Hocblobl. k. k.
Hofbiblfothek,
- Wien
V Gorici, 18. februarija 1881.
Tedaj XI.
„So6*" «b»j* *sak petek in  vcljft.
spoito prejeaaana ali ˇ Gorici na dom
poWjaaa:
Vie leto.....f. 4.50
Pol leta.....» a 30
6etwt leta    .   .   .   .   „ 1.30 Pri oznanflih in prav tako pri „po-
slanicah" se placnje za naradno tristop-
-wfinw:        ........'......~~ ".................
8 kr. ie se tiska 1 krat
ZsTete firke po proitoru.
Posamezne Sfcevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v. go-sposki tilici blizo „treh kron". in na Htarem trgu.— V Trstu v tobakarni-ci „Vin  della cascrma 3".
Dopisi naj so blagovoljno poSiljajo iirediiigtvu „So6e" v Gorici v Hilarijanski tiskami, narognina pa oprovni§tvu„So8eu na Kovenji v Sticsa-Tx hiSi St. TO II. nadstr.
Rokopisi bo ue vraCajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugim nepremoinim se saro&nina zntfa, ako se oglase pri urednifttvu,
Iz drzavnega zbora.               |
Z DUNAJA, 16. febr. (la?, dop.)     |
V poalanski zboroici drl. zbora je zafiela v pred-zadnji seji razprava o uacttii postave za zni/anje o-biskovanja ljudske Sole od 8 na 6 let. Poslanec Sol-nograski. slavnozwuii Lieubaefcer, je predlagal uarav-nost, da bi se povsod z dri. postavo dolznost, ljud-Bko Solo obiskavati skrella na 6 let; ker pa je bila vlada izrekla, da bi takega predloga ne mogla pied' loiiti za najviSe potrjenje, se je moral ta predlog tako prestrojiti, da se dezclnim zboroni pravica daje odlociti, ali inia na ljudski Soli tudi v 7. in 8. letu dnevni poduk ostatt, ali pa se omejiti v teb dveh le-tih, toraj v 13. in 14. letu starosti dedkov, na iie-delje in prazmike in Se kak drug delalnik v tednu. S tern bi se toraj dnevni poduk z 12. ietom starosti deckov koncal in za 13. in 14. leto njib starosti pre-obrnil v nadaljevalne tefiaje. Ta predlog bo od des-nice in od ministerstva sprejet in bo posebuo za kmecke obcme rodil prav hfagoslovne nasledke, ker bo tako mogo&», da se decki po koncanem 12. letu zaCnejo dela vaditi, in v ponavljevalai nedeljski soli se Se nadalje izobrazujejo. Tudi levica Art zbora ni popolnoma zoper polajsanje obiskovalne dolzuosti v ljudski Soli; toda oua bi raje to pravico ministerstvu podelsla, da bi ono po potrebi dnevno obiskovanje ljudske Sole omejiio na Seat let.
Ker se pa v Avstriji prepogostorua ministerstva preminjajo, se pozdeva desnici prenevarno to pravico ministerstvu podeliti in bolj varno, dati jo deMuiui zborom, da se tudi spolnijo ieljc skoro od vsehjde^el v tej zadevi izrazene za stesnenje dolznosti J^olskega obiskovanja na Sest let
V vcerajsnji seji priSel je na dnevni red za prvo berilo viadni predlog postave, da se odloei glavna vsota zemljiScnega davka. Nacrt te postave predlaga letnega zemljiScnega davka na 371/2 lnilijonov golui-narjev, toraj v takem zuesku, kakor je bilo to do se» daj, priStevSi vse vojne doklade, katere vsled novega predloga odpadejo.
Da se pa bremena zlajiajo, katera bi nastala davkoplacevakem vsled nove cenitve zemljiSc, predlaga vlada v rrceni postavi: 1. da bi placavali od 1. ja-nuarija 1881 naprej do tiste dobe, kcdar postaoe vsled konfane ebravnate za reklame (pritozbt) od-raerjenje zemljis^nega davka zatrdno, tisti davkopla-cevalcit kateri bi raorali plafiavati nad 10 % vise od davka za leto 1880, a) tohko, kolikor so plaCali v letu 1880, in b) od tega zneskat kateri se kot povisek nad davkom zaleto 1880 pokaze, le §e 10% od tega davka za leto 1880.
2. Od leta naprej pa, v katerem postane novo odraerjenje zemljisdnega davka zatrdno, bi imeli oni (katerih zadeva povi§ek nad 100/Q davka za leto 1880) plaCevati:
a)  enaki znesek. kakor so ga pladali v letu 1880,
b)  od povikSa nad znesek davka placanega za leto 1880 pa:
aa) 10 odstotni znesek davka leta 1880, bb> 1 deseti del  §e ostaiega poviSka,   kateri se toa do desetega leta <rsako leto  za drugi deseti del pomno&ti,  tako,  da bi po 10. letih morali placati cell povi§ek.
Ker zadene goriiko okolico vsled nove eenitve zemljiSe po*i§ek 18%, pride tapolaj§ba v korist cele goriSke okolice, iu samo le goriSki okoiiei, ker ? vseb dragih okrajih na GoriSkem ne doseze povi§ek nikjer 10%.
Ob enem pride ta polajSba v korist vsem za-alpinskim defclam; Tirolci pa §e s to polajSbo niso zadovoljni, ker oni imenujejo naravnost c e 1 o i z p e-ljavo cenitve zemljisd r.a Tirolskem ne-postavno in nepravifino, in to ne le gled6 na to, da zna§a povi§ek v de2eli splob preved, am-pak, da so tudi posamezni posestniki v primeri drug z drugim krivifino In nepostavno cenjeni. , KaJ je na tern resnidnega, se ve da ne morem crilo-Siti, vendar pa je to karakteristieno. Ta postavni predlog vlade je bil toraj na daevnem redu, in glo je
za to,  da bi se izroSil kakemu odseku za razpravo. 1 Desnica je predlagala po Llenbacherji,   da naj  bi se i ta predlog izrocil koj davkovskemu odseku, levica pa je predlagala po moravskem z"idu Neuwirth-u,  da se ' nima ta predlog izrociti nobenemu odseku, dokler ue bode vlada predloMa nagibov in razlogov te postave,   iu pri tej priliki je izraelski lev prav raz-zaljivo po iinanciieni mini.stm,  katerega je itnenoval miuistra za Galicijo, udiihal.
Neuwirtha je krepko podpiral Plener, s t a 1 n i kandidat za fiuanLnega ministra, iz ^'gar govora smo povzeli, da; ko bi bila levica na krmilu, bi bila predlagala najmanje 44 iiulijouov gold, zem-IjiScoega davka!
Napade na Iinan6nega ministra je odbijal minister sam in pa Lienbacher in Groholski, kukor se je spodobilo.
Pri glasovanji po imenih je bil predlog desoice sprejet z 20 glasovi nadvecine.
Porocati Vam moram 5e, kar sem pozvedel iz poslanskih krogov, da je Yas poslanec dr. Tonkli v odsekovi seji za jezicna vprafianja prav livo barval krivice, ki so vsum Sloveneem po vueh slovenskih po-krajinah gode zarod tega, da vlada v vseh Bodnijah So vedno le laski ali pa le nemski jezik, in da je dokazal navzocemu rainistru dr. Praiaku pravnujno potrebo enakega razglasa gledc! enakopravnosti siovenskega jezik a v vseh sodnijah, kakorje tisti za Penisko in Mor avsko, in da mu je mini-ster na to obljubil, da bo za to skrbel, da se bo zahtevani raz&las pripravilin izdal.
Bog daj, da bi se to v kratkein uresnicilol
Zemlji§6ni davek za Gorisko
v primeri za Istrijo in Kranjsko.
Konec.
