St. 739.
Trst, sobota dne 16. marca 1912. Ljubljana
Leto HI.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Pncam07na Čf ft uin »Jutro“ izhaj* vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-I UoaiUCAIia Dl. U Vlil* nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S-Francesco d' Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiijatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič“ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane Jutro« mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primaren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
j|T IIJGC^a
V ravnokar minulem volilnem boju v Beli Krajini se je porabljaia večkrat beseda »Tujec" in sicer je letela ta beseda na naslov klerikalnega kandidata — ker ni rojen Belokranjec.
Ne pride nam niti na misel, primerjati klerikalnega kandidata — sedaj, žalibog, že poslanca — kandidatu naprednih belokranjskih kmetov Mazelletu, v katerem bi dobili Belokranjci res izbornega poslanca, kar se ne more trditi za Dermastijo, ki bo pač dober Šušteršičev kimovec, za koristi svojih volilcev se bo pa prokleto malo zmenil. Priznavamo tudi to, da bi imeli Belokranjci veliko ved koristi od poslanca iz svoje sredine, ki dobro pozna razmere, v katerih živi ljudstvo, njegove križe in težave, kot od poslanca, ki je videl Belo Krajino morda prvi krat šele kot kandidat in jo bode morda prvikrat zopet videl šele pri prihodnjih volitvah.
Vse to priznavamo in čisto naravno je, da se je z napredne strani tudi agitiralo za Mazelleta s tem, da je on vzoren domač, torej belokranjski gospodar, ki bo hotel in znal zastopati koristi belokranjskih kmetov, medtem, ko se to ne more pričakovati od človeka, ki domačih razmer, ne pozna ali agitirati proti nekomu s tem, da je tujec, četudi Slovenec, samo zato, ker ni rojen v dotičnem volilnem okraju, ne samo da ni prav, temveč je to naravnost — narodni greh, ker s tem se neguje oni separatizem, ki je pri nas takaintako že preveč razviti.
Slovenci smo majhen narod, ki si more ustvariti lepšo bodočnost samo v jugoslovanski skupnosti in za separatista moramo smatrati že onega — ako je pri nas sploh takih ljudi — ki ne čuti jugoslov., sedaj pa naj bo v Beli Krajini tujec vsak Ljubljančan, v Trstu vsak Kranjec, na Koroškem in Štajerskem vsak Kranjec in Primorec in — poučno — morda tudi Ljubljančan na Viču, ali v Mostah 1
Kam pa pridemo s propagiranjem takih „idej“, kje je naša narodna zavednost, kje zavest o narodni skupnosti?
In mi sanjamo o vjedinjeni Sloveniji, govorimo in pišemo o narodni ideji in se pritožujemo radi admistrativne razdelitve slovenskega ozemlja na toliko dežel. S kako pravico delamo mi vse to ko pa sami postavljamo meje tam, kjer jih ne potrebujemo in kjer nam škodijo ?! Ali je Bela Krajina Kitajska, ločena od ostalega ozemlja z visokim zidom ? Ali ni tudi Bela Krajina del slovenskega ozemlja ?
Ne pravimo da se je porabljala beseda ,tujec“ namenoma, nasprotno, mislimo, da se oni, ki so jo porabljali, niso zavedali njenega dalekosežnega pomena, ali nas je neprijetno dimilo, kadarkoli smo jo čitali v ljubljanskih listih, kakor nas je svoječasno neprijetno dirnila znana resolucija istrskega hrvatskega in slovenskega dijaštva proti „tnjcem", t. j. proti Hrvatom in Slovencem izven Istre. .Tujec* v Beli Krajini je bila napaka, ki gotovo ni bila napravljena s slabim namenom, ali ki se pri vsem tem ne sme več ponoviti in sicer v nobenem slučaju in v nobeni obliki posebno ker Belokranjci gotovo niso taki seperatisti, da bi smatrali ostale Slovence za tujce, temveč so se oklenili svojega kandidata Mazelleta v
L I S TtE K.
Nostradamus.
ENAJSTO POGLAVJE. Floriza.
III.
Druga strast Roncherollesova.
Roncherolles je plakal!. . , Roncherol-les je vil roke !... Med očetom in hčerjo je plavalo nekaj ,minut strašno molčanje, dokler ni veliki profos pomiril z mogočnim naporom volje vse žalosti, srda in gneva, ki so hudourno divjali po njegovem srcu.
• Zdaj veš vse", je povžel s potrtim glasom. ,Ne govoriva nikdar več o tem. Pripravi se, kakor se hočem jaz pripraviti. Jutri pobegneva".
Ta hip pa je stopila Floriza dva koraka nazaj, sklonila glavo in zamrmrala:
„Ne, oče*.
Roncherollesa je streslo. Vzdihnil je kakor ranjenec, ko začuti prodiranje jekla v svoje telo. čutil se je zadetega v srce. Nav-
tako velikem številu gotovo samo zato, ker so vedeli, da bi on bolje zastopal njihove interese kot kak Dermastija, ki je sicer to pot še zmagal, ali to je bila menda tudi zadnja njihova zmaga, ker Bela Krajtna postaja polagoma res „bela“, klerikalizem tam ni več vsegamogočen, on se mora tam braniti ne morda pred naprednim meščanstvom, temveč pred samostojnim kmetom."
Lj ubij ana-Kranj sko,
Dr. Tavčar in klerikalci. Nekaj značilnega je to. Se vselej kadar smo le v interesu napredne stranke g. dr. Tavčarja opozorili na njegovo glavno napako to je njegovo predaleč segajoča prizanesljivost in preveliko zaupanje v poštenost klerikalcev, je katoliški ,,Surovinec‘l razpel peruti, svojega dopadajenja in simpatij do g. dr. Tavčarja. Značilno je to, ker vendar ves svet dobro ve, kako brezmejno sovraštvo bruhajo ravno nanj vselej, kadar mu je klerikalne hinavščine vendar preveč in jim od srca pove, kar jim gre. Vsaj so se ravno te dni, ko ga po svoji maniri zopet proslavljajo, celo tako nizko izpozabili, da so celo soprogo dr. Tavčarja napadli na način, ki bije krščanski kulturi očitno v obraz. Preodurno se nam je to zdelo ta napad sploh registrirati. Zato pa smo s svojo četrtkovo notico : „dr. Tavčar pod klerikalno komando1' — skušali g. dr. Tavčarja na drugi način opozoriti, da njegovo kavalirstvo do klerikalcev sega vendar le predaleč in da interesi napredne stranke na Kranjskem zahtevajo temeljito remeduro v dosedanjem njegovem nastopu proti klerikalcem. In od tega cilja se ne umaknemo, pa če je to nekaterim gospodom prav ali ne, in če klerikalni pajaci v Katoliški tiskarni prevračajo še večje kozolce, to nas malo briga. Naša naloga kot neodvisnega lista je, povedati odkrito svoje mnenje, če to zahtevajo interesi celote. In razmeram kakor so posebno sedaj na Kranjskem, je neobhodno potrebno, da ima vsaj eden pogum opozorjati na napake tudi v lastni stranki ali bolje, rečeno, v stranki, s katero simpatizujem in za katere dobrobit in boljšo bodočnost se po svoje borimo. Kdor ni vdarjen s slepoto na očeh, bo izprevidel, da imamo in da delamo prav!
Spod. Šiška kot samostojna fara. Patra Hugolina Sattnerja je baš v trenotkih viška njegove slave doletela usoda, da kot pr ra glava očetov frančiškanov postane v večnem spominu tudi v domači zgodovini Spod. Šiške. Kakor smo že včeraj poročali, se je vršil v četrtek popoldne komisijonelen ogled za izbero prostora za zgradbo nove cerkve, ki ima postati nova župnija za Šiško. V tej ,komisiji" — to moramo katoliškim 2,,žur-nalistom,‘ na ljubo apostrofirat — je bilo razen P. H. Sattnerja in zastopnika politične oblasti, 8 članov in sicer: bivši župan Pogačnik, ®ki se najbolj ogiblje starih cerkev in zato hoče imeti pred nosom novo, da jo od spodej gori vidi, če nima ravno opraviti z vinsko ali vodovodno kupčijo. Potem so bili še s Pogačnikom 'slično misleči gospodje: Zorman, Stele, Rojina, samo cvetje šišenskih katoličanov. Poleg vseh teh
dalo ga je strašno spoznanje, da to, kar je rekel pravkar, ne pomeni ničesar, a to, kar bosta zdaj govorila, da pomeni vse. Naglo je stopil k hčeri, prijel jo za roko in dejal z izpremenjenim glasom:
„Ne, si dejela ?. .."
Omahujoča od groze in osupla nad svojo lastno drznostjo, je zajecljala:
.Nočem oditi iz Pariza . .
.Zakaj ne?“
„Ne vem“.
Čudna, a tudi prelestna beseda. Beseda polna svetle in čiste resnice: ona ni vedela, zakaj noče oditi iz Pariza. Vedela je samo, da bi umrla, ako bi se oddaljila od tega mesta. Floriza pa ni hotela umreti! Njena sijoča mladost, žive sile njenega bitja, vse v njej je prepevalo življenje in ljubezen! ... Roncherolles je zaškripal ■ z zobmi. Njegov pogled je postal krvav in strašen, kakor takrat, kadar je zrl na obsojence in dajal krvniku znamenja, ki so pomenila njihovo smrt.
. „Ti ne veš ?“ je rekel/Roncherolles s čisto tihim glasom. „Ali hočeš, da ti jaz povem ?*
„Ne mučite me, oče .. .„
Roncherolles je ni slišal. Stiskal je Flo-rizine roke kakor v primažu. Začel jo je tresti. Še trenotek, in že ni mogel več pre-
je bil še neki duhovni gospod iz nam neznanega reda. Komisija se je podala najprej v restavracijo Bellevue, kjer jo je pozdravil novi restavrater Friedel, ki pričakuje od nove cerkve novega blagoslova za njegovo nemško gostilno. Po primernem okrepčilu se je komisija podala na „lice mesta“ v tivolski oziroma šišenski gozd, kjer si je ogledala 4 stavbene prostore. Novo cerkev nameravajo namreč zgraditi zgorej v gozdu, da bodo poredni Šiškarji in Šiškarice že spotoma navkreber delali pokoro. Ker bi pa g. Rojina tudi rad napravil kako kupčijo in je že iz tega razloga bolj vnet za cerkev na ravnem, so si gospodje ogledali še njegov stavbeni prostoi. Pred Zajčevo gostilno se je komisija »zaključila". Kaj določenega se torej to pot še ni sklenilo. Le toliko je gotovo, da Šiškarjem ne bo treba nič plačati za novo cerkev, ker tisti, ki so zanjo, imajo denarja dovolj in ne potrebujejo od Šiškarjev nič. Samo to želijo od Šiškarjev, da zapuste svoje dosedanje liberalno življenje in postanejo od prvega do zadnjega vsi — črni. Oni, kar jih je bilo nrdečih*, so to že storili ob priliki zadnjih obMnskih volitev. Torej potrpimo, kako se bo ta čudež naprej razvijal.
G. Anton Kristan je šel med sofiste. Iz
Spod. Šiške se nam poroča: G. Anton Kristan je na naš dopis, v katerem se ga začudenjem vprašuje, če je res postal „akci-jonar" tiste vodovodne zadruge proti kateri je on tako rohnel na javnih shodih, odgovoril tako, kakor se od njega ne more kaj bolj dostojnega zahtevati. Po svoji stari maniri je opsoval dopisnika in napadel „Jutro", ker je naš opravičen dopis sprejelo. c-iravno bi bilo dobro, javnosti poka zati, kakih izrazov se poslužuje voditelj delavske stranke in v kakem tonu on sploh nastopa, vendar mislimo, da ga slovenska javnost dovolj pozna po njegovih „tulečih grobovih" (Kristanov izraz na grobu Adamiča in Lundra) ter sploh po njegovih kričečih odurnih nastopih pri vsakem shodu. Zato raje prezremo to stran njegovega odgovora. Važneje se pa nam zdi, kako se Kristan kot stari lisjak izvija radi vprašanja, če je res postal „akcijonar" vodovodne zadruge. Tone skuša osmešiti nevednost (?) dopisnika, ker je rabil izraz „akcijonar ‘ in pravi, da akcijonar že zato ne more biti ,.ker vodovodna zadruga ni akcijsko podjetje, ampak zadruga v smislu postave iz 1. 1873. h kateri lahko vsakdo pristopi kot član'4. Presmentano, kako smo „modri“ postali, g. Tone! Da Vi ta razloček tako dobro poznate, to je lepo od Vas, ampak to smolo imate, da smo bili mi o tem isto-' tako, če ne še bolje poučeni že zdavno predno ste Vi postali posestnik vile v Šiški. Da smo vkljub temu rabili izraz „akci o-nar4, kar pa je v bistvu istovetno z „čla-nou“ ali „deležnikom zato se zahvalite pri svojih sodeležnikih ali zadrugarjih, ki Vas z nekim posebnim ponosom razglašajo izrecno kot „akcijonarja“. Hvaležni pa smo Vam, da nam ne bo treba še le od g. Pogačnika zvedeti, da niste postali samo član, ampak celo nadzornik vodovodne zadruge. Poglejte no, kdo bi si bil še pred dobrim polletom mislil, da se bo tisti gromovnik, ki je na protestnih shodih v Reininghau-sovi rest vraciji v imenu tistih, ki jih vodi in zastopa toliko vedel povevati o izkoriš-
magati strašne jeze, ki se je razbrzdavala v njegovi duši.
.Povem ti!“ je zahropel z glasom, ki je trepetal od pridušenih kletev.
„Pove]te oče !.. .“
In Roncherolles je izbruhnil ter zatulil: „Ti nočeš iti iz Pariza, prokleto dekle,
ker je Pariz domovina razbojnikov!"_____________
„Oče!" je vzkliknila Floriza, preble-devša kakor mrlič.
„Zato", je grmel Roncherolles, „ker prebiva v Parizu razbojnik, ki nosiš njegovo sliko v svojem srcu ! Zato, ker ljubiš, pro-kleta! Ti ljubiš! Pa koga! Oh, zblaznel bi od sramote! Ti ljubiš Royala de Beaurevers !
Florjza je vzkriknila in padla na kolena; slepeča svetloba je preplavila njeno srce! In dočim se je nasmehnila, kakor se more nasmehniti samo angel ljubezni, je rjul razjareni Roncherolles:
J^Naj bo ! Ostanem ! Uprem se kralju! Ubijem kralja, ako bo treba! Toda moje čelo se ne bo sklonilo v onečaščenju! In razbojnika, makar da sam umrem od obupa, ker sem te storil nesrečno, hočem prijeti j na sledi sem mu že! In kakor hitro ga dobim v svojo pest, bo visel na trgu Greve ! Le glej! poglej, Floriza! Glej svojega Iju-
,Bela“ Krajina ostane še nekaj časa črna.
