Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
President Vladimir Mauko For the Editorial Board, Rudolf Cujeg, Dr. Rer. Pol.
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year.
sLouensKA
SLOVENCI! TREBA NAM JE,
DA SE ZAVEMO SVOJE SLOVENSKE KRVI ... DA SE POGANJAMO ZA SVOJE PRAVICE.
Andrej Einspieler
FOR A FREE SLOVENIA
Letnik — Volume IV
TORONTO, 20. AUGUST 1954
Številka 8
Number 8
DUH OŽIVLJA
Človekovo telo je čudovita umetnina in znanstveni laboratorij. Toda le tako dolgo, dokler v njem deluje duh.
Videl sem otroka, o katerem ni kazalo, da bi bil ob rojstvu zmožen življenja. Toda v njem je bilo toliko življenske sile, da je kljub dvomu zdravnikov in bolniških sester ostal pri življenju. Pravili so mi o ženah v nemškem koncentracijskem taborišču.. Hrane je bilo tako malo, da nikakor ni zadoščala za ohranitev golega življenja. Da bi se ohranile pri življenju, so jedle travo in listje z dreves, če so le dobile priliko. Pri življenju pa so ostale le tiste, ki so ohranile vero, da jih v življenju še nekdo potrebuje, v večini primerov lastni otrok, ki jim je bil nasilno odtrgan od prsi. če se je v kateri zlomila duhovna moč kljubovati nemogočim razmeram, je v dveh umrla čeprav je živela v enakih okoliščinah kot druge. Pri življenju so ostale samo tiste, ki duhovno niso klonile do konca.
Videl sem človeka s šestimi križi na rami. Bil je profesor, pa ni sedel za katedrom, kadar je predaval. Ni mogel sedeti, s takim zanosom je govoril o duhu, ki je ustvarjal nesmrtne umetnine, o sili, ki je dajala snovi obliko, o idejah, ki se odražajo v poteku človeške zgodovine.
Videl sem pa tudi mrtva telesa, ki so v kratkem času razpadla, ko jih je zapustil duh, videl človekove ustanove, ki so propadle, ker je v njih zamrl duh, videl narode, ki so izginili, ker so postali kulturno npplodni TolUro je bilo primerov te kulturne utrujenosti v bližnji preteklosti, da so se znašli znanstveniki, ki so hoteli iz trenutne slabosti napraviti zakon: da namreč vsaka kultur-doživlja dobo rasti in mladosti dobo zrelosti in dobo starosti, ki jo zaključi smrt.
Toda vse to se je primerilo samo tam, kjer je opešal duh. Pred kratkim sem bral, da se je celotna proizvodnja Francija dvignila od 1. 1929 za borih 7%, Italije za 81% in Zapadne Nemčije za 130%! Razlike gotovo niso utemeljene v gospodarskih pogojih, marveč v miselnosti prizadetih narodov.
Severna polobla se bliža jeseni. Odprle se bodo šole, predavalnice, tečaji, knjižice bodo v večji meri obiskovane. Dobi povečane skrbi za telesno zdravje in počitek bo sledila oz. naj bi sledila doba povečane skrbi za duha.
Ta življenjski ritem ne velja samo za šolsko mladino, marveč za vsakogar, ki še hoče ostati človek. Človek se ne uči samo iz izkustva, dokler živi, marveč mora ostati duhovno prožen ter skušati razumeti dogajanja v sebi in okoli sebe tudi še potem, ko zapusti šolske klopi, pa naj bi bile to tudi visokošolske klopi. Kdor je z za-ključom šole zaključil tudi svoje prizadevanje za globlje in širše spoznanje, kdor vse svoje energije porablja samo za zadovoljitev telesnih potreb, ta je zatajil v sebi človeka, ta spada v muzej med okamenine.
Ker v tujini nimamo toliko prilik gojitev duha, ker nam nedosta-ja domačih kulturnih ustanov, moramo biti toliko bolj iznajdljivi in si sami pomagati ter izkoristiti vsaj to, kar imamo. Toda na žalost opažamo, da še teh borih nadomestkov kulturnega življenja v zamejstvu ne izkoriščamo v zadostni meri. Na družabne prireditve je še možno privabiti ljudi, predavanja pa so redno pičlo obiskovana. Slovenski tisk, ki ne prinaša samo novic in zgodb v aine-rikanskem slogu, marveč nudi tudi kaj snovi za razmišljanje, se bori stalno s težavami za obstoj. Stalno se slišijo glasovi, da je bil ta ali oni članek pretežak, da ljudje potem lista ali revije ne bodo na-ročivali in podobno.
Res je, da je mišljenje najtežje delo. Toda edino gojitev duhov-
NAS POGLED V BODOČNOST
Zgodovina gre nevzdržno svojo pot naprej. Zaman vsi napori zadržati tek zgodovine ali potisniti kazalec na uri zgodovine nazaj. Smešno je slišati včasih koga, ki živi v „starih in lepih" spominih in joka po udobnem položaju, katerega je vsled nastalih razmer izgubil. Ti ljudje so najbolj nesrečni. Ne morejo najti trdne točke v sedanjosti in iz tega gledišča usmerjati svoje delo. In vendar je to nujno potrebno! Križ čez preteklost in z novimi upi ter načrti v bodočnost!
Slovensko narodno gibanje, porojeno v najtrših urah slovenske zgodovine črpa iz preteklosti nauke za bodočnost. Slovenski narod je bil vedno hlapec in je dobival le drobtine iz gospodarjeve mize. Zato je prav v najtežjih urah slovenstva še bolj odločeno pognala misel o narodni svobodi in o lastni državi. Dosti je hlapčevanja, dovolj plačevanja drugim, narod naj v bodoče sam po svojih sposobnostih in možnostih gospodari ter ureja svoj dom po svojem okusu.
Kar je bilo, to se ne vrne nikoli več. Avstro-ogrska je razpadla in nihče ne verjame, da bi jo kdaj še kdo restavriral. Narodi, ki jim je mačehovsko rezala kruh, je ne bodo marali. Jugoslavija je v letu 1941 propadala prav zaradi tega, ker so bile krivice, ki so jih delale beograjske vlade Hrvatom tako velike, da so Hrvati storili samo to kar jim je velevala njihova narodna korist. Bivšo kraljevino Jugoslavijo je držal skupaj nasilni politični režim, Titovo . federativno republiko" prav tako drži skupaj le grobo nasilje. Ugledni slovenski duhovnik, ki že desetletja dela v Ameriki mi je pred leti pisal: „Umetna tvorba, ki so jo drotarji zdrotali skupaj, bo razpadla prej ali slej" ... Tisti, ki še verjamejo v močnust tretje Jugoslavije, pač ne računajo z golimi dejstvi. In ta dejstva so: Nasilje od leta 1918 do danes; reka krvi prelita med Srbi in Hrvati. Da Srbi niso bili pri tem nedolžni, ni treba posebej dokazovati; Vedno večja težnja tlačenih narodov: Slovencev, Hrvatov, Macedon-cev, tudi Črnogorcev po svobodi in državni samostojnosti. Vsi ti dobro vedo, da je tudi danes pri
centralnih nosilcih oblasti ista težnja kot je bila vse od leta 1918 do 1941 - iz različnih narodov narediti - en sam narod. To je tudi Tito v razgovoru z časnikarji sam priznal. Napraviti iz vseh narodov, ki danes sestavljajo takozvano „Jugoslavijo" en sam narod. Če doslej to ni šlo gladko, ampak je tekla kri in so se polnile ječe ter bil izvajan gospodarski pritisk, bo to v podvojeni meri tudi v bodoče, Zato pameten Slovenec ne bo jokal za Jugoslavijo, ampak bo kljub sedanjim težkim prilikam gledal v bodočnosti in se spomnil besed slovenskega voditelja dr. Korošca: „ Pot slovenskega naroda se še le začenja . . . ". Začela se je s slovenskim vsenarodnim gibanjim, ki bo prej ali slej slavilo svojo zmago.
Trezno gledanje nam narekuje, da se za ta veliki dan, ki mora nekoč priti, tudi pripravljamo. Ni važno, kdaj bo ta zgodovinski dan nastopil. Lahko čez eno, morda čez pet let, lahko pa tudi kdaj pozneje. Važno je, da smo duhovno na to pripravljeni in za to priliko storimo vse, da nas zopet zgodovinski trenutki ne najdejo nepripravljene. To se je doslej zgodilo že večkrat. Sentimentalnost in neka čustvena, nam zdresirana zaverovanost v „veličanstva" je mnogim takrat zameglila spoznanje in narodu povzročila veliko škodo.
Kaj je torej potrebno? Predvsem moramo imeti mi, ki smo glasniki trpeče domovine v svobodnem svetu jasno spoznanje, da je edina rešitev Slovencev možna samo
v llnvipiH n.i-rtJt,! ^-^»vi To »v..:
selnost mora biti tako močna, da je ne bo omajala več nobena obljuba od. „bivših" gospodarjev, Stari-ši morajo to misel vcepiti tudi v (Nadaljevanje na druge strani)
This is Slovenia
LJUBLJANA, CAPITAL OF SLOVENIA
Komisija za komunistišne zločin«
Pred nedavnim je zasedala v Munchenu komisija ZDA za preiskovanje zločinov, ki so jih zagrešili komunisti. Zaslašali so tudi župnika Jožefa Ploessa iz Srednje Slovaške, ki je ušel iz množičnega groba, ko so komunisti polovili poleg njega še sto župljanov. Peljali so jih v gozd, kjer so si morali jamo, nato pa so jih pokosili s strojnico. Župnik je bil ranjen v roko in prsi, toda imel je še toliko moči, da se je ponoči izkopal izpod mrtvih trupel in zbežal. Predsednik komisije Kerston je neumorno zasliševal priče od jutra do večera. Bile so iz najrazličnejših držav. Prič iz Jugoslavije zaenkrat še niso hoteli zaslišati, ker je pač Tito še zaveznik ZDA, toda prišel bo
'"'J jc ltij\lo tUZuiiilKi
zanimali tudi za Titove zločine. Dotlej pa je naloga zamejskih Slovencev, da opozarjamo svetno javnost na zločine, ki so jih komunisti zagrešili nad slovenskih narodom.
nega življenja nas more rešiti tako kot poedince kakor tudi kot narod, starostne onemoglosti in nepotrebno zgodnje smrti.