Po takem se je ponuj'ala prilika za raznotere vphve ali pogodbe. V istem Casu, t. j. po dokoncani obravnavi za Dalmacijo, pokazal je svoje ^ivljeoje skriven odbor, ki je s svojimi naCeinikj, bar. Apfal-tern, bar. Spens, grofom Belrupt in dr. Rhiha, pozval znatno Stevilo udov centralue komisije napogovor, iz kljucivsi Galicevce. Zastopnik za Gorisko (Cerne) bil je tudi zraven.
Pri tem dogovarjanji je bar. Apfaltern navzoc-nim naznanil, da se je u2e vstvarila iz udov osrednje komisije neka vecina, ki se je odlocila sprejeti uie izdelane stevilke v namen sklepne reSitve opravil, na-lozenih centralnih komisiji. Te stevilke so se kazale takd-le. Vsota eistih de2. dohoikov za Gorisko: 1,700,000, za Istrijo 1,360.000, za Kranjsko 2,720.000; stavih davkov za Gorisko 354.000, za Istrijo 342.000, za Kranjsko 943.000; novih davkov za Gorisko 375.000, za Istrijo 300.000, za Kranjsko 600.000.
G. Cerne je kazal na nepriliko in kudo raz-merje za GoriSko v primeri za Istrijo in Kranjsko. To razmerje so imenovali kompromis, katerega je za Gori§ko pobijal g. Cerne pri vsaki priliki. Vspeha pa ni imel velikega, ker so kljubu prito^bam znesek &-stih dei. dohodkov za Gorisko znizali samo na 1,666.000, v tem ko so vsoto za Kranjsko znatno poviSali.
Med tem se je 1. branje v odboru v18erib na podlagi vladinik predlogov nadaljevalo za Ce§ko, Galicijo in Bukovino in se je naglo dovrSilo; kajti kom-promisno pogajanje ie bilo zdaj najimenitaise.
Tukaj je tudi zacetek opozicije zastopnikov §ta-jerskih, ni^eavstrijskih in gornjeavstrijskih. |Ko je po tem dr. Rhiha stavii predlog, da naj se vsote fiistih dohodkov za posamidne delete doio(5ijo posebe, in da naj tudi'vlada svoje predloge spremeni po takih do-lofiilih, je odbor ISerih dr. Rhihin predlog sprejel, zastopniki inienovanih delel so pa izstopili iz osrednje komisije. Vlada je od maja 1869 vse sanm vo-dila, od zdaj so pa bile njej roke zavez^ue,
Predsednik odbora ISerih bar. Apfaltrern je na to sklical sejo, v kateri se je odobrilo odborovo po-stopanje. Gosp. Cerne se je zarad tega pogovoril z g. Coioninijem, in je hotel tudi izstopiti, ker se je kazala za GoriSko enaka, te ne §e vefia krivica, nego v imenovanih treh dezelah.
Po dobrein prevdarku nasledkov, t. j, §kode in dol)i6ka je g. Cerne vendar Se dalje ostal v osrednji komisiji. Dr. Rhiha pa je bil izvoljen za porocevalca za'polno osrednjo komisijo.
Po njegovem porofiilu se je bilo dolo&lo fiistih de2el. dohodkov za Gori&ko 1,663.467, za Istrijo 1,340.969, za Kranjsko 2,866.448 gl Iz poro^ila raz-vidna so bila tudi dolo&la (tarife) za vsako oralo. G. Cerne se je za Tria&ko in za Gorisko na vso mofi upiral proti postavljenim dolofibam za posaraiCne raz-rede in. proti skupni vsoti 5istih del dohodkov, ker bi se ;po takem godila prevelika krivica. Rekel je med drugim, da v postavi od 24. maja 1869 ni zau-kazano, da bi se de^ela primerjala z de^elo; postava veleva marivec, da se morajo raz /ere dolocevati od kraja do kraja, od okraja do okiaja, od de2ol@ do deMe.
Po Crnetu pa jo bila med degelama Gorisko in Istrijo kar je mogoce prava in pravidna samo oua minora, katera se je kazala po stevilkah 1. branja v odboru, ko dolofiuje za Istrijo z 832.453 orali ro-dovitne zetnlje vsoto eistih dohodkov za 1,805.354 gl. in za GoriSko s 451.012 orali rodovitne zemljo vsoto CIstih dohodkov za 1,643.106 gl. Za Gorisko je taka dolocba zadosti velika, ce se pemisli, da je rodovitne zetnlje v Istriji skoro dvakrat toliko, kakor na GoriSkem, vsoti eistih dez. dohodkov ste pa skoro enako veliki, in vendar rodovitnost na Goriskem ni veca, kot v Istriji. Po vsem pa so te zadnje Stevilke raz-memo naj pravicnise, ker so nastale po vestnem oce-njevanji zemlje tu in tarn od strani vseh sodelovalnih moci pri vcenitvah. Te Stevilke so bile brane pri .1. branji v odboru.
Zdaj pa, po novih dolocbah, se je pokazai znesek za Istrijo znizan za 450.000, za GoriSko pa po-vilan za 20.301 gld.I To je stray no krivifina razmeral Krivi^na se ka2e tudi v primeri s Kranjsko. Poglej-mo samo planinsko ozcmlje. Na GoriSkem se je ce* nilo 6992 gld. Cistega dohodka od 23.298 oralov, na Kraajskem pa samo 3663 gl. od 23. 300 oralov, te-daj za enako veliko zemljiSce skoro polovico manj 1 in g. Curne je bil spomnil, da ta krivicna razmera v Skodo GoriSkega se razteza na vse razrede in vrste zemljiS5 in na vse kraje in cenitvene okraje GoriSke in Kranjske.
ie veca krivica razmerja se kaze za GoriSko v razmeri z Istrijo, ker cenitev kaze se skoz in skoz za posamiCna zemljiSfia in posamifine razrede za GoriSko t r i k r a t viSa nego za Istrijo. Cerne je doka-zoval to s tem, da je staroavstrijski del Istrije pae" priStevati med naj nerodovitniSa zemljiSca Cislitajske, da pa je beneSki del Istrije glede na dobroto zemljiSdin raznoterost pridelkov v vrsti najrodovituiSih in v vsa-kem obziru na enaki stopinji s furlansko zemljo. GoriSko obseza pa6 Furlansko, ki je najrodovitniSim zemyam priStevati; ali ena tretjina skupne zemlje v cenitvenih okrajih Tolmin in Bovec je planinska, in druga tretjina, cenitveni okraj sezanski, je Kras in zarad slabega zemljiSca, podnebnih in drugih nengod-nosti enaka slabSemu delu Istrije.
Prebrale so se potem popreCne cenitve. Za GoriSko so se pokazale take-le: za niive 10.50, travni-ke 4.50, vrte 16.50, vinograde 11.60, paSe —.56, gozde 1.52, planine —.30 gold.; za Istrijo za njive 3.15, travnike 2.75, vrte 6.10, viuograde 4.60, paSe —.24, gozde —.95, planine —.— gl.
Primera cenitev njiv v najboljSih okrajih obeli de2el, t j. v GradiSki III za GoriSko in v Koprskem za Istrijo, se je pokazala pa tak6-le. Za GoriSko njive I. razreda 28 gl, II. r. 24 gl., III. r. 20 gl., IV. r. 16 gl, V. r. 12 gl, VI. 8 gl, VII. r. 4.50 gl, VIII. r. 3.20 gl; za Istrijo njive I. r, 12 gl, II. r. 9.50 gl, III. r. 6.45 gl, IV. r. 4.50 gl, V. r. 3.40 gl, VI, r. 2.30 gl, VII. r. 1.70 gl, VIII, r. 1 gl.
U te vcemtve se y&zvidl, da je V. vwred. vce^
nitvenega okraja Gradiske postavljen enako I. razredu vcenitvenega okr. koprskega, in da jepoprek vceni-tev za GoriSko trikrat seta, nego za Istrijo.
Na zahtevo Cernetovo delo se je Y zapisnik, da je taka neogodna razmera v vaeh razredih in vrstah zemljiSc na Goriskera.
Ko se je Cerne s takimi razlogi potegoval za Gorisko, ga je porocevalec s puhlimi izgovott ^zavra-cal, ces, da ni drazega niogoce, kakor samo ptedla-gati, da se doiocila (tarife) to ali tarn popravrjo.
