirejem, ne bi se niti trudili, da bi vnovič pobijali stare insinuvacije. A ker vemo, da temu ni tako, ker vemo, da jih je med čitatelji socialističnega glasila le premnogo, ki so [si devizo svojih voditeljev — da nesocijalistu treba nasprotovati že zato, ker je nesocijalist, in ne glede na to, ali ima prav ali nima prav — prilagodili v tem zmislu, da sttcijaiističnemu glasilu treba verjeti že zato, ker je socijalistno glasilo, in ne menć se za to, ali ima prav ali nima prav, in izlasti še, ker je tudi med nesocijalisti mnogokdo, ki bi si to krivo tolmačil, ako bi mi ne reagirali: prisiljeni smo zopet v polemiko z »Rdečim praporjem« ! V TRSTU, dne 2. avg. 1902. Dijamantni jnbilej doktorata biskupa Strossmayerja. Dne 5. avgusta mine .r>0 let, ko je bil veliki biskup Josip Juraj Strossmaver na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem bogoslovja. Ob tej priliki pride v Slatino posebna deputacija dunajskega vseučilišča, ki izreči prevzviše-nemu jubilarju ponovno diplomo doktorata, kakor je to običaj ob takih prilikah. Tako imamo malone vsaki hip novo priliko, da ponosom kažemo na ponos naš, na mecena Jugoslovanov, na apostola naše Bvobode, na velikega učitelja ljubezni do svojega naroda, na zaščitnika vsakega podjetja v materijalno ali duševno blaginjo naroda, na protektorja znanosti in umetnosti, in sedaj še posebno na zvezdo med veleumi na svetovnem glasu: na našega Josipa Jurja Strossmaverja ! Josip Juraj je tudi v nenavadno visoki starosti svoji deležen navadne fizične svežosti, a naravnost fenomenalna pojava je On po velikih svojstvih srca in duha! In On je ta obili blago3lov božji vsikdar poklanjal — svojemu narodu. Ne treba povdarjati torej, da se bo dne 5. avgusta širom slovanske zemlje z ljubeznijo in brezmejnim spoštovanjem imenovalo blagoslovljeno ime Slovana Josipa Jurja Strossmaverja ! zen mlad človek. Nisem imel nikdar povoda, da bi bil s teboj nezadovoljen, ali sedaj si na razpotju. Velika nevarnost je v tem, da ta rodbina živi v nepovoljnih materijalnih odnošajih in da ni upanja, da bi se mogla rešiti.... Tudi jaz poznam nekoliko njihovo stanje. Moglo bi priti do popolnega razpada, a tedaj pazi! Kakor se prime potapljajoči se cel<5 slamce, da bi se rešil, tako se tudi oni vsi oprimejo tebe, ko jih valovi zakrijejo, ker ti si jim najbližnji. A naposled bi bila tudi sramota, če bi jim v takem času ne priskočil na pomoč ti prvi, ki jim moreš pomagati. Da, to je res! Ali često utone tudi oni, ki se potaplja, in oni, ki ga je hotel rešiti. Pazi, da te ne potegnejo s seboj v brezdno, kjer propadeš skupno žnjimi. »Vi mi prečrno slikate moje bodoče dneve, oče !« je rekel Branimir, katerega so očetovi nauki zadeli jako neprijetno. »Njihovo stanje ni tako obupno, da bi se ne dalo popraviti. Jaz bom skrbel zato«. »Moj sinko«, je odgovoril starec na pol v šali, »jaz nisem zaljubljen, kakor si ti, zato opazujem tvojo stvar z drugimi očmi, nego ti. V ostalem si slišal moje mnenje, a V KRKU, dne 27. julija 1902. Veliko prijateljev, znancev in mnogo drugih spoštovanih oseb ter zastopstev občin, društev in zborov, spomnili so se teh dni mene o priliki mojega osemdesetega rojstnega jaz želim, da se moja bojazen ne izpolni.... Sedaj sva dovolj govorila o tem«. In starec, ki je preživel še dva dni pri sinu, ni govoril niti besedice več o tem predmetu. Ali Branimiru niso šle iz glave očeteve besede. Radi tega je trdno sklenil, da poskusi vse, da kako čimprej in čim po-voljnejše uredi zamotano stanje deli-dvorskih gospodarjev. Dva tedna potem, ko je izprosil Melito, je šel z grofom Orfejem na Dunaj ter ponesel s seboj vse papirje, katere so potrebovali o sklepanju posojila. Stvar je šla še precej težko iz-pod rok, ker je bilo imetje preveč zadolženo. Nekateri zavodi so jednostavno odbili posojilo. Branimiru se je naposled posrečilo, da je sklenil posojilo z nekim bančnim zavodom, s katerim je bil v trgov ski zvezi, kakor sta sama snovala. Tudi tu so prigovarjali radi nedovoljne sigurnosti ; le spretnosti Branimirjevi se je imel grof zahvaliti, da je banka dala posojilo pod jako po-voljnimi plačilnimi pogoji, ker je Branimir prepričal upravo zavoda, da je cenitev mnogo prenizka, ker bo vrednost imetja mnogo veča, ako se izvedejo neka neznatna poboljšanja. Grof je mogel poplačati vse svoje dne ter so me starca pozdravljali brzojavnimi, pismenimi in ustmenimi čestitkami. Med ostalimi so me počastili s čestitkami": hrvatski mecen in dika vseh Slovanov, Njeg. prevzvi-šenost biskup Strossmaver ; gosp. dr. S. pl. lireBztvenskv, predsednik saborskega kluba hrvatske opozicije; vitez Ivan Trnski, predsednik društva hrvatskih književnikov ; Milan Krešić, predsednik zveze hrvatskih pevskih društev — v svojem in v imenu klubov in družtev, katere zastopajo; nadalje uprava »Matice Hrvatske« v Zagrebu itd. Razun tega so razne novine in različnih političnih smeri v Istri in izven Istre posvetile moji neznatni osebi cel6 članke, v katerih so laskavimi besedami opisovale moje skromno delovanje na političnem polju, a