Ko bodo delujoča društva, krožki in podobno vabili letošnjo sezono na predavanja, ne iščimo praznih izgovorov, ne čakajmo, da nas bo kdo za lase vlekel s sabo ali prišel po nas z avtom, marveč pojdimo z lastno voljo in bodimo hvaležni za vsako priliko, da lahko razširimo svoje duhovno obzorje.
Za duhovno čtivo ne segajmo samo po smešnicah, marveč predvsem po knjigah in revijah in resnih člankih v časopisih. Slišal sem nekega pridigarja, ki je rekel, da se malekostni ljude zanimajo za osebne novice, povprečni ljudje za dogodke, pravi ljudje pa za ideje. Ideje pa zahtevajo tudi od bralca nekoliko duhovnega napora, ki ga pa bogato nadoknadi o-bogatitev lastne duševnosti. Zato bodimo pri naročanju dobrega in resnega tiska ter knjig vsaj tako velikodušni kot smo pri izdatkih za pijačo, tobak in podobno, čeprav bi morali piti izdatki za prvo nujno, za drugo pa samo, če smo v zadregi kam z denarjem. Nekdo je rekel, da je število prostovoljcev merilo zdravja demokracije. Podobno velja tudi za duhovno življenje poedincev in naroda, da je močno in zdravo le tako dolgo, dokler se ga udeležuje pretežna večina naroda. Odgovornost za duhovno rast kulture ne leži samo na ramah maloštevilnih kulturnih delavcev, marveč na vsakem članu naroda, kajti tudi kulturni delavci morejo ustvarjati le, če najdejo odziv v narodu.
Ako se vrnemo...
„Tudi naša medsebojna trenja
naj služijo koristim skupnosti!"
Težko se bo znebiti vtisa, da različne osebnosti ali struje zapadajo utvari, da bo njihovo osebno mnenje ali pa naziranje, struje, kateri kdo pripada, edino odrešilo, pričakujejo kako jih bo narod v domovini z odprtimi rokami pozdravil kot morda v letu 1918. Prav lahko da se v kakem srcu zbudi strah in sumničenje, če ni kje še kdo, ki bi z njim moral deliti slavo in venec zmage, za katerim jih toliko hrepeni. Nekateri se še kar ne morejo otresti jarma stranke. Delajo načrte, kako bo stranka vzela vse vajeti v roke, ko bomo spet doma. Stranka in njen program jim je ves evangelij, ki ga mora vsakdo sprejeti, sicer je v nevarnosti, da postane - krivove-rec. Sanjajo, da bodo spet doživeli čase iz preteklosti, pa pozabljajo, da se življenje v starih oblikah ne vrača.
Med ljudsvo je prišlo prepričanje, da se vsako bori le za „stolčke", Morda ni brez vzroka tako mnenje med ljudmi. Saj vidimo, kako nekateri trepečejo v skrbi, kdo si bo oblast „prisvojil". Ali bomo še vzdihovali pod jarmom in oblastjo - klera?! Drugi trepečejo, ali ni v kakem gibanju - krivover-stVo, ki ga je treba zatreti. Ali bodo prevladali „stari" ali „mladi"? Kateri „odbor" se bo obdržal na krmilu? Tako zapadamo starim napakam iz časov popolnih ali napol popolnih diktatur, čeprav seveda na vso moč govorimo o demokraciji. Skoraj bo svet govoril o zahodni, o vzhodni in še o „slovenski demokraciji". Le kje je kaj zrelosti?! Ko bi vsaj med seboj tako vse ob-ravnali, kakor se hočemo tujcem na zunaj pokazati! Vedno vprašujemo „Kdo je to dejal; kateri skupini pripada? „Ne vprašamo pa se, kaj kdo govori in pravi. Bodimo veseli in priznajmo vsako dobro zamisel ali akcijo ali program, pa naj pride od te ali one strani!
Saj nas vendar vse življenje uči, da noben program ni nepogrešiljiv in nepopravljiv, razen seveda o-snovnih, trajnih načel verskega, nravnega in tudi narodnega značaja in pomena. Pa tudi to: ako proti „staremu" postaviš „nov" program, pazi, da tudi ta program, ki v začetku mika, ne postari.
Ne bojmo se: vsak pošten, vesten in zmožen Slovenec bo imel, ako se vrnemo, dovolj prilike, da svoje sile in zmožnosti uveljavi. Pogoj in zahteva za vsakega pa je, da zna zapostavljati osebne koristi za koristmi naroda in skupnosti !
Tako bo emigracija za nas šola prav pojmovane prave demokracije; vsakdo bo vedel, da more svoje sile dati na razpolago službi naroda. Če osebno mnenje koga ne bo prodrlo, ne bo užaljen stopil v kot in drugim, ki morajo delati, ne bo delal neprilik. Tako si bomo zaslužili povratek domov; ne bomo ljubosumno bobnali, kdo nas je rešil, ker bomo vedeli, da smo rešeni le po božji pomoči in usmiljenju.
Ni dovolj, da se borimo, da neko idejo zrušimo, ampak ji moramo zoperstaviti boljšo in močnejšo. Ni dovolj, da vemo česa nočemo, narod hoče vedeti tudi, kaj hoče. To pa za nas ne bo težko, če si odmislimo vse „faši-demokratske" ideje, ki jih črpamo iz tOjine in se spomnimo naukov o krščanski ljubezni in dolžnostih do bližnjega, katerih so nas učile naše matere, še predno so nas pokvarile šole z gesli o pravici. S temi nauki in trohico zdravega slovenskega razuma si moremo ustvariti boljši red, kot nam ga more nuditi katera koli uvožena ustava! Mislim, da nam z malo mero zaupanja in potrpljenja ne bo težko premostiti „idejnih" razlik med nami in vzpostavi titisto slovensko skupnost, ki bo delala čast našim pradedom, nam pa omogočila dvigniti domovino do tiste sreče, ki si jo vsi želimo ...	V.
„Yugoslavia is formed like a jigsaw puzzle from ancient provinces. The loveliest of them is Slovenia, a mountain land . . . homeland of a very pleasant people, who have been accustomed to a better life than Croats and Serbs: their houses are more substantial - the groundfloor usually of stone, the second of wood. As a sign of prosperity, the house carries a balcony: more important, it is clean and well kept.
The Croats and Serbs may be blood brothers: the Slovenes are more distant relatives. Their language, though Slav in origin, differs from Serbo-Croat ... In education they are advanced . . . The publication of books in Slovenia is proportionately the highest in the world. Religion has a great influence upon the masses of the people: every mountain path has its shrines, and the Corpus Christi processions are unrivaled . . .
In the eight century the Slovenes . . . were resisting invaders and invited Bavarian chiefs to aid them. As usual, the allies stayed on, and evetually became masters of the little mountain province: later it passed under Austrian rule.
. . . here is no record of Balkan cruelty and continuous warfare: Slovenia was a civilized land while the other, Balkan regions lived through the Turkish night. The Slovenes collaborated with the Austrians - the sensible thing to do in their circumstances - and many of them attained high rank in the imperial service. Yet the people always resisted Germanization and remainned Slovenes. This characteristic has annoyed the Germans: the Slovenes are the perfect reply to arguments of massification. A race of only one and a half million people, they
have resisted the bribes and threats, and emphatically retain
rrieii' own id.^wo^. t.wrri#i u.
(Bernard Newman, BALKAN BACKGROUND, The Mac-millan Company, New York, 1945, pp. 186-87.)
Edini Resni Nasprotnik Komunizma
Politiki Zapada se pritožujejo, da nimamo močne ideologije, ki bi jo mogli postaviti proti komunizmu. Pri tem seveda zavestno prezro krščanstvo. Da pa se komunizem dobro zaveda, kdo je njegov najnevarnejši nasprotnik, dokazujejo stalne obnove in poostritev preganjanja vere. Iz zadnjega časa navajamo naslednje primere.
Moskovska Pravda zmerja v uvodniku komunistično stranko, strokovne in mladinske organizacije, češ da zanemarjajo svojo dolžnost, ker ne preganjajo dovolj Boga. Literarna Gazeta se pritožuje, da so dovolili kmetom v pro-
vinci Kirov, da so se udeležili tridnevnih verskih slovesnosti. Delavski list „Trud" pozivo vlado, naj zapre neki vrelec blizu Moskve, h kateremu romajo tisoči, ker mu pripisujejo adravilno moč.
V Vzhodni Nemčiji so se uradna glasila spravila na protestantske duhovnike, ki so si drznili nekoliko bolj odkrito govoriti na „cerkvenem dnevu" v Leipzigu.
Črnogorski metropolit Arsenije Bradvarevič je bil kljub svojim 71 letom obsojen na 11% let ječe, ker je nasprotoval komunističnemu duhovniškemu društvu (podobno katoliškemu Cirilmetodijske-mu društvu, ki so ga tudi katoliški škofje obsodili) in ni hotel odstopiti svojega mesta, kar so komunisti od njega zahtevali.
Balkanski pakt podpisan
9. avgusta so zunajni ministri Jugoslavije, Grčije in Turčije podpisali Balkanski pakt na Bledu. Pakt je podoben NATO in predvideva miroljubno poravnavo medsebojnih sporov, skupno obrambo v primeru napada na katero koli od treh držav, medsebojno
vojaško pomoč ter stalni svet zunanjih ministrov. Ker pakt predvideva, da se bodo države posvetovale v primeru napada na katero koli članico NATO, je Jugoslavija tako posredno vezana z NATO. Komunistična država v obrambni organizaciji pred komunistično napadalnostjo - znak sodobne duhovne in politične zmede.
Spomenice glede Trsta
Slovenska narodna zveza za Kanado v Torontu je poslala 26. julija zunanjim ministrom Kanade, Anglije, Francije in ZDA spomenico v zvezi z objavo, da bo skoraj podpisan sporazum glede Trsta. Opozorila je na italijansko nestpnost, ki se je ponovno očitno pokazala ob pogrebu slovenskega pesnika Ivana Trinka ter zaprosila zunanje ministre, naj vsaj poskrbe za učinkoviti zaščito Slovencev v Italiji, če so se že odločili podpisati to kravjo kupčijo. Slovencem mora biti omogočeno, da se pritožijo neposredno na kako neitalijansko in-
stanco (n. pr. UNO) če bodo njihove pravice kršene.