Genie je na to predlagal: Ouih 450.000 gold., kateri se naraeravajo odbiti za Primorako, naj se ne odbija v prid samo Istriji, ampak naj se rtwieli med dezele Gorisko, TrzaSko in Istrijo po numerah Stevilk cistih dobodkov 1. branja v odboru. J a p red-log pa ni bil sprejet Vsled tega je Cerne predlagal, <L naj se pa vsaj doiocila (tarife) vseh raz-redov in zerapcoih vrst za Gorisko zntfajo za 20 od sto. Tuditega predlogamu niso sprejem
Konecuo je dobil g. Cerne eno samo tolaibo. Fo 3.branji polne osredoje komisije jevladin zastop-nik.obeeal, da bo vlada glede na Gorisko skrbela, da se pri resitvah pritoieb za GoriSko prehudi sklepi osredoje komisije zlajsajo. Zlasti pa hoce vlada skr-beti,  da se drttgo ali pouovljeno razredovaoje dobro
S tern tolazllom koncoje g. Cerne svoje poro-iilo. Yidi se, da se je moSko potegoval za naSo de-zelo, da si zacasno brezvspesno. Velike vejjave pa je, da je energftuo terjal, da so se njegovi nporiLin dokazi zabeleziK v merodajni zapisnik. Tak6 je mogoce opi-rati se na postopanje osredoje komisije ne samo zdaj pri proSnjah za zoizanje*), ampak se pozneje, kedar kolt bi bilo trcba bojevati se za pravicno stvar.
Zdaj homo labko razumeli, da je imel nai de2. odbor dobrih razlogov za utrjenje svoje prosnje. lz te proSnje prinesemo jedro pnhodnjit.
Lahontka nesramnost, in kaj moramo goriikl Slovenci zahtevati.
Nek porenegacen glavni dopisovalec v Rim Ski-leCega lista „V Indipendente", ki je sedaj tudi glasilo goriskih lahonov, je goriske (mestne) Slovence v do-pisu iz Gorice od dne 4. t. us. prav grdo ter nesram-no napadel. Jako ga veseli, da je ljudsko stenje po-kazalo broj 14 tisoc" f ??) Italijanov in le 31/2 tisoc Slovencev.
„Pa kdo so ti Slovenci?" impertinentno vprasa mo2, katerega zibelj je baje tekla tam pod goro Sv. Valentina (di la dell'aga). „Dekte, blapci, voznikiso, pravi, in med tcmi nekaj uradnikov" ~ vse drugo mu je iz Napotetanskega, si raisli.
„Tudi imamo v Gorki dva ali tri trgovce in, Le po pravici povemo, ti imajo slabo kupcijo (fanno ben magri affari), to je po domace receno: slabo jim gre*.
Prvo bodi dopisann v zobe povedano, da nas ne zali mnogo s tern, fa imajo goriSki lahoni potrebo slovenskih dekel in hlapcev; kajti znano je, da fur-Ian ni za delo, — posebno pa goriSki trgovci furlana ali goricana tndi zastbnj v sluzho ne vzamejo.
In ravno nasi slovenski sluzaboiki, gospoda las-ka, so Vam pripomogli do stevila 14 tisoC. Vrag naj me vzahie, ce je' le jeden goriskih lahov, renegatov, izdajie itd. svojo deklo ali hlapca za „lingua usuale" (obcevalni jezik) drugacenego italijansko vpisal; tern menj pa dopisnik Onega doplsa v aIndipendenteK sto-je posle.
Kdo pa so ti goriski Italijani ?
Vzemite v roke, gospoda laSka, zapisnik imen prebivalcev Gorice, precitajte gavestno ter spremeni-te vse coke v pravo njih ime, in videli boste, da po rodn naStejete ne 31/2 nego osem tisoc Slovencev!
Fa Cenlu bi. clovek tem ljudem boh ob njihovo zagrizeno bnco metal I
Zuano nam je prav dobro, da iraa magistrat v svojej slnzbi tri uradnike, — meuim, da ti niso hlap-ci, — katerim je zibelj, ce ne njim, pa njihovim ro-diteljem, na Siovenskem tekla.
V obcinskem odboru, mislim, da tndi sedi par odbornikov, kateri so slovenskega rodu, a sedaj naj-veci sovra^niki svoje lastne domovine; aifii« so zgi-noii, in na njih mesto prilepili so »iggeu. Sicer pa tudi po teh se mi Slovenci nikdar jokali ne bodemo, za take ljudi se mi niti ne zmenimo. Kdo pa je mest-nega glavarja namestnikY mari ni Slovenec? Ali se mi Slovenci lehko ne ponaSauio z mOzem, nad katerega se je izlila vsa zoic ucenih goriSkih mo2ev o znani zadevi novega pokopaliSca? In vender je imel moi pOpolnoma prav, a Slovenec je resnico povedal, .udrimo ga!" se je tedaj kricalo. Zraven teh imamo §e mnogo slovenskih rodoljubov, kateri niso nikaki blapci lahonskim prevzetnostim. Mi imamo s.oja dru-stva, katerase v2!drzujejo brez laSke pomoSi, brez pod-pofe renegatstva. Citalnica naia obstajauze 19 let,: a ni okoli Vas, gospoda la§ka, zasvoj obstanek nikdar beracila; tudi upamo, da jej  ne bode treba zarad
dolgov javne drazbe kot se je pred par leti pripetilo tako ,;azcvetlema* italijanskemu draStvo. Tndi bobaati ; nam ni treba, kakor Vam, za obsUnek svojih druStev. : Da gospoda, niti lahov ne  sprejemamo  mi v svoja druStva, ker hvala Boga, ni nam treba! Jedva raesec i dni je, kar smo goriSki Slovenci renovali .Citalnicno S poddrtiako", in danesSteje oienad lOOadov vtem, : ko $fc v .ginntstichi" pri vsemV aSem bobnanji — ! take pravijo Vaal privrienci po mesta — toliko ska-pa^ «*spravite. Jn na§a ,3o«a* uie izhaja enajstlet j brez beraCenja ter lehko ponosno vsem bivSim, | izvzemSi L'Eco, goriskim listom zapoje nagroba: ,si i riquardis  tu, gaxzetine* (al  se spomiojaS, Usopise?)v minolih casov? Zdaj ste si pa po milosti najeli trzad-kega ,Indipendettte-aR(?), da oit tamz blatom ometu-jetTsuoveuce, ki Vas in sploh uajvefi goriSkih prebivalcev redijo.—
Zdaj pa prejdimo k trgovinil Hoz dopisnik pravi, da je par slovenskih trgov-cev v mestn, in tem gre zaltova. Bes je, par doma-Cih tverdk smo zgobili, a Vam, gospoda laSka, niC dolini nisti, pa se se lehko obude in to brez porno-ci dopisnika. PraSamo pa Vas, kdo pa vzdrzuje go-ri§ke trgovce, obrtnike in krfimarje, ce ne nasa gora, naSi hribovskt Slovenci? Ko bi vam tiizostali, bi mo-rali, Vssih po slovenskih zuljih odebeljenih trebuhov pasove do zadnje loknje potisniti ter svoje „botege"' zapreti. Zalostno je,a resniino, da Vas mora slovens-ski knpec, kmet in delavec rediti, a Vi lahoni, ga za to z »moStro di Sk^ odskodojete. Veikrat v svojem zivenji sem bil tih opazovalec v krcroi ali v oni ka-vani, kjer se najhujsi renegatje sbajajo, ko je vstopil: trgovec, inga drugivpraSa: MKako je bila kaj denasnja knpCija?" *A jerin nn par di Sclavs, tartars di mon-tagna" (bilo je en par slovenskih tartarjev iz bribov) itd. Bil sem tudi prica, ko so vstopili gorjani v sta-cuno, kako lepo jih je nagovoril lahon: „dober dan jim Bog daj !K kaj bi ga radi?" itd. A gorje njim, te niso vkupili sirka ali kaj drazega (kornze najve( rabijo nasi hribovci) t Zagimelo je takaj, jedva so u-bogi hribovci Stacunski prag prestopili: „mostro di-sklaf di montagna l"
Dopisnik se nekako Sirokousti o svojem „dolce si" ter pravi, da se le ta sladki precartanl "si" sliii po mestb.
