tJTj trikrat na teden, in sicer f torek, 5i '" . -u i. nri nnnoldnB ter stolno no t 0b 4. uri popoldne ter stane po p o S' j]i v Gorici na dom poiiljana: rse teto ........15 K ..........tO » V Gorici, v četrtek dne 25. julija 1907. Tečaj XXXVII. r.vJne Številko strnejo 10 vku« ^ ^ :.*•../ ' SOČA" >ma naslednje izrsdntt 'pritoge: Oft"!nso-n ,['; „Kaitpot po GoriSkem in Gradišžanskem" in CdiBot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dva- rz j„i. ,,Y0»! red železnic, parnikov in poštni! r, {lr niefino prilogo „Slovenski Tehnik". Kirticnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ." * 1. nadbtr. v »Goriški Tiskarni« A.' GabfšSek ^tila brei doposlanenaroCnlne se ne oziramo. sslasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah če ,*.. i-lrat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka *T'Večkrat po dogodbi. Večje drle po prostora. — »vrinit1 iti sp^i v nredniškem dalu 30 v vrsta. Za * 'j in vsrfbino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. nadih Z urednikom je mogoča govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Haročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravništvo. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnali,: Schwarz v šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban nu tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, L Hovafisk. v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi w trgu iella Caserma. Odgovorni urednik fei izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«Ufon it. 83. - »Gor. Ttakarna« A. Gabtžček (odgov. J. FabSič) tiska in zal. Mililo lili Državni poslanec Masarvk je ime-sovai v poslanski zbornici 20 t. m. ^jo krščanstvo, o katerem se vedno Eirori, gostilniško krščanstvo, ki nima »rero prav nobene zveze. Prav je povedal! To je res — f;itilniško je tisto krščanstvo in nič irsgega. Klerikalci imajo na jeziku krščan-00 vedno takrat, kadar ni potreba; v nemarnem imenujejo krščanstvo, cravljajo ga v zvezo s svojimi zločini, ti tam, kjer je treba pokazati krščan-kjer treba izvršiti krščanski čin, sa pokažejo vso svojo grdo, zločinsko ljt. Krščanstvo imajo na jeziku pri jedem litru v gostilni ali v farovžu, na Ltnem koncu. 1 °Drnil se je na Grimanda s pogledom, v katerem Lr Se čitati 08*anek slabe volje od prejšnjega ve-^a; toda ker je že naprej čutil zadoščenje za uspeh, L «i mogel izostati po tej novi iznajdbi, se ni dalje 8aPftioda ko je zavozljal nit na jednem koncu ter Ba t ^di na drugem koncu zanjko, ko je pogledal le obl°Žnik' k*Gr so hm rak!» ter lzbral "aJlePSega» se bilo rni'1, da bi Poiskal svoje steklo. Toda steklo je — Kdo mi je vzel steklo ? vpraša princ ter skrči obrvi. Grimand pojasni z znamenjem, da jo on to storil. — Kaj! že zopet ti? in zakaj si ga vzel? — Da, vpraša La Ramče, zakaj ste vzeli Nj. Visokosti steklo? Grimand, ki je držal košček v roki, ga je potipal s prstom ter rekel: — Reže. — Da, saj res, Monseigneur, pravi La Ramče. Ah, vraga! kakega izvrstnega dečka smo dobili z Grimandom! — Gospodine Grimand, pravi princ, v vašem interesu vas prosim, glejte, da ne pridete v bližino moje roke. Grimand se je poklonil ter se stisnil v kot. — Tiho, tiho, Monseigneur, pravi La Ramče; dajte mi svoje vislice sem, prirezal jih bom jaz s svojim nožem. — Vi? pravi vojvoda smeje. ~- Da, jaz, saj ste želeli to, ne? — Gotovo, odvrne vojvoda; sij res, dragi La Ramee, vi mi pomagajte, bo stvar tem lepša. La Ramee, ki ni razumel vojvodovega vzklika, je prav spretno ošpičil spodnji konec visličnega droga. — Takol pravi vojvoda; sedaj mi pa zvrtajte v tla majhno luknjo, dočim poiščem jas pacijenta. La Ram6e je pokleknil z jedno nogo na tla ter zvrtal luknjo. Med tem pa je obesil vojvoda raka na nit. Potem je postavil vislice »redi sobe ter ae začel na ves glas smejati. Tudi La Ramee se je prav od srca smejal, ne da bi natančno vedel, zakaj, in stražniki bo spremljali kakor v zboru ta smeh. Samo Grimand se ni smejal. Približal se je La Ramee-ju, pokazal na tla re!ca, ki se je krožil na niti, ter rekel: — Kardinal! — Ki sta ga obesila Nj, Visokost vojvoda Beaufort, pravi princ ter se še glasneje zasmeja, in mojster Jakob Krizostom La Ramče, kraljevi častnik. La Ramče je ves prestrašen zavpil, planil proti vislicam, jih izruval iz tal, jih besno razdrobil na kosce ter vrgel kosce skozi okno. Hotel je storiti tudi z rakom isto, tako je bil zmeden, toda Grin.u i mu ga je vzei iz roke. — Dober, se da pojesti, je rekel ter vtaknil raka v žep. To pot Je imel vojvoda tako dopadajenje nad tem prizorom, da je skoro odpustil Grimandu vlogo^ ki jo je ta igral. Toda ko je tekom dneva premišljeval 0 namenu, ki ga je imel njegov stražnik ter se mu je ta namen vendarle zdel žsteb, je čutil, kako mu znatno narašča sovraštvo do njega. Toda dogodek z rakom je vzbudil na veliko žalost La Ramee-jevo v stolpu in celo zunaj njega mnogo govorjenja. Ohavignv, ki je v dnu srca črti! kardinala, je povedal dogodbico dvema ali trem dobro mislečim prijateljem, ki so jo v trenutku raznesli po celem stolpu. To je pripravilo Beaufortu nekaj prav prijetnih dni. 1 (Dalje pride.) Toda