Zunanjemu ministru ZDA je- razen tega naslovila prošnjo, naj ZDA ne zataje v svojih odnosih z Jugoslavijo načel, na katerih so same zgrajene in no katerih trdijo, da jih vodijo v njihovi zunanji politiki. Po poročilu kanadskega tednika The En-sign se je namreč podpredsednik Kardelj na zborovanju komunistične stranke Slovenije pohvalil, da so se Združene države že privadile verskemu preganjanju v Jugoslaviji in se zanimajo samo še za njen vojaški položaj.
Vse narošnike, ki še niso popravnali naročnine za letošnje leto, vljudno prosimo, da to kar se da kmalu store. Razumljivo je, da v letnih mesecih vsakdo bolj misli na svoj dopust, kako ga bo kar najboljše izkoristil, toda na žalost tiskarna ne daje upravi nikakih dopustov, marveč moramo list enako redno plačevati v letnih mesecih kot sicer.
RAZGLED PO SVETU
Hrvastki glas o Trstu
Glas Sv. Antuna, ki izjaha v Buenos Airesu, prinaša v številki z 10. julija članek „Usoda Trsta zapečatena?", kjer piše med drugim:
„Tito je dejansko Trst prodal. Videli pa bomo še, ali si bo še drznil, kot je to delal doslej, da bo za to obtožil Vatikan in hujskal svoje komunistične mučilce na katoliške duhovnike na Hrvatskem in v Sloveniji v zvezi s Trstom."
„Prepričani smo, da razen vprašanja gospodarske pomoči ni bilo težko pripraviti Beograd do sporazuma z Italijo, da skupno zadušita Trst. Trst dejansko ni potreben niti Italiji, niti Jugoslaviji, ker imata prva in druga dovolj svojih pristanišč.
Toda pojavitev svobodnega tržaškega ozemlja tej obliki bi mogla biti prvi začetek velike skupnosti držav v Srednji Evropi in Podonavju, katere glavno pristanišče bi bil Trst. Tega pa se enako in skupno bojita tako Rim kot Beograd. Ta nevarnost ju bo vedno družila."
Apetit Nemcev še vedno dober .
Časopis „Gong" iz Niirnberga je objavil letos v 25. številki na 7. strani sliko ljubljanskega gradu z naslednjim besedilom: „Laibach je bila nekoč vrata na jugovzhod in nemško kulturno središče. Njene številne sijajne stavbe vzbujajo v obiskovalcu nemško preteklost! Danes se imenuje Ljubljana in >je glavno mesto Slovenije. Mnogi prebivalci razumejo nemški, toda nemščino neradi uporabljajo, ker so v pretekli vojni hoteli Slovence prev-zgojiti v Nemce." Besedilo je vsaj toliko pošteno, da prizna, da so Nemci hoteli Slovence ponemčiti, čeprav uporablja zelo nedolžno besedo „prevzgojiti" in omeji to „prevzgojitev" na obdobje zadnje vojne, dočim je trajala ta „prevzgojitev" več stoletij in jo še sedaj pridno izvajajo v Avstriji.
Uredništvu je poslal stvarno zavrnitev kandidat prava g. Branimir Pistivšek, ki živi v Miinchenu. Pismo verjetno ne bo objavljeno, toda uredništvo bo v bodočnosti gotovo malo bolj oprezno pri takih trditvah, slasti če bo nre.ielo še več iaKifrdopisov. Vvseh primerih ' potvarjanja dejstev se mora vsak Slovenec čutiti poklicanega, da proti takim potvorbam protestira. To je narodna dolžnost vsakogar!
Neki časnikar ZDA poroča iz Jugoslavije, da na podlagi popisa iz začetka tega leta 84% prebivalcev-Jugoslavije še vedno veruje v Boga, čeprav prenašajo že devet let brezbožni komunistični režim.
Češkega škofa Stepana Trochta iz
Litomeric so obsodili na 25 let ječe, češ da je vohunil- za Vatikan. škof Trochta so preje Nemci vlačili po koncentracijskih taboriščih v Matthausenu in Dachauu. Komunisti so si prizdevali, da bi
iz njega napravili „progresivnega" škofa, kar jim pa ni uspelo. Obenem z njim so obsodili še tri duhovnike: Františka Rasasa ra 20 let, Františka Vlčka na 15 let in Bohumila Landsmanna na 7 let ječe.
Predsednik Eisenhower je podpisal zakon, po katerem bo imenovana posebna komisija, ki bo preučevala možnost direktnega prenosa televizijskih oddaj iz ZDA v Evropo. Kot jeznano, je možno dobiti dobre televizijske signale zaradi njih kratke valovne dolžine samo v polmeru približno 70 do 100 milj. Zato je treba najti možnost, kako premostiti razdalje preko morja.
Na Madžarskem so delavci v neki tovarni opazili, da so bili med starim železom, ki so ga pripeljali v tovarno, kosi razbitih cerkvenih zvonov.
Abesinski cesar Haile Selassie
ni obiskal samo ZDA, ampak tfldi Jugoslavijo, kjer so ga zelo slovesno sprejeli.
ZDA so uvedle višjo carino na
švicarske ure. Obstoja nevarnost, da bo ta odločitev predsednika Ei-senhowerja izzvala poživitev zahtev po višjih uvoznih carinah, ki že sedaj hrome mednarodno trgovino.
Judežev denar. Komunistične
oblasti omogočajo brezplačne pogrebe Litvancem, če nadomestijo križ s sliko Lenina ali Stalina ter duhovnika z delegatom komunistične stranke. Razen tega dobe še 500 sovjetskih rubljev kot nagrado. Kdor se poroči pred komunistično oblastjo, plača samo šest rubljev, kdor pa v cerkvi, mora plačati 600 rubljev.
V Three Rivers Kanadi je bil
letos velik Marijanski kongres. Papežev delegat je bil kardinal Va-lerio Valeri, ki je kot višek kronal Marijin kip „Our Lady of the Cape" z dragoceno krono. Poedine kanadske province so imele svoje provincialne dneve, ob katerih so vodili cerkvene slovesnosti ikofje in nadškofje teh provinc. Ves čas kongresa so prikazovali dramati-
icjiiif- tf'T'J'iWci - ti	—bi- je
priredil znani jezuitski pisec Daniel Lord.
Za otroške doklade plača Kanada
mesečno 29,370.000 $ 2,080.000 družinam za 4,860.000 otrok. Povprečno izplača za otroka do 16. leta 1.188 $. V odstotkih čistega narodnega dohodka predstavljajo otroške doklade. (v 1. 1952-53) v Kanadi 1.84%, v Avstraliji 1.5%, vAn-gliji 0.71%, v Novi Zelandiji pa 2.61%.
Hrvatski škof Pušič in beograjski nadškof dr. Ujčič sta bila kaznovana z velikimi denarnimi globami, ker sta branila duhovnikom vstop v duhovniška društva, ki jih komunistična vlada podpira.
Delavci in podjetniki
Kako daleč od resničnega življenja je komunizem, nam izpričuje vsakdanje življenje. Komunisti oznanjajo razredni boj kot zakon sodobnega gospodarskega življenja. Ta boj se bo nadaljeval po njihovi napovedi in dobival vedno večjo ostrino, dokler ne bodo številni razdedinjeni proletarci likvidirali malenkostno število vele kapitalistov.
Jezuit T.V. Purcell je pred kratkim objavil izsledke svojih razi-skavanj, ko je zasliševal delavce tovarne Swift & Co. v Chicagu o njihovem odnosu do podjetja in do strokovne organizacije. Od 202 zaslišanih je bilo 92% naklonjenih podjetju, 7% nevtralnih in 1% neprijaznih. Glavni razlog naklonjenosti delavcev je bila stalna zaposlitev. Strokovni organizaciji naklonjenih je bilo 79% delavcev in 57% preddelavcev, nevtralnih 8% delavcev in 16% preddelavcev, nenaklonjenih pa 13% delavcev ter 27% preddelavcev.
Podobni študije v Kansasu so pokazale podobne rezultate.
Pred kratkim so časopisi sporočili, da je delavska organizacija United Hatters, Cap and Millinary Workers International Union (A. F.L.) odobrila posojilo $250.000 podjetju Kartiganer Hat Corporation, da bo mogla obdržati zaposle nih 1.050 uslužbencev.
Življenje samo torej izpričuje, da je sodelovanje med delavci in podjetniki nekaj naravnega. Številni podjetniki, ki so uvedli soudeležbo delavcev pri dobičku podjetja, pa vrhu tega ugotavljajo, da se tem storilnost podjetja in seveda tudi dohodki podjetja večajo. Zahteve krščanske socialne akcije torej niso nikaka utopija, marveč tudi gospodarska možnost, če je le volja pri podjetnikih in delavcih, da jo izvedejo. Ovira za njeno uresničitev je le pretirana starokopitnost, duhovna lenoba in pa premala podjetnost.
IZ SLOVENSKEGA TISKA
S.L.S.
„V vodstvu Slovenske ljudske
SLOVENSKA KNJIGA V DOMOVINI
G. Zdravko Novak v Clevelandu ki izdaja razmnoženino „Slovenska knjiga v domovini in tujini", objavlja v 3. številki z dne 1. avgusta imena knjižnih založb v Sloveniji:
1.	Državna založba Slovenije.
2.	Slovenski knjižni zavod z naslednjimi izdajami:
a)	Mala knjižnica priobčuje eseje, kratke razprave.
b)	Feniks. Prvi zvezek je prinesel „Pesmi štirih" novih pesnikov: Toneta Pavčka, Kajetana Kovi-ča, Cirila Zlobca in Janeza Me narta.
c)	življenje in delo.
č) Zdravstvena knjižica.
3.	Cankarjeva založba izdaja novo zbirko Cankarjevih del. Vseh zvezkov bo 10.
4.	Kmečka knjiga.
5.	Založba „Obzor" v Mariboru izdaja različna leposlovna in strokovna dela.
6.	Primorska založba v Kopru izdaja predvsem dela primorskih literatov.
7.	Mladinska knjiga izdaja:
a)	„Knjižnico sinjega galeba" za mladino nad 10 let starosti, in
b)	„čebelico" - ilustrirane povesti (Snegulčica, Pepelka, Rdeča kapica itd.)