Jaz pa ma na Siroka usta povem, da goriski trgovci, kedar jim gre za trebub, v govorn in pisavi radi ter preradi rabijo „Ia lingua del dolce nza-kaj I * Z omenjeuim Bzakaj" nas navadno izkljucljivo vsi goriSki lahoni zelo cestokrat v svojo skodo ame-6iti hbcejo.                                                      v
BOSTJAN. (Dalje pribodnjicY)
Dopisi.
CtdpOVan, 8. febr. Drzavp.erau zborn predlozeni i nacrt za hisni davek je veliko nejevoljo yzbndii po ¦ dezeli; zato je tukajSnje pblitiSko drnStvo podalo po ! dr. Tonkli-ji ¦ pfimerno' peticijo drzavnemu zboru. Tu-[ di je res nerazumljivo, zakajda naj bi kmet plaCeval ; velik davek od svoje hi§e, ki mu ne daje nikakorSnih ' dohodkov. Prav zadovoljilo nas je tedaj pismo g. dr. Tonkli-ja, ki druStvu naznanja, da dotiCni odsek in Hohenwartov kljiib sta naSih misli.*) |           Naj §e omenim, da so se pri Vodnikovej besedi
: pevci in orkester citalnicni vrlo obnaSali;   Bil jim je pa tudi g. 3. MakaroviC neutrudljiv u5itelj 1 Posebno ; je pohvala donela A. Hribarjevej Slovenki. Da ne go-| vorim o posameznih tockah, dostavim le, da nam je < govornik g. A. Bratuz v sredi vesele zabave prijetno ; ogreval srce za narodni napredek, in nam je konecno priporocal Vodnikov spomin slaviti s tem; da borao po njegovem zgledu 1. ponosni na to, da smo slovenske : krvi, 2. da bomo pisali cisto slovenSCino, ter tndi ter-jali od  tiradov slovenske dopise, 3. da opnstimo vse tuje umazano petje, ter prepevamole poStene slovenske pesmi.
Fo besedi je bila tudi tombola in domaca zaba-va, pri  katerej se je drulba prav castno spominjala | godu LitalniLnega predsednika.
j           Iz Jablanca pri KomnU. (Konec.) Celi svet se
; (IoveSkemu umu odgrioja v svojem vsakdanjem ziv-Ijenji; povsod nabaja brate in sestre, sreCne in ne-srefine, revne in bogate v istih tezojah, v istem bo-renji. Dub ttoveka, gnan od neke Ludne mo2i, plava iz enega kota sveta v drugi. JoLe se z zalostnimi, veseli se z veselimi, — „uziva in trpitt. Celi svet zdi se mu skupna lastuina, ki jo rod za rodom vza-jemno podednje. Misel, da je' matrna hi§a njegov dom, zdi se mu pretesna, njegov duh Sirje inerl. Zarad tega se zanima za veselje in zalo3t celega sveta. Zato prebira hlastno, pozeljivo domaCe in tuje novice, dogodke, ki se vrSe v'domacem krogu, pa tudi v daljnjej tujini.   In tako spoznava vsak dan,  da smo
*)Dena§nji dopis z Eunaja knie na postavo,   ki prinese neposrednjB nekaj polajibe g o rilk i o k o H o i.    Ur,
|            *) Y Eorneuburgu bil je 6. m. velik shod, nakateresi
ao tudi kmetje aklenili pritoiiti ae zoper hiini davek. la take pritolbe bo lUSijo tudi od dsugod.  Pr.
vsi, kar nas potuje po zemeljskem povrsji, ena velika druzina.              -    -
Gitalnice naj bi pospeSevale med Ijudstvom omiko, zavedanje in spoznavanje satnega sebe. To po-slednje: Mspoznavajr samega sebe!" — prav to veli nam dobra omika. In v to nam tudi zdatno pomaga. Clovek, ki sam o sebi skromno misli, da inalo ve in zua, da si ga svet povzdiguje, tak Clovek je na pravi stezi. Ta skromnost siplje mu v duso yedno vefie hrepenenje po daljnjem izobrazevanji.
Omika in nravnost, posebno pa slednja, se dav fttalnicah doseii tiidi drugace. V njih naj se casi predstavlja delotvorna umetnost, ki se izraza v po§te-nib, nravnost pospeSujodih igrah. V njih naj se po-veliCoje znaiaj, poSteno vedenje, jeklena stanovitnost v lepem in dobreui. Pazi naj se posebno pri izbiri iger, da ustrezajo okusu naSega nepokvarjenega Ijud-stva. O&tno naj se sibajo grde napake, ki se pri-kazujejo kakor strupene gobc v druzbinskem zivljenji,
V citalnici raorali bi nahajati, tie le mogoce, spise, knjige raznovrstne vsebine. Vsakemu udu naj bi bilo pristopno do njih. Kar je telesnira potrebam njiva, vrt, toje clov(;skemu duhu dobra knjiga. Knjiga in s pomocjo te omike mnozi 6l0veku' tudi gmotno blagostanje. Omikau gospodar bolje gospodari, nego neomikan. tPri bolj$«m gospodarstvu je veLa tudi za-moznost. to boIjSe materijalno stanje tudi dolgo traja, ker je naralo po blagej poti, po oraiki. Blaga vez, ki ne tezi, ampak sladko objema, to zamoinost sknpaj drzi.
In da bode okvir, v katerem si citaluice med Ijudstvom na dezeli predo6(ijem, popolnejdi, pristav-ljara, da naj se v Citalnicah kolikor raogofie goji domace petje.
VeSci razumnega Citanja naj manj izobrazenim posebno ob nedeljah prebirajo*) iz Caaopisov potrebne in zabavne novosti.
Pazite-li na vse to, dragi Komenci 1 ko ustanov-Ijate svojo Citalnico?
Se spo&tovanjem      „Tete Tifke" dobri znanec.
Z Bovikefla 8. febr. (Izv. dop.) V dunajski lesenjaii bije se ravoo boj o ravnopravnosti avstrij-8kih naiodov. Vsttkemu narodnrmu filovekn, posebno pa kdor ima kaj veljave in oblasti kot zupani, je dolz-nost posebno sedaj, ko ji* zelezogorko, zahtevati dra-zlh pravic pri uradih. Ali zaliboze dalet smo se. Bovs-ke razmere so takoShe, da jih pojasnim oMinstvu naj-loze a prilikami iu enakimi /gledi.
Fred nckaj meseci naleti na me prijatelj, Bov-Can, na hiSnih vratih s pozdravom „Gut Morgeu." Lehko si je misliti, v kako zadrego spravim koj one* ga, zafiensi ga nekaj nemSki izpraseVati. Uzena prvo pradanje He mi izgovarja, da nemscine ne ume. Tako pozdravljenje se dozdeva sploh Bovcanom bolj „fajnu, „galautno*.
Nas okraj ima tudi L :oj cestni odbor, a v njem se nemSki kramlja. Rednost je tukaj gotovo doraa, kajti dne voiitve cestnega odbora 31. 1.1. videli smo na pisarskem prestqlu obC. tajnika, da je glasove toliko redneje in natan cneje napisoval, ker si je pri-voSCil tudi ta dan nekaj „Stamperlovtt rakije, kakor je sploh ujegova havada; Vsled nereda bila je ovriena prva volitev in najbrze bode ovrzeua tudi druga. Kdo je tega kriv, da se nalagajo nepotrebni stroski obci-nam ?