istraki novini »Naša Sloga« v Pulju in »Narodni list« na Voloskem sta izšli v svečani cbliki, a prva z mojo sliko. Tolikih izkazov ljubavi in odlikovanja nisem pričakoval v svoji starosti, pa ne morem najti primernih besed, s katerimi bi se zahvalil. Želel bi vsakemu posebej v pismu izraziti svojo hvaležnost; ali, na žalost, vid, ki me je že popolnoma zapustil, mi ne dopušča tega, pak mi ne preostaja druzega, nego da to storim tu javnim potom. Srčna hvala bodi torej vsem odličnim in spoštovanim osebam, ki so se me spominjale te dni. Njihove besede so bile tolažba mojemu srcu, ker so me razveselile in ob enem uverile, da ni bila moja oseba, ki jih je določila v to, ampak dobra stvar — rešitev zapuščenega istrskega trpina — za katero sem deloval. Dal Bog, da se izpolnijo želje vseh, a jaz ne pozabim do zadnjega trenotka svojega življenja ljubavi, ki so mi jo izkazali in sedaj, v dnevih starosti, me bo veselila misel, da tužui Istran vendar ima prijateljev, in jedna želja bo navdajala moje srce, da bi ae vsi Hrvatje vsikdar nabajali zbrani v dobri stvari. A da ne le z besedo, ampak tudi z dejanjem pokažem svojo hvaležnost do vseh, odločil sem, v kolikor mi dopuščajo moje razmere, podeliti: po 200 K vsakemu od treh naših zaslužnih društev: družbi sv. Cirila in Metodija za Istro, Bratovščini hrvatskih ljudi v Istri in Djačkom pripomoenom družtvu v Pazinu; po 100 K vsakemu akademiČnemu podpornemu društvu v Zagrebu, na Dunaju :n v Gradcu; po 100 K Kninskemu stari-narskemu društvu in društvu »Bihač« v Dalmaciji ; 50 K prvemu istrskemu »Sjkolu« v Pulju; 200 K društvu hrv. književnikov kakor ustanovni člen, ter slednjič 300 K v ime dolgove, kateri so ga tiščali pri raznih denarnih zavodih, in še mu je preostalo kakih dvajset tisoč, kateri denar bi se moral porabiti za investicije v premoženju. Ta denarje po želji Orfejevej pridržal Branimir, ker je znal, da v njegovih rokah ni bil siguren ; a investicije so se morale izvesti, ker se je radi tega moral obvezati nasproti banki, katera si je pridržala pravo, da te. bo dajala po svojem zaupniku obvestiti, da-li je in koliko je grof Bpolnil to obljubo. Branimir Be je ponudil grofu, da sam izvrši vse investicije, a grof je bil zadovoljen s tem, ker mu je že delo na gospodarstvu presedalo. Po svoji vrnitvi z Dunaja je Branimir neumorno delal, da bi uredil svoje posle tako, da bi mogel ostati tri mesece na svatbenem potovanju, kakor sta se dogovorila on in Melita. Snovala sta namreč veliko potovanje po srednej in zapadnej Evropi. Tudi v Delidvoru so hiteli z Melitino opravo, kar je dajalo mnogo dela, ker so potrebne stvari naročili na Dunaju, odkoder sj morale priti še o pravem času. Naposled je bilo vse o pravem času gotovo in prišel je končno tudi poročni dan. (Pride še.) čleoarine akademiji stare slovenskega jezika, ki se ina ustanoviti na otoku Krku. Razun tega imam de lepo število parti-tur poznanega hrv. skladatelja V. G. Broža ; o teh hočem, da se razdele med tista istrska tamburaška društva, ki se v ta namen za čaaa obrnejo do g. A. Brozovica, nadučitelja in čuvarja knjižnice rodbine V i tezi 6 na Vrbniku. Ob tej priliki bodi mi še dovoljeno, kakor staremu in izskušenemu borilcu na političnem polju, spregovoriti par besed. Prišla jejakovažnadoba za nas Hrvate in druge Slovane, kar nais je na Balkanu. Reševanje balkanskega vprašanja postaja živeje od dne do dne, bliža se svojemu koncu. Balkan je naš p~> položaju svojem. po jeziku, po zgodovini n narodni kulturi ; z eno tasedo: naš je Balttan bil io naš mora Balkan ostati. Ali za naš lepi Balkan se potezajo preko nas in mimo nas — tu-jnei. Zat» bi v tem resnem trenotku priporočil vsem in vsakemu iz med nas, brez razlike vere in plemena: mejsebojno ljubezen in spoštovanje. bratsko slogo. Bratska ljubav in sloga ustvarjata eude/e. oni sti t stanu preprečiti zlobne osnofe in zavratne namere krvnih naših neprijateljev. Samo tem potoni pridemo do vzvišenega eilja — za katerim mora težiti vsaki pravi rodoljub — narodnega jedinstva in svobode! Delajmo torej tako. da se pokažemo vredne imena kulturnega naroda in da pred svojimi protiv-niki obranimo narodno east in ponos. Dr. Dinko Vitezić. Politični pregled. V Trstu. 2. avgusta 1902. Dezelnozborska kampanja je ab- solvirana, sedai sta zaključila svoje zasedanje še dva zadaja deželna zbora : predvčerajšnjim češki, danes koroški. V presojanje dogodkov tega zasedanja se ne moremo spuščati na tem mestu in |>ovdarjamo le, da v tej kampanji dež. zborov ni bilo posebno hudih viharjev, izvzemši — kranjskega, kjer je pr šlo tako, da so se žalostne mejsebojne razmere pre istavljale tudi velikemu svetu, tako, da smo čutili olajšanje, ko je za zastopniki naroda, obdanimi glorijolo mučeni--tva obstrukcijonskega. v večo čast ;n slavo — načel m na škodo naroda, vlada zaloputnila vrata. Tudi drugod je bilo precej živo; v Gradcu in na Dunaju, v Solno-gradu in Kopru, v Zadru in Pragi ! Povsod je bilo ostrih debat — ali v srditosti so naši kranjski bratje ostali brez tekmeca. Če bi mase