8.	Slovenska Matica.
9.	Družba sv. Mohorja v Celju.
10. Akademija znanosti in u-metnosti izdaja znanstvena dela.
Vse te založbe izdajajo že drugo leto skupno mesečno revijo „Knjiga".
Slovenska izseljenska matica v Ljubljani bo začela izdajati knjige za slovenske izseljence. Že prva napovedana brošura „Sv. Urh" kaže namen knjižic: širiti komunistično propagando. Opisali bodo namreč „domobranska grozodejstva". Tone Seliškar je uredil „Slovenski izseljenski koledar za leto 1954." V žepni obliki so izšle „Slovenske narodne pesmi", oriprav-ljajo pa tudi slovensko zgodovino v slovenščini in angleščini.
NOVE KNJIGE
nkaripmiia _ _ ^nannntj
in umetnosti je izdala delo prof. Rajka Nahtigala „Staroruski ep Slovo o polku Igoreve", literarni spomenik kijevske Rusije, ki je nastal med leti 1185 — 1187.
V	Trstu je izšla „Slovenska ma-rijanska lirika", posebna zbirka za letošnje Marijino leto.
V	založbi Tabor v Trstu je izdal zbirko pesmi Vinko Beličič pod naslovom „Pot iz doline", z lesorezi opremila Aleska Ivančeva. Zbirka poredstavlja pesmi po pomladi 1. 1945. Pesnik jih je razporedil v tri skupine: Sončni zahod, Oktober 1945, Mrtvi materi, Moj paradiž. Pri sv. Ju-stu, Jutranja pesem kosova, Na stari gori, Sajavi so lešniki
NAS POGLED V BODOČNOST
(Nadaljevanje)
srca mladine, ki ni videla naše lepe Slovenija, ampak je bila že rojena v tujini. Slovenska državna ideja mora biti srčika vsake zdrave slovenske družine.
Močno me je zabolelo, ko sem pred dvema letoma slišal nekega slovenskega fanta, iz dobre slovenske" družine, rojenega v Sloveniji, pa je od desetega leta dalje moral živeti že v tujini. Tako-le je modroval: „Kaj pa mi je dala Slovenija? Doma sem jedel le črn kruh in moji starši so morali trdo delati. Kaj me briga, kaj bo doma čez nekaj let" ... Ali ni tako mišljenje že izraz materializ-ma, "ki je zajelo tudi naše sicer dobre ljudi, o katerih smo vedno mislili, da so šli v tujino iz golega idealizma zaradi vere in radi politične svobode? Ne dopustimo-da bi nam ta črv izpodjedal narodne korenine.
Drugo, kar nam narodna dolžnost in ljubezen do slovenske domovine veleva, pa je, da tudi razmišljamo, kako naj bo zgrajen naš novi svobodni dom. Ni dovolj, da imamo neko zgolj osnovno pravilo ali težnjo: Slovenska država. Moramo imeti mnogo več! Biti si moramo tudi na jasnem, kako bo ta naš novi dom, naša bodoča slovenska narodna država izgledala od zunaj in kako od znotraj.
Tukaj čaka pa ogromo dela na-
šo slovensko inteligenco! Sto in sto vprašanj čaka na odgovor. Veliki so problemi, ki stojijo pred nami. Ne vemo sicer, kako bo slovenska država nastajala, niti ne, kdo bo njenemu rojstvu kumoval, vedeti pa moramo, da ji bomo morali dati njeno bistvo, njeno dušo - mi sami. Ali ji bomo znali vdihniti plemeniti značaj krščanske demokracije? Ali bomo znali v praksi izpeljati socialne okrožnice velikih apežev? Kakšen bo družbni red? Morda stanovski, kakor je bilo od nekod že nakazano? Mislim, da je dovolj filozofiranja, prihaja čas, ko bomo morali vse to, kar smo čitali v raznih knjigah slovečih krščanskih sociologov: A Ušeničnika, dr. Ahčina in drugih, izvesti tudi v dejanjih.
Domovina je podobna od požara uničeni hiši. Le zid stoji in okna zijajo prazno v svet. Novi rdeči „prevzgoj itel j i" so do tal uničili častitljivo opremo našega kmečkega rodu in vseh ostalih stanov. Teška naloga čaka nas, ki smo v tujini in vse one, ki čakajo doma vstajenja dan,.
Kako bo izgledalo naše narodno gospodarstvo? Kako prilagoditi obstoječe zakone? Ne bo kazalo vsega vreči kar v staro šaro. Vsaka ravolucija prinese nekaj, kar se da s pridom preurediti, da znova koristi narodni skupnosti. Na vse je treba misliti že danes. Strokovnjaki in vsi, ki se čutijo poklicane, da slovenstvu
kaj koristijo, morajo o tem razmišljati, delati načrte in tako doprinesti svoj deiež k naši lepši pri-hodnjosti. Ne vemo, kateri načrt bo najboljši, najprikladnejši. Več glav več ve in če se vsa različna gledanja preštudirajo, je možno izdelati vsaj okvirne načrte za bodoče slovensko državno ustavo, za socialno zakonodajo, narodno gospodarstvo, šolstvo itd. itd.
Eno pa naj posebno povdarim: Slovensko državno gibanje mora koordinacisko središče, ki bo to delo vzporejalo in dajalo potrebno pobudo imeti. Moramo čimprej priti do tega, da začno delati pre-potrebni študijski krožki, ki bodo o vseh perečih vprašanjih bodoče slovenske narodne države razpravljali, delali načrte in predloge. To naj bo naša bodoča najvažnejša naloga. Če tega ne bomo znali izvesti, je vse naše delo postavljeno na - pesek Lahko se nam zgodi, da pride naenkrat nekaj in mi bomo stali nepripravljeni in bomo v sili iskali le zasilni izhod.
Čas je preveč resen, da bi delali površno. Vse, kar je pozitivno slovenskega in protikomunistične-ga v slovenski emigraciji, mora na delo. Slovenski narod doma to želi in pričakuje. Na ta način, s pozitivnim delom se bodo vsi, ki so zmožni kaj doprinesti za našo srečnejšo prihodnjost v slovenski državi, najlepšse odolžili narodu za možnost študija in za vse one moralne in duhovne vrednote, ki so jih od naroda sprejeli.
M. Geratič
,'3 Snnrp na .morjih izražajo osebno bolečino pesnika ob prelomu časa, Gorske večernice so prehod k pesmim med dvojno človekovo naravo (Sam s seboj, Ve, slasti-željne oči, Zima mineva, Prome-tej, O plimi s čolnom, Skozi za-tisnjene veke, Križe v pot, Mrlič in Pristan). Zadnji pesmi, Kneza in Slovenija govori sta izpoved pesnikove navezanosti na domovino.
Zdravko Novak je izdal dramatizacijo slovenske zgodovine „Usto-ličenje karantenskega kneza" v desetih prizorih za 25 obletnico škofovanja ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Glasbeni del je priredil dr. France Cigan. Pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu je isti avtor tiskal „Ohranimo našo dediščino!", nekaj misli, kako ohraniti naši mladini v izseljenstvu materin jezik.
V	Chicagu je izšla Baragova pra-tika za 1. 1955.
Zgode in nezgode Titove trgovske delegacije.
Z imenovanjem Jakova Blaževi-ča, državnega tožilca v procesu proti kardinalu Stepincu za vodjo trgovske delegacije Jugoslavije v Južno Ameriko je Tito sicer znova dokazal, kako malo se briga za Za-pad, toda v tem primeru gotovo ni žel političnih uspehov.
V	naslednjem navedemo nekaj nezgod, ki so se primerile „jugoslovanskemu Višinskemu" - Bla-ževiču, kakor ga imnujejo hrvatski časopisi, na njegovem potovanju po Južni Ameriki:
Argentina:
Uradni sprejem hladen. Katoliški dnevnik „E1 Pueblo" je prinesel prevod članka, ki je bil objavljen v hrvatskem „Glasu sv. Antona", v lastnem članku je protestiral, da ni bil imenovan za vodjo kdo drugi, ne pa „nepomirljiv in poznani preganjalec katoliške vere", na dan prihoda delegacije pa še zbadljiv razgovor o njem. Nemški dnevnik „Freie Presse" je delno ponatisnil uvodnik brazilskega dnevnika „A Cruz" pod naslovom: „Vrnite se!" Kordovski dnevnik „Los Principos" zaključuje članek: „ S tem člankom smo se hoteli pridružiti (pisanj slovenskih in hrvatskih listov, op. ur.) v znamenje pozornosti do hrvatskih in slovenskih katoličanov, ki čaka-
stranke v emigraciji že od jeseni 1945. razpravljajo o strankinih načelih in nalogah v bodoči osvobojeni domovini. Doba kasnejšega množičnega preseljevanja v preko-morske dežele je razpravo prekinila. Čas pa končno ni terjal samo načelnih odgovorov, ampak so se postavljala tudi praktična vprašanja, ki so se 1. 1945. zdela še malenkostna. Tako smo v maju dobili novi program Slovenske ljudske stranke . . .
„Predvsem je značilno, da je obdržala svoje staro ime . . .
„Tudi je zanimivo, da je ves program dejansko zasnovan na slovenstvu in da se dokaj nevezano omenja, šele proti koncu, Jugoslavija. V osnutkih iz 1. 1945. je bilo seveda precej drugače: tam je „lastna država Slovenija" bila „vključena v zvezno državo Jugoslavijo" takoj v prvih stavkih. Vsiljuje se nam vprašanje, če ni sedanji program v tej točki tudi taktične narave: stranka namreč stoji neizbežno pred dejstvom, da združuje v svojih vrstah sorazmerno malo mladega rodu, ki se je odločil za samoslovensko pot. Prav ta rod je v zadnjih letih kritiziral stranko zaradi nejasnosti v tem temeljnem vprašanju in njegov prvak dr. Žebot jo je pozival na „slovensko pot", kar bi samo po sebi omogočilo pomirjenje med sodobnimi „starimi" in „mladini". Morda stranka zdaj računa, da bi s krepkim in nedvoumnim slovenskim povdarkom sčasoma pritegnila odpadle samoslovence, ki bi ob normalnih prilikah verjetno stali v vrstah SLS. Obenem izbija gibanju za slovensko državo močan argument iz rok: tudi mi smo za slovensko državo!