Dalje, bov&o 2upanstvo se drii lepih starihna-vad pri uradovanji. Ouo je uze dovolj narodno, Ce pi-Se: An das lob. Gemeinde Arat Saaga, mesto Zaga, Serpenizza mesto Serpenica, Zersoza, mesto Ceztofia itd. To bo narodttjaktl Ne mislite pa, da menim gospoda narodnega zupana, ker on pri najbolji volji ni« ma toliko Casa, da bi raogel gledati tajuiku na prste Zeli pa gotovo marsikdo, da bi imel narodeii' zupan tudi narodnega tajnika. Sicer ima Bovec se neko drugo Sudno nperijonto,tt ki meoi, da je nem^ciui kos, in je vsled tega vse slov. pole Ijudskega stenja po nem§ko napolnil, n pokazal je, da je tudi v nemSLini le revie; kajti c. k. okraj. glav. mu je vse pole pre-crtalo. — Ganz ungenttgend.
Se nekaj resnega. Cezsocani stejejose tadinem-ce, najbrze so Se potomci starih Gimbrov ali Teuto-nov, ki so menda zgreiili pot, ali so jih pa divje ko-ze pod Polovnik speljale. — Po zgodovinski trditvi bi jaz to dokazal s tem, da govori Se dan danes nekaj onih boij imenitnih oseb neko 9ferderbaho Spra-ho8. — 9Mein Schworz is one sch6ne Thier; jo er is a kuter Pferd". Nalatel sem pred tedooni dni na necega tacega Hermanna. Med drugim zasukat se je govor tudi na ljudsko stenje. ' Omenjeni gospod se prav veselo odreze: „A1' mi pa vse neoisko, olles tajC, ce hoiejo imeti slovenske, naj si jib ubertrogijo sarni." Mot je po teh besedah z neko tlotranjo zado-voljnostjo si brke navihal.
_____________                      X.
Z Dunaja, ll. febr. (Izd. dop.) Tetka Trie-sterca v svojem listu od 9. tek. St 31. uapadfl BSoCou,
*)Ta atranje za prehodnabo]jie zdaj najpotrebnila' ali povaod se pri nas zanemarja. Onikanoi, poniiajie ro nati« dezno, pa bo! Ur.
nieaega dopisnifea z Dunaja in pa nekega slpv.po-islanca, in to zarad.poroSila z Dunaja gled6 podpor nekaterim,cesjfcm y goratib krajihGoriAkega, ki jib je ministeistvO predlozilo dri. zboiuvdodatnemprev-darku za leto 188L Oua oCita haimeC »S<»LiB, da pripiriuje zasluge teh podpor „SofifcMn „Slo«iB, ce-ravno ya§ dopisnik oteh zaslugah iisto nifc ne gor yori, ampak.le.poviiarja. da je „Socaa q syojem Lasu (meuda v letu 1879) ,yeli.ko vaznost teh c.est razprav-Ijala, „Slnga* o ujib. "pe'ikije sklepala in d«*2. zboru I predlozila, in da jili je de7. /.bor sain sprejel ter vis. { yladi predlo^H. Nadalje oCita ona v tisteiri dopisu z GonSkega, "kateri jPpa bii sestavljen najbrzej v Trstu na komaudo, nekemu slov. poslancu, da pri javnih eejah molci, in budgetne referente nadleguje. Kar se tega tice, oaj Ie to opazim, da slov. poslanci ne bodo nikdar praSali Tnesterco za svet ali celo za dovo-Ijenje, kedaj imajo molcati in kedaj gpvoriti; da pa znajo oni prav ugoden trenotek in prav ugodne pri-like igbirati za svoje govore; teniu bodi dokaz to, kar je govoril gosp. dr. VoSnjak v budgetnem odscku 0 irredenti, vsled katerega marsikako visoko osebo ie danes glava boli. Nadalje naj bode preprWSana tetka Triesterca, da bodo slovenski poslanci tudi v zbornici govorili tako gksoo in toliko, da bo potem tudi to tetko dalj casa glava bolela,
Pa — na dnu je go&ca — pravi pregovor, in v resnici pri koncu dopisa je jedro vsega dopisovanja, in to je, da gre vsa zasluga za navedene podpore (isto Ie gosppdu trzaskemu namestniku. No, fie je to res, cesar ne raoremo razsoditi, je to res hvalevred-no, da je gosp. uumestuik svojo dolznost spolnil in vajuost cest povdarjal in podpore priporofial; zal nam je, da nismo vedeli, da on tako hrepeni po. borni So-6ini hvali in slavi; opozoriti pa ga hocemo, da mu je prilika daua, si to hvalo in slavo pridobiti, in steer Bteui, da bi se z mogocnim Bvojim vplji-vom (?) za to potezal, da bi visoka vlada spolnila tudi tiste zelje, ki jih je dru&tvo nSIogaB podala'del zboru gorifikemu meseca jttrtija 1880, gled6 uvedenja jlov. jezifca v srednje Sole y Gorici, katere je del. zbor sprejel in vis, vladi predlo&l. Ako bo visoki gospod to dosegel, potem mu damo trdno in mozko obljubo, da mu bo „Sofia* z vclikimi crkami natiB-niti dala*) nyalo in slavo, in da rau bodo zatrobili vsi Slovenci tako glasno slavo in hvalo, da se ta bo odmevala po vsej Soski dolini in slisalo celo 6ez mcjo!
Danes je sprejela poslanska zboruica postavo proti oderuhom tudi y zadojem braoji; ako bp to postavo potrdila tudi gosposka zboruica, Cesar se jo na-dejati, bP to za naSe po oderuhih zatirano ljudstvo yelika dpbrota,      _____________
Politifini pregled.
N a § a cesaricaje sla te dni na An-1 glesko na lov.                                                                I
V drzavnem /.boru  in njegovih odse- I kih kaze se iivahno delovanje, kakor na§ dopis I z Dunaja to jasno popisuje.   Dr. Tonkli je I mozato in zlvo popisal  hudo stanje  primorskih I jSlovencev,  in  minister  dr. Prazak je  obeSai I kmalu pomagati tudi nam.   Velik napredek za I nas, ako se uresnifci.   Dr. Bieger povodal je dr. Herbstu, vodju ustavovercev, da oni kli&ejo na pomoS cez meje. Rfcsnica je to, ustavoverce je pa to takd zbodlo, da so bili dvorano zapu-Btili, kjer je dotiCni odsek sejo imel.
Neraci so stoletaico po Lessing-ovi smrti obhajali. Na Dunaji so nem§ki nacijonalci in e-nako misled, zlasti zidovski dijaki kar izdajalne govore imidi. Nase dijake bi zarad enakih iz-jav kar zaprli. Sramotili in psovali so Slovane kakor barbare in nazadnjake!
Hirvaski sabbr'je sprejel porofiilo re-gnikolarne deputacije 0 zdrnienji Vojne Krajine po yeidneynih debatah.
N em ski prestolni govor pri odprtji dr-^avnega zbora povdarja p r i j a z n e razmere NemSje do vseh drugih drzav, posebno pa do sosednjih cesarstev, tedaj doAvstrijTe in] B u s i j e. NemSki cesar pravi, da delajo yse drzave za mir, in da ga bo skusala NemCija tudi ohraniti v soglasji z drugimi. Avstrijskjm nepobolj§ljiyim Nemcem gotovo ne bo ta objava ;po vsem po vojji.
Gambetta bi rad postal tudi po imenu nafielnik Francozov, ker v resnici sedanjega predsednika republHce ze zdaj yodi po svoje. Bismarck mu pa zuga, kakor da bi hotel Fran* ciji napovedati vojsko.
B i s m a r c k je tudi prevzel .posre^o^anje
*) „SoZt& mu je bilft tako hralo obljabils vie brit t«-kr»t, ko jo g. tri. n&n«»tnik potoral po Solid dolini.    Vt.
med Turdijo in,Gr§ko. Ljudstvo gr§ko se ne vda z lepa, ako yecraoma ne dose2e, kar so bili obeSaH Grkom v Berblinu.
