Gospodarske stvari. Kako zasfarelo, pokvarjeuo ali oslabelo sadunosno drevje pomladiti. M. Nabajajo se pogosto sadunasna dre^esa, ktera 7 razmeii 87oje velikosti le pra7 slabo rodijo in kterih sadje ni 7e5 tako lepo raščeno in popolnoma raz^ito, kakor je pra7 za pra7 dre^esom takega plemena lastno. Stiri so 7zroki, ki slabost dre^esa in 7sled te njego^o nerodo^itnost 7zročujejo. Pr^ič more biti 7zrok nara^na starost, ki je kriva, da dre^o le malo sada rodi in še ta pra7 dober 7eč ne postane. V tem slučaja se mora drevo z mladim nadomestiti. Drugič je 7zrok elabosti dre^eea napra^a sorta njego^a za lego ia podnebje. Ko se dre^o posaja, se pra7 redkokrat na izbiro pra^e dre^esne sorte iu sadaega plemena gleda. Ta stvar se pušča popolnoma 7 nemar deloma iz ne^ednosti, ki Deče pripoznati, da nektera sadna plemena 7 kaki zemlji dobro 7zpe7ajo v drugi pa ne in da nektere aadne sorte za neko podnebje ne aodijo. Dalje se ne pomiBli, da rano poganjajoče sorte 7 južni lege posajene spomladi prezgodaj poženejo in 7sled pomladanskih mrazo7 dostikrat pozebejo. V tem slučaju se še zdra^emu die^esu pomagati more. Treba ga je le preožlahtniti t. j. naj močnejše 7eje dre^esne krone na no^o požlabtniti in sicer z šušlevki, od sadne sorte, ki pozneje poganja in ki je ti legi, temu kraju in obnebju bolj prikladna. Tretjič je 7zrok takega oslabljenja dre7esa, 8laba postiežba. Če se Badnemu die^esu krona nikdar ne izsnaži, 5e ae mu gosto rastoče 7eje7je nikdar ne izreže in poredči, tako dre^o ima premalo 87etlobe, zvaka, kar posebno notrajnim in spodnjim 7ejam škoduje in jib neplodo^ite dela. Večidel postranakib popko7 ne požene, listi, ki se le na koncu 7ej narejajo, so 7 premajbnem številu, da bi soke iz korenin pritekajoče tudi haanovito predelali. Vsled tega se celo dre^o le pomanjkljivo redi, rast 7 dalja^o ponebuje in narejajo se konec mladik c^etoi popki. Ker pa je premalo listov in ker so še ti nepopolno raz^iti, dobi^a c^etje in pozneje sad premalo redi^ne brane, da bi se sad mogel pra7 in popolnoma razviti. Veči del c^etja se osuje, pičli sad, kar ga ae ostane po c^etjo, se med časom, ko raste, zopet zmanjša 7sled prepičle redi^ne hiane in kar slednjič sadu še 7eudar ostane po 7eje7Ju sem ter tje, eicer pri ugodnih razmerab dozori, ali ni ne dosti debel, ne lep ne dober, ker mu je potrebnih snovi za popolno raz^itje primanjko^alo. Ako se hoče, da se tako dre^o zopet popra^i, treba mu je najprej listja priskrbeti in to je le mogoče po močuem porezanju dre^esne krone kar se pra^i dre^esno krouo pomladiti in 0 čemur bočemo tukaj 7 tem apiau po tanje go^oriti. Prej pa hočemo še zadnjega 7zroka neplodo^itosti sadunosnih dre^es omeuiti in ta je pomanjkanje redi^nih sno^i 7 zemlji. To pomanjkanje nastopi tam, kder se je mnogo die^es že 7eliko let za poredoma sadilo, 7endar zemlji hrani^ne sno^i, ki so jih dre^esa z časom ji 7zela, oikdar po^rnile. Tej pomanjklji^osti se more z tem pomagati in 7 okom piiti, da se prostor, na kterem dre^o stoji, globoko pognoji t. j. ziak po ce^ih 7 spodnje plasti zemlje napelje in da se drevesu korenine pomladijo. Dobra prst stari piimešana drevesn dobro dene. Kako se drevesna krona pomladi to je splob znana stvar, vendar se tako ravnanje z drevesi še vse preredkokrat godi in marsiktero še za življenje sposobno in mo6no drevo 8e podere, ki bi na piavi na6in pomlajeno še obilno sadja roditi mogla. Mnogi rea pomlajujejo drevesa pa brez prave skrbi in previdnosti tako, da ima drevo po pomlajcnju še manj vrednosti ko poprej in 66 ruora po nekterih letih vendar le podreti in mlademu prostor narediti. (Dalje prihodnjič.) Kerminska pesa (Futterrfibe) (Jul. Hanzel adjunkt na vinorejski šoli v Mariboru.) Ljubo solnce vedno bolj toplo sije in sneg dobro kopni. Vsestransko delo se bo kmetovalcu kmalu odprlo. Razunini gospodar si je gotovo za naprej napravil načrt ter premislil, kaj, kde in kako bo gnojil, oral, aejal itd. Pri takem premišljevanju bi dobro bilo, ko bi se tudi na krminske rastline, ki slnžijo živini za polaganje in seno in otavo nadomestujejo bolj ozir jemalo. Lani so pridelali malo otave in sedaj mnogi nimajo zraven trde slame kaj polagati in po tem takem je razvidno, da se tudi malo in še to slabega guoja naredi. Brez zdatne gnojitve pa kmetijstvo opeša. Da se temu v okom prihaja, je močno svetovati, da bi naši ljudje začeli bolj marljivo in ve6 kerminskib rastliu sejati. Eaa izmed najboljšib najzdatnišib takib rastiiu je gotovo razaovrstna pesa (rude6a, bela, rumena, Runkelriibe). Ta rastlina daje živini dobro, zdravo in tudi na mleko delajo6o krmo. Njeno pridelovanje ni težavno in njiva postane za njenitn pospravljeujem dobro zrabljana, plevela o6iščena ia zlasti za jarino izvrstaa zemlja. Pesa stori povsod, 6e le ni svet težka ilovica ali pa 8ub pesek ali ,,šoder". Globoko preorana, dobro pognojena zemlja jej pa najbolj ugaja. Najboljši uačin pridelovati peso je ta, 6e se njene sadike ponasadijo tako, kakor se godi pri zelju ali kapusu. Takih sadik (,,flanc") si zamoremo ali sami pripraviti ali si jib pa nakupimo. Kdor si jih ho6e sam doma pridelati, ta naj v svojem vrtu odbere proti krivcu zavarovano gredo, naj jo dobro pognoji, prekoplje in poravna. Potera pa naj pesinega eemena po njej ne pregosto poseje v vrstah po 5—6" vsaksebi. Seja se ob koncu niarca in v za6etku aprila. Greda se mora plevela raarljivo čistiti. Proti konca ineseea cuaja se pa mlade sa dike ali nflance" preaadijo na njivo. Bolj praktično pa je sadike kupiti, 6e so lebko dobiti. Čestite bralce _Slov. Goep." torej opozorujemo ua vinorejsko šolo pri Mariboru. Ondi 8e dobi setue pa tudi sadike in sicer najlepše pesine sorte namreč tako zvaue velike rudeče in niunene Oberndorferske pese (Oberndorfer Runkelrtibe); 1 Kilo Hetnena velja 60 kr. in 1000 sadik 1 fl. Poskusite, slovenski ktnetovalci, z to rastlino! (Dalje prib.) Sejmovi na Štajerskem. 4. marca Vransko, Ra6e, Lučane, Maribor; 6. marca sv. Peter pod sv. gorami. Sejmovi na Koroškem. 4. marca Kotariče, Paternijon; 6. marca zgornji Drauberg, 12. marca Gmind, Labod, 14. marca Strassberg.