„Razlika med 1. 1945 in 1954. pa je vidna tudi drugod: nekoč je bilo toliko govora o državnih organih, zakonodaji, vojski, zvezni ob lasti — danes pa tega, vsekakor zelo premišljeno, povsem nič. Spremembe so zanimive tudi v podrobnostih: medtem ko so bili osnutkar-ji 1. 1945. n. pr. za „sozializacijo veleindustrije, bank in zavarovalnic" in za „državno nadzorstvo nad vsemi denarnimi zavodi", naroča ltošnji program, da naj bo „industrija redoma v zasebni lasti" z izjemo podjetij „monopolnega značaja", dočim se denarni zavodi sploh ne omenjajo. Tudi je nekoč osnutek dajal prednost industrijskemu vprašanju pred kmečkim; zdaj, po devetih letih proletariza-cije Slovenije, je program obratnega mnenja.
„Prehodno določilo" o „ neveljavnih spremembah" je pač moči pisati v emigraciji; vsako leto pa, kolikor dlje traja Titov režim, pa bo vedno težje razveljaviti že uveljavljene izpremembe, ki v temeljih spreminjajo socialno in gospodarsko strukturo Slovenije in Slovencev. Ne rečemo s tem, da bo vse ostalo, čas je in bo svoje storil in v mnogočem ne bo povratek na staro z enostavno .razveljavitvijo" več mogoč, čeprav bodo še živi upravičeni lastniki . . .
„Doba, ko se bo lomil komunistični sistem, bo verjetno zahtevala genijev, ki bodo sposobni, o-mogočiti in uveljaviti vsenarodno spravo, v mnogočem doseči odpuš-šanje in pozabljenje, če bo slo-
venski narod hotel živeti, če bo hotel doseči narodno edinost. Vsak drugačni postopek z zahtevami po nagradah in „za-ostalih plačah" pa utegne pospeševati usodno razdvojenost naroda, ki se bo maščevala nad poznimi rodovi. V zarji svobode bo naš narod potreboval slovenskih Lincolnov! Dati jih pa more samo narod, s katerim so v letih tiranije delili hudo in trpljenje. Klic Triglava, 1. VII, št. 144 str. 2—2.
Gospodarstvo v Sloveniji
„Kar Slovence skrbi in tare, je brezupno gospodarsko stanje. Pomanjkanje vsakih gospodarskih izgledov jim jemlje upanje na boljše čase. ,Vse gre v Beograd" je postalo prevladujoče geslo. Istočasno pa v Sloveniji ni mogoče uresničiti vrsto nedokončanih ali le na papirju zasnovanih objektov, ker zanje ni denarja odn. deviz. Iz dobička slovenske industrije pa rastejo nove tovarne izven Slovenije
Klic Triglava, 1. VII. št. 144. str. 3. Politična katoliška skupnost
„ . . . Slovenska katoliška skupnost kot pojem zajema vse Slovence z redkimi izjemami, ki niso katoličani. Kljub razbohotenju komunizma pri nas je teh razmeroma malo. Zelo malo je bilo tudi pravoslavnih in protestantov. Vsi ostali so katoličani, dobri ali slabi, vneti ali nemarni - vsak bo po svoji vesti odgovarjal za to. So tudi Slovenci in tako spadajo v slovensko katoliško skupnost, karkoli naj to že pomeni. Ime torej nikakor ni zadovoljivo kot naziv, ki naj bi ogradil ožji krog Slovencev.
„Poleg tega je nevarno, ker nadeva naziv „katoliški" neki politični organizaciji. O nevarnosti tega je preteklost polna primerov. Kadar koli kdo spregovori proti, pravijo, da se dvigajo duhovi iz. časov opredeljevanja duhov na Slovenskem. In zares se dvigajo slabi duhovi iz starih časov, kadar hoče nekdo tej ali oni stranki prilepiti izključno pravico do ka-tolištva. Trdimo, da to ni niti katoliško niti pametno. Kajti kaj naj bi bili vsi ostali Slovenci, ki taki stranki ne pripadajo? Ali naj bi jim grozilo večno pogubljenje? Ali naj bi jim grozilo večno pogubljenje? Nad tako krivo vero bi se vsakdo zgrozil. Enako ni pametno, da morebitne politične nasprotnike, (ki bi recimo lahko želeli večji davek na vino) goniš v nasprotje do katolištva samega, (za katerega bo potem kdo rekel, da podpira pijance.) V tem je tudi hevarnost. Politika zahaja v področja, kamor ne spada. Kot vemo iz bedastih starih kranjskih primerov, si v skrajnosti ena stranka lasti monopol na cerkev in vero, druga pa napada Cerkev in vero.
„Ti časi so minili, ker so se vprašanja posebno še s prihodom komunizma temeljito zasukala. Z navdušenjem oznanjamo novo dobo, ko naj bi katolištvo prežemalo vse slovenske stranke, ljudi tega ali onega političnega prepričanja, ko naj bi bilo most in ne prepreka med strankami, ko bi mu dali mesto, ki mu pripada: vsenarodno in vsečloveško Takrat bo demokracija tudi zares mogoča." ( podčrtali mi, op. ur.) ....
iz „KLIC TRIGLAVA" str. 2 Štev. 145.
jo v naši domovini na toliko zaželeni dan svobode in katerih časopisje dviga svoj glas protesta zaradi žalitve, ki jim jo Tito prizada-je celo v begunstvu". Podobno je pisal lista „Orientacio" v Cordobi, „Antorcha", glasilo katoliških izobražencev upa, da Blaževiču njegova „imuniteta ne bo onemogočila, da bi slišal naš protest". Chile:
O akciji akademikov, o kateri smo že poročali smo izvedeli naslednje podrobnosti: 3. julija so se zbrali na protestno zborovanje pred vladno palačo. Zunanji minister je sprejel delegacijo akademikov in ji zagotovil, da vlada jamči svobodo, da se smejo obsoditi marksistični postopki, vendar da je že prepozno preprečiti prihod delegacije. Med tem je neki orožniški čast-stnik izdal na svojo roko povelje, da navale na mirne zborovalce. Ranjenih je bilo 12 akademikov. Dva sta celo v nevarnosti, da izgubita vid zaradi porabe plina. V parlamentu so bile vložene interpelacije tako glede postopka imenovanega častnika kot tudi glede Bla-ževičevega obiska.
Uruguay
Krščanska demokratska stranka je priredila protestno zborovanje, na katerem sta govorila senator Chiarino in poslanec Flores., Bla-ževič je povabil na časnikarsko konferenco v Montevideo vse liste razen krščansko demokratskega „E1 Bien Publico". Ko se je njegov zastopnikov kljub temu pojavil na konferenci, je Blaževič zahteval, da se odstrani. V znak protesta so se odstranili nato vsi časnikarji in obsodili njegov postopek v svojih listih. Tito v Atenah
Ob priliki zadnjega obiska diktatorja Tita v Atenah je vlada izdala nalog, da morajo vse javne in zasebne zgradbe, izobesiti zaataveTj-tu v čast. Kljub temu jih niso izobesile katoliška katedrala in cerkve atenske katoliške nadško-fije. Ko je bil ukaz razglašen po radiju, so verniki telefonirali svojo pripravljenost, da plačajo morebitno kazen. Drugi so svetovali, naj izobesijo zastave na pol droga, tretji zopet, naj zvone zvonovi za pogreb. List „Katholike" je med Titovim obiskom objavil na naslov-(Nadaljevanje na tretji strani.)
Z.H.
Razvoj slovenske glasbe
(Nadaljevanje.)
Ne smemo pa pozabiti tudi založniškega dela G. Matice, ki je obsegalo skoro vse slovenske skladbe te dobe. Kot vidimo, je široki delokrog G. Matice obvladal vse območje tedanjega slovenskega glasbenega udejstvovanja. Zato se moramo zavedati, da bi brez tega našega glasbenega zavoda slovenski glasbeni razvoj ne prehodil niti polovico svoje poti.
V dobi obnove je za razvoj slovenske glasbe poleg čitalnic zelo pomembno tudi gibanje, ki ga na kratko imenjujemo Ceciljanstvo. To gibanje je namreč postavilo o-snovo naši sedanji cerkveni glasbi. Silno zanimanje za pesem v 19. stoletju je namreč zajelo tudi versko glasbo. Ker se je preneslo težišče umetnostnega stremljenja na liberalno meščansko družbo, ji je cerkev težko sledila na področju nove pesmi. Zato se je naslonila nazaj na slavno dobo svoje glasbene kulture - na koral, šlo je torej za obnovo liturgičnega koralnega petja. To gibanje imenujemo ceciljanstvo. Osnovno stremljenje ce-ciljanstva, da zasuče razvoj glasbenega sloga nazaj, seveda ni moglo roditi velikega uspeha. Pač pa je to gibanje v malo razviti kulturi, kot je bila npr. naša, imelo veliko pozitivnih nasledkov. Ceciljansvo na Slovenskem je dvignilo namreč, vzporedno z ostalim glasbenim razvojem muzikalno znanje naših organistov in s tem dalo boljšo podlago splošni glasbeni vzgoji-Posledica ceciljanstva kot evropskega gibanja je bila globok študij in raziskavanje starejše ~ glasbene kulture korala, kar je dvignilo in z novimi izsledki obogatilo glas-boznanstvo, kot najvažnejši nasledki tega gibanja so ostali na Slovenskem:
Ustanovitev Ceciljanskega društva v Ljubljani, ustanovitev or-glarske šole in izdajanje glasila Cerkveni glasbenik (1878-1945). Ta glašbeni časopis se je najdalje obdržal in je zaradi tega najobsežnejša kronika glasbenega življenja skoro za tri četrt stoletja. Osrednje osebnosti ceciljanskega gibanja na Slovenskem so Čeh Anton For-ster, p, Hugolin Sattner in dr. Josip Mantuani, ki je z ozirom na svoje razprave v Cerkvenem glasbeniku najpomembnejši znanstveni raziskovalec na področju slovenske glasbene zgodovine. Kot razvidimo iz celotnega napredka, ki ga je prineslo narodno prebujenje v slovensko glasbo, se je naša glasbena umetnost pričela končno le pripravljati na tekmovanje z o-stlimi evropskimi kulturnimi tokovi. Da ne bo kdo mislil, da se je glasbena tradicija ohranila le v Ljubljani, je treba povdariti, da je ideja prosvetljenstva zanesla zanimanje za glasbeno panogo po vsej Sloveniji. Poleg mnogih čitalnic so bila ustanovljena dramatska društva v Trstu, Gorici, Kranju, Celju, Novem mestu itd, ki imela v svojem okviru tudi glasbene šole. Predvsem pa so razširili glasbeno vzgojo številni glasbeno izobraženi učitelji.