Na  Spanjskem  je nastppilo novo, in j sicer liberalno mjnisterstyo. Sagasta mu je pred-sednik.                                           '                                  j
Angle Ska sppdnja zbornica je snrcjela ! zakon zoper Irsko.    Jrc| pa ho6ejo bojevati se in odposiati vodjo Pamell-a v Ameriko na.agi-tovanje za Irsko. — V ju^ni Afriki se zmerom divjaki tepejo angleske vojake.
Srbska sknpsdna je sprejela predlog za neodvisnost sodnikov od politique uprave
Papez je sprejel v [avdijenciji velikega kne-za Nikolaja, brata ruskemu carju, ter velikega kneza Petra. Oba velika kneza sta zatem obi-skala papelevega tajnika Jakobini-ja. Car se je papezu po telegrafski poti zahvalil za prijazni sprejem ruskih knezov.
Y Rimu so imcli tisti zbor zborov, ka-teri je poslednje tedne toliko 6uma napravil zarad irredente. Deleznikov ni bilo veliko, in skle-pali so 0 obdi volilni pravici. Nali Sasniki niso
I  hoteli porofiati, da so na tern zboru s ploska-njem poslali pozdrav neresenemu Trstu in Trientu, Garibaldi, menda od italj. vlade podkupljen, ni predsedoval; nadomestoval ga je glasoviti Icri5a6 Cavalotti, ki se je zarotil proti Avstriji.   11 a-
II  i j anska ceiizura je bila stroga, in takd se ne v6, kaj so vse govorili proti Avstriji. Zarad tega vendar ne pozabimo, kakega duha so italj. agitatorji.            "________
Domade stvari.
fttalniona poddruinica v Gorici vabi k svoji prvi veselici, v ncdeljo due 20. februarija ob 1. uri zvecpr v Litalutcnilt prostorih. Program: 1. Pozdrav gospodarnika — 2. Petje nJaz sem Slovau" — 3. De-klamacija: BZgubljeiii raj.u — 4. Petje ffDomovina mili kraj* — 5. Saljivi dvogovor — 6. Petje „Tri-glav.a — 7. Tombola z dveina dobitkoma — 8. Petje Kocljancifi-ev wVeneca. —- Pies, svira vojaSka god-ba. Pri petji. bodo sodelovali Sempeterski, Solkanski ,iu GoriSki pevci. Vstop je dovoljcn samo druStveni-kotn poddruzuice, Citaluice in druzih narpdnih drus-tev. Vstop je brezplafien. Tombola daje p.'n. delezai-koia priliko, da pripomorejo kaj v zalozbo veseliduih stroskov.
Kakor sliSimo, ho5e postati ta veselica prav si-jajna. Fautje, pogum! Pokaiite, da ne spadate y ono vrsto, v katero bi Vas ladi lahoni vtaknili 1
Iz Kanala nam poroiajo : Pies, kterega je 12 febr. tukajSnja prostovoljna pu^arna bramba priredila, bil je, kar se da sijajen. Sviral je septet goriske mest-ne godbe, dvorana je bila prav prijetno z velikimi zrcali, gasilnim orodjem in pripravo z diplomom druSt-venikov, grbi itd. olepfiana; dusa cele veselice pa so bila nasa dekleta v zelo krasnih in okusnih toaletah. I Saljiva loterija med pocitkom je zbudila mnogo sme-I ha, tudi pevci so se oglasili ter zapeli nekaj lepih pesni. Cetvorka se je dvakrat izvrstuo plesala, za kar pa gre vsa cast tukajsnjemu lekarnicarju gpsp. Pas-sagnoli-ju, kteri se je mnogo potrudil v poduCevanji. Plesalo se je do Seste ure zjutra.
KobariSka ditalnica naprayi dne 20. feb. be-sedo s sledecim sporedom: 1. Petje. 2. Govor. 3 Petje. 4. Igra: 88tari Slovani v T'dejanjih. 5. Petje. Po besedi pies. Ustopnina 20 nOvc. ZaCetek ob 6 V2 uri zveCer.                                                        Odbor.
Nabre2inski rodoljubi vabijo k veselici na 20. t. m. ZaLetek ob 7. uri zvecer, vstop 20 kr., k plesu 1 gl. (Sppred prepozno do§el.)
Iz Komna  nam naznanjajo, da se tamognja gospoda v lepo napravljenara salonu pri g. Zivcu ne-navadno dobro zabayljajo, I           Kurentu  delajo po  porofievalLevih besedah vso
I cast v bratovski xlogi.' Zefimo Ie, da enaka sloga 0-I Btane tarn ia drugod tudi pozneje drugim bo2anstvom I na Cast iu narodu v prid.
I           L Krasa nam poroCajo, da g. okr. glavar se-
I 2anski zel6 po  nemskp dopisuje, in se cudijo, kako I morejo tega glavarja slovenski Casniki hvaliti. I           V Seiani imeli so na Sv^Cnico veselico, katere
I se je udelezelo tudi kakih 20 narodnih uCiteljev. G. I sez. glavar se je pri tejjpriliki, kakor pravijo, pokazal I pravega nemSkutarja po duhu.— Cestitamo onimEra-I Sevcenl, ki tega gospoda vole" za castnega obCana. Le I naprej, naprej!
I        „Ba*ar za uboge" v Gorici je dobil dohod-koy UOO gl; Btrogkpyja 200 p»    .........'......
Novadenje. Nabrati se ima letos na Primor-skem 1497 novineev za stojno vojsko, oziroma vojaSko mornarico in 150 mbi za nadomestuo reserve Stava 06: v Ttsttt 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 9. marca. Na Go-riskem: v Ajdov§5ini 4. 5.; v Gorici za mesto 7. 8., za okulico 9. 10. 11. 12. 19,; v Kanalu 15. 16., v Cervinjami 10. 11. 12., v TiiiSu u. 15., v Tolminu 18. 21. 22. 23. 24., v Bovcu 26. 28., v Sezani 26. 28. 29. itiarca, v Konmu 31. mavca, 1. 2. aprila, v GradiSki 4. 5. aprila, v Kuuninu 7. 8. 9. aprila. V ft'tri: v Kopru -21.; 22. 23. 24,   maicii, v Piranu 17.
18.  marca. Podgradom 7. 8. 9. aprila, v Buzetu 4. 5. aprila, v BUjah 26. 28^ marca, v Pore6u 30. mar-6a, v Pazinu 28. 29. 30. marca, v Matavunu I. 2. aprila, v Rovipiji 1. aprija, v Pulji 4. 5. 6. aprila, v Labinu 8. 9. aprila, v Voloski 11. 12. IB. 14. aprila, v Cresu 22. aprila, y Krku 25.  26. aprila, v LoBinu
19.  20. aprila.   '
Preteklo nedeljo oziroma v noCi od 12. na 13. t. m. so neznani tatje vlotnili v cerkev sv. Lov-renca pri Neblem. Zmanjkalo je le nekaj cez en bo-kal olja in ciborja iz tabernakeljnu. Najsvetejse so na altar razsuli. Druge skode ni bilo, iz Cesar se so* di, da so bili tatje gotovo ostraficni vsled kakega ropota.                                                          Prostoelav.
.OittadWU", Jistu tyznSkemu, bcro zadnjn „E-dinoBt" dobro levite, in sicer, da si Jih zapomnl,v nje* govern jeziku. NaS vrli Bofitjan jih pa danes Steje nIiidipendentett-jeveinu Goriskemu dopisniku po nu* i Se, ker se dobro poznata. Tudi goriski dopisnik „No-ViC jih je gorko naftel istemu dopisniku, Ako lahp-ne zebe, se ze ugrcjejo pofiasj.
Lafiki tihotapci. Blizu Verso na nvntrijHki meji so peljali laski vozniki dolge Mode, ko zadone Hen moCuo ob most. Veriga, ki je debele Mode vc-xsala, se utrga, hlodi padejo po obeh straneh z voza I in v lesnih votiinah se prikaze zdajci veliko bremeu sladkorja. DaCni Cuvaji so vozovo zasegli in razvidell da Modi so bili samo unieten pomofiek, g katerlm so vozniki izvrSevali ie dolgo kontrebant ali tihotapstvo.
PI. Veatenek, okrajni glavar litijski, glasoviti germanizator na Kranjskem, je po noci od 6. na 7. dan t. in. ob 11. uri v uo6 z drugimi njega vrcdni-mi tovarifii okna pobil in 24 Sip razbll tamoSnjo-mu c. kr, okr. komisarju Delkotu.
Takd razjaSnjuje la dogodek litijski s5upan, kt jo zadal proSnjo do del predsedniitva, da se stvar j preisce in kaznuje. Iinenovana proSuja kazo, da so so bili ti gospodje dobro opili, potem so razsajali, Ta skandal je povsod osupuil in napravil veliko sen* zaoijo tudi na Dunaji, Nadejati se je, da se sovrai* nika slpvensjke narodnosti vsled tega dogodka Kranj-ci izneb6.
V tiskarni J, Krajca v Novomestu so na svitlo prisle „Gerkvene pesmi na cast bv. Be&njemli I Telesu," II. del za me§ani zbor, vglasbil P. Hugolin I Sattner. — Ker take zbirke dozdaj se ni bilo, bode s tern gotovo ustrezeno pevovodjem in orglavcem. —• Pesmi so natisnene z dovoljenjem visokocast. ljubljaa-skega Skofijstva, torej se smejo rabiti pri ofiitni eluzbi I bozji. — Oblika je jako licna, papir lep in trden, tedaj cena, 80 kr., ne previsoka. — Kdor poSlje imeno-vani znesek po nakaznici, dnbi pesni franco. — Sicer se dobe tudi po bukvarnah.
Pri Krajcu se tudi se dobe „Cerkvene pesni," del I. istega skladatelja za 50 kr.
Trzno porodilo.
V Gorici 17. febr.
Od zadnjega porocila, se niso cene jveliko spre-menile.
K 01 o n i j a 1 i. Kava moka 100 kg. gl. 133— 155, Ceylon gl. 142—154, Portoriko gl. 130—144; Malabar" gl. 117—121; St. Domingo gl. 110—118; Bijofin gl. 107—110; srednji gl.94—102; sladkor fin gl.'48—49; Melis gl. 44—45; toICen gl. 43—43.50.
Sadje. Rozicigl. 13-16; mandeljigl. 110—112; grozdje suho (uva passa) gld. 31—39; sultanina gld. 44—48.
M a s t, s i r i n 01 j e. Maslo gl. 91—98; ame-rikanska mast gl. 73—75; domaca slanina gl 72—74. amerikanska gld. 70—71; pijaCentinski sir star gld. 140—180; pekorin gl. 1330—132; bovSki star gld. 96—98; letosnji gld. 64—66; olivao najfineje olje gl. 72—76; srednje gl. 64—66; nizje vrste gl. 56—58; CJorfil gl. 49-50; Baguza gl. 42; istrijansko gl. 42; Petrolej v sodclh gl. 18.50; v zabojih gl. 21.50—22.
t i 10, in 0 ka i n r i 2. Psenica hekt, (100 litrov)
gl. 9.25—9.50—; sirk gl. 5.—5.50 (star mirnik  31
litrov je od gl. 1.60-180; 100 kg. od gl. 7-7.50);
I jecraen eel gl. 4—5, pehan gl. 9.—10..;  oves po ka-
kbvosti in 6istosti gl.3.20—4 (star mirnik gl. 1.30—
I 1.40); fizol po raznosti gl. 9—13 hklt.; Bi2 100 kg.
1 gl. 16 do 25 najfineji (brilantni).
Moka iz Ritterjevih mlinov: St. I gold. 21.60; II gl. 20.90; tSL gl. 19.50.—; IV. gl. 18.50; V gl. 15.90; VI gl. 11.20 se 2akijera; otrobi debeli gl. •I m\ dcobni gl. '4,50, pr. 100 kg.
Spirit in vino. Domafce zganje hek. gl. 55—80; zunaoje po gl. 40—70; Spirit raSoiran gld. 40—45; vino furlanaico crno gl. 23-32; belo gld. 25—29; uvazena vina kakor kranjsko (dolenjsko), Stajersko, i>gersko, dalroatinsko, istrijansko itd. dobivaja se po razltfnib ceuah iu po   kakovosti.
Sicer se je pa dosedaj le inalo zunanjih vm sc uvozilo v Gorico; prihodnjiC naznanimo i teb razlictie ««,« ner 100 litrev.     .
Seno in slama se prodaja od gl. 1.20 do 1.40 za 56 kil. (star cent,).
Krompir se placuje na debelo po gld. 2.50 do
-asorfK loo wt--------------------------
Javna zahvala.
RiCiw sc zabvaljajcra s tern preeastiti duhov-Scini KobariSki, c. g. I. K., vikarjn na Serponici, whin narodniin pevcem in vsera oniuif ki so spreraili tyibo nam raivjco gospodifiiuo ANO URSIC 14.1, m. k zad-njemu pomku.                     ^^ ^ ^
v imenu vseh sorodnikov.
Ka podlogi razsodbe v. c. k. del. zdravni-Skrga sveta od v. c. k. uamestniitfa dovoljene
Marijaceljske kaplje za zelodec
izvrsten pripomofcek zoper vse Seiodefcne bolezni
posebno pa se sponasa pri netccnosti, zelodefini slabo-sti, slabodiiecem dihu, ke-dar Cloveka napenja, ma ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodefinem kataru, zgagi ali rezalci, ee se nareja pesek ali kasa, pri prcobilnosti sli:i, zlaten-ci, pri studu in inetanji, glavobolu, prihajajocem od /.elodea,  ZelodcCnem  krfiu,
___                       pri zaprtem zivotu,  piena-
sitenosti  bodi z jedmi  ali
pijacami,  pri glitah, vranfinih, jeternib ali he-
moroidalnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavua zaloga za Gorico pri gospodu le-
karniearju A. pi. Gironeoli v  Gorici,  blizo
„treb kron".
Centralna zaloga za razpo§iljanje : Apotbeke
zuro heiligen Scbutzengel des Carl Brady, Krem-
sier, Maehren.
Bergeqevo medicinsko
MILO 1Z SMOLE (THEERSEIFE).
Priporoceno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v v?eh eviopskih drzavata s sijajnim vspehom proti
vsakovrstni ne&stosti na polti, sosebno proti kronicnioi in Iuskinastim liSajeni, hra-stani, nalezljivim brastam, proti rudeCemu nosu, o-zebljini, potenja nog, prhljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo mil© iz smole ima 40% smole iz Iesa, in se bistveno razloCuje od vseb drngih smol, ki se prodajajo. — Da se prekanjanju izogne§, zahtevaj doloCao Bergerjevo milo iz smole in glej na znani zavitek. — Kot neostro milo iz smole za odstra-njenje necistostij na polti, zoper hraste na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi:
ki ima 35% glicerme in je fiao uerfuraano-
lm za komad nab fate 32 kr, i brolura Tiai
Glavni razposiljavec: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorico  pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Pontoni.
Francosko zganje s soljo
fEau da r!e di hsm) taMM lit Sail.
napravil pod nadiorstvom po iivirnear predpisn
iznajdaika Viljema Lee-ja
CJ. CttlSTOFOfcEXT!.
To zdravilo, katero seia jaz napravil, pomaga bri, prej kot katero drugo, nroti zunanjeuiu in notranjemu vnetju, opeklinam in speklinam, proti novim napa-dom, nedubi, rakom, dristi, natoktt krvi v glavo, za obvarovauje zobov, proti otiskf, dissenteriji, bolecraam, j nr obrazir, v uSesib* t gla?i, zlatr 2iir, mrzlict, ozeb- 5 kon^, putiki, neprebavnosti, boledinam na jetrih, na ofieb, zastarelini lauam. vpitenju osnemn in wusline-mu, skrujaktt, kardejw, iovain in omotici.
Veliko sprieevui im.unr.. ki potrjujejo moc tega izvrstnega zdravila.
? 70. leln svoje starosti sem si popolnem ozdra-vil prste na rokah s finncoskim %anjem in soljo.
G. Sunitsky, c. k. finauCni komisar 1. r.
Z Vasim francoskini zganjein s soljo seni dosegel
iiajbolj^e vspehe, za katere se Varo neskoCno zahvaljujeus
AIojz Klobntor, Lupnik in dekan v pokoji.
Prodaja se v izvirnib boteljkah po 40 kr. samo pri G. Ciistofoletti-jn, lckarju in e. k. dvornem priskrb-niku v Gorici na Tnumikn 14.
Opuinba. Kn|ilaico iznajdnika V. Lee-ja, kateri podutujc, kako se rabi izvrstni domaciltk, dodajamo b r e z p 1 a C" n o.
k. 28/E
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofa Thurnu, v Gorici naznanja, da bode dne 7. marcija 1881 za5ela javna dra^ba (kant) nereSenih zastav IT. cetrfc leta 1879 t. j. tfstih, ki so bile zastavljenc meseea okto-bra, novembra in deceinbra 1879.
Ravnatelj: Lovisoni.
St. 741.
Razpis javne drazba
Po sklepu c, kr. ponmozenega okrajnega Solskega sveta zidala se bode nova §olska hi§a v Cerknem.
Delo, cenjeno na gld, 8035.82, oddalo se bode po javnf drazbl.
Draztlo se bode dne 10. marcija t. 1. od 10—11. ure zjntra pri c. k. okrajnem solskcm svetu v Tolminu ustmeno; sprejemajo se todl postavno kolekovane pismene ponudbe.
NaCrti, prevdarek in pogoji so razpolozeni pri c. kr. okrajnem Solskem svetu.
Kedor se udelezi dra2be, polozi gld. 400 kot vadium.
C. kr. okrajni solski svet si pridriuje pra-vico od podanih ponudeb ono sprejeti, katero spozna za najugodnejso.
c. kr. okr. Solski svet v tolminu
16. februarija 1881. Schemerl I. r.
Foiii (jia) 10i
Hoi and ij ski drnt . . . Creve-Coenr «... Houdans-ski          .    .   .
Svicarski brabantski .   . Cochinchina visoko zaltavi Prine Albertovi   . Tarski beli majhni   .   .
Moje   kuretninsko   d vsakteremu ogledati.
Zaboji za odpo§iljanje  se zaracanijo [samo j po ceni, katera mene stane.                                 j
J. Stiegler   I
Oskrbnik grofa Coroninija. | Sempeter pri C?orici.
mad	po 10 kr.
»	n    10   n
n	„   15  »
n	* io-,
n	r.    10   „
»	, io .
„	.   20 n
J  je	dovoljeno
ordne in toure (veliko no-vega), zbirke cotillonOV, plesztih. redov, mask, ka> |pic za norce.lampijonov, — na drobno in debelo. — Ceniki zaafconj.
Gotillon-ordnov vrste,
vsaka meSane s finimi  c r e p c~b r i I j a n t-o r d n i,  s zbirka 50 komadov letos
it, o. i.  ii. nr.  iv.   v.  vi.   vn.   vni.  ix.  x.
gl. 1.1.50,  2.   2.50.    3.     4.      5.     6.50.     7.50.     10.    15.
Wien, E. WITTE* Karntnerstrasse 59.
Lejedenkrat
podajc se tako  ugodna prilika,   da si
za polovieo prave cent*  omisli vsakdo
izvistiio upo.
Velikanska razprodaja.
Politicnerrazmero, kt so nastale r celej Evrbpi, zadele so tudi Stjco ; vsled teb razmer so je na stotino deluvccv izseUlo, tako da je obstanek tovarii jako dvom-Ijiv. Tudi najvekaa fabrika za ure, katero srao mi za* gtopali, be. je zapvla zafiasno, ter nam je zaupala pro-dajo svojih ur. To tako zovane zepne ure so najboljSe ure cflegii svotu, kojih okrovi so tzdelani iz najfinejSoga srebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani m giljoSirani, tor do anierikunakoga sintema. Ysled neke vlostne konstrukcije ne more be taka lira nikdar pokvariti, pade lehko na tla, tune se itisniti, a vendar ura pri tern nid ne trpi.
Proti pov^otjij, ali vpoiiljatvi male vaoto, katera je pri vsakej ba'H ur zaznamovana, s katero je pliuinna le pridejona /.lata double urua vori/icu, bnr/.uruinti etui, glavni kljuc ztt ure in dolavska placa, dobi vhuUcIo naj-tinejae repasirano uro skoraj na poloTico zastoilj. Vse ure ho natanko repasirane, ter garantujemo zavsako uro pet let.
V clokaz gotovega jamstva in stroge solid-nosti, prevzemamo a tem dolznost javno, da vsako nepristojet'o uro nazaj vzamemo, in z drugo za-menjumo.
Isspiselx. ur.
1000 komadov remontoir ^epnih ur, katero se pri kozici navijajo btex kljuca, z dvojnirn okrovom in kri-atalnim okrovom, izredno natuueno reguiovane; razen tuga ho tudi oloktrogalvaniciio pozla5er.e, tako da jib nobeden zlatar ne more od pravo -latili razloriti; z vcrizico, medaljonom itd. preje jeden komad gl, 25, zdaj le gl. 10.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankorubr) od najte^jega srebrnoga niklja, tokoCili na 15 rubinih, z cnmiliraniiui kazaii, kazalom za tronotko in kristiilnim ploitnatim steklom, natani5no repasirane ; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov mobilnih ur na vaije (cylinder uhr) v te&kih gilioiiranib okrovih od srobrnega niklja, a kristalnira plo^natim steklom, tckofth na S rubinah, fiao repasirane, i voriZico, medaljonom, in bai'zuna»tim etuijeiH, jedon komad preja gl. id zdaj 10 gl. 5.80.
1000 komadov Wanhiiigtonikih ur na aidro od lalotncga srobm, potrjene od e.k. denarnoga u-aada, teko^e na 14 rubinih, elektro-galvaniCno pozla-Lene, da jih no more nobeden Btrokovnjak ali ulatar od pravo zlatih razlofiiti; lino na trenotok reguiovane in poskuSene. Tea ur stal je preje jeden icomad gl. 27, zdaj pa le gl. 13.40.
1000 komadov Washingtonakih remontoir zepnih
Ur, od pravega 13iotnega srobra odobrinega od c. k. dcnaniega urada, pod najstro^jim jarnstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja in privilogiranim regulovanjem, tako da ni troba teb »r nikdar po. pravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata doble urna verizica, medaljon, barzunasti etui in kijuc;
vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40 zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode t>li gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 budoih ur z ropotcem, lino reguiovane, dajo sc rabiti tudi na pisalnej uiizi, preje gld. 12, zdaj le 4.80.
650 komadov ur Z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotiekib visokih omaricah, navijajo se V8a-kih osem dnij, fino na trenotek reguiovane, lepe in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih 6e dvakrat ve8 vrcdna, naj bi jo imela vsaka drulina, ponebno ker so a tako uro soba olepSa. Te ure Stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno ruzko ceno gl. 15.75.
Pri naro5ilih za ure z majatnikom (pen-deluhren) priloii naj se tudi mala vsota.
Naslov: Uhren-Ausverkauf
von
Philipp Fromm, 'Mmk,
Wien, Rothenthur mstrasse Nro 9.
1 pozlafena ura                   z veriMco 2.50 gl.
1 mobnnauranavalje(scilindrom)   n     5.— » 1 ura na sidro (ankorca)               B     6.50 „
1 sreberna ura remontoir              „    12.— „
1 zlata lira za gospe         od 18 gl. do 22 gld.
POKOSTVO 5 LET.
Uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik
___                          von
PH. FROMM,
Wien, I. Rothenthurmstrasse N. 9.
Izdavatelj in odgovorni ureojiik;; f, PODGORNIK. — Tiska; fHilarijanska tiskarua* v Gosrici,
I re no ceni