na Kranjskem imele nekoliko več politične šole, nego je taktično imajo, bili bi tudi obračuni z gg. zastopniki naroda malce drugačni nego so. Tudi v Zadru in v Pragi n. pr. je plulo valovje precej visoko, tudi tam §o menenja in stališča precej trdo nale-tala ena na drugo — ali kakova razlika, kako vse drugačen je bil prizor, ki sta ga nudila ta dva deželna zbora, nego pa je bil oni. ki ga je nudil oni v osrednji pokrajini Slovenije! Ne, nočemo Črtati paralele, ker bi bilo to prežalostno delo. Volitev v češki deželni odbor. Nemški liberalci s? že v naprej opravičujejo radi tega, ker se o volitvah v deželni odbor n:*o vezali z nobeno stranko ter zatrjujejo, da so popolnoma [samostojno postopali, ker slutijo že, da jim bodo nacijonalci in V*enemei očitali zvezo s Ćehi. Da dokažejo svojo samostojnost, sklicujejo se posebno na zadnji govor dr.a Eppingerja v Češkem deželnem zboru, kateri govor da je bil najod-ločnejši izmed vseh nemških govorov, in vsled katerega govora so veleposestniki in Mlado-čehi baje sklenili, da ne izvolijo dr. Eppingerja v deželni odbor. Kakor poroča »X. F. P-«.. se dr. Eppin ger sedaj preseli v Prago, kjer prevzame vod stvo nemško liberalne stranke, ki je na ta način z dr. Eppingerjem zopet srečno prišia v — židovske roke. X*>, m smo že včeraj |>ovdarjali, zakaj je nemškim liberalcem na Češkem bilo toliko ležeče, da pride dr. Hppinger v dežeini odbor in s tem — do potrebnih dohodkov za življenje v Pragi. Op. ured. i. Razprava o novi nemški carinski tarifi V odseku, izvoljenem za preštudi ranje nove nemške »-arinske tarife, je pričela tozadevna razprava. Socijalistični poslanec Bernste n je protestiral proti državnemu tajniku Posadovskemu, ki je socijalistom očital, da zastopajo jednostranske interese kon-sumentov. Trgovinski minister Moeller je pobijal predloge glede znižanja oziroma popolne odprave carin, kakor tudi zahtevo agrarcev, naj se zviša carina na žito. Ker je Bernstein napadal »kartele«, odgovarjal mu je trgovinski minister, da zlorabe kartelov ni smeti izrabljati v to, da se zahteva odprava carin. Ako se vse države, ne izvzemši Anglije, oklepajo protekcionizma — zaključil je minister —kako se more zahtevati od Nemčije, naj bi uvela svobodno trgovino?! Iz južne Afrike. Iz Londona poročajo, da se povračevanje Burov na posestva v Transvaalu jako naglo vrši. Doaedaj da se je že kakih devet tisoč družin naselilo tamkaj. Irskega poslanca Lvneha so včeraj izročili sodišču, ker je obdolžen, da je v južno-atričanski vojni poveljeval proti Angležem jedno irsko četo. $3jen bo radi vele-zdaje. V se slovanska umetniško-industri-jalna razstava Leta 1904. priredi slovansko dobrotvorno društvo v Petrogradu vae-slovansko umetniško - industrijalno razstavo | pod pokroviteljstvom velikega Aleksandra Mihajlovičs. Xa tej razstavi bodo mogli vBi slovanski narodi, posebno oni, ki žive izven Rusije, izložiti vse, kar mere podati javno sliko o njih sedanjem položaju, plemenskih sposobnostih in gospodarskem stanju. Izključeno je vse, kar bi bilo političnega značaja, ker je razstavi jedini namen, da olajšča neposredni trgovski in industrijalni promet Rusije z ostalimi Slovani. Razstava bo v glavnem namenjena ostalim Slovanom ; Rusi bodo razstavljali le toliko, kolikor bo moglo zanimati I .'zvenruake Slovane. Predmeti, ki bodo na tej razstavi v ta namen darovani, ali pa nakupljeni, služili bodo za temelj vseslovan-skemu umetniško industrijalnemu in narodopisnemu muzeju, ki se ustanovi v Petrogradu ali Moskvi. Petrograjskemu glavnemu razstavnemu odboru stoji na čelu V. J. KovalevBkij kakor častni predsednik, a K. V. NikolajevBkij kakor glavni tajnik. Krajni pododbori pa se že snujejo v Sredcu, Belem-gradu in Lvovu. Tržaške vesti. •lavno vprašanje. Ker gospod namest-nistveni svetovalec vitez Jettmar — ki je v deželnem zboru gotovo govoril v imenu ces. kr. primorske vlade — ni dal na interpelacijo gospoda deželnega poslanca dra. Grego-rina nikakega konkretnega odgovora, pričakujemo podpisani očetje in ob enem podpi-sanci na prošnji za ustanovljenje eae slovenske šole v Trstu, oziroma na utoku radi tega vprašanja, da si tržaške c. kr. namestništvo izposluje odgovor od osrednje vlade : misli ali ne misli ta poslednja rešiti rečeni utok ? In c. kr. namestništvo v Trstu naj si izposluje ta odgovor v najkrajšem času ! Toliko časa po stavljeni interpelaciji odgovarjati, da tržaška vlada ni še ničeear prejela od dunajeke osrednje vlade in da torej ne more nič sporočati — to smatramo mi podpisani, po domače rečeno: da se inter-pelanta in vse nas slovenske stariše vodi za noB ! Dolžnost tržaške vlade je bila, poizve-deti, kako in kaj da je z našim pozivom, ki leži že toliko let na Dunaju ! In ako ni bilo mogoče doznati ničesar pozitivnega — je bila primorske c. kr. vlade dolžnost pojasniti nam, kaj se je vse storilo v po tolaženje ti-sočev slovenskih Btarišev, ki že toliko let željno pričakujejo ustanovitve sloven. šole v Trstu ! Ekscelenco gc sp. namestnika grofa Goessa prosimo, naj, ako naai že ne more i z poslov a ti šole. izposluje pa vsaj določen odgovor na naš priziv, drugače bomo siljeni misliti si, da smo mi tržaški Slovenci izven zakona! Ali za nas res ne veljajo tisti zakoni, kateri so veljali svoječasno za ljubljanske Nemce, katerim je dunajska vlada — da-si jih je v Ljubljani razmerno in absolutno veliko manje nego nas Slovencev v Trstu, te-legraričnim potom ukazala odpreti nemško šolo ? ! ! Ako je res tako, da smo na polju šolstva izven zakona, potem pa prosimo in zahtevamo, naj se nam to enkrat naravnost pove, da si uredimo svoje nadalnje postopanje proti onim, ki nas stavljajo izven zakona ! Fran K r a v o s v svojem in v imenu ostalih prosilcev. Interuaeijonalizem laških soeijali- stov. Pred nekaj leti imeli smo priliko go- voriti z nekimi miljskimi delavci — Italijani. Ti so nam pripovedovali, da snujejo delavsko zadrugo, katera ima namen nakupiti si lastni parnik, k: bi vozil med Miljami in Trstom, da se jim ne bo treba posluževati se parnikov, ki so IaBt kapitalistov in bi tako ves dobiček ostajal med delavci samimi. Ta namera nas je jako veselila, ker smo vedno zavzeti za tako delavsko gibanje, ki delavcem res prinaša koristi, a bali smo se, da delavci ne bodo mogli rešiti te težavne nalage. S tem večim veseljem pa smo pozdravili vest, da so delavci po vstrajnem prizadevanju slednjič vendar-le dosegli svoj cilj ; zadruga je namreč že ustanovljena in ima že svoj parnik »Elenac, ki vozi jied Miljami in Trstom. Kakor smo se mi razveselili tega vspeha delavcev, pričakovali smo popolnoma upravičeno, da se ga bodo veselili tudi delavci sami, v prvi vrsti pa miljski socijalisti. Toda varali smo se ljuto, varali smo se, ker emo miljske socijaliste precenjevali, misleči, da so ti apostoli internacijonale došli vsaj do tiste stopinje pravega internacijonalizma, t. j. priznavanja jednake pravice vsem narodom, na kateri stojimo že davno mi narodnjaki, toliko sovraženi od socijalistov ! Ker je v zadrugi, ki je lastnica delavskega parnika »Elena«, poleg italijanskih tudi mnogo slovenskih delavcev, so začeli miljski laški socijalisti rovati proti parniku »Elena«, češ, da je ta parnik slovenski, in bo jeli agitirati za parnike laških — kapitalistov! Kljubu temu pa bodo laški Bocijalisti še nadalje zatrjevali našemu zaslepljenemu ljudstvu, da smo vsi bratje, kadar bodo namreč potrebovali pomoči tega našega ljudstva, kadar jih bo treba morda zopet gnati pred vojaške puške na veliki trg. Naj laški socijalisti še tolikokrat zatrjujejo, da so internaci-jonalni, v srcu so pa vedno — kakor še posebno kričeče kaže ta sedanji slučaj — največi narodni šovinisti, med tem, ko se je med slovenskimi socijalisti internacijona-lizem že davno prelevil, ali v narodni indi-ferentizem, ali pa cel<5 v renegatstvo. Ker že laški socijalisti delujejo proti parniku »Elena«, ki je last italijanskih in slovenskih delavcev ter podpirajo raje parnike laških kapitalistov, poživljamo mi vse slovenske delavce, kakor tudi slovenske kmetovalce na miljskem hribu, naj se poslužujejo parnika »Elena«, ki je last — d e-1 a v c e v! Živela c. kr. enakopravnost! Pišejo Na trgu Giuseppina je oddati neka nam tabačna trafika. C. kr. finančni inspektorat razpisuje to oddajo v nemškem in laškem jeziku. Slovenski jezik, ki je tu deželni jezik, služi našim državnim uradom še vedno za — metlo ! Kaj ima opraviti tu nemški, ki ni ne državni in ne deželni jezik?! Zakaj se zapostavlja tu naš jezik vkljub temu, da je proglašen deželnim jezikom ! Ako stane preveč (vsaj tako se trdi od raznih strani!) priobčevanje v treh jezikih, opustite onega, ki ni tu deželni jezik, a ne zapostavljajte deželnega jezika ! Nase šolsko vprašanje. Pišejo nam: Pod gornjim naslovom Bte v včerajšnji 173. št. cenj. »Edinosti« priobčili dopis, pod katerim pa izjavljate sami, da bi Vi onemu dopisu ne mogli pritrditi kar tako. Kakor bi mu ne mogli pritrditi Vi, tako mu absolutno ne morem pritrditi jaz, da-si imam celo kopico malih otročičev godnih za otroški vrtec — in sem zraven tega prav gotovo bolj revež, nego je g. dopisnik ! Dotični gospod dopisnik polaga preveliko važnost na vrtce in le čuditi se je, kako je mogel izraziti mnenje o osmih otroških vrtcih itd. ! Jaz jih poznam mej mladino — hvala Bogu, da je le malo takih —, ki so dovršili štiri razrede slovenske ljudske šole, a danes izjavljajo, da slovenski — ne znajo! Kako naj bi še le govoril slovenski nežen 3—1> letni otrok, ako ne skrbita za to oče in mati ? ! Prvi in najglavnejši vrtec je vzgoja v hiši domači! Prva in glavna učitelja sta — oče in mati! Ako st*riši ne vrše doma svoje narodne dolžnosti nasproti svojim otrokom, ne pomaga ne vrtec in tudi ne šola ! Priprost človek sem in po svojem pri-prostem razumu sodim, da nam ena slovenska šola more več koristiti, nego osemdeset otroških vrtcev — brez slovenskih šol! Moji otroci govore moj slovenski jezik, da-si niso pohajali ne vrtcev in ne slovenske šole. Govore pa zato, ker jaz to hočem in zahtevam ! Da bi pa jaz pošiljal svoje male v otroške vrtce, a bi doma pustil, da mi ogovarjajo v tujem jeziku — bi jim ne pomogla ne slovenska in še manje — laška šola ! Mi moramo (vsaj za sedaj) pustiti bolj na strani misel na ustanovljanje novih otroških vrtcev v mestu in delati vsi na to, da si priborimo čim prej vsaj eno slovensko šolo v mestu. Vrtce naj za sedaj — dokler traja ta šolska mizerija — vsakdo nadomestuje z domačo vzgojo! Čim bomo imeli slovensko ljudsko šolo v mestu bodo tudi dispozicije za otroške vrtce ugodneje, kajti oče bo tem raje pošiljal otročiča v slovenski otroški vrtec, ako bo vedel, da ga bo mogel dalje šolati na podlagi slov. jezika ! Na vsaki način pa ni primerno (vsaj po mojem skromnem mnenju ne), da se ravno sedaj spravlja v razpravo to vprašanje (o vrtcih), ko imamo na dnevnem redu veliko važneje — šolsko vprašanje! O č e. Nove železnice. V kratkem se otvo-rijo sledeče nove železniške proge: Trst-Opčine tekom t. m.; Buje-Poreč 15. oktobra 1902; Gorica-Ajdovščina 1. septembra 1902 in Spljet Sinj dne 1. septembra 1902. Važno in zanimivo imenovanje. Do-sedaj smo bili vajeni, da so nam z graškega višega sodišča prihajale le najneugodnejše vesti. Dasi je graško višesodno območje po večini slovensko, so se vendar Slo\ enci skoraj vedno brezvspešno borili, da bi se na tem visokem sodnem mestu priznale pravice slovenskega jezika. A temu je bilo krivo dejstvo, da so bili v predsedništvu tega sodišča vedno sami zagrizeni Nemci, najhujši nasprotniki našega jezika. Ali naj se spominjamo viteza \Vaserja glasovitega spomina ? ! Sedaj pa je — kakor čitamo v »Slovencu« — na mesto podpredsednika graškega višega sodišča imenovan sicer Nemec, a mož, ki popolnoma pozna naš jezik in ki se je vedno izkazoval pravičnega nasproti našemu narodu in našemu jeziku. Ta mož je višesodni svet. v Gradcu, g. dr. Josip vitez Scheuchenstuel, sin one — Pri m Če ve Julije, katero je naš Prešeren opeval v svoji nesmrtnih poezijah. Scheuchenstuelova mati, Primčeva Julija, poročila se je namreč s tedanjim uradnikom ljubljanske finančne prokurature in poznejšim dolgoletnim predsednikom novomeškega okrožnega sodišča, Josipom vit. Scheuchenstuelom. Iz tega zelo srečnega zakona je bil rojen poleg treh hčera tudi sedanji podpredsednik, ki je na glasu najboljšega jurista graškega višega sodišča. Zanimivo je tudi vedeti, da vit. Scheuchenstuel hrani krasno sliko svoje proslavljene matere. Pomemben dan za nas sv. Ivan. Obiskujte nas ! Pri sv. Ivanu se je minoli teden izvršil zopet znamenit dogodek : sveto-ivanskim rodoljubom se je izpolnila toli goreča želja, ki so jo dolgo, dolgo gojili. — Postavili so namreč temeljni kamen »Narodnemu domu«. Ta pomembni čin ee je izvršil v navzočnosti predsednika g. posl. T. M. Vatovca, druzih odbornikov kon-Bumnega društva in še več druzih rodoljubov. Res vsa čast gre vrlim požrtvovalnim odbornikom »Konsumnega društva«, ki so v vseh letih, kar obstoj: to društvo, delali vedno v eminentno narodnem duhu in ki so svojemu društvu vsikdar znali ohraniti pravi narodni značaj, tako, da je tu središče vsega narodnega življenja pri sv. Ivanu, in zbirališče vsega, kar le količkaj narodno misli in čuti. To društvo si je bilo {»ostavilo za cilj : sezidati pri sv. Ivanu svoj »Narodni dom«, kateri naj bi bil zidan v modernem slogu, s posebnim ozirom na potrebno prostrano in zračno dvorano. A evo: temeljni kamen je postavljen in zidovje se viša in viša v radost in ponos vsem zavednim rodoljubom ! Kakor vedno in povsodi, tako je tudi tu priskočila na pomoč si. »Tržaška posojilnica in hranilnica«, za kar jej bodi izrečena čast in zahvala. Vabimo in kličemo torej tudi drugim izven svetoivanskim rodoljubom — ko vas je zan sla pot mimo sv. Ivana ne ogibajte se društvenih prostorov, kjer najdete izvrstno urejena krogljišča ter pristno kapljico »terana« in »istrana« ! Želeli bi tudi mi Svetoivančani, da bi se slovenski rodoljubi potrudili kedaj k nam, da si ogledajo prekrasna kipa sv. Cirila in Metodija, ki sta ob straneh velicega oltarja. J Knkrat smo že omenili, da bi to delo bilo v f-ast in diko še lepšim in većim tempeljnom božjim, nego je svetoivanski. Res veličastno delo, tako, da se ti vidi, kakor da se zdaj pa zdaj hoče prizdigiiiti plašč sv. Metodija. Nič manjši ntis ne napravi oni fini ornat sv. Cirila! Ko se je čiovek zagledal v nju. zdi ee mu, da oživita ter da stopita zdaj pa zdaj z oltarja doli delit blagoslov svojim ov-čicam. Kar pa nas mora posebno zanimati, je to, da je to imenitno delo napravil Slovenec, mojster Tončič iz Kamnika. Toplo ga m .rammenjc in mnogo drugih toček v zabavo. Podrobneji program se priobči pravočasno. Danes pa že ne moremo drugače, nego da izdamo za nas častno in razveseljivo tajno, da nam je naš ljubljeni slavček-pesnik Simon Gregorčič doposlal za to priliko krasno deklamacijo. Sedaj* že so naprošena vsa naša društva, pevska in dru^a, da nam bodo na roko ter da nam po m j rej o, da čim lepše proslavimo dan. s katerim se prične novo in < kakor «»e nadejam t) se vsj>ešneje življenje našega zavoda sv. Nikolaja. Saj gre za to, da naši ženski mladini ustvarimo trdnjavo, da slovenskemu dekletu v Trstu ustvarimo varno zavetišče. Saj so one tudi naše, saj so hčere našega naroda, kri od naše krvi. Vsi poma -gaj te odboru zavoda, da bo mogel zadoSčati :inan<»ijelnim obvezam, ki jih je prevzel : Zabeležite si torej vsi dan 7. septembra in vsaki dan -e spomnite nanj, ker to Uo zopet — naš dan ! Žabe se zopet napenjajo! Pod tem naslovom se nam piše: Kakor svoječasno za Alrko, tako se židovsko-lahonsko časopisje napenja že par mesecev sem. v to, da naj bi Italija zasedla turški Tripolis! Ni dneva, da bi človek ne čital več ali manje bedastih telegramov o zasedenju Tri-pzlisa, Albanije in Bog vedi še katerega dela sveta ! Osobito sedaj, v panjih dneh, kar mrgoli teh nasvetov, načrtov in — pobožnih žel i ! Ko bi jaz imel besedo v političnem oddelku Vašega lista — bi nasvetoval vsem Židom in njih oprodam, da naj opuste to žabje napihovanje in naj si rajše preskrbe zo|>et kakega Drevfusa — ako nimajo že več pametnejših stvar , o katerih bi pisali ! Italijo — našo ljubo zaveznico — pa naj puste na miru ! Ona je že okusila sad židovskih nasvetov: tedaj, ko se je po nasvetu teh podala nad — Menelika Pozor domači podjetniki! Na četrti staani našega lista prinašamo danes oglas »Tržaške posojilnice in hranilnice.., v katerem se razpisuje prevzetje podiranja hiše, ki stoji na prostoru, kjer se bo zidal tržaški »Narodni dom«. Poskus samomora. Iz tretjega nadstropja neke zloglasne hiša v ulici l ortino vrgla se je včeraj popoludne na dvorišče lrt-Ietna Hedvig* Thalms ver. Po sreči je padla v neki škal vode in se ni ubila, marveč le nekoliko ranila na glavi in bržkone tudi notranjosti života. Prene>li so jo v bolnišnico. Obrit brivee. Brivec Rudolf Vušnik iz \ araždina je došel včeraj v naše mesto inje izstopil na južnem kolodvoru, kjer sta se mu takoj približala dva zlikovca in se ponudila, da mu poiščeta prenočišča in mu neseta tja njegov kovček. Jeden obeh zlikovce v je šel naprej z Vu.-aikom, da mu poišče stanovanje, drugi pa jima je sledil s kovčekom na rami. C rez nekoliko časa pa je oni s kovčekom izginil in drugi ga je stekel iskat, ker da se je prvi gotovo zašel in ju zgubil z vida. — Vušnik pa je potem zamišljen pričakoval toliko prvega, kolikor druzega. Tako je bil brivec obrit za svoj — kovček ! I jet slepar. Laškega podanika G. Zi-lietti-ja so včeraj aretirali na kolodvorskem trgu, ker se je brezposelno potepal okoli. Ko so mu pogledali delavsko knjižico, so spoznali, da je Ziliotti falsificiral date o vstopih v službe in izstopih iz istih. Odvedli so ga v zapore v ulico Tigor. Oraibe premičnin. V poned., dne 4. avg. ob 10. un predpoludne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na Borznem trgu štev. 3. hišna oprava; v Skednju Št. 158, konji, voz in kočije; v ul. Nuova št. 21, hišna oprava; v ulici Stadion št. ltf, bicikli, sveder in razno; v ul. Media št. 16, konji in kočija: v ulici Acquedotto št. hišna oprava ; na Vrdeli štev. 255, prešič: v ulici S. Cilino št. 148, (Vrdela i*77) piešič. Vremenski vestnfk. Včeraj : toplotm r ob 7. uri ajutrai 24 4° ob 2. un popoludo-27.5° C.' — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.7 — Danes plima oh 9.18 predp. in ob 7.36 pop.; oeeica ok 2 34 predp »ludne in ob 1 57 pop »ludne. Društvene vesti. V nedeljo dne 10. t. m. bo »Delavsko podporno društvo« obhajalo obletnico in 20-letrreo blagoslovljenja svoje zastave. Mi že danes opozarjamo naše občinstvo, naj se pripravi za ta narodni praznik. Prihodnjo nedeljo bo na-- dan, dan našega poštenega delavca, dan slavja za našo delavsko in narodno stvar! Zato: delavci in meščani, vsi na krov !! Pevski zbor bratovščine sv. Ciriia in Jfetodija pri sv. Jakobu priredi jutri svoj izlet v Tomaj. Odhod točno ob ll1/*-uri iz pred kavarne Commercio. Izletniki se bodo vozili preko Sežane. Dohod v Tomaj ob 21'-.. uri po|>oludne. Izletniki se podajo po veprejemu na dvorišče gospe vd. Cefuta v Tomaju, prirejeno za veselico, kjer se bo točil izboren teran »Vinarskega društva« po 36 nvč. liter. Pri g. Jakobu Skrlu pa bodo pripravljene gorke in mrzle jedi (kar je vse že naročeno) ter se bo tudi točila dobra kapljica. Veselica se prične točno ob 4. uri. Pevski zbor bo skrbel za red. Povratek okolo 12. ure. Plesni odsek »Trs. izobr. društva« opozarja svoje člene na veselico, katero priredi jutri na Vrdeli v gcstilni »Miraboscoc. Pričetek točno ob 5. uri popoludne ter bo veselica trajala do polunoči. Vrt bo sijajno odičen in razsvetljen z balončki v narodnih barvah in dvorana sijajno odiČena. Na veselici bo svetovna šaljiva pešta in tombola z mnogimi in krasnimi darili. Zatorej kliče pod pisani vsem kolegom in povabljenim : Na svidenje jutri na Vrdeli ! Plesni odsek. Pevsko zabavo priredi možki zbor pevskega društva »Adrija« v Barkovljah jutri, v nedeljo dne 3. avgusta t. 1., v gostilni g. Andreja Starca. Sestanek ob 6. uri popoludne. Prijatelji lepega petja dobro došli ! Jutri v Bazovieo! kjer tamkajšnjo pevsko društvo »Lipa« na velikem dvorišču gostilne pr. »Lipi« priredi (mesto šagre) svoj ples na obširnem podu. Pod lipo in v go9tilni, točilo se bo izborno istrsko, vipavsko in kraško vino, a za u|>ešane želodce dobivala se bo iz kuhinje razna in ukusna tolažba. Kogar mika, le v korak, Pridi k Lipi korenjak ! Vojaško veteransko podporno društvo v Trstu, pod pokroviteljstvom Xjeg ces. in kralj, visokosti nadvojvode Frana Ferdinanda d' E-rte, bo slavilo dne 17. avg. rojstni dan Njegovega Veličanstva Frana Josipa I. in ob enem blagoslov ljenje nove društvene zastave. Biagoslovljenje se bo vrši lo ob 9. uri predp. na dvorišču velike vojašnice. Popoludne ob 5. uri pa bo v restau-. rantu Berger (pod gradom) veliki koncert z godbo, loterijo, bengaličnimi ognji in plesom v salonu, kjer bo sviral poseben orkester. Čisti dokodek se odkaže društvenemu bolniškemu zakladu. Odbor društva se toplo priporoča tudi slav. slovenskemu občinstvu za dobrohoten obisk. Vesti iz ostale Primorske. X Občinskim zdravnikom v Pazinu je imenovan dr. Ivan Lstiš, rodom Opatij ec. X Mesto postnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu (III/5) v Bračanu pol. okraj Gradiška je razpisano proti pogodbi in kavciji 4 Danes so po vseh okrajih, kjer je poljedelski štrajk, razobesili v poljskem in maloruskem jeziku objavo niini-sterskega predsednika, dra. Koerberja, s katero poživlja prebivalstvo, naj se vede zakonito ter vzdržuje od nasilstev in kršenja zakonov. Sosebno pa svari objava pred napadi na osebe in tuje imetje, ker sicer bi se razglasile izredne naredbe. Slednjič povdarja objava, da ni nič res, k«kor se govori med ljudstvom, da namreč obstoji zakon, ki določa višino plačil za poljske delavce. Dogodki v Kitaj u. PEKING (B. 2.) Vodjo ustašev na ju gu pokrajine Čili, Cing-Ting Hainga, je general Lo ujel in ga dal usmrtiti. Njegovo glavo so razobesili za svarilo. Razpis. „Tržaška posojilnica in hranilnica" vabi one g g. podjetnike, ki bi želeli prevzeti podiranje nje hiše (štv. 2 na vojaškem trgu v Trstu), da naznanijo pismene ponudbe s oogoji do 15. avgusta v uradu ulice San Fran-cesco štv. 2. Podiranje se ne prične pred 24. septembrom t. 1. < i nI. Barriera vecchin ij. Velik izbor: perila, perkalja, cefira, satena. Specijaliteta podla* (Mre) in drobnarij za J Krojače. k Naročbe za moške obleke po meri ' " se izvrše po zelo ugodnih cenah " v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. KXKKXXKXXKKKXKKX x X X MIZARSKA ZADRUGA V BOBICI X JJ z omejeni« Jamstvom nazn-injs slovenskemu občinstvu, da X je prevzola JC x m slov. zaloio poliva x K iz odlikovanih In svetovnoznanth to- X X varn v Solkanu in Gorici X M X Antona Černigoj-a x Katera se nahaja X v Trstu, Via Piazza vecch a X X (Rosario) št. 1. X JC (Da deanl strani cerkve av. Potr*). X Kookareaoa aomogod&, ker Je blago X X iS prva roke. K X » X XXX XKXXXXX * *~X & „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani išče uradnika Kam pa gremo jutri ? V gostilno „Mirabosco" na Verd e I o, kjer bode svirala dobroznana Svetoivanska godba. Dobre pijače in jedila. v bančni stroki popolnoma ; izvežbanega, ter veščega hr-Ivatskega in italijanskega jezika. Ponudbe naj se vpošljejo do 0. avgusta na „Ljubljansko kreditno banko" v Ljubljani. Plača po dogovoru. ■t Aleksander Levi Minzi g Prva 1b m»J regja tovarna pohtitva <3 a) -TRST J«- & TOVARNA: I ZALOOS: gjj fgh VI« Tssa, i Plazza Rosario |L t gj vogal I (šolsko poslopje) ^ Vta Uatitaaea in Via Riberga it 21 ® Telefon »t. 67 0. jjj (S -MOM- Velik Izbor tapecarij. zrcal In itfk. I*-Tri nje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^ & Gene brti konknrono«. & ILUSTB0T1I] CIIIl ZiSTOIJ II FBiHO m & Predmeti postavio se na pa« oorod (g a ti železnico fran*o. & 31 121213 3iakej Marko Biri jc preselil svojo čevljarnico in zalogo obuvala iz trga Z o n t a 11 a Ponte clHla Kalibra št. 2. 111 hoo najnižji ceni. Tudi popravlja staro obuvalo. Ivan Kaein knjigovez Kontovelj 151. (Društvena krčma) j^- se priporoča slavnemu občinstvu w za vse v to stroko spadajoče delo. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. ▼ lastni hiši. Hranilne vloffe sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obre^tu jejo po 4V»°/o» ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer n4. menjice ]>o 6 °/0 in na vknjižbe po 5*/»®/® C raduje vsaki dan ml 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. Yio£ leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-iiraii. račun štv. 837.315. Zahtevajte povsod voščilo (biHs) ■ v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbolje in najceneje. V Trstu Je prodajajo gg. trgovci J. Prelog, Anton Furlan. Žgur A Popatnik. Matija Milonig. Andrej Urdich, Alojs Plesnićar. Bambie Jakob, Kranjc Josip. Kocjanćić Josip, Ivan Tomažie, Anton Cek, Emil Cmuar itd. Glavna zaloga: tvrdka J. Druforka t Gorici. Tržašia posojilnica in hranilnica Anton Breščak v Gorici, Gosposka ulica št. 114 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za v*ak stan od najboljšega izdelka. V salogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime platno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. j rezistrorais ladrnza i omejenim poroštTpm, ulica S. Francesco štev. 2, I. Telefon 952. Hranilne ulore se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4", Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51,0/,,, na menjico po 6°e na zastave po 5 \'m'/0- Uradne are so: od 9—12 do^oludne ic oć 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Poštno branilnični račun 816.004. $ Stanje Iranilnil vIoe : 15 milijonov K. Rezervni zaklal; okroglo 350.000 K FERDO GUSTINCIC klesarski mojster TRST fia GMani 111 — BARIOVLJE zraven pokopališča* Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja. cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Pripor<*ćuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčie klet* r*k i m o j 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaoega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi gazara-čunilu vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg; lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani w*r zalogi pohištva -^mi Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, j ili hitro zdravi ter odpravi »a človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po posti franko 2 loneka 3 K 50 stot. Letaraar Tlierir (Adolf) Limited y Prepadi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrnnn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno vam. znamke in tvrdko. Odlikovana 1894. Odlikovana 1894. 1891. Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo. da se nahaja Novo tržaško pogrebno podjetje Alojzija Mozetič-a na lesnem trgn št. 4 (pred k a v a r n o „A r m o n i a"). Svoji k svojim ! »Novo pogrebno podjetje« je v narodnih rokah, zato e« toplo-priporočamo vsem našiiiCtm v me&tn in v okolici. se nahaja na lesnem trgu št. na v opal u naspioti kavarne »Armouia«. Trgovina / izgotovljeiilmi oblekami. Q I ■ ■ Ponte del !a Fabbra Štv *2, vogal Oalanni ul. Torrente. Podružnica Ulica P o s t e n u o v e it. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za bi n ko št ne praznike in birmo; obleke za moške od gld. 6.50 do-•Ji, za dečke ol gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do S. suknene hlače od gio. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceaah. Hlače od moleškina (zlodjeva kožai za delavce, izgotovljene v lsistni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah ooooooooeooooooi 8 PODJETJE ZIM0L0 - TRST O Prvo podjetje S za pogrebne svečanosti ffr ustanovljeno leta 1876. Zaloga: ul. Istituto 15 Telofon št- 145 Blag. gosp. Gabrijel Piccoli lekar «lv«»rui založnik Nj. »t. ]>ap**r Lmm XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec. katero morem naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od let« 1*7* in zmiraj mi je kot izl»orno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin. 13 maja 1S«>7. Miroslav Leitner, e. kr davčni blagajnik. Z uporab > Va^e izborne tinkture za želodec --em w»š«»ii skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter --■m popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in U> tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo t Primorsko), 6. marca Karel grof Strasoldo. Kazpr- daja se v lekarnah v Trstu. Istri, Dalmaciji. Pimorskem. Goriškem in Tolminskem po 30 stot. steklenica. Odlikovana tovarna na vodno in parno ?ilo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter 3 velika zaloga vsakovrstnega pohištva * \m DoM! Man uri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1881). V lastni hiši. - ** Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizaiji, >eščimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. ——--= Za mizarje. == Velika zbirka obkladkov aka k« iliirdirn 1> kljiireiT. ker se dela samo iz lesa. posušenega v nalašč -a, to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda; prevezi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo einasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA za pozlacevaniB in dekoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. G. T O N NIE s Ljubljana. Tovarna za lizarsio orodje in parkete, stavhinsko in umetno iljočarsM •f Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sprejen.a naročbe za vsakovrstna m-zaraka dela kakor: koitijiletil/l okna zn cele Stavbe in izloina okna na vreteno, vrata, portale, ojirave za prodajalne in druzega pohiitva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor; deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvortiice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. X X X X X X X s A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem tapecarij vseh vrst. ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseli vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju. Vela zalop lmm Uta Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez podajanja. Zaloga oglja je na prodaj v Trstu. V i^tej se prodaja od 25—30 vagonov o«rlja. Vzrok prodaji je pomanjkanje voditelja. Več se izve v upravništvu našega lista.