Če pregledamo glavne značilnosti dobe od 1848 do konca prve svetovne vojne, vidimo, da je na-stla v tej dobi nepretrgana tradicija v življenju slovenske umetne glasbe. Ta tradicija je ustvarila tesnem naslonu na ljudsko pesem, na versko pesem in na slogovna stremljenja romantične glasbe za padne Evrope že prvo slovensko značilnost te dobe - slovensko u-
(Nadaljevanje z druge strani) ni strani sliko kardinala Stepinca in vesti o preganjanju vere v Jugoslaviji. Grški kralj je odlikoval Tita z redom sv. Odrešenika, ki je izdelan v obliki križa. Mnogi dopisniki svetovnih časopisov so opazili to ironijo usode da je moral Tito nositi po Atenah na prsih križ, ki ga sicer tako sovraži in preganja.
V Požegi je umrl v starosti 84 let bivši beograjski nadškof Rafael Rodič, član frančiškanskega reda. Bil je prvi katoliški nadškof-v Beogradu, po 20 letih pa se je 1. 1936 zopet umaknil v samostan.
Hrvatski kipar Ivan Meštrovič je podaril dunajskemu vseučilišču doprsni kip Vatroslava Jagiča, ki je predaval slavistiko na dunajskem vseučilišču ter ustanovil tam slovanski seminar.
Mariborskemu škofu dr. Držeč-niku so zaplenili vso opremo na škofiji in jo bodo prodali na javni dražbi, ker ni mogel plačati davkov.
metno pesem, ki je zrastla iz nacionalnih stremljenj slovenskega malomeščanstva v okviru čitalnic in pevskih društev. Pod vplivom evropske zborovske pesmi se je tudi slovenska izoblikovala v ma-niro četveroglasnega stavka, ki ga nazivamo „čitalniški slog". Hkrati se je oblikoval tudi samospev, ki se je iz skromnih začetkov razvil do evropske oblike. Svojo motiviko je tvorba črpala iz ljudske pesmi, kar velja za večina skladateljev. Zbiranje ljudske pesmi je postalo intenzivno. Razvil se je poseben slog prirejanja ljudskih pesmi za koncertno uporabo v obliki harmonizacij ki ne stremijo po zajetju ljudskih značilnosti posameznega, folklornega področja, temveč hočejo učinkov po tradiciji čital-niškega sloga.
V tej dobi se razvije do svoje današnje oblike slovenska ljudska pesem, ki si izoblikuje v različnih načinih večglasja svoje osnovne značilnosti. Številni zbiralci pričnejo polagamo preučevati obsežne ljudskih napevov, kar odpira pogled na veliko bogastvo naše ljudske umetnosti.
Z razvojem čitalnic in gledališč nastane potreba po instrumentalni glasbi. V društvih in gledališču se razvijejo orkestri in godbe.Omeniti je treba tudi ustanovitev Slovenske Filharmonije (1908—1913), ki pa se zaradi pomakanja denarja ni obdržala. Razvoj instrumentalne glasbe je dvignil kvaliteto operne umetnosti, ki je ustvarila nekaj pomembnejših del. (Parma, Foe-ster).
Poleg pevskih zborov v čitalnicah in glasbenih društvih si je nova družba zgradila glasbene ustanove in šole, ki so pospeševale razvoj glasbenega življenja. Z razvojem trgovine nastaja tudi slovensko glasbeno založništvo ki izda več strokovnih izdaj. Posebno pa je pomembno izdajanje slov. glasbenih časopisov. Zlasti Cerkveni glasbenik in Novi Akordi, ki jih je izdajal trinajst let pred svet. vojno Gojmir Krek, v katere se je vključila tudi glasbeno pedagoška literatura.
Stremljenje po izgradnji slovenskega glasbenega sloga dobi v tej dobi umetnostno osnovo, na kateri polagoma zraste tradicija naše u-metne glasbe. Vendar pa poizkusi spojitve slovenskih glasbenih značilnosti z modernimi pridobitvami glasbenega izražanja ne najdejo oblike. Ovira jo namreč visoko razvojno stanje zapadne evropske kulture, ki ga pač ni bilo mogoče dohiteti v teh 70 letih preporodne-ga razvoja.
Razmah slovenske pesmi v zborovski literaturi in številni pevski zbori ter splošno zanimanje za glasbo je povzročilo ustanovitev društva Glasbena Matica, ki se je konstituiralo leta 1872. Prvotni namen društva je bil izdajati slovenske skladbe, z nagradami pospeševati skladateljsko tvorbo, zbirati in izdajati slovenske ljudske napeve in vzdrževati glasbeno knjižnico. Ko pa je bila 1. 1870 ukinjena državna glasbena šola, je Glasbena Matica ustanovila svojo šolo, ki se je počasi razvila v našo najvažnejšo glasbeno ustanovo in vzgojila številen kader slovenskih glasbenikov. Važna pridobitev je bila tudi ustanovitev Pevskega zbora Glasbene Matice, ki je zlasti pod vodstvom Mateja Hubada zelo napredoval in se uveljavil doma in v tujini. V svojih priredbah je Hubad dal naši ljudski pesmi koncertno obliko. Poleg nje je dvignil na koncertni oder mogočne umetnineJakobaGal-lusa in hkratu gojil nove kvalitetne skladbe naših modernistov. Razen vokalnih skladb je uvedel v koncerte tudi instrumentalne skladbe in izvajal velika vokalno-instrumen-talna dela. S tem je postal zbor Glasbene Matice v tej dobi najvažnejši slovenski koncertant. Poleg velikih gostovanj v Zagrebu, Trstu, Opatiji in Sušaku je treba omeniti gostovanje Matičnega pevskega zbora na Dunaju leta 1896, ki je bilo prirejeno v zahvalo za dunajsko pomoč ob velikem ljubljanskem potresu. Izvajali so med drugim tudi skladbo „Mrtvaški ženin", ki jo je dirigiral skladatelj Antonin Dvorak. Dunajski listi so se takrat na široko razpisali v občudovanju umetniškega izvajanja Matice.
OBVESTILO NOVIM KANADČANOM
IZJAVA NAMERE NI VEC POTREBNA ZA PRIDOBITEV KANADSKEGA DRŽAVLJANSTVA.
Kanadski parlament je na predlog ministra za državljanstvo in imigra-cijo odobril izpremembo v kanadskem državljanskem zakonu, po kateri ni več potrebno za novodošle v Kanado vložiti izjavo namere (Declaration of Intention) za pridobitev kanadskega državljanstva. To pomeni, da je vsakdo upravičen zaprositi za kanadsko državljanstvo, brž ko mu poteče petletna doba bivanja od datuma legalnega prihoda v Kanado. Prošnjo za kanadsko državljanstvo je treba vložiti pri tajniku sodišča (the Clerk of the Court) v okraju (county) ali distriktu bivališča osebe.
Vendar pa novodCšlec, če hoče, še vedno lahko vloži izjavo namere, čeprav to ni več potrebno. Ta na izbiro dana naredba je bila ohranjena, da se pomaga onim novodošlecem, ki bi potrebovali dokaz svoje namere, da postanejo kanadski državljani. Ta izjava se že vedno vloži pri tajniku sodišča v okraju ali distriktu bivališča ali pa pri registratorju za kanadsko državljanstvo (Registrar of Canadian Citizenship) na Department of Citizenship and Immigration, Ottawa.
Ministrstvo za državtjanstvo in vseljevanje objavlja to obvestilo v pomoč novim Kanadčanom.
Hon. J.W. Pickersgill, P.C., M.P.,
Minister
Laval Fortier, O.B.E., Q.C.,
Namestnik ministra.
MED SLOVENCI
Z Abrahamom se bo srečal. 29.
avgusta bo obhajal 50 letnico rojstva bivši docent slovenskega vseučilišča in ravnatelj muzeja dr. Raj-ko Ložar, ki živi sedaj v Chica-gu. Kljub izredno neugodnim razmeram v begunstvu se še vedno znanstveno udejstvuje. želimo mu, da bi doživel še mnogo obletnic svojega rojstva, pa tudi, da bi se njegove življenjske prilike toliko izboljšale, da bi mogel v še večji meri izkoristiti svoje znanje in sposobnosti!
V	Gradcu je zaključil študije na tehniki g. Zdravko Klinar. Čestitamo!
Stoletnica slovenske šole v Trstu
Letos praznujejo Slovenci v Trstu stoletnico slovenske šole pri sv. Ivanu. Italijani so ustanovili dvorazredno italijansko šolo pri sv. Ivanu šele 1. 1903, skoraj 50 let pozneje. L. 1914 je imela slovenska šola pri sv. Ivanu 17 učnih moči, italijanska pa samo 4. Posledica italijanskega pritiska v naslednjih 50 letih je privedla do poraznega stanja, da ima danes -po dveh desetletjih popolne odprave slovenskih šol pod Italijo - slovenska šola samo 6 učnih moči, italijanska pa 35.
Slovenec Milko Bambič se razen
s slikarstvom zabava tudi z urami Sestavil je na pr. majhno budilko, ki te zbudi tako, da te pocuka za dlako. Letos spomladi pa je sestavil izredno majhno uro - v premeru 1 cm -, ki ne zaostaja za drugimi zapestnimi urami v ničemer razen v ceni. Stane namreč manj.
6 tekstilnih tovarn v Sloveniji bo proizvedlo skoraj 13 milijonov metrov raznih tkanin za izvoz v Turčijo. Vrednost izvoženih tkanin znaša skoraj 4 milijone dolarjev.
V	Mostah bodo zgradili 12 velikih skladišč (podjetja Agrotehnika, Intertrans, Slovenija-tekstdil in Tehnometal), ki bodo nadomestila javna skladišča ob ljubljanski že-leznijki postanji, ki jih je porušila eksplozija municije 1. 1945.