čanju teh „kapitalistov“ h katerim se je sedaj ker „ima toliko zdravega razuma11 tudi sam pridružil! Res, čudeži, veliki čudeži se gode še dandanes na svetu in tudi v — Šiški. Pa tudi mi pravimo, šalo na stran. Stvar sama zahteva, da se prihodnjič čisto resno bavimo s slučajem g. Antona Kristana, ki je to pot šel med sofiste.
Rekurz občinskih volitev v Spod. Šiški rešen. Kakor se nam iz Spod. Šiške poroča, je rekurz proti občinskim volitvam vendar že ,rešen". Rešil ga pa je še le državni poslanec dr. Ravnihar, ki je pri gospodih na Blei\veisovi cesti opetovano vpraševal, če rekurz še živi, ali je že rešen vsega prahu in bacilov, ki so se v dobi pol leta zaredili v Orehkovem in Oroszgevem črnilu. Dr. j Ravnihar je gospodu, ki hoče prevzeti i Sclmarzovo naglost, kar v obraz povedal, j da bo v državnem zboru pohvalil gospode ! na Blehveisovi cesti, ker tako hitro rešujejo rekurze. In glejte: v tem trenotku je bil rekuz „rešen*. Kako ? To je treba zopet še le „rešiti“. Mi smo tudi to že rešili tako: V Spod. Šiški bodo zopet nove volitve.
Žive razmere v pogrebnem društvu so
postale še bolj žive, kot smo priobčili pod tem naslovom dopis, za katerega vsebino so se nam ponudili potrebni dokazi. Ker smo upali — in odkrito rečeno — že radi klerikalcev tudi želeli, da se te razmere mirnim potom urede, smo dotični dopis kolikor bilo z ozirom na celoto mogoče, omilili na hudih ostrinah pa tudi marsikaj izpustili. In res se je drugi dan zglasil v uredništvo naše ljubljanske podružnice neki gospod od prizadetega društva, ki je na svet uredništva obljubil, da sestavi primeren stvaren popraveh, ki hi ga brez zadržka tudi sprejeli. Toda čakali smo na ta popravek in čakali, pa ga le ni bilo. Zvedeli pa smo, da so se med tem časom začeli popravljati nekateri slučaji, ki so bili predmest kritike v prvem dopisu. No, smo si mislili, to je še najbolji res stvaren popravek, če se stvar sama popravi in ne le v listu. Pa smo se zmotili. Kajti izne-nadila nas „izjava* priobčena zadaj med in-serati .Zarje« od srede in podpisana: Jos-Petric, predsednik pogreb, dr. žel. in dež. uslužbencev v Ljubljani. Še bolj iznenadila j nas je pa vsebina te izjave. Pisec kjave ; omenja kot povod svoji izjavi stvari, ki jih j dopis sploh ni omenjal. Vso ostalo kritiko dopisa pa reši na način, ki danes ni več ' moderen, namreč, cn izjavi, da je cela vsebina dopisa kratkomalo „iz trte izvita« laž
bimca, kako se giblje na vrvi, ki mu jo je zadrgnil tvoj oče 1.. .*
Roncherolles je zbežal, peneč se od blazne razburjenosti; v predsobi je zalučal svoje bodalo z obupno gesto v zid, da ga ne bi premagala izkušnjava, vrniti se in zabosti lastno hčer!.. .
IV.
Vizija.
Ravno takrat je stal na ulici, pred Flo-rizinim oknom, neznanec, skrivajoč se v senci, podoben fantastičnemu, nepremičnemu kipu, roko dvignjeno proti oknu, kakor v skrivnostni zarotbi ... Kaj je počenjal ta človek ? . . . Kakšnim skrivnostnim silam je zapovedoval? Kakšne neznane moči je budil? Kakor da prisotstvuje pravkar opisanemu prizoru in kakor da resnično posluša besede očetove, kakor da mu zadoščajo njune geste, ki jih je mogel opazovati v nejasnih sencah na oknu, je mrmral ta človek s stnehjajem, polnim strašne bridkosti:
„Vse gre dobro. Oče in hči sta se razodela drug drugemu. V par trenotkih bo na mestu kralj, ropar ljubezni. Da. Toda jaz hočem, da pride tu, pod temi okni, do prvega spopada med kraljevskim roparjem in roparjem od .Lilije", med tabo Henrik, in
in da se uprava pogrebnepa društva »nahaja v najlepšem redu*. Take vrste zavrnitve so navadno dvomljive in predsedniki društev, posebno takih, kot je pogrebno društvo, nimajo navade se spuščati v take polemične in žaljive izjave. Ker pa predsednik tega društva očita dopisniku „iz trte izvite laži, denuncijanstvo, obrekovanje" in še več takih ljubeznjivosti, ki se malo strinjanjo z ugledom predsedništva človekoljubnega društva, in je kolikor toliko pri tem tudi naš list prizadet, smo v tem slučaju takorekoč primorani potom zadnjič še nepriobčenega dopisa g. Jos. Petriča primerno zavrniti. Naj se celo pogrebno društvo zahvali pri g. predsedniku, ako bo dopis skušal v več slučajih dokazati, da pri upravi tega društva ni ravno tako vse v „najlepšem redu", kakor to g. predsednik zatrjuje. Dopis seže globoko v društveno upravo, morda bo le kaj privlekel na dan, kar ni tako „popolnoma zlagano*, in do cela „iz trte zvito", kakor to g. Jos. Petrič zatrjuje. Že to ni vse v najlepšem redu, da je g. Petrič pred več pribami izjavil, da je on to društvo ustanovil zgolj iz egoističnih namenov kakor je on sploh pri vsakem društvu le iz tega namena zraven. Mi smo mnenja, da društvo, ki ga vzdražu-jejo vbogi železniški in državni uslužbenci, ne bi smelo biti že povojeno na zgolj egoistični podlagi. Že takoj prvemu dolu dopisa smo pridružili svojo lastno željo, naj bi se te diference poprej mirno poravnale. Kajti dokler morda niso v javnosti, so če tudi velike, še majhne. Namesto tega pa so gospodje raje javno izvali tudi javne dokaze in — jih bodo tudi dobili.
Nadomestna deželno-zborska volitev v Beli Krajini je izpadla tako, da so klerikalci za enkrat še lahko zadovoljni z rezultatom, ali menda res samo še za enkrat, vsekakor pa dolgo klerikalci ne bodo več zmagovali v Beli Krajini, to je pokazala ta nadomestna deželnozborska volitev. Bela Krajina se polagoma otresa tutorstva politi-kujoče duhovščine in klerikalci menda ne proslavljajo s posebnim navdušenjem te najnovejše svoje „zmage“, temveč s strahom mislijo na bodoče volitve. Protiklerikalno gibanje je v Beli Krajini zelo močno in klerikalci nimajo nobenega povoda veseliti se te svoje najnovejše „zmage ‘.
Kranjska deželna vlada in razmere na Hrvatskem. Kranjska deželna vlada je za-branila obdržavanje protestnega shoda, ki so ga sklicali v Ljubljani naprednjaki in so-cijalni demokrati radi razmer na Hrvatskem za prihodnji pondeljek. Vlada se izgovarja, da je to storila iz ozirov na ,javni red in mir“ ki je bil baje zelo ogrožen ! Schwarz živi pač v večnem strahu pred — bogsiga-vedi kom. Sedaj bi trebali sklicati protestni shod radi te Schwarzove prepovedi 1
Dostojnost klerikalnih žurnalistov. Nikjer na svetu, niti v deželi neverjetnih čudežev, v Ameriki, ne najdemo takega žalostnega razmerja v medsebojnem občevanju časnikarjev, kakor ga nahajamo na Slovenskem sploh, posebno pa v Ljubljani. Ne le, da tu ne moremo govoriti o kaki stanovski organizaciji, temveč tukaj si stoje časnikarji istotako osebno v istem razmetu, kakor ga zastopa list, pri katerem sodelujejo. Pa dočim varujejo vsi protiklerikalni tovariši vsaj vnanjo vljudnost med seboj in zaradi političnih razlik ne napadajo v listu oseb članov uredništva nasprotnega lista, so žur-nalisti klerikalnih listov tako nizko posuro-veli, da se ne zadovoljujejo več le z naj-ostudnejšimi napadi na naslov nasprotnih listov, nego obračajo pšice svojih napadov tudi na posamezne člane listovega uredništva. Komur se ne gabi vzeti v roke ka-
med tvojim sinom !... Dajmo, zadajmo otroku zadnji sunek; vlijmo mu v srce blagodejno grozo, ki je potrebna mojemu načrtu! Storimo, da vzljubi tega razbojnika do zločina, ako bo treba 1 ...
Nato je neznanec kar nekako okamenel v svoji zarotbeni gesti, kakor da izliva preko razdalje mogočen magnetičen fluid ... In ta neznanec je bil Nostradamus!
Florizza je ostala vsa uničena in potrta. Nekaj trenotkov je bila kar zaslepljena od luči, ki jo je bil prižgal oče njenemu spoznanju. Streznila se je v nekakšnem začudenem nejasnem veselju. Vsa njena duša je kričala, da ljubi in da je zdaj izrečena sodba nad njenim življenjem in njeno usodo, in nežno je izgovarjala ime, ki je zadobilo zdaj pomen, ki ga prej ni imelo :
»Royal de Beaurevers ..."
Tisti hip pa so se oglasite v njej z gromovitim glasom besede očetovega prokletstva : „Le glej, Floriza, le glej! Glej svojega ljubimca, kako se ziblje na vrvi, ki mu jo je zadrgnil tvoj oče ! ..
»Kdo je govoril ?" je kriknila Floriza in planila pokoncu.
Pogledala je okrog sebe in videla, da je sama. Tu, v tej sobi, je bil pred par minutami Roncherolles zaslišal glas, ki mu je
toliškega takozvanega „Surovinca“ temu bodo ti slučaji znani in bi bilo odveč se tu obširneje pečati z njimi. Znano je tudi, da imajo ti katoliški žurnalisti posebno piko na člane našega uredništva. Ob vsakega izmed nas so že zasadili svoje strupene zobe. Odkar pa smo preuredili našo podružnico v Ljubljani, so se s posebno slastjo vrgli na osebo voditelja naše podružnice. Posebno odkar smo jih v nekem članku, ki se je bavil z nedostojnostjo klerikalnega časopisja, širši slovenski javnosti razkrinkali kot one, ki s svojo najognusnejše človeške strasti vzbujajoč hujskajočo pisavo zastrupljajo slovensko ljudstvo, so se oprijeli orožja osebnih revolver-žurnalistov. Delajo se, kot bi zopet ne poznali več „Jutra“, kot ga v njih lastno škodo niso hoteli iz-početka več kot leto spoznati. Zato pa kadar se čutijo prizadete, ne napadejo lista, ampak osebo urednika ljubljanske podružnice „Jutra“. Mi smo doslej te napade ignorirali, ker smo upali, da jih bo vendar sram postalo se ponižati pod častjo zadnjega amerikanskega revolver-reporterja. Toda izprevideli smo, da je zastonj pričakovati od teh katoliških J„tovarišev“ čuta dostojnosti navadnega cestnega probalina. Naša, gotovo le najboljšemu namenu v korist napredni stranki posvečena kritika na naslov dr. Tavčarja, s katero kritiko smo hoteli še enkrat povedati, da dr. Tavčarjevo preveliko gentlemanstvo napram klerikalcem preveč škoduje napredni stvari, jih je zopet zbodla v živo. Zopet so zasadili svoje strupene zobe v osebo našega ondotnega urednika. Zopet so zagrabili za porjavelo orožje ter ga v tonu predpustnih šem titulirajo za ,.takozvanega časnikarja1'. To samo na sebi je navsezadnje presmešno, izgubljati le kako besedo o taki otročje-zlobni žalitvi. Ampak ker za tem otročje-zlobnim apostrotiranjem tiči zanimiva zgodovina, ki na podlagi Steletovih pisem in drugih dokazov osvetljuje značaj teh katoliških žurnalistov, smo se odločili, da ob prvi priliki pridemo s to zgodovino na dan. Tu bi le še omenili da tista »Katoliška tiskarna' ki je .Jutra* tolikokrat očitala dolgove, svojčas ni imela niti 20 K, da bi bila izplačala ravno tega sedaj »takozvanega časnikarja*, ki je bil takrat in še pred kratkim, ko so mu ponujali mesto v „Sloven5evem" uredništvu, časnikar brez apo-strofnih znakov. Če bo torej javnost o ka-toličanstvu v „Katoliški tiskarni'1 kaj več zvedela, kakor bo tem gospodom ljubo, naj se le pri g. Štefetu zahvalijo, ki je iz prvotno istega stanu in iste naobrazbe postal kolega „takozvanega časnikarja”. Ne kliči strahov, da te ne bo — strah !
Zaupni sestanek političnega društva »Vodnik". V Spodnji Šiški se vrši danes v soboto dne 16. marca, zvečer ob pol 8. uri v Čitalnici. Ker je potreba razgovora o važnih zadevah, se vabijo člani, da se tega zaupnega sestanka zanesljivo polnoštevilno udeleže.
Oče Štembur ponesrečil. Iz Kandije se nam poroča; Da ne hoste mislili, da imamo očeta Štemburja samo takrat .radi', kadar on kaj naredi, ampak, da nam je pri srcu tudi tedaj, če se. njemu kaj neljubega naredi^ Vam sporočamo o nesreči, ki ga je te dni zadela. Od samega veselja, da ga Schwarz pusti nemoteno dalje županovati je v družbi svojega najnovejšega prijatelja vpok. vladnega oticijala (Zurc ima rad take prijatelje) 8ch\veigerja, sedaj najemnika kavarne »Metropol" (da pomislite „Metropol" imajo Novomeščani) napravil izlet proti Beli Cerkvi. Odkar se je namreč Zurc pustil čisto »počrniti", rad zahaja proti Beli cerkvi, dasi se navadno drugih cerkev raje ogiblje; kot
dejal: »Tvoje srce bo strto". In tudi on je zaklical: „Kdo je govoril?" Kakor prej oče, je zdaj tudi Floriza zmajala z glavo. In kakor je mislil njen oče, je mislila tudi Floriza :
„To je strašna prorokba, ki me preganja! Nikogar ni tu! Nihče ni odgovoril!"
Ko je izustila te besede, je obstala vsa bleda in prepadla, trepečoča v silni osuplosti. Njene oči so se bile obrnile proti oknu. In v okvirju tega okna, na ozadju neba, ki je bilo zadobilo naenkrat čudno, pošastno barvo, so se dvigala orjaška vešala ...
Floriza je izbuljila oči in gledala to strašno prikazen, ne da bi se mogla geniti ali zaklicati. Barva neba se je zdajci izpre-menila. Postala je črnomodra. Orjaške- vislice so presegale ves Pariz. Florizi so se zdele višje od Louvra, višje od zvonikov Notredamskih ... Bile so surove vislice iz slabo obtesanega lesa. Vrv je bila privezana nanje. Ta oddaljena slika z jasnimi obrisi se je risala v okvirju okna.
Jn zdajci se je vrv začela spuščati v globino, kakor da nekdo vleče zanjo. Floriza se je zadihavala.
dober kristjan seveda. No, v Beli Cerkvi pa morajo imeti že precej dobro kapljico. Kajti ta kapljica (merjena seveda po mnogih litrih) ni uplivala samo na očeta Štemburja, nego zašla je tudi v konjske možgane. To pa v koleselj vpreženemu konju ni bilo po-všeč, maščeval se je na ta način, da je dirjal kot „lintvern" a pri tej divji dirki razbil ves voz s šipami svetilke vred. Koliko in katere ude telesa sta si pri tej divji vožnji pobila tudi oče Štembur in njegov spremljevalec, teeja še nismo natančno preiskali. Le toliko je znano, da oče Štembur niso vedeli kdaj in kako so domov prišli. Se le drugo jutro je čm rnega obraza porekel svojemu velikemu mačku : Hudič tam v Beli Cerkvi pa imajo vino, da ga sam vrag ne prenese Kot pobožen katoliški mož pri tem spominu oče Štembur seveda niso mislili — sami na sebe.
Še enkrat je črna Belo-Krajina. Kar je
bilo že naprej pričakovati, to se je tudi zgodilo: Klerikalci so si po težkem boju, po izlorabi zadnjih sleparskih sredstev za to pot še enkrat obdržali svoj deželnozborski mandat v Beli Krajini. Pravzaprav pa to vkljub vsem sleparijam, vsemu do zadnjih moči izčrpanem boju ni uspeh vsega tega, nego kle-r kalna zmaga je še bolj oblatea po dveh Uskokih: Jurija Šterka na Vinici in metliškega župana Jutraša. Jutraš je na svoi način vplival na volilce metliške okolice, Šterk pa je svojim kako bi rekli, da ne bi rekli sramotnim — uskoštvom neposredno na Vinici sami preobrnil bojno polje iz 1. 1908 v prid klerikalcem. In zato klerikalci, če bi bili pošteni, ne bi smeli govoriti o svoji zmagi — o kaki častni zmagi sploh ni govora — nego že itak samo na sebi z nedostojnimi sredstvi priborjeno zmago je z blatom uskoštva dvignil in rešil edino le Šterk na Vinici. Nasprotno pa vidimo po večini drugih volilnih krajih velik napredek napredne ideje. Ker se bomo z izidom teh volitev oziroma z naukom iz teh volitev še podrobneje pečali, za danes le še dostavljamo: še enkrat in zadnjič je Belokrajina še črna, ampak to kar je črno, je le na videz, so le kupljene črne duše !
V Spodnji Šiški naj se prečitane časopise izroča v gostilni Peter Burja „pri Anč-niku“ odkoder jih bo politično društvo »Vodnik" izročilo centrali v Ljubliano, da jih odpošlje na meje.
Drugo izvajanje oratorija .Assumptio B M. V." y četrtek dne 14. t. m. je bilo še dokaj boljše od prvega; gd. pl. Foedrans-pergova je bila takrat bolj disponirana, tudi kvarteti so boljše izpadli, celotan vtisk je bil prav mogočen. Poseben pomen je imelo to izvajanje, ker je zbor „Glasbene Matice“ priredil svojemu vodji, mojstru Hubadu ob tej priliki prav prisrčno in iskreno ovacijo; g. Hubad namreč praznuje letos dvajsetletnico odkar je koncertni vodja „Glasbene Matice; ženski zbor je obsul velezaslužnega mojstra s cvetlicami in ves zbor mu je poklonil srebrn lovorov venec, vsak član pevskega zbora je dal en list, kjer je gravirano pevčevo ime — v resnici lep, pomenben in zaslužen dar. Ne bomo danes poudarjali zaslug g Hubada, ki so neprecenljive, o tem drugo pot, gotovo pa je, da je mojster Hu--bad duša »Glasbene Matice" in z bojaznijo zremo v bodočnost, kdo nam ga nadomesti, kadar se več ne bo mogel žrtvovati slovenski glasbi — Skladatelj D. Hugolin Sattner je tudi včeraj prisostvoval koncertu; občinstvo pa, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je njemu in mojstru Hubadu prirejalo viharne ovacije. Takrat je bil zastopan tudi deželni odbor (dr. Lampč in dr. Zajec, drja Šušteršiča, deželnega glavarja pa tudi takrat ni bilo); opazili smo v prvih vrstah tudi mnogo častništva in drugega odličnega občinstva. Kakor čujemo, je tudi nedeljski koncert že popolnoma razprodan.
Tiskovna pravda proti »Dolenjskim Novicam". — Prijatelji Dol. Novic in znanega članka »Pod svobodnim solncem" so, kakor se nam iz Novega mesta poroča, v zadnjem času začeli sumljivo pogostolaziti okoli o-krožnega sodišča. Pri Štemburju v Kandiji, kjer se za litru vina lahko vse izve, se tudi govori, da se priče pri zaslišavanju pridno poslužujejo tistega dobrodelnega paragrata kazenskega pravnega reda, ki podeljuje priči milost, da če treba kaj takega izpovedati, kar bi znalo priči škodovati, jo ta paragraf odvezuje vsake neljube izpovedi. Čudno, da se katoliški, možje, ki ljubijo resnico, to hčerko božjo, tako radi poslužujejo tega paragrafa. Pri Štemburju tudi lahko izveste
— zadostuje če izpijete samo četrt vina
— da se bode veš odbor novomeškega občinskega zastopa istotako tudi mestni blagajnik priklopil tiskovni pravdi proti temu klerikalnemu listu. Najbrže bo kanoniku Žlogarju kot odgovornemu uredniku in intimnemu prijatelju dopisnika članka „Pod svobodnim solncem" podana prilika, dolgo časa razmišljati o preveliki svobodi pod svobodnim solncem. Na bregu pri Macetu, kjer ima klerikalna »Meščanska zveza* svoj
stalni sedež, pa delajo z novicami konkurenco Štemburju, najbrže ker sta soseda vsak ob enem brega Krke. Tam pripovedujejo, da se za Žlogarja zanima tudi g. Kos, ki hoče dokazati, da neki „slavni oktet" ni sviral »pri Pošti". Konečno so gospodje pri Nacetu konstatirali, da je članek .Njega ni* izšel iz iste roke, kakor oni »Pod svobodnim solncem *. Kakor torej iz vsega razvidno, bodo „Dol. Novice* dobile »reklamo*, če so jo namenoma iskale pri porotnem sodišču.
Obsojen obrekovalec Jožef Škrjanc iz Podlipe pri Dobrunjah je dobrinjskemu županu očital, da je bil radi goljufije na 3 leta obsojen. Vsled tega razžaljeni župan Korbar je Škrjanca tožil. Škrjanc se izgovarja, da je to le v pijanosti govoril. Ker so pa priče izpovedale, da Škrjanc ni bil tako pijan, da bi ne vedel, kaj govori, ga je sodišče obsodilo na 3 dni zapora.
Zaušnica za 5 kron. Neka Ljubljančanka M. O. je imela služkinjo, ki je rada otroke pretepavala. Pri nekem takem slučaju se je gospodinja razburila ter služkinji priložila par gorkih zaušnic. Z oz rom na razburjenost je sodnik obe zaušnici ocenil le na 5 krone globe.
Krščanska dekle. Pri Frančiški Zorko, posestnici na Vel. Cikavi služi Neža Preši in za deklo. Pri napajanju živine sta se ženski nekaj sporekli, kar je Nežo tako razkačilo, da je z obuto nogo svojo gospodinjo sunila v trebuh s tako silo, da je ista padla na tla. K nesreči pa je bila gospodinja že močno v »blagoslovljenem* stanu. Vsled omenjenega sunka v trebuh pa je telesni plod odšel še pred normalnim porodom. Krščanska dekla bo delala za svoj sunek primerno pokoro.
»Slovenska Žena" št. 2. je izsšla s sledečo vsebino: 1. Vera V. : »Apostolica-*. (Ob petdesetletnici smrti Božene Nemcove.) 2. A. Salomon : »Pregled ženskega gibanja v preteklem leta4. 3. Mara Tavčarjeva: »Prijatelju Florjanu" (pesem). 4. F. Milčinski: »O nekaterih gospodskih grehih zoper kazenski zakon". 5. Mara Tavčarjeva: »Pregled glavnih zastopnic francoskega slovstva«. 7. M. Gregoričeva: »Siora Therapia". 8. »Slovensko žensko gibanje*'. — Najboljši je seveda odlomek predavanja Fr. Milčinskega : ,0 nekaterih gospodskih prehih zoper kazenski zakon". Mare Tavčarjeve: .Čarovna roža* bi bila lahko izostala. Pesem: »Prijatelju Florijanu" bi bila lahko boljša. Vendar pa moramo priznati, da je v splošnem oziru sedanja št. rSlov. Žene* precej bolja od prve.
Matica Slovenska priredi danes zvečer ob 5. uri v veliki dvorani »Mestnega doma“ predavanje. Govoril bo njen predsednik, g dr Ilešič besedo o slovenski moderni. Predavanje se vrši zato ob 6. uri, da ne zamude p. n. gg. udeleženci gledališke predstave.
Občni zbor gostilničars' e zadruge za Bled in okolico se ne vrši dne 18. t. m. —
kakor je bilo prvotno določeno — marveč v sredo 27. marca popoldne ob pol 3 uri v prostorih hotela „Triglav“ na Bledu. Dnevni red ostane neizpremenjen. Ker se bodo obravnavale razne velevažne zadeve, se gostilničarji tega okraja naprošajo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
Trst-Primorje.
Tržaška perota, radi katere se je v zadnjem času porabilo toliko črnila, bo odgovarjala svrhi samo, ako bodo zmožni vsi porotniki obeh deželnih jezikov. V tem smislu smo že pisali o tržaški poroti in to bi bila edina prava rešitev tega vprašanja. Pri vsem tem se pa že sedaj postavlja del slovanske javnosti na stališče, da se mora porota razdeliti na slovenski in laški oddelek. To ni nič, ker se redkokedaj dogaja, da bi znale pri kaki razpravi vse stranke slovenski in laški, oziroma, da bi bili vsi: obtoženec, priče itd. Slovenci ali Lahi.
Slovensko izobraževalo in podporno društvo v Opatiji se razvija tako lepo v tem našem pravem slovanskem raju, da je res veselje gledati. Dosedaj igubljeni naši rojaki, zbirajo se v društvu kakor pridne čebelice in se spoznavajo med seboj, se zabavajo in čitajo pridno novice iz raznih slovanskih krajev. Posebno pa se odlikuje naš krasni spol pri čitanju knjig in naš pridni knjižničar g. R. Kuhar ima vsak dan polne roke dela z isposojevanjem knjig. Društvo napreduje res z vsakim dnevom in če bo šlo tako naprej, ni daleč čas, ko bo vstopil zadnii tu bivajoči zavedni Slovenec ali Slovenka v društvo. Društveni prostori, ki se nahajajo v Vili „Ceres* pension »Kuben" so odprti od sedaj naprej vedno skoraj celi dan a uradne ure so še do nadaljne uredbe od 5—7 ure zvečer. Društvo ima že sedaj svojega uradnika — inkasanta — v osebi gosp. Pe-člina, kateremu more vsak član plačati članarino, oziroma se pri njemu vpisati kakor
^ J Imamo zdrav želodec in nas ne tišči v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber ICa ■ krogljice z zn. Elsakrogljice. Povemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatsko-)
član društva. V kratkem se bo začelo prirejati predavanja, na kar se člane že danes opozarja.
Koncert Volosko Opatijske društvene glaz-
be. — V soboio 9. t. m. dala je naša društvena glazba za prvikrat, pod vodstvom norega kapelnika g. E. Tume, v veliki dvorani »Narodnega doma" v Voloski koncert, ki je v ''sakom oziru briljantno uspeh. Vse točke razporeda so bile precizno izvedene, kar pač dokazuje, da so od kapelnika pa do poslednjega glazbenika vsi glazbeni umetniki. Na tem koncertu, kakor sploh na vseh kar jih je dala do sedaj ta naša glazba, mogel je Priti vsaki, ki je le nekoliko muzikaličen, da smo res v tem pogledu zavidanja vredni, le žal, da se gotovi »faktorji", tega ne zavedajo. Z naše strani bi bilo pa želeti, da nam ta naša glazba priredi še več takih umetniških vžitkov za kar ji bomo gotovo hvaležni.
Kko provocira v Opatiji. Opatija je svetovno znano zdravilišče in kot tako seveda do gotove meje mednarodno. To mednarodnost pa posebno radi naglašajo naši sodržavljani Nemci, ki so prišli tu sem, med nas kot natakarji ali portirji in so si tu nekoliko opomogli. Sedaj pa, ko si domišljujejo, da so postali neodvisni gospodarji; seveda skroz našo neumnost, pa kaj radi pozabijo na mednarodnost pri sebi, a zahtevajo odločno to od domačinov. Takih gimpeljnov eden je neki .Lokey", ki neče sploh nobene druge barve poznati, kakor rudeče. rumeno, črno. Mi za danes samo zahtevamo od oblasti in to od c. k. okrajnega glavarstva, od občine in kurkomisije, da vkrenejo potrebno, oziroma storijo svojo dolžnost in naložijo temu, Lokeyu, da takoj odstrani izzivajoči transparent pred svojo hišo jt. z. „Hof-brau Etablisement“. Mi se ne bojimo teh barv ali protestiramo pa najenergičneje, da bi nas ta človek, ki živi izključno od nas in med nami še na tak način izzival: Če tnu ta barva tako ugaja, naj se lepo pobere tja od koder je prišel, kjer ga bo že minila, ob praznem želodcu volja za take neumnosti. Toliko za danes.
Tujci v Opatiji. Opatijo oziroma Volosko je obiskalo od 1. januarja do 6. marca L 1. 7058 oseb, od 3. do 6. marca jih je prišlo 695, a 9. marca je bilo v Voloski-Opatiji nastanjenih 3460 gostov.
Monte Garlo na Primorskem. V Opatiji obstoji že dolgo nekaka hazardna igralnica v kateri pustijo gosti svoj denar in se morajo vrniti domov prej, kot bi se sicer vrnili, kar je za zdravilišče velika škoda. Hazardne igre so sploh zabranjene v tem slučaju bi se pa na to moralo posebno paziti, ker pri tem močno trpi, to svetovnoznano zdravilišče, v katerega interesu je, da se gosti čem dalje zadržijo, ne pa da si takoj pri prihodu izpraznijo v igralnici žepe. Zato bomo tej za devi posvetili našo posebno pozornost, infor mirali se bomo natančno in posvetili malo v te razmere.
Dijaški štrajk na Hrvatskem. Sušaški dijaki niso prišli včeraj v šolo, ker so se odzvali pozivu iz Zagreba za splošnim dijašk m štrajkom. Okolu 400 dijakov je obšio mesto z zastavo ir pevajoč rodoljubne pesmi. Gimnazijsko ravnateljstvo je dobilo od vlade naredbo za zatvoritev šole, ki se otvori še le po velikonočnih praznikih.
Krčmar, ki je vino pil sum, je 44 letni Josip Vižintin, doma iz Oprtalja v Istri, a bivajoči v Trstu v ulici delle Sette Fontane, št. 13. Njemu je že pred letom dnij Matej Vlasič, doma tudi on iz Istre, izročil vodstvo neke svoje krčme. — Vižintin je imel svojo stalno mesečno plačo in poleg tega je dobival še toliko odstotkov od vina, ki ga je on prodal. Lanskega leta je v mesecu avgustu Vlasič napravil malo bilanco, in tedaj je konstatoval, da ima krčma, ki jo je vodil Vižintin, 400 kron primanjkljaja. — Vižintin se je na to obvezal, da poravna on ta deficit v mesečnih obrokih. Ker pa ni dal niti groša na ta račun, je Vlasič dne 8. t. m. zaprl krčmo in napravil obenem zaključno bilanco, ktere rezultat je bil, da manjka — preko onih 400 kron še drugih 700 kron denarja. Vsled tega je Vlasič vložil proti Vižintinu ovadbo in Vižintin je bil vsled te ovadbe aretovan. Na policiji je Vižintin takoj priznal,jda je vzel 1100 kron in sicer, da jih je porabil zato, — da se je mogel preživeti.
100 kron vredno (1 ?) s srebrom oko vano polico je 35 letni težak Karol Velikonja vkradel Mihaelu Plešarju, ki stanuje v Rojanu št 308. Bila sta namreč oba skupaj v neki beznici v ulici della Torretta št. 9 mi-nolo sredo ob 5. uri popoldne. Ko je Velikonja odšel iz beznice, je Plešar zapazil, da nima več police. Šel je na policijo in tam povedel, kaj mu se je pripetilo. Policija je pa predvčerajšnjim popoldne na podlagi te ovadbe aretovala Karola Velikonja, ki je povedal, da je Plešarju le za šalo vzel polico in da je isto hranil v krčmi „Ai due antichi ame-ricaniu v ulici Punta del Forno. Vzlic temu °Pi'avičenju so Velikonja pridržali v zaporu.
Vojaški begunec. — 22-letni Anton De-8rassi, doma iz Trsta, je bil predvčerajšnjim npoludne aretovan na .stanovanju svoje sestre Erneste v ulici sv. Mihaela št. 10, ker je še
meseca februarja 1.1. pobegnil od vojne mornarice, kjer je imel odslužiti svojo štiriletno vojaško dolžnost. Izročen je bil takoj vojaški patrulji, ki ga je odvedla v veliko vojašnico
Radi zločina tatvine so bili predvčeraj šnjim aretovani 19-letni težak Martin Jazbec, doma iz Komna, stanujoči v Škorklji št. 399, 28-letui Karol Mišič, doma iz Ljubljane, stanujoči v klancu sv. Fortunata št. ‘27 na Greti, 27-letni težak Marij Canarutto, doma iz Trsta, stanujoči v Kolonji št. 277 in 30-letni težak Josip Gerželj. Aretovani so pa bili zato, ker so pred par dnevi na Lloydo-vem parniku „Amphitrite“ ukradli oblek, vrednih skupaj 60 kron. Sicer vsi štirje are-tovanci tožijo, da bi bili oni izvršili to tatvino; ali vseeno policija jih je pridržala v zaporu.
Štajerska in Koroška.
Elitni koncert priredijo v veliki dvorani »Narodnega doma“ v Mariboru na Jožefovo 19. sušca 1912. visokošolci konservatorija na Dunaju gospodje A. Nerat, M. Nerat in M. Unger. Ker je program izbran in so vsi trije gospodje domačini, upamo, da bode občinstvo v Mariboru in okolici z obilim posetom tega koncerta pokazalo mladim umetnikom svoje simpatije. Začetek ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. V. VVeixl-nu.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 17. sušca se na splošno zahtevo še enkrat ponovi zgodovinska slika izza časa progatijanja kristjanov »V znamenju križa". Začetek ob 4. uri pop. je zlasti za zunanje občinstvo jako ugoden. Zunanje goste prosimo, da pravočasno naroče vstopnice, ki so v predprodaji pri g. Weixl nu, trgovcu v Zgornji gosp. ulici, da ne bo pritožb, da dobe slabe sedeže. Ob enem opozarjamo, da so vstopnice pri gosp. Weixl-nu ob nedeljah in praznikih dobivajo samo do 10. ure dopoldan, ker mora on prodajalno po 10. uri zapreti.
Dramatično društvo v Mariboru uprizori v nedeljo dne 24. sušca ob 4. uri popoldan v »Narodnem domu" v Ptuju ljudsko igro „G r a j š č a r in kmet". Ker se je v Mariboru, kjer je občinstvo glede iger že precej razvajeno, v obče naglašalo, da je bila to najlepša igra v sezoni, ni dvoma, da bode tudi v Ptuju izredno ugajala. Pri predstavi sodeluje obče znani orkester mariborskega »Glasbenega društva1, ki bode gotovo pripomogel igri do popolnega uspeha. Po predstavi ob 8. uri zvečer priredi orkester »Glasbenega društva" pri pogrnjenih mizah koncert ki je brezplačno pristopen vsem po-setnikom predstave. Upamo tedaj, da se na ta dan zbere v »Narodnem domu1 v Ptuju vse, kar narodno čuti. Vsestranskega užitka bo več kot dovolj.
Našim cenj. čitateljem.
Ker nam nekateri zunanji razprodajale!
Delo solidno.
Cene zmerne
Odlikovana čevljarnica
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih kož =
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta, potrebščin za sedlarje.
0000000000000000
SUKNA
in modno blago za gospode in gospe prjporoča izvozna hiša
Prekop Skorkovsky in sin
v HunipoluUj Češka. Vzorci na Zahtevo franho. — Zelo znieme cene. — dVa željo d<*Jam tukaj izgotovljati gosposke obleke.
ZEFIRE
»Jutra" že kar po dva meseca niso poslali obračuna, jim bomo z 20. dnevom t. ro. usta-vili pošiljanje lista. Naše cenj. čitatelje, ki kupu j ejo posamezne št. prosimo, da se v lem slučaju na list naročijo.
Mali oglasi.
Dve mladi gospodični Sl K-
špondirati z 2 mladima inteligentnima gospodoma. Prva pod šifro »Nina", druga pod , Sandi" poste restante Ljublj na.
Krojaški stroj
Diplomirani učitelj ,'S0»hTS
mačkom jeziku traži mjesto kao kučni učitelj ili ka-kovu sličnu službu. Potražbe na upravu »Jutra" v Trstu.
P* m riti a a Prav ma*° vabljen gromofon naj-A 1 UU.di otJ boljše vrsta znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo »Jutra" v Trst.
Lepo meblovano £m°,Tp$5Š?~ »t
s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanski cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno,
Fotograf A. Jerkič
Gorica Gosposka ul. 7. U . etniški izdelki, Btalne cene.
ključavničarska pomočnikasprej-spretna mi takoj Ivan Triiler na Bledu.
Prnrlotn dobrega domačega sur. masla 10—15 X 1 UClctlil jjg na teden, cena je 2 K 60 vin., 'v uireh, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu.
Prfkfln ?tr5ški voz^ek> beli jedna omara I I UU.di ot/ in drugo. Slomškova ul. 12, parter desno.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Tomaž Zadnik
trgovec i n na o s a r
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
Josip Skubich
ima na razpolago volilio iztooro obuval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik
Moški čevlji .........od K 12 do Iv SI
ženski nizki............  „	9	» »
„	visoki...„ „ 1 ‘3	„	„ 24
otroški čevlji	od	št.	20	do	25, K	3.SO do K	4.50
„	„	»	r	26	»	22, „	5.50 „	0,50
„	„	»	»	29	„	34, „	O. ,, ,,	0.50
TJ var ^ vfr ^
Augustin H o Iti
ul. Siadion 35
prodaia vsakovrstne ure in srebrne in «double» verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki TRST - Corso štev. 30 - TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.
000000000000:000
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerk - Trst
Via Acquedotto št. 15. — Podruž.: Via Miramar št. II
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih blškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat ln vse predmete za peči. Najtinejša moka iz najboljših mlinov po najnlži ceni. Fina lnozemnn vina iu lik«rl v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaščicese izdeluje igieničkim električnim strojem.
S><3S»<BS><3&<3E><3£><3£X3£><3E><3S><3£X3;><3£><3<3E> 3i><3iX$><3S><3SX3&3S><5l* S>
Restavracija »ADBORA”
Via Gl. Carducci 13.
Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mesece v gledališču Apollo v Rimu
prvi oiganslil srtoslsLO-ogrslti zbor
• -HOHGARM C-
pod vodstvom ravnatelja Štefana Krema.
Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke.
Narodni ples »CZARDAS" v kostumih.
O®
Vsaki večer konoert od 7—12 ure ponoči.
Vstop prost.
Toči se izvrstno pivo G o e s s, od danes naprej bavarsko pivo B o o k,
Goessalvatop.
Za obilni obisk se priporoča prav toplo
Gl. DomineB, restavrater.
V
m
v
Banka
hranilni«
Piazza Ponterosšo 2
hranilnic
b Podružnica v Trstu
3
ca
_^c
»so
Obrestuje vloge:
Obrestuje vloge:
/i !| °l ./ŠJI °l Š4 51 01
|4 |0	|2	|0	|4	|o
povraono obrestovanje
na knjižice ©© na računu in fixne uloge	premijne	vloge
4r
8 0
Vse bančne transakcije.
Uradne ure od 9-12, 2-5.
Pante doella Fabbra 2.
Via Poate nuove 5.
Prepričajte se obiščete velike zaloge
MARIA SALARINI
Ponte della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,,AUa eitta di Londra“ Bogata izbera,
obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Paltd, Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili
Sukna domača in tuja.
Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in natančen
, i	..- Cene brez konkurence.	—	.
Računski zaključek »Ljubljanske kreditne banke" h 31. decembru 1911.
CISTA BILANCA.
Aktiva,	k	31.	deoembru	1911,	Pasiva.
•		K r	one				K r	one	
1.	Blagajna	 2.	Valute		6,72*2.795 43.642	66 25	185.250 54.218	69 81	1. Del. glav.: 12.500 del. (& 400 K, kup. 1911) 7500 del. (& 400 K, s kuponom zal. 1912	5.000.000 3.000.000	—	8,000.000	
3. Menice in devize				6,766.437	91	2.	Reservni zaklad	 3.	Pokojninski zaklad 		650.691 89.406	33 05	740.097	38
4.	Predujmi na vrednostne papirje . . . 5.	Vrednostni papirji 	 6.	Dolžniki : a) denarni zavodi .... b)	pokritje v vrednostnih papir- jih, hipotekah, blagu itd. c)	transito račune podružnic . d)	ostali dolžniki ....	1,319.726 8,787.389 3,423.893 1,750.892	08 66 78	2,807.766 1,791.316	29 84	4. Vloge : a) na knjižice 	 b) na tekoči račun		7,782.386 5,470.503	55 38	13,252.889	93
			15,281.901	52	5.	Upniki (inkl. transito stavk podružnic per K 3,365.929-—) 	 Transito obresti 	 6.	Nevzdignena dividenda	 7.	Dobiček: a) prenos iz leta 1910 . . 8.	b) dobiček za leto 1911 . .	50.290 433.950	15 13	5,612.183 93.677 566	34 63
7.	Inventar	 8.	Realitete				108.928 1,187.833	66 84				484.240	28
	T		28,183.654	56	▼			28,183.654	56
RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA.
Izdatki.	k	31.	deoembru	1911.	Prejemki.
		K r	one			K r (		) n e	
1.	Obresti reeskomptne in transitne . . . 2.	Obresti vlog na knjižice 	 3.	Obresti vlog na tekoči račun . . . .	486.898 323.331 622.477	26 07 10	1,432.706	43	1.	Obresti vrednostnih papirjev .... 2.	Obresti menic .... t ... . 3.	Obresti predujmov in tekočih računov .	83.396 963.208 896.597	33 66 49	1,943.202	48
4.	Upravni stroški 	 5.	Plače in stanarine 	 6.	Davki in pristojbine				94.618 206.860 109.770	75 33 28	4.	Iznos bančnih poslov	 5.	Iznos realitet 	 6.	Prenos dobička iz leta 1910 . . . .			316.220 29.710 50.290	71 43 15
7.	Odpis inventarja 	 8.	Čisti dobiček za leto 1911 inkl. prenos iz leta 1910				11.227 484.240	70 28					
			2,339.423	77				2.339.423	77
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: Ubald pl. Trnk6czy 1. r., predsednik. Fran Crobath, 1. r., Vit Hrdina L r., Robert Kollmann 1. r., Ivan Mejač 1. r., Slani.					V Ljubljani, dne 31. decembra 1911. Ladislav PečAnke 1. r. Alojzij Tyka£ 1. r. ravnatelja.				
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
p. z. x n. z.
QO obrestuje hranilne vloge po
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^
v Ljubljani
brez vsakršnega odbitka.
ifc ^	Rezervni	zaklad: K 1 000.
ALOJZIJ POVH
slovenski urar
Trst — Vi* del RIto 2«.
Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji to nizki ceni.
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 6 vinarjev
naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Plazza della Borna lO Centrala t Ljubljani — Podružnica t Gorici, Celoten, Sarajevu Splita In Celju.
Delnifika glavnica K. 8,000.000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.
obrestuje za sedaj s čistimi 41
Prodaja Srečke na majhne mesečna obroke.
Vloge na knjižice
a°|o
Spomlabni Soyhtmd
za dauie in deklice so o ogromni izberi o oseh najnooejšili barvah, kroju ii\ vzbujajočega ehiea po priznano nizkih eenah.
Velika zaloga i\arejeniti oblek, za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice.
cHnglešl^o skladišče oblek
(9. Jdernatooič.
Ljubljana Mestni trg št. 5.