Berbuč je postal klerikalni bacek ter je pustil občinarje na cedilu, potem ko jih je privedel y blato. Župniku pa se je na vse mogoče načine laskal, seveda na račun obči-narjev, dokler se mu ni popolnoma priliznil. Pa vemo že dobro, kje Berbuča čevelj žuli. Ako se njegovemu bratu deželni stolec zvrne, kar se najbrže kmalu zgodi, kdo ve, kje bo Se selški Berbuč pred smrtjo ? Toda naj bo on, kjer hoče, nam ni prav nič mari za take može; samo naj pusti naše ljudi popolnoma na miru! Pa naj svoje mleko sam popije! Domače in razne novice. _____ Imanoianja.._•=Višji okrajni zdravnik dr. Ludvik Berger v Gorici je imenovan deželnim zdravstvenim nadzornikom za Primorsko. Okrajni zdravnik dr. Gvido vit. Beden v Trstu je Imenovan višjim okrajnim zdravnikom. Računski praktikant pri gozdarskem uradu L Fr. pl. Ziernfeld je imenovan računskim asistentom. KnilICl — pozor! — Suša vam je vzela pridelke. Marsikoga doleti hude posledice. — Potrebovali boste mnogo sena, ki ga boste dovažali iz drugih avstrijskih dežel. — Vaš poslanec g. Št rekel j je podal v državnem zboru predloge za podpore in predlog, d a železnice znižajo vozarino za vse seno, ki se bo uvažalo na Kras. — Predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke je bil tudi v železniškem mi-nisterstvu in pri glavnem ravnateljstvu južne železnice ter se dogovoril o načinu, kako se bo to seno uvažalo na Kras. — Prihodnje dni bo na Krasu g. poslanec Štrekelj ter se dogovori po raznih občinah o vseh podrobnostih, ki so potrebne. Torej na delo t Smrtni kosa, — V Gradcu je umrl zadet od kapi višji namestništveni komisar iz Trsta dr. Lippert. Bil je jako dober, ljubezniv uradnik. V Bovcu je umrl star 31 let c. kr. davčni kontrolor g. Josip Mrak. V Tolminu je umrl zlatomašnik Karol P ene in, star 89 let. V Šempolaju je umrl sin tamkajšnjega župana, g. Alojzij Ko srnina. Pokojnik je bil v najlepši možki dobi 37 let. P. v m.! Prensščen bo baje v kratkem dvorni svetnik grof Attems, voditelj tukajšnjega okrajnega glavarstva, v Trst k namestništvn, kjer prevzame naučni referat po grofu Marenziju, ki je šel v pokoj. — Na mesto grofa At-temsa pride baje v Gorico okrajni glavar iz Prlja Bllip baron Beinlein. Več goriških slovenskih obrtnlko! In trpcev priredi v nedeljo zjutraj izlet na Trnovo, Krnico, Dol.-Otlico in Ajdovščino. Odhod v soboto 27. t. m. o polnoči. Zbirališče v gostilni pri „KrancuB in v kavarni „Central" Isti dan priredi izlet tudi »Tržaško planinsko društvo". Ljubiteljem narave se nudi ugodna prilika in lepa zabava, da se razveseli na prostem in si ogledajo naše krasne planine. Matura aa koprske* učiteljišču. — Letos je bilo na tem učiteljišča 52 maturantov (med temi 1 privatist.) Slovencev je bilo 22, Hrvatov 6 in Italijanov [24. Izmed 22 Slovencev je prestalo maturo z dobrim uspehom 12 kandidatov, 2 sta odstopila pred maturo, i je reprobiran na 1 leto, 7 pa na dva meseca. Zrelostni izpit so napravili z dobrim uspehom sledeči gg.: Bensa Andrej iz Pevme, F i s gl Kari iz Pevme, F u r 1 a n Albin iz Svinjega (Vipavsko), Gabrijelčič Franc iz Plavij, Hude Karel iz Mirne Peči (Kranjsko), I v a n č i č Josip iz Kobarida, L a-sič Jožef iz Bukovice, Matelič Ivan iz Kobarida, Miki a v ie Albin iz Kobarida, Podgornik Franc iz Čepovana, Sancin Franc iz ŠVidnja (Trst), Tuš ar Anton iz Prvačine. Hrvatov je napravilo 5 z dobrim uspehom, 1 repr. na dva meseca. Od Italijanov je i-pravilo zrelostni izpit 14 kandidatov, 2 sta reprobirana na 1 leto, 7 na dva meseca; pri-vati?' '. > odstopil. * ilniflČDI %\m. — Carinski revidenti Mihael Kersovani, Julij Qswald, Sigmund Batzer in Jakob Fontana so imenovani carinskimi nadzorniki v področju finančnega ravnateljstva v Trstu. Pravi kltollikt VlSSlfca je bila v nedeljo v Dornbergu. Tako se že dolgo ni preklinjalo v Dornbergu, kakor na dan ob »kato- liški" veselici. Preklinjali so celo vpričo nekega duhovnika, dobro vedoč, da jim ne poreče nič, ker zadostuje, da so ,,dobri kristjani", pa če še tako preklinjajo. Če naprednjak za-kolne, pojde v pekel; če se klerikalec še tako priduša, nima niti greha, ker je ndober kristjan". Lovili so nekega kmeta ven pa kričali: sakramenska duša, oštja M.... itd. Neki reditelj je imel debelo palico. So že vedeli, da pridejo na veselico taki klerikalni podivjanci, za katere je edini pravi lek palica. Dva reditelja, izmed katerih je bil jeden pijan kot kanon, sta se stepla ter držala za vrat. Nekega mladeniča so prijeli za vrat, dasi je odločno trdil, da je plačal vstopnino. Prav »katoliško* je bilo torej v Dornbergu! Društvo „Zarja" iz Trsta se ni počutilo dobro v klerikalni družbi; istotako ne tambu-raši iz Podgore. Zato so kmalu zapustili klerikalno družbo ter šli v drugo gostilno, kjer so se lepo zabavili med seboj. Na klerikalne „ veselice" ne pojdejo več. Klerikalni malice v Dornbergu v nedeljo so se udeležili tudi slavni mirenski oštjarji in pašaretarji. Vozove so pustili v Prvačini, ker je radi poprave mostu onemogočen prehod. Proti polnoči, ko so bili že vsega siti, vračali so se v Prvačino, rjoveč kot zverine, a to je bilo spojeno še ž njim običajnimi kletvicami: oštja, porco d., itd. kam graš? Pri-šedši do gostilne g. Mozetiča, našli so gospodarja še na nogah; ta je uljudno od njih zahteval 2 K in nekaj vinarjev za oskrbo konj. Na to pristopi k njemu malo človeče in se mu protivi in postavlja; sedaj ga drugi obkolijo tako, da je bil revež v nevarnosti. Posrečilo se mu je vmakniti se v hišo. Ne vemo, kako bi se godilo oštjarjem, ako bi se alarmiralo prvaške fante. To je skrajno nesramno od teh oštjarjev, da napadajo v tuji občini ljudi, ki vprašajo le po svojem. S tako oliko hodijo po svetu. Nesramneži^so jo končno odkurili, ne da bi plačali. Prepovedujemo si sploh vsak pohod kakšne klerikalne bande v Prvačino; takih ne maramo, ker s tem se skruni lice narodne in napredne Prvačine. Oštjarji naj gredo kazat svojo oliko kam drugam. PrvaČkovec. Telovadno društvo »Solkanski Sokol" v Solkanu napravi v nedeljo dne 28. t. m. peš-izlet: Solkan, Trnovo, Lokve, čepovan. Odhod točno ob 4 V, zjutraj izpred telovadnice. Teloradno društvo »Solkanski Sokol" v Solkanu je sprejelo od matere pok. br. Antona Ba-šina volilo v znesku K 40, za kar se najtop-leje zahvaljuje. »Kmečke zveze" In „kmetska stranka". — Klerikalci zabavljajo „kmetski stranki", kar le morejo. Ali to jih nič ne ovira, da ne bi zlorabljali imena »kmetske stranke" v svoje namene, kjer jim tako kaže. — Prav pridno lažejo kmetom, da gre za kmetsko stranko, na shodu se izcimi pa „kmečka zveza", to je „zveza kmetov s farovškhn jarmenom". — Kmetje se počasi že naveličajo grdega farbanja klerikalcev; potem jih naženejo, kakor že zdavnaj zaslužijo. KffiOtSkl Mi V KO]Skem. — V nedeljo so sklicali agrarci shod v Kojskc. Shoda se je udeležil tudi dr. Dermastia. Sicer je bil ta prvotno določen za slavnostnega govornika pri veselici „Slov. čitalnice" v Dornbergu; ker pa Brici Kremžarja ie preveč poznajo izza njegovega potovanja s takratnim kandidatom Fonom, se je stvar tako rešila, da je bil dr. Dermastia »zadržan" za Dornberg, Kremžar pa za Kojsko. Na tem kmetskem shodu v Kojskem je govoril tudi nkmet" dr. Dermastia. In zakaj tudi ne bi bil govoril ? Učen je, zmožen je, zgovoren tudi, torej je govoril. Dolgo časa se je sukal kakor mačka okrog vrele kaše, V velikih ovinkih je slikal kmeta in njegove vzdihe, pošegetal malce dr. Frankota in druge voditelje agrarne stranke in ko se je kaša tekom njegovega velikega uvoda ohladila, spravil se je nanjo in kaša je bila — klerikalna „Kmetska zveza". Dobro mu je teknila in kar vidno se je redil govornik, ko je povzdigoval ^Kmetsko zveze". Rekel je — tako piše »Gorica* — da bode kmet v „Kmetskih zvezah" sam odločeval o svoji osodi, da bode sam določeval svoje poslance, s tem je pa priznal, da dosedaj kmet ni sam določeval svojih, poslancev, ampak farovži. Vran in Mermolja sta povedala jasno in glasno, da stoje »Kmetske zveze" pod duhovniško krinko. Na to so zaupili klerikalci „To sfca prikrita liberalca!" Klerikalci so dobro čutili to resnico in ker vedo, da le liberalci govore resnico, so po tem spoznali, da morata biti Vran in Mermolja edino le libe- ralca. Goričin poročevalec je najbrže slabo razumel svoje ljudi, kateri so najbrže rekli: to sta odkrita (odkritosrčna) liberalca, toda ker mu je bolj „pašalo", je napravil iz odkritih liberalcev prikrite, v svesti si, da je napravil s tem delo usmiljenja, ki pravi: nage oblačiti. Večerino pa vabi poročevalec z zares sirenskimi glasovi v svoj tabor. Iz teh glasov se prav duha med, sladkor in tržaške fige, toda kdor tega le preveč dobi, tega trebuh boli. — »Špljon ali Škrekon". — Iz Brd nam poročajo : Pri Pavlinu v Oslavju so sedeli možje pri časi vina in se pogovarjali o tem in onem. Med drugim je nanesel pogovor tudi na duhovnike. Pevmski kurat, ki se je tam okrog izprehajal, je slišal besedico: duhovnik, prišel naglo k družbi in vprašal po svoji navadi osorno: „Kaj imate Vi z duhovniki?" Odgovor je dobil: „Z duhovniki nimamo nič! O, nič, niči..." Ker se je nune le še vrtil po oštariji, reče nekdo: »Kdor pride v krčmo in si ne naroči nobene pijače, je ali Špijon ali škrokon (šeškar)!" — G. nune je blagovolil na to odkuriti. Pridiga O Živinoreji. — »Prismojenec« je priobčil danes celo pridigo o živinoreji. V tej pridigi kaže, da ne ve revček nič o živinoreji ter da vprašanje, kako odpomoči draginji mesa, izkorišča le v politične namene. Go-bezda o draginji, katero treba odpraviti, vmes pa, ker hoče kmeta za norca imeti, pripoveduje, da treba varovati koristi kmeta; Bog varuj, še se odpro srbske meje uvozu živine v Avstrijo! Kar se tiče cene živine, ni pri nas poskočila cena niti za vinar radi tega, ker se je srbska meja zaprla; cene živine rastejo, ker je Še . za domači konsum premalo živine. Našemu majhnemu kmetu, ki je skoro bolj delavec kot pa pravi kmet, je vse eno, ali je srbska meja odprta ali zaprta; ni pa vse jedno to graščakom, ki se delajo agrarce ter slepijo kmete, da so njihove koristi splošno kmetske. — Skrajno barabskoje zaletavanje „ Prismojenčevo" v poslanca Štreklja, ali to seveda mora biti, ker jih jezi, da se je Štrekelj tako lepo potegnil za Kra-ševce in Vipavce glede