Koliko je vreden dinar? Na obračunskem mestu v Ljubljani je bilo treba plačati 9. julija t.l. za 1 ZDA dolar 939 dinarjev, za 1 angleški funt pa 2.450 dinarjev, za 1 italijansko liro 1,38 dinarja, za 1 švicarski frank pa 188,20 dinarja.
Beneški Slovenci se bodo borili za avtonomijo Furlanije in Goriške. Ustanoviti nameravajo tudi kulturno društvo „Ivan Trinko-Za-bejski".
V Beneški Sloveniji so odkrili
črni premog, ko so kopali opoko za čedadsko cementarno. Sedaj preiskujejo, če je premoga toliko, da bi se izplačalo izkopavanje.
Švicarska plovna družba „Atlantic" je naročila v reški ladjedelnici dve čezoceanski ladji zad nosilnostjo po 10.000 ton. Za ladji bodo plačali 15.600.000 švicarskih frankov, čeprav Švica nima morske obale, so 1. 1941 ustanovili lastno trgovinsko mornarico, ki šteje danes že 35 ladij. Domovinska luka je Basel ob Renu.
Daljnovod s prevodniki iz aluminija po načrtnih inž. Milana Vidmarja bodo postavili od mariborske transformatorske postaje do tovarne glinice in aluminija v Kidričevem.
Slovenskemu škofu dr. M. Držeč-
niku je komunistična oblast zaplenila vse premičnine v škofijskem dvorcu. Le pisalni stroj mu je ostal, škof ni mogel plačati velikih davkov. Kje pa naj vzame denar? Ko pa vendar ni dovoljeno ne dajati za maše in ne pobirati prostovoljnih prispevkov? Morda bodo nekatere članice neke organizacije v Chicagu zopet pisale, o veliki verski svobodi in postavile trditev, da „nimamo pravice kritizirati razmer v domovini"?
Iz Toronta
po očetovem odhodu, tako da ga ni niti videl. Čez en mesec bi morali iti na pot za njim otroci.
V	Torontu je bil pokojni zaposlen v tekstilni tovarni. Koncem januarja je bil opreriran na želodcu. V Torontu zapušča bratranca Valetina in sestrično Barbo.
Pokojni je pridno sodeloval pri skupnih zadevah. Bil je član cerkvenega odbora za gradnjo slovenske cerkve v Torontu in ravnatelj Hranilnice in posojilnice Janeza Ev. Kreka Pokopan bo v soboto, 21. avgusta po pogrebni maši. Bil je zaveden slovenec in katoličan. Naj počiva v miru v tuji zemlji!
V	Torontu se bosta poročila. 4. septembra gdč. Majda Bavdek ing. Albert Jurečič iz New Yorka. No-voporočencema želimo obilo božjega blagoslova!
Gospod Rudolf Kus in gospa Angela Kus sta praznovala 10 obletnico poroke v krogu družine in prijateljev v Torontu. še na mnoga leta!
Chicago
Ce nam pridobiš dwa nova plačujoča naročnika, dobiš za nagrado lep zemljevid Slovenije, če nam pa dobiš pet plačujocih naročnikov, ti bomo pošiljal ji „S. D." brezplačno za doboenega leta.
G. Franc Košir t 17. Avgust 1954
V Torontu je umrl 17. avgusta 1954 g. Franc Košir, doma iz Črnega vrha pri Polhovem Gradcu. Doma je imel pošto, trgovino in gostilno. Bil je tudi župan in delal za zavarovalnico Karitas. L. 1929 se je poročil z Katarino Justin. Zakon je bil blagoslovljen z osmimi otroci, tremi fanti in petimi dekleti. Zadnji otrok se je rodil
Karnival fare sv. Štefana je letos prekosil lanskega. Preko $9.000.00 je vrgel čistega, kar bo zelo prav prišlo pri raznih popravilih.
V Tiskovni sklad SD sta darovala
Miro Krek in Jože Goršič vsak po $1.00. Prav lepa hvala obema. To objavljamo v spodbudo še drugim. Za naš tisk in za našo idejo moramo več žrtvovati! Prispevke sprejemajo vsi odborniki SNZ za Chicago.
Naročniki Slov. Države v Chicagu prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino zastopniku g. Mirku Geratiču.
Pri njem je na razpolago tudi revija „Slovenska Pot".
Obletnico poroke sta zadnje dni julija slavila naša naročnika Tone in Julka Guštin iz 2253 S. Kildare Ave. Naj sledijo obletnice vse tja gor do diamantne poroke!
Iz pisem uredniku
„List mi ugaja čedalje bolj, kajti poleg povečanega obsega se je tudi vsebina znatno izboljšala. Pač pa bi na Vašem mestu namesto vojvodskega prestola na čelu lista objavil knežji kamen. Knežji kamen je edini slovenski in prastari simbol neodvisnosti, do-čim je vojvodski prestol tujega fevdalnega izvora. Vsak slovenski knez je mogel deliti najme šele po ustoličenju na knežjem kamnu, zato je on naš edini toda otipljivi dokaz slovenske državne su verenosti. Zato mora ta simbol, ki bo nekoč figuriral na vseh javnopravnih listinah in pečatih, tudi na pročelje prvega slovenskega lista, ki se bori za suverenost Slovenije." Branimir Pistivšek, München.
IZ SLOVENSKE ZGODOVINE
AVGUST
22, 1923 Južne železnice preidejo v državno upravo.
25.-28.	1923 V. katoliški shod v Ljubljani. Stadion odprt.
26.	1927. obisk domovine slovenskih izseljencev iz West-falske
28. 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko rojen pisatelj in politik dr. Ivan Tavčar.
28.	1931 okraja Črnomelj in Metlika prideljena dravski banovini, čabar pa savski.
29.	1926 manifestacije sloven skega značaja Slovenske Kra jine.
30.	1917 dr. Žolger postane prvi slovenski minister v Avstriji.
31.	1919 imenovani prvi profesorji slovenskega vseučilišča.
31. 1941 na Gorenjskem so Nemci ustrelili prve talce.
SEPTEMBER
V septembru 1928 so Italijani v Trstu ustavili list Edinost in razpustili društvo Edinost.
1. 1928 Radio Ljubljana začne s poskusnimi oddajami v Domžalah.
1.—12.	1937 razstava slovenskega časnikarstva v Ljubljani.
2.	1928 v Tolminu je umrl dekan Ivan Roječ, ustanovitelj čevljarske zadruge v Mirnu.
3.	1891 izšla prva številka Ame-rikanskega Slovenca, prvega slovenskega lista v ZDA.
3.	1931 s kraljevim proglasom izdana nova ustava Jugoslavije.
4.	1952 rojen na Brdu pri Lu-kovici pisatelj Janko Kersnik.
4.—13.	1926 prvič organizirana pokrajinska rastava „Ljubljana v jeseni", ki je pozneje postala redna letna prireditev.
5.	1843 so izšle v Ljubljani Bleiweisove „Novice".
5. 1935 so mestni občini Ljubljana priključili cele občine Moste, Šiško, Vič in dele občin Ježica, Polje in Dobrunje.
5.	1937 v Kočevju ustanovljena popolna država realna gimnazija (postopoma).
6.	1919 uvedena slovenska upra-rava v Slovenski Krajini.
6. 1930 so Italijani ustrehli v Bazovici pri Trstu Bidovca, Marušiča in tovariše.
6.—8. 1924 I. marijanski kongres v Ljubljani.
6.—10.	1930 VII. mednarodni misijonski kongres v Ljubljani.
7.—8.	1925 delavska dneva v Mariboru.
8.	1926 odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru.
8.	1933 uredba o spojitpi občin dravske banovine. Število se je skrčilo od 1069 na 373.
9.	1834 rojen v Ljubljani pisatelj Fran Erjavec.
9. 1943 Nemci so po kapitulaciji Italije zasedli Ljubljano.
9.—12.	1926 II. pravniški kongres v Ljubljani.
10.	1931 je izšel zakon o volitvah narodnih poslancev, ki je
določal javno ustno glasovanje. Lista z največ glasovi v državi je dobila avtomatično 3+5 vseh poslancev.
13. 1923 je v Pišecah umrl prof. M. Pleteršnik, sestavljalev velikega slovenskonemškega slovarja.
15. 1925 dr. Srebrnič imenovan za krškega škofa.
15.	1917 dr. A.B. Jeglič in zastopniki SLS podpišejo maj-niško deklaracijo.
16.	1849 prva železniška vožnja na progi Celje — Ljubljana.
19.	1693 umrl Ivan Vajkard Valvasor, pisec „Slave vojvodine Kranjske".
20.	1908 demonstracije v Ljubljani kot odgovor na ptujske dogodke. Nemci streljajo v množico in ubijejo Adamiča in Lundra ter jih več ranijo.
Nova stranka. Ko so sopotniki
zavzeli vodilna mesta v Slovenski krščanski socialni zvezi v Trstu, so protikomunisti ustanovili iovo stranko, ki pa so jo zelo ponesrečeno imenovali „Slovenska katoliška skupnost".
Znana božjepotna cerkev Sv.
Marije na Sladki gori, ki je bila tudi kaplansko mesto pok. dr. Antona Korošca, je letos slavila 200 letnico obstoja.
Včeraj zjutraj je v svojem rojstnen kraju v Tirolah nena-dona umrl Alcide de Gasperi, star 73 let, vodja Demokristijanov in bivši predsednik italijanske vlade.
Vse Slovence v Torontu in okolici vabimo na
PLES,
ki bo ob 8 uri zvečer V SOBOTO, 28. avgusta 1954 V MALI DVORANI KOLUMBOVIH VITEZOV
(Columbus Hali) na 582 Sherbourne Ave. (Dva bloka južno od Bloor St. E) Številka Vaše vstopnice je srečka za izžrebanje lepega dobitka Za prigizek in pijačo bo preskrbljeno Poskočne in vesele bo igral
SUNSHINE TRIO Vsi prisrčno vabljenil SNZ v TORONTU
RAZGLED PO SVETU
Na kakšni liniji . . . ?
Ko je pred dobrim mesecem obi-kal Peter Karadjordjevič srbsko pravoslavno kolonijo v Chicagu, so mu Srbi priredili v Sherman hotelu tudi banket. „Srbsko Jedin-stvo" poroča 8. junija o tem banketu takole: „Sredi mize je sedelo Njeg. Velč. kralj Peter, z leve vodja Srbske Eparhije za Ameriko in Kanado, g. Dionizij. G. Dučič je kot domačin najprvo pozdravil goste in omejil govore na 4 minute. Prvi je govoril vladika Di-onnizij, ki je takoj zavrnil g. Du-čiča, da nima pravice krajšati čas govora Srbski Cerkvi. Nato se je vladika Dionizij obrnil proti kralju in mu na mesto pozdrava dajal politične lekcije. Vzklinil je: „Ostanite, Veličanstvo, na srbski liniji brez ozira na vse kombinacije. Bodite kralj Srbov in Srbije, a ne Jugoslavije in Jugoslovenov". (Podčitali mu: op ur.) „Jedinstvo" pravi, da so bili navzoči zaradi govora zaprepadeni, a vendar je vladika Dionizij žel za svoja izvajanja aplavz. - Prav je, da Srbi kažejo svoje karte. Ni prav nič verjeti onim, ki sicer zagovarjajo Jugoslavijo, a v srcu vedno mislijo, da sta Slovenija in Hrvatska srbske kolonije.
Smola. Arthur Bary, čigar pravo ime je Diamantis Daramparis, je imel nalogo, da ugotovi, kako se FBI posreči vtihotapiti protikomu-nistične vohune v podtalno komunistično organizacijo in kako dobiva podatke o komunistični dejavnosti. Gotovo ni pričakoval, da bodo agenti FBI iztaknili prav njega in ga zaprli, kar se mu je primerilo pred kratkim v Denveru. S sabo je imel $1.872.67 gotovine. Zaprli so ga na podlagi Smithovega zakona.
Nizozemska kraljica Juliana je
za časa svojega dopusta na Tirolskem obljubila, da sa«bo udeležila gledališke predstave v Innsbrucku. Ko pa je zvedela, da igrajo „Izgubljenega sina", delo Theodora Sco-kora, ki poveličuje jugoslovanske partizane, je zadnji trenutek obisk predstave odpovedala.
Sin predsednika HSS dr. Vlad-
ka Mačeka Andrija Maček je doktoriral na Ameriški katoliški univerzi v Washingtonu iz področja matematike in fizike.
Ivan Mešrovič je podaril katoliški gimnaziji v White Plains, N.Y., ki jo je kadinal Spellman blagoslovil kot „Achbishop Stepinac High School", relief „Nadškof Stepinac moli."
Milovan Djilas je izstopil iz komunistične stranke. Ko so v začetku leta odvzeli Djilasu vse njegove položaje v stranki in državi, ker je objavil vrsto člankov, ki niso soglašali z uradno smerjo komunistične stranke, ga niso niti zaprli niti vrgli iz stranke - malo peska v oči za Zapad v dokaz „demokracije" v Jugoslaviji. Sedaj pa je sam -prostovoljno ali ne, o tem poročila molče - javil svoj izstop iz stranke.
V Buenos Airesu je začel izhajati z julijem nov hrvatski mesečnik „Vidici", glasilo neodvisnih Hrvatov, ki naglasa „potrebo koncentracije vseh pozitivnih narodnih sil, jasnost v formulaciji naših političnih ciljev in odločno zu-nanje-pojitično akcijo". Uvodnik pravilno naglača, da je danes emigracija edini organ naroda, ki ga more še uporabljati in da je zato njena odgovornost za delo oz. nedelo toliko večja.
FRITZ IN HILDA DOLESHELL
VIENNA HOME BAKERY
SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994
Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278. 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381
Rženi kruh - soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost.
DARILNI PAKETI COSULICH
Ekspresna odprava v 15—25 dneh. Vsi paketi so carine prosti
PAKET ŠT. 71
10 kg. sladkorja 5 kg. riža 3 kg. kave Ia
$ 13.60
PAKET ŠT. 28
5 funtov kave Ia 5 funtov sladkorja 5 funtov masti 5 funtov riža
$ 10.15
PAKET ŠT. 91	$ 15.-
22 funtov sladkorja 11 funtov riža 6 funtov kave Ia y4 funta popra, celega 1 funt ceylonskega čaja
PAKET ŠT. 84
3 kg, kavé la 1 y2 kg. riža
$ 8.35
100 funtov najfinejše bele moke
$ 11.50
Če želite, da plačamo 200 dinarjev poštne takse, dodajte 75c za vsak paket ali vrečo.
ZAHTEVAJTE POPOLNI CENIK Z VELIKO IZBIRO NAŠIH POZNANIH STANDARNIH PAKETOV TER Z NAVODILI ZA SESTAVLJANJE PAKETOV PO VAši ŽELJI.
Pošiljamo tudi: kolesa, Singerjeve šivalne stroje, radijske aparate, blago itd. Vse odpošiljamo iz lastnega skladišča v Trstu. Pošiljke šo zavarovane za delno in celotno izgubo. Kakovost blaga je vedno prvovrstna.
VSA NAROČILA IN PISMA POŠILJAJTE NA:
BRANC0 COSULICH
279 Queen St. West, Toronto 2B, Ont. Canada Tel. EM. 6-3877
Koga je predstavljal g'. Grmek, ko je pozdravljal Petra II.?
Z začudenjem smo brali, da je sicer slavni slovenski telovadec g. Grmek pozdravil v Torontu v imenu slovenskih telovadcev bivšega kralja Petra II. kot starosto Jugoslovanskega Sokola. Kolikor nam je znano, obstoja v Kanadi tako zvana ZFO in da se člani odlično uveljavljajo v telovadnem in športnem nastopanju. V tem oziru vsa čast. Naj tudi na tem področju drugi narodi spoznajo slovenske vrline in sposobnosti.
Toda čudno se vsakemu le vidi, kako mora zaveden slovenski fant, član Zveze Fantovskih, odsekov pozdraviti bivšega kralja Petra, ko mora vendar vedeti, da je bil in je še vrhovni starešina tiste .slavne in viteške organizacije" za katere je bil razpuščen slovenski Orel in je moralo veliko števi-loslovenskih fantov v zapore in pretrpeti razna druga preganjanja samo zato, ker so hoteli ostati zvesti orlovski ideji. Ali g. Grmek ve, da je bila ta organizacija obsojena od jugoslovanskega episko-pata kot nositeljica Tyrševe ideje, kot veri sovražna, kot ateistična? Ali g. Grmek ve, da prav radi zakona o „Sokolu kraljevine Jugoslavije" ni bilo mogoče obnoviti orlovske organizacije, kar je bila splošna zahteva vse slovenske katoliške mladine. (Nekoč smo dr. Korošca vprašali, zakaj se ne obnovi zopet Orel, pa nam je dejal: „Imate ZFO. če obnovimo Orla, pridemo navzkriž z obstoječim zakonom o Sokolu, ki je še vedno vsedržavna organizacija in Srbi nam bodo to zamerili.". Op.p.)
Kako in zakaj torej pozdravljati predstavnika take vsedržavne in slovenstvu ter katolištvu sov-) ražne organizacije? Koga je zastopal g. Grmek? Velika večina slovenske mladine v emigraciji, ki je šla skozi Orla in pozneje skozi ZFO, to početje obsoja.
Milo rečeno, bilo je to zopet popolnoma nepotrebno slovensko klečeplazenje, časti nam to nikakor ne dela.
M.G.
Nepremagana. Helena Keller je
postala z 19 meseci gluha, nema in slepa. Kljub temu ni klonila in je znala napraviti svoje življenje koristno ne samo zase, marveč predvsem za druge. S pomočjo učiteljice Sullivan, ki je bila nekoč sama slepa, pa je pozneje vid delno zopet dobila, se je naučila brati, pisati in govoriti. Sedaj je stara 73 let, obvlada več jezikov, je široko razgledana in je napisala več knjig. (Zgodba mojega življenja, Optimizem, Svet, v katerem živim, Moja vera, Sredi toka Dnevnik Helene Keller), potovala po Evropi in Japonskem. Sedaj so sneli enour-ni film - nekak življenjepis v filmu - kjer sama dejansko igra svojo vlogo. Dobiček filma je namenjen dvema ustanovama za slepce v ZDA.
Hrvatje so izdali v angleščini
pisano relo dr. Juraja V. Cesarica „Croatia and Serbia".
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
Nova kjižica Vam bo pomogala
v Kanadi
Ministrstvo za državljanstvo in vseljevanje je pripravilo nov
„PRIROČNIK ZA NOVODOŠLE"
da bi pomagalo novim priseljencem spoznati navade in pogoje v Kanadi. Knjižica razlaga, kaj je potrebno za pridobitev državljanstva, . poslovanje bank, kako kupiti hišo, podjetje ali kmetijo, kanadsko šolstvo, izdajanje dovoljenj, zaposlitev, usluge kanadske pošte, zdravni ško in zravstveno službo, ukrepe socialnega skrbstva. Knjižica vsebuje tudi kopico drugih koristnih podatkov o Kanadi in kanadskih običajih.
Knjižica je na razpolago v štirih jezikih - v angleščini, francoščini, holandščini in italijanščini. Dobite jo če izpolnite spodnjo naročilnido, in jo pošljete na naslov: The Citizenship Branch, Dept. of Citizenship and Immigration, Ottawa. Ne pozabite omeniti, v katerem jeziku želite knjižico dobiti.
Ministrstvo za državljanstvo in vseljevanje objavlja to obvestilo v pomoč novim Kanadčanom.
Hon. J.W. Pickersgill, P.C., M.P.,
Minister
Laval Fortier, O.B.E., Q.C.,
Namestnik ministra.
Citizenship Branch,
Department of Citizenship and Immigration OTTAWA, Ont.
Please, send me, without charge a copy in ...................................
....................................■(.......... of the „Handbook for Newcomers"
(vstavi, v katerem jeziku želiš knjigo) Name: ...........%............................................................
Street Address: Municipality: ....
Zunanji minister • nevarno mesto v satelitskih državah. George Dertinger, bivši zunanji minister Vzhodne Nemčije, je bil obsojen na 15 let prisilnega dela. Njegova samozavest mu ni nič pomagala. Rad se je hvalil: „Kaj se mi more primeriti? Dokler ostanejo Rusi na vrhu, bom ostal na vrhu tudi jaz, če pa zmagajo Amerