\ geografije. Naj med slovenskimi avtorji omenim samo Vrišerjeva "Razmišljanja o geografiji" v zadnji številki Geografskega vestnika in njegovo knjigo "Regionalno planiranje". Prepričan se~, da je slovenska in jugoslovanska geog- rafija kljub nekaterim deviacijam na zdravi poti nap redka in da si bo kot širo- ko marksistično zasnovana veda o dogajanjih v pokrajini utrjevala svoje mesto. Izkoriščamo tudi to priložnost, da našemu spoš tovanem~ in dragemu profesorju Ilešiču iskreno čestitamo k zasluženi nagradi, da se mu zahva limo za opravljeno . delo in še posebej za njegovo tovarištvo ter izrazi~o na~e veliko zadovoljstvo ob napovedi novih stvaritev! !,GAMS SKANDINAVIJA IMA SVOJ NERAZVITI SEVER V zmernem pasu severne poloble ima !lll1ogo držav svoj nerazviti jug (npr . Portu- galska, Španija , Italija). Izraz nerazviti jug je prišel v vsakdanjo rabo. Nevsakdanji nam je "nerazviti sever" , ki rase je udo!Tlačil v Skandinaviji. Se- veda je treba tudi tam nerazvitost presojati v luči državnega povprečja , skan- dinavske države l lpa so po brutto družbenem ~roizvodu na prebivalca na vrhu svetovne lestvice2). Tuja novejša literatura rabi za del Skandinavije severno od tečajn ika več imen, ki večidel vključujejo besedo kalota (=ka~ica): Evropska severna kalota , Severna kalota, Nordijska kaloqa ipd. (3 , 4, 9) . Obl ikovno je zares ~odoben k api na glavi Evrope, le da taka kapica obseqa tud i sovjetski del severne Skan- dinavije, vključno s polotokom Kolo. Tuja literatura pa med kaloto obravnav~ sa~o finski, norveški in švedski del. Tudi ni enotnosti, katere r rovince spada- jo h kaloti. Nedvo:nno spadajo. vanje vsa j naslednje: tri norveške p rovince (fylker); Finrunark, Troms, Norland (naštete od severa proti j ug.i) s 112. 000 kr.i2 švedska provinca (lan) Norrbotten (99.000 km2) ter finska provinca (laani ) Lappi (9 4.000 km2). Tudi tako om~jena kalo2a}preseneča s svojo razsežnostjo, saj je s 305.000 km2 ve0 ja od Jugoslavije. a To ozemlje ima ~noge naravno')eO')rafske značilnosti različne , n~kaj pa je t 1.1di skupnih. Ob severozahodni obali i~a gorovje, ki ga zadnji č«s vedno če1če i me - nujejo Skandi , alpidski relief. Vsa Skandinavija s Skandi vred se je ?O s t opit- vi kontinentalnega wiirmske')a ledenika ob obali ~red kaki~i 7 . 000 leti p . n.š. zaradi razbremenitve dvignila ob prelomnicah smeri JZ-SV. Ker dvig ~eni dose1e l izhodiščne lege, so ostale po ledenikih prepog lobljene in preoblikovane dolinc - fjordi3), zaliti z .morjem. Posledica takega razvoja je silno razčlenjena obala4 l z otoki in zalivi, v zaledju p,:1 neizravnan strmec rek, ki so kaj p rip ravne za energetsko izkoriščanje. Za al?skim_r~lieforn otokov in obale se začenja uravnan svet, najpr.ej visokogorski s fjeldi~l, nato sredogorski z monadnoki (osamelci) in ob 3otnijskem zalivu nižinski. Naj bo v višji ali nižji nadmorski l egi, ·povsod so v znaku z-i poselje no Skandinavijo tako _značilne nenjave ledeniških 1) Glede na zgodovino pri~tevajo rmogi k skandinavskim dežela-n tudi Dansko, ki r?a je naravno- geografsko bistveno dri.1g:1čna in bolj povezana s Srednjo Evro?CJ. Tu je ne š tejem rood skan- dinavske države. 2) Po knj i žici Angaben iiber Finnland, Helsinki 1969 , je bila l. 1977 v Evropi prva Švica z 9 .656 $, sledita takoj švedska z 9 .494 $ in Norveška z 8. 803 $. Finska z 6 .309 $ zaostaja a je pred na priner Vel.Britanijo ali JatX)nsko. 2a)Clnstran 61° s.g.š. l eži 2/3 S°.Kandinavije. 3) V norveščini pareni ta beseda rrorski zaliv. 4) Sa-ro za obalo v stockhol..ns1'.:!Snl. ,1 d <: (H "C :Ll j . t• r •11: ::; u n-t , <1 •1 ,1•.J ll,;;:,1 1 11.. t r u v d - l '.1 '-- ->'- ~ ,-.! Lrv: ,· 1 ..; :;,-.;! l.>oc.lol1ov::ite kope, :,0krit~ s t ·mko ~k3l~tn::> ·)r.::; t jo in v t-.!;1 1, r i ·1c c.i _,o r .:-. ::;l~ prcte:!no s :;-nr..?ko, v s .1verni c 1. j 1i tud i z bo ro:1, ali .>i'I s o Jrb i n..i s k,ln::t.te6) , svele izf"Jlajen-3 in br..?z i:->reper.::?linc ( in v te.., ,)rin0: n1 ')Ole <1li slctbo por,1sle z rd.:?cirn boro.~) . Vmes so d,::! pr ~sija v s ,3n l'lOJ OCi:1 oblik , v k-'lterih so kvartarni ~edimcnti (norenski, fluviorilaci"llni, j ':! z--~rski, or0 :mo1eni i_1d.) te:-:i bolj k:ne- tijsko izkori~aeni, ~im mnnj so '1106vir11i in ~otni in ~i'll bolj na juJu driave so. NajpoJ0stej c je taka de~resij~ dovolj velika z~ eno sa'Tlo kmetijo, ki ima na robu skalne vz~etine71 lesena J oslopja, navadno iivo rde~c pobarvana. K ti- pični kulturni Jokrajini spadajo de drenažni jarki na polju in travniku , s ka- terimi so Sk.:indinavci domaln ~oJvojili kmetijskP. pridelke. Za na~e doline in kotline zna0ilnih n3sutin kvartarnih teras do~ala ni in ,aloje zato tudi velikih sklenjenih ;?Olj in velikih sklenjenih -=t.Jrarnih naselij. !Jekoliko bolj so agrarna naselja navadno z~o~ci.:?na na eskerjih•l , po k~terin rade potekajo ceste , ker pomenijo suha trdnejša tla. Kvartarni sea je kli"'la . tla obaL1e ·-, ._,o:'lro.: ju j e znatno bolj rnaritimna . i3ori ob se- verni gozd ni m~ ji doseqaj o o ~~ l o mno00 sto kilo~e trov južneje ko t v celinski notranjosti, bre za _Ja , ki us p,n a navvJor ve Troms5ja in dalje na jugu , Medtem j.;_o ostajajo otoki tun.Jrs ki in 5kalnati. Na njih smo opazili znatno več znakov soliflukcije p re~erc line in ruš e kot v notranji tundri. Vajene učenja ne posre dna od vi .::inosti t e mperature od geo1rafske sirina , so nas na ekskurziji v orJanizar.i ji ljubljanske podružnice GOS r:iec1 3 . in 13 . julije:n 1973 onstran tecajnika ve dno nn novo ~resenetile žitarice in vrtovi s kro"l- Jirj~m , k i s e javljajo vsR rlo ~orsan1erfjorda , to je do najsavernejšeg~ konca Evro ::ie. Poznava j oč u s trezne t 2~~tske karte, n~r:1 ~o terenskih opažanjih ~e vedno ni jasno , do kod nn s ev~ru lahko uspevajo posamezne i itarice in do kod jih zares 1ojij0. Ječmen naj b i us~eval na severnem Finskem do Sodanskyla- ja, oves skoraj do Rovanie"lija in :'lalo južneje naj bi potekala severna meja jare rži (8, 6 , 5), ki približno s ov~ada s trajanjem snežne odeje 180 dn i na l eto. V agrarni dobi so na Finske:'l tako visoko ~edna zares gojili te ž i tari ce , upo- rabljajoč ~osebne vrste in a~ rotehniko, kar jim je OMOgočilo v teM stol etju premak11iti severno nejo sta lne agrarne naselitve daleč na sever (gl. r i sbo 2) . Toda eno je Meja uspevanja in d rugo je r:1cja ekonoMskega poljedelstva. Ta 20- jem t'a se je v dobi, ko se je na jugu dvirynil osebni standard , spr emeni l ozi- roma so vsa ?Olja v kaloti s µ rer~enili za pridobivanje krme za živino9l. Drobni Jreostali 9ojavi žitaric ? a so vanu, ki zaradi dolgeJa pohrnega dne postaja turistična zanil!livost f)rvega reda, te.Ttperature čez 20° niso izjema. enega od laponskih dialektov, okoli 40.000 (25.000 na Norveškem, 10.000 na šved- skem in 4.000 na Finskem ter 2.000 v SZ). Nekaj manj od 4.000 se jih naj bi še selilo za čredami jelenov. Nihče ne ve, koliko Laponcev se je pretopilo v Nor- vežane, Švede ali Ruse11). Kot kaže, so se najhitreje asimilirali obalni ribiški Laponci ob norveški kolonizaciji obale, ki je izhajala iz starega naselbinskega jedra pri Trondheimul2), Najmlajše izrivanje so doživeli Laponci na Finskem. Po "zimski vojni" je finska vlada s posebnim aktom (akt o hitri razselitvi, l. 1940), prebežno v provinci Lappi, naselila begunce z ozemlja, ki je pripada- lo SZ, in jim dodelila državno zemljo, V Severni kaloti so iz časa prve švedske kraljevine ostali v vseh državnih tvorbah večji neizkoriščeni gozdovi državna last. Po vojni 1944-1945, ki je zelo prizadela finski del "Kalote", je sledila druga kolonizacija (akt o pridobivanju kmetijske zemlje, 1.1945), ko se je v finskem delu kalote število kmetij povečalo za več kot 10 odstotkov. Ob hitrejši industrializaciji in urbanizaciji v južnih delih skandinavskih držav se je po· zadnji svetovni vojni pojavil problem nerazvitega severa, ki ga je spričo nižjega osebnega standarda zajela depopulacija. Vsa švedska je v 1.1961-1969 povečala prebivalstvo za 6 odstotkov, v provinci Norbotten pa je za odstotek upadlo, v sosednjem Norrlandu za 2 odstotka (4, 6). Norveški fylke r Finnmark, Troms in Mordland so v letih 1950-1968 izgubili 5 - 7 odstotkov pr ebi valstva. Pri vsem tem pa j e bila v "Kaloti" ves čas večja rodnost kot na jugu držav {npr. v provinci Lappi 23,5 odstotka v razdobj u 1961-1965 - na vsem Finskem pa le 17,7 odstotkov). Ker prevladuje na severu razpršena naseljenost, se je pričel, kot pri nas v gorah, krčiti naselitveni areal in rasla je brez- poselnost, Zato so vse tri skandinavske države začele načrtno podpirati razvoj v nerazviti "Kaloti". V zadnjem razdobju pa podpora ne gre več za razvo j agr arnih dejavnostil3). Izjema je najbolj agrarna država - Finska, ki je sku- šala konec petdesetih let s posebnim aktom (akt o izrabi zemlje , 1.1958) pove- čati kmetijske površine s subvencijami za krčenje gozdov za travnike in njive, hidromelioracije ipd. Slovenske geografe nas je posebno zanimalo vprašanje , zakaj nordijski sever ni mogel slediti razvoju južnega dela države. Saj ima sever v neizravnanih rečnih tokovih in jezerih dobre energetske vire in obilico lesa. Tu so tudi svetovno znana nahajališča železove rude pri Kiruni in sosednjem kraju Galli, ~a tudi na bližnjem Norveškem, kjer je v kraju Mo i Rana nastala na tej podlagi velika železarna z več deset tisoč zaposlenimi. Verjetno je eden od g lavnih razlogov za zaostajanje severa isti kot v naših gorah: redka naselitev. Na večjem ozemlju, kot je Jugoslavija, ž ivi v omenjenih provincah Kalote manj kot milijon ljudi. V norveškem delu ž ivita okoli 2 ?reb./km2 (vsa država 12), v švedski provinci Norrotten 5 (na švedskem 18) in v f inski provinci Lappi 2 preb./km2 14) (~sa Finska 14) . Redka naselitev p~e- komunikacijske · zveze in zadržuje rast urbanih središč ter razvoj infrastrukture. Iz tega spo- znanja podpirajo nordijske države na severu predvsem g radnjo komunikacij, šol, bolnic, šolstva ipd., iz centralnih virov pa gradijo tudi nove industrijske obrate , kjer se domačini lahko zaposlijo. V tem oziru so podobni ukrepi vseh treh nordijskih držav, čeprav nimajo enake gospodarske strukture (finsko go- spodarstvo ima težišče v industriji, posebno lesni, gozdarstvu in kmetijstvu, švedsko predvsem v industriji, norveško v industriji, ladjedelništvu in zadnji čas vedno bolj tudi v energetiki, zlasti naftni) . Od večjih severnih mest zato zadnji čas najhitreje rastejo nova univerzitetna središča Tromso,švedski Umea bol j kot sosednji industrijski Lulea z velikimi železarnami , pa upravna središča (Rovaniemi, 30,000, tik ob tečajnikul5). Pri norveških mestih je 11) 12) 13) 14) 15) 6 Prebivalci firiŠke province Lappi se irrenujejo Laponce ne glede na etnično poreklo in jezik. Podobno je drugod. IzgO\Tori Trondhejm. Ta kolonizacija je dala Norveški irre: Norveška - Norway - Severna pot. Norveška je prenehala podpirati ribiče-polkrrete, čeprav je zato op..istela marsikatera hiša ob obali. D::> občinske;a središča Iblaniemi imajo najbolj oddaljeni 90 km. Najsevernejša finska občina Inari rreri 17.358 km2, torej 2/3 Slovenije, in šteje 6.829 prebivalcev, torej biva tu O, 4 preb. fkm-2 • Za najsevernejše :resto slovi Hamerfest . Po jugoslovanskih kriteriji:1 i :na ribiško strnje- no ·obalno naselje Honnigswag s 7.000 preb. in tovarno ribjih konze_rv, značaj !""esta. Leži tik ob Nordkap.i, 7lOlo' S . 'J . Š . -·- DRŽAVNA MEJA .......... MEJA PROVINCE 210 ------- __ SARENTSO MORJE o 150km ==BREZA (BETULA TORTUOSAI ···· · .,., _____ _. TOPOL IPOPULUS).:., ..... .. • ..... . . . . .. Nomško morje SKANDI rek11 Lule r.Klllix r.Torne rJemi MAANSELKA , . · JiW½;;V:;~"ct'"'"'""'''•'''"'""'''''f?'Jfil'½F~--··· .. · 1 I 1 1 I eb11lna 1fjordska : fjell 111lpskim I piedmont r11vnin11 1 monadnoki I f jeli :ravnina. z monadnoki plitvina I obala reliefom 1 1 1 I I 1 -vkaledonu nagubani Skandi --_• • ------- fmskandijski ffit tun dr II cona brez, bor bor 1n smreka tundra bor in smr,ka NORVEŠKA ŠVEDSK A F 1 N s K A z. s. s. R. •------- N O R IJSKI s v E T --- 67° 64° NA TO 1949 EFTA 1960 nevezana EFTA 1960 - ---pcgodba o prijateljstvu 1948--- Risba l . pridružena EFTA 1961 Varšavski pakt 1955 COMECON 1949 Po l ožaj severne(Ja dela Skandinavije (po ,v . R. "lead , The Scandin-'lvian llorthlands, 1974) 7 opaziti živahen proces litoralizacije, Zlasti pri Norveški raje v ospredju državne skrbi za sever verjetno tudi članstvo v NATO . Saj je niena meja s SZ edina, kjer se neposredno stikata NATO pakt in SZ, redko poseljeni in slabo branjeni sever pa ob modernih prevoznih sredstvih ne predstavlj:i več take pre- preke, kot je bila v preteklosti redko poseljena cela Skandinavija (raza n Fin- ske), ki je lahko v stoletnem miru dosegla svojo hy of '4orden , 1960. Ri sba 2c je ;:,ovzeta po Uno VarJo,- Recent cli!llatic trends a n']OČ"i rojsevernej10 agrarno naselitev r:: ~tu. 8 r .l.