toče in suše — Fon pa še črhnil ni za trpeče svoje volilce. — „Prismojenec" hvali na vse pretege „kato-liške" svoje poslance, kako bodo delali za kmeta, ali vspešno bodo mogli delati, tako pravi, če zmagajo tudi pri volitvah v deželni zbor. A tako! Torej vprašanje o draginji mesa in pa »katoliška" korajža, kako varovati koristi kmeta, bosta počivali do deželno-zborskih volitev pri naših klerikalcih! — Ali ne vidi iz tega vsak kmet, kako ga imajo za norca v „Prismojencu"? Osebna vest. — Pod tem naslovom jp prinesla predzadnja „Gorica" vest, da je šel deželni poslanec 5. g. Blaž Grča v Toplice na Dolenjsko, da se nekoliko tdpočije. Je pa tudi res počitka vreden. Državnozborske volitve, pri katerih se ni imelo opraviti samo z naprednjaki, pri katerih je nastopila brez dovoljenja knezoškofijskega ordinarijata agrarna stranka, nadalje ustanovljenje Kmetskih zvez, kar zaporedoma dva občna zbora društva »Sloge", to ni kar si bodi. Tudi najkrep-kejši Človek se utrudi, počivati mora, posebno ker mora zbirati novih močij za de-želnozborske volitve, pri katerih bo zopet vera in sicer sedaj deželna vera v nevarnosti, časi so dandanes hudi in zahtevajo hudih borb s framazoni, socijalisti, „liberalci". Truden, izmučen človek podleže v tej politični borbi za vero proti namišljenim sovražnikom. Pu-(li)-tika, altroehe pu-tika! Denar Je Izvabil neki železniški uslužbenec. Jos. Makovec iz Trsta neki tukajšnji laški mladenki, in sicer skupno okoli 600 K. Pravijo, da jej je obljubljal zakon. Ko je pa šla mladenka za njim v Trst, se je prepričala, da je poročen. — Kako je pravzaprav s tem denarjem in vsa reč z dekletom, pokaže razprava. Kobilice SOlke so se pojavile v veliki množini po Krasu. Pomikajo se od Pliskovice proti Škrbini in zrejo, kar dobijo. Okoli Pliskovice in Gabrovice so napravile baje mnogo škode in sicer ne samo po travnikih, ampak tudi po drevju. »Slovenec" In Učenjaki. — Sobotni »Slovenec" govori o Haeckelu, Lombroso iu Gor-kiju Kakor o ljudeh, katerih znanstveni blišč je že tako otemnel in proti katerim so resni znanstveniki že povzdignili svoj glas. (Pa ja ne g. Gostinčar! ?) Seveda ako bi spisal Hae-ckel »Lurakc pnstirico", Lombroso „Sv. Ge« novefo", Gorkij pa par obskuraih fctektivj prof J romanov, s katerimi bi polnil »Sloveu dale pod črto in s katerimi razburja ]L ^1 ljudstvo po Gorenjskem, Dolenjskem • ° < tranjskem, potem bi postali prvi učenjak ^ tovnoznani znanstveniki in Se celo Goat^J bi jih priznaval. mfa| »Kmečka zvezi" za kanalski okraj. - Kl j so nunci nekaj ljudij v Kanal k Uiagj J jim tam razlagali »kmečko zvezo". Govoril J tudi nadučitelj Bustja, katerega imajo v k M pasu v tako dobrem spominu. Pravijo a. -Rustja govoril šaljivo. No, to se prasvi. le norca je imel kmete, kakor jih imajo klerikalci s temi „kmečkimi zvezami", v'J je klerikalcem deveta briga, kadar treba ta storiti zanj; poznajo ga le takrat, kadar treS polniti klerikalno malho. Napisali so v r gram kmečke zveze marsikaj, kar veseli krueu ali kaj pomaga, ko ostane vse le na papirji Klerikalci še niso storili nič za kmeta ne J deželnem in ne v državnem zboru; dr. (jrfJ gorčic je glasoval celo proti kmetom, J je šlo za odpis davkov. Kaj naj torej km« pričakujejo od takih ljudij ? I Udeležba ni bila kdo vd kako veli J Klerikalci to čutijo, zato pa se sami bijejo ^ zobeh: v ,,Slovencu" pripovedujejo, da jetj;J udeležnikov 400—500, v »Gorici" ptt jih ^3 biti nekaj več, tam so jih našteli nad i;i,qJ Moralo je biti torej k večjemu kakih •>*/] ljudij. Na te shode hodi dr. Brecelj, tLsti, i se je potegoval za Plahajnarja, vladnega kaj didata, proti kmetskemu kandidatJ Streklju. Takrat je hotel smešiti Štreklja, J daj pa razlaga, da bodo kmetje volili kmetij kandidate. Kdo mu more kaj verjeti! Nevaren HemSC. -— Neki nevaren človekj je hodil okoli po Gorici ter beračil. IVKel j tudi na stanovanje g. dr. Casapieeola, m čelnika tukajšnje policije. G. dr. (.'usapiccol mu je postregel. Tujec je zahteval potem od] njega denarja ter ga vprašal, kako bi prifc domov. Svetoval mu je, naj se javi na policiji] ter mu povedal, kdo je. Nato je skočil a nemški mladenič pokoncu ter bežal. Dr. Ca; piecola ga je hotel vstavljati, pa je bilo prenevarno. Kmalu na to so ujeli onega Nemca bizu Št. Petra. Piše se Maksimilijan Mrk Saksonske. Ne vozite prehitro, kolesarji! — Uw.m kolesarji se kar ne morejo odvaditi, da ?, bi vozili po mestnih ulicah tako hitro, kakor zunaj na prosti cesti. Zato se vedno kaj pripeti. Tako je v nagli vožnji poškodoval neki Ivan Bitežnik gospo Rističevo in njeno deklico pri Sv. Antonu v Gorici; radi tega je bil obsojen na 4 dni zapora. KO I« kOSlI travo, se je nevarno ranil Mihi Gomišček iz KojšČanske županije. Pripeljali so ga v Gorico k usmiljenim bratom. Velik požar. — V Medeji v Furlaniji ;< nastal v hiši št. 79., last Ivana Menana, -t. m. po noči ob 1. uri požar. Pri pošlo:.." so hlevi in kovačnica. Škode je okoli 40.000 K Prebivalci te hiše so si le s težavo reiu življenje. Sramežljiva »Gorica". — iz mesta: ,g* rica" od sobote je bila vsa iz sebe radi su\ ki so kazale borilca z bikom. Ti ljudje takimi »novicami" opozarjajo mladino, dan»I išče na slikah kaj izpodtakljivega. — Bij« ima „Gorica" piko sedaj tudi na bika. Ce& kedaj nastopi, bo moral nastopiti v hto&» ali pa vsaj tako „oborožen", kakor ga t »oborožil" nemški moralist v zadnjem „Sis plicissimus-"u. Preveč SO kričali po noči brata »lonca* Ed. Čufarin in Josip Marinčič v ulici «F kapelo". Kričanje in razsajanje je bilo trt* veliko, da so vsi kaznovani, in sicer 2 n»i} ur, eden na 3, eden na 4 dni zapora. Po nesreči Je vtaknil levo rok) v vrte« * j stroj 20-letni Ivan Bregant v papirnici v l* , gori. Poškodovan je močno. Zdravijo ga f usmiljenih bratih v Gorici. SrebOtOVe tatvine. — Pred kratkim so«*; tirali Martina Srebota. Srajce, katero je «^ na sebi, in čevlje, v katere je bil obut, * last Al. Vižina z Ajševice,- kateremu je ^ ukradeno 3 pare čevljev, 3 srajce, obb*-, par hlač. Hlače, katere je nosil Srebot času aretiranja, so last Jos. Semoliča, iato^1 žepna ruta. Baje je ta Srebot v zvezi^ w s tatvino v Opatjemselu, storjeno A. P<"^ potem s tatvino na Ajševici pri Jos. Ku8» itd. — Lepo vest ima Martin Srebot. -^ Društvo Jpavi" V MIHIH priredi d»e -'•' t. m. javen ples. Ukraden blcikSl]. — Izpred gostilne v hiši a na Tržaški cesti je ukradel neznan tat dvierajšnjim j^ nDurkopp Diaua", vredno L) K. Bicikelj je last g. Jeraaa, kantinerja v ^ilerijski vojašnici. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.. Obrtni niililleulni šoli V Mirnu je zagotov-' Ijena. V smislu šolskega pravilnika § 4. se je „oval oskrbovalni odsek kakor sledi: pred-* ^uik Ivau Scalettari, župan v Mirnu; pod-iredsednik Ivan Berbuč, deželni odbornik v Gorici; blagajnik Franc Šandrin,' pfe&ššdnilT lojnega šolskega sveta v Mirnu; zastopnik opcijske in obrtnijske zbornice Anton Bisiach, iboruični tajnik v Gorici; zastopnik c. kr. okraj. Sol. sveta Franc Finsger, c. kr. okrajni tulski nadzornik v Gorici in voditelj obrtne asdaljevalne šole Alojzij Urbanfcič, nadučitelj r Mirnu. — Šola se otvori s 1. oktobrom 1.1. Vzdržujejo jo država, dežela, kup&jska in obrtaijska zbornica, c. kr. okrajni šolski svet , Gorici in občina. Učne prostore je preskrbe 1 eVr. okrajni šolski svet v novem in lepem 0em poslopju, Pričakujemo, da bode ta #jj v prospeh cvetoče čevljarske, strojarske jakamnarake obrti v Mirnu. Važno Zl BMuiBiČirli. — Najvišje sodišče je razsodilo, da gostilničarji, kavarnarji in ličarji niso dolžni povrniti gostom škode, iko izgine vMokalu obleka. Obešala so namenjena ugodnosti gostov, a gostilničarji niso dolžni, da jamčijo za stvari, ki jih obesijo gostje na obešala. Višja obrtna šoli za krojače. - Krojaška »druga na Dunaju je na svojem zadnjem občnem zboru 15. t. m. sklenila v proslavo Šest-desetletnice vladanja našega cesarja ustanoviti o» Dunaju višjo obrtno šolo za krojače, za fetero je takoj darovala 30.000 K podpore. IzoiZBl tri I Birici. - V torek je bilo na ktozueiu trgu 150 kvintaJov krompirja po ; K; 20 kvintalov ostročjega fižola po 20 K ; i id kvintalov hrušk po 44 K; drugega malo. Kakor se vidi, se krompir drži redno ct-iie 7 K. Včeraj je bilo na trgu 120 kvintalov krompirju po 7 K; drugega malo. Med došlimi vlogami se nahaja predlog glede poslovnega jezika zbornice, ki so ga podpisali posl. Silvester, Chiari, Funke, Gross, Pacher, Peschka, Steimvender, Waldner in Wolf. Predlog se glasi: V § 55 poslovnega reda je vložiti stavek: Poslovni jezik je Razgled po svetu. BlUlfll ibOf, Pri končni volitvi predsedstva je bil dr. Weisskirchner s 315 od 333 oddanih glasov izvoljen predsednikom, dr. Weisskirchner se je zahyalil za izvolitev ter je prosil za izdatno podporo od strani zborne. — Pri volitvi obeh podpredsednikov je prvi podpredsednik dr. Začek dobil od 248 veljavno oddanih glasov 244, drugi podpredsednik dr. Starzvnski od 214 veljavnih glasov i 12. Pri volitvi Starzvnskega je bilo oddanih skupno 336 glasov. Ko sta se oba podpredsednika zahvalila, je zbornica izvolila nekoliko nadomestnih čie-iov v peticijski odsek. Nato je razpravljala *.?edlogoT s katero odobri Avstrija 3 odstotkov carinsko povišanje Turčije. V debato je josegel tudi posl. Bedlich, ki je naglaSal, da i ^atra vspehe Avstrije in'Rusije v Macedoniji j *&kor nepovoljue. Zahteval je, naj se predloži modra knjiga o razmerah v Macedonyi. Priporočal je povspeševanje intenzivnega uvoza * Orijentn potom unanjega vrada ter je zagovarjal modernizacijo in demokratizacijo di-L!omEtičnega zbora. Potem je bila predloga vsprejeta nespre-j cenjena, nakar je zbornica po kratki debati [ sprejela zakonski načrt glede kovanja jubi-| rfjskih novcev. Posl. Udržal je potem poročal o svojem predlogu radi povišanja melijoracijskega fonda °d 4 na 8 milijonov kron. Posl. Udržal je povdarjal pomen melijoracij ne le za polje-Gelstvo, ampak za skupno prebivalstvo države ^ Je pokazal na dolžnost vlade, da pomaga Poljedelstva, ki se nahaja v krizi. Govorniki, ki so posegli v debato, so basali bedo svojih dežel ter najtopleje opirali predlog Udržala. / Posl. Stanek je stavil resolucijo, da za-feOvarja vstanovitev melijoracijskega fonda za ^no prebivalstvo. zbornica je končala debato o predlogi jt!" zdržala glede povišanja melijoracijskega onda od 4 na 8 miljjonov kron ter predlog Prejc!a, Potem je zbornica rešila več imu-lo l^ atvati ter nato razpravljala več pred-jefV* polaJšanJe bede> ki Jin jetudivspre-(,8, Predsednik je ob 7. in Četrt zvečer za- Wjutti 8eJo, želeč poslancem vesele počitnice. Dr. Zahradnik je vložil interpelacijo, če 1tf*Mf^^vtedt*~na želje^Msofov ukazala političnim oblastnijam na Češkem, naj skrbno nadzorujejo mlajo duhovščino in naj vsakega naznanijo, kdor zastopa misli razpuščenega duhovskega društva. Interpelantje zahtevajo, da. se mora ta ukaz ctakdj preklicati. Agrarna zieza in nagodba. — Agrarna zveza je o svojem zborovanju glede na nagodbeno vprašanje izdala sledeči komunike": Agrarna zveza bo presojala vprašanje o nagodbi s stališča varstva interesov avstrijskega poljedelstva in bo svoje stališče precizirala tedaj, ko bo nagodba predložena parlamentu. Oriimi In ljudski potrebščine. — Soc demokrat Schuhmeierje imel v poslanski zbornici 22. t. m. imeniten govor. Z neizprosno ostrostjo se je lotil proračuna in naše cele finančne politike, ki pozna samo državne potrebščine in nikdar ne tudi ljudskih. L. 1848. je živelo v Avstriji 17 milijonov prebivalcev in izdatki so bili tedaj-300 milijonov kron. Leta 1900. je bilo pri nas 25 milijonov prebivalcev, a že 1583 milijonov izdatkov, letos (1907) v tej državi ni niti 27 milijonov prebivalcev, od katerih tirja nad 1892 milijonov K. Prebivalstvo se torej niti podvojilo ni, dočim so se izdatki v tem Času šestkrat povečali. Davki rastejo od leta do leta neprestano, le veleposestniki plačujejo manj! Leta 1869. so morali plačati Še 70 milijonov kron, leta 1904. so plačali le še 51 milijonov K. Vsi drugi davki so v tem času narastli: davek na žganje od 14 na 87 milijonov; davek na pivo od 34 na 77; davek na sladkor od 26 na 122 milijonov itd. Direktni davki znašajo 308 milijonov, indirektni (v obliki raznih doklad, kakor na kavo, sladkor itd.) pa 843 milijonov t. j. povsod sedi pri mizah še nepovabljen gost, ki poje najboljše: finančni minister s svojimi davki. Dohodki rastejo od leta do leta, a vzlic temu ima iržava vedno več dolgov. Militarizem požre letos 400 milijonov kron, dočim gre za ljudske šole le 6 miljo-nov, vse druge potrebščine za šole (90—95 milijonov) je naložila država občinam, da ima zato denar za vojaške namene. Jako ljuto je napadel militarizem kot upravo, ki služi samo nekaterim glavam mnogo bolj proti nasprotniku znotraj, kakor proti sovražniku zunaj države. Dejal je, kar je provzročilo cele salve smehu, da ima dovolj že nebeške trojice in ne še pozemeljske: infanterije, kavalerije in artilerije. JireitM delavska organizacija" i Trstu. — V Trstu se je ustanovilo društvo »Narodna delavska organizacija". — Da bi sledili temu društvu tudi slovenski delavci na Goriškem. Morilec kočljažev aretovan ? — Policija v Trstu je slednjič na podlagi tehtnih dokazov aretovala človeka, o katerem se z vso gotovostjo trdi, da je morilec obeh kočijažev. Policija je onega — ki je 22-letni mizar Karol D, T., rojen v Trstu a pristojen v Videm v Italiji ~- aretovala v ponedeljek pod večer. Ob enem je bil aretovan tudi njegov brat Marij, proti kateremu stoje baje dokazi, da je sokriv y teh groznih zločinih. Posebno vspešna da je bila hišna preiskava, ki je bila izvršena na stanovanju aretovancev v neki hiši v ulici Media. Aretovanec, o katerem se sodi, da je morilec izvoščekov Praznika iz Mohoroviča, se piše Karol Del Tin. Policija je našla na stanovanju aretovanega Del Tina 6 izstreljenih revolverskih nabojev 9 mm, in znano je, da so bile kroglje, ki so jih zdravniki nagli v glavi pokojnega Praznika in pokojnega Mohoroviča, tudi 9 m m. Izvršivši hišno preiskavo, je policija zaplenila tudi nekaj parov Čevljev obeh aretovancev. Blizu mesta, kjer je bil umorjen pokojni Praznik, so bili pa našli odtisnjenih v blatu nekaj stopenj. Te stopinje, oziroma odtisi teh stopenj so bili seveda najnatančnejše izmerjeni; našli so mej Del Tin-ovimi čevlji par takih, ki popolnoma, do pičice odgovarjajo onim odtisom. Tudi v kočiji pokojnega 'Mohoviča so našli, in sicer na usnjatem sedalu odtis prašnega čevlja. Aretovanega Karola Del Tina opisujejo kakor slaboumnega bebca, ki da je sicer vedno delal, dočim opisujejo njegovega 20 letnega brata Marija kakor navadnega postopača, ki ni nikdar maral delati. Karol Del Tin je bil aretovan na podlagi albuma foto- ' grafičnih slik antropometričnega zavoda. Pokazali so namreč ta album — v katerem je že preko 1000 slik raznih že kaznovanih oseb — onim osebam, ki so videle morilca, ko se je vozil v Mohorovičevi kočiji proti Kontovelju. Tri teh oseb so pokazale — in sicer so pregledovali album posamično, vsak zase — na sliko Karola DeT"Sna ter jo označile za sliko človeka, ki so ga videle v Mohorovičevi kočiji. Dalje ,ja tudi dognano, da si je dal Karol Del Tin ostrici lase in obriti brke ravno istega dne, ko so vsi tržaški listi priobčili uradno sporočeni, natančni opis morilčeve osebe. Obril in ostrigel ga je brivec Albert Turkovič, ki ima brivnico v ulici della Tesa in je znan pod priimkom »Gallo«. Za Slovensko ŠOlsffO. — V seji državnega zbora dne 16. t. m. predložil in je priporočal hrvatski in nemški državni poslanec Matko Mandič kakor predsednik »Delavskega podpornega društva8 v Trstu prošnjo tega društva za ustanovitev slovenskih ljudskih šol v tržaškem mestu, za slovenske srednje in strokovne šole in konečno za slovensko vseučilišče. TUdI nadzornik. — V V. Udinskem okraju se nahaja učiteljišče za ženske. Toda jako težko je priti iz tega učiteljišča. Nadzornik ni hotel absolventk prej odpustiti, dokler niso starši vsake gojenke darovali njegovi ženi voz sena in pud (15 kg) masla. Ženski poslanci v finskem deželnem zboru imajo na duši že eno Človeško življenje. Mož neke deželnozborske poslanke se je sam ubil. Prej je izjavil znancem, da je njegova žena tako preobložena zakonodajnim poslom, da povsem zanemarja gospodinjstvo. On je radi agitacije povodom volitev ostal brez dela, a njegova žena, ki dobiva mesečno 300 mark, daja mu na dan samo 40 fenigov, tako, da mu ne preostaja drug- nego se ubiti. Re-darstveno izvjestje pravi: Siromašni Človek, ta je v resnici stradal. Žena pripada socialistični stranki. Strajk delavcev pri turškim pridoru. - izbruhnil je štrajk delevcev v turškem predoru. V Malnicu je štrajkujočih 900. Voditelje štraj-kovcev so aretirali. Velika tatvina V Trstu. — Velika tatvina se je dogodila v Škorklji pri gospej Bartoli. Tat je odnesel dragocenostij v vrednosti 13.440 K. Diovlnarska zbirka. — Deželni šolski svet je dovolil na Češkem pobirati na ljudskih in meščanskih Šolah po dva vinarja od vsakega otroka vsak mesec. Zbirka se uporabi za vzgojo zanemarjenih otrok. Jstitiifo detle Consofate" v MIlanu. - Strašna reči Iz ženskega samostana. — v Milanu obstoji zavod nun, ki se imenujejo „Consolatett. To je zavod za deklice. Razkrili so iz tega zavoda strašne ječi: deklice so bile nečloveško trpinčene. Zavod sta obiskovala pridno dva duhovnika, in tam so se godile z deklicami take reči, da jih ni mogoče popisati. Sedaj ko so prišli ti škandali na dan, jih skušajo klerikalci prikriti; pravijo, da tiste nune niso bile nune itd. Stara metoda, ki pa ne drži. — Škandal je velikansk. Stariši, varujte svoje otroke pred samostansko »vzgojo8! Za splošno In maki volimo pravico češkega deželnega Zbora. — češka socialna demokracija namerava vprizoriti veliko akcijo za splošno in enako volivno pravico za češki deželni zbor. Akcija bo tako velika, kakor ona za splošno in enako volivno pravico v državni zbor. Predor skozi Tire je bil 21. t. m. ob 4. uri 50 minut zjutraj dogotovljen. Predor je dolg 8526 metrov. Začenja se pri postaji Bbek-stein, konča pa pri Mallnitzu. Vožnja skozi predor bo trajala 20 minut. Predor so začeli pri Bocksteinu delati 6. julija 1. 1905., pri Mallnitzu pa 27. septembra istega leta. Tako sta zdaj skozi Ture združeni Koroška in Sol-nograška. S tem je skrajšana pot med Beljakom in Solnogradom za 185 kilometrov in obenem odstranjena zadnja ovira za novo alpsko železnico Dunaj-Trst. Delo je vodilo gradbeno podjetje Redlich in Berger; delavcev je bilo zadnji čas 3000. Velike ovire je delala voda. Japonska eskadra 1 Trstu. — Japonska es- kadra pod poveljstvom kontreftdmirala Giuina obišče Trst meseca septembra. Ubit po iupnlkovem naročilu. — v provinciji Bergamo v Italiji je bil umorjen učitelj Loglio po naročilu ondotnega župnika. Loglio je bil naprednega mišljenja in zelo priljubljen med ljudmi, zato ga je Župnik sovražil in najel dobrega katoliškega človeka, da je v znamenju svete zatirane vero ubil „brezverskegau uči- telja. Župnik in ubijalec sta pod ključem, — Do enakih razmer pridemo tudi še pri nas lahko. Ako klerikalni listi pravijo, da je klo-futanje faranov dolžnost vsakega za božjo čast unetega duhovnika, potem se prav lahko pripeti, da bodo od duhovščine najeti »katoliški8 mladeniči pobijali s koli naprednjake. Pa zakaj neki ne, če je vera v nevarnosti. V zrakoplovu ČBZ alpe. — Švicarski zrako-plovec Spelterini se je dvignil s svojim zrakoplovom, ki ima 1700 ms vsebine, tretjič v zrak, da preplove čez Alpe. Lahek severoza-padnik ga je. nesel čez sv. Gotard. S seboj je imel pet fotografskih aparatov in en kinematograf. Kulturni boj na Francoskem. — o priliki izvedbe zakona o ločitvi so se župnik Guincan in njegovi kapelam branili umakniti se iz batalijon 48. pešpoika in orožništvo. Razbili vrata ter so po podprefektu in policijskem komisarju s silo odstranili duhovščino. Narodna naobrazba v Avstraliji. — Avstralija ima za 4 milijone prebivalcev 5 vseučilišč, katera so pristopna tudi ženam. Vsi učitelji so jako dobro plačani. Profesorji imajo od 15 do 25 tisoč kron na leto. Zahvala. O priliki prebridko izgube naSega ljubljenega sina, oziroma brata mirka Dolarič dijaka II. gimnazijskega razreda se tem potom zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način izrazili svojo sočutje in so-žalje, posebno pa Se gg. dijakom in prijateljem ranjkoga, kakor tudi cenj. družini Tomšičevi za darovane krasne vence in gg. profesorjem, ki so dragega pokojnika spremili do hladnega groba, V GORICI, 24. julija 1907. Frattja VolariC, mati. Stanislav, Bogomila, brat. sestra. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici •>«>«. trg KoranJ št. 11. <-—» Hotel ..Pri zlati taf"* u Solkan pri Gorici • v bližini »Mizarske zadruge«'. Toči izvrstna bela is črna vina, istrski ref oSk, kraški teran in pristna bela domača vina. — Žgane in droge opojne pijače več vrst. — Izvrstna kuhinja postreže ob vsakem času z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča flnton milost, lastnik. Krojaškega delavca sprejme takoj Ivan Golob v Solkanu. higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa ¦{¦vsi predmeti za bolniško postrežbo+ M. G61 Trst, Cersn 4. Gorica, Gorso Verdi II. HRISTOFLE ISSi iTtt Kerševani & Cuk : v Gorici Stolni trg it. 9 (piaiza Duomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Frta i ttto pombnf« iajlapSa form J Kamfktom kAMto BMute-I lig« *r«4)ft, potodj* za ) mak*, kmv#, Saj, na- Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. Ženstvo! Strjenje krviitd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: ,Uaše sredsiuo mi je hitro pomagalo.", | JiiiM ladomestilo pravega srebra. Mtfti m kotela, restavracij« kafcor tati pcnsjjooe, gospo- *L**, itd. *=- a k* arom! Maotnikl ,Flox" IU- 5 (Helniichshof). ©•nik na lahtevanje. — l po prekupcib. if^t bvfnott! imajo mM Izdelki ¦Ofc¦¦¦¦!¦! hi— Christofl* Poprava in komisijska zaloga dvoko|ei W&ffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pn Batjelu v Gorici, Via Duomo ifev, 3, Prodaja fudi na mesečne obroke. jo fotografiCni aparat, s katerim — brez znanja — vsakdo Ifthko fotografira. Z aparatom sa napravi slike v velikosti 5x7 em ia stane z elegantno popolno pripravo in navodilom samo kron 6. OdpoSilja proti povzetja: H. Ufeiss, Dunaj XIV.|3„ SecMauserstrasse Krasna remontoir-ftloria srebrna ura s 3 moC- nimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča, H leta garancija, pošilja proti povzetja za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj XIV.|3. Sechshauserstr. 6|5 se nikjer ne vdobe šivalni stroji in kole&a, toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo pri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdelbi. Za vsak stroj se jamči po več hi ter je vsak pred pošiljatvo preiskuj. Naročite si takoj cenik kojega dobil« zastonj pri |fokenca Rebolj*« v Kranju, Glavni trg, zaloga šivalnih strojev in koles ter zastopitn ===== godbenih avtomatov. =-.-_- •••••«• ti lis« k «11 Fata morgana se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno Škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi poSteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko J. Z0RNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10 Ikoja si Šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje' kakovosti. Tu dobite največo izber krasnih lišpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene fierpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje ^A toiletna mila, diSave, Ean de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, ^m žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Glage najbolje tvarine; ^m Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, g| krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd. Ei že vse zadnje novosti najlepših solndnikov vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače, a nedosežnpr;! Cene brez konkurence!! 3 iiuuuuumu umyu za poletno dobo se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnion Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališče Josipa Verdi štev. 33 in v podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Fri naročilih za gg. uradnike nt; m mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga i—— jamSim. ... 99?9999999*9999e Andrej Fajt • pekovski mojster S v fiirici CirsB Frane. Bi«, št, l S------- Filijalka v Dorabergu, — Z Sprejema naročila vsakovrstnega • peciva, tudi najfinejega, za nove maSo in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročil« izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne tnoke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške plnee, potice Itd. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raitetja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Najceneje kupovalšce nlmberakogi lo drobneji blag« ter tkaili, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in Najboljše Šivanke za šivalne stroje, POTREBŠČINE ta krojače in čevljarje. Svetlujlce. — Bolni vene!. — MaSne knjiilee. tištta obuvala za vse- letne čase, Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, i 35-» \(w\t\jtYftn/viyL Tr^ov^ko-obrtria zadruga v* Gorici regristrovana zadruga * neomejenim jamstvom. NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojiia enkrat za vselej, mesto uradnine Vi% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4li%» večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron, Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so ne razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil* naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. NaCelstvo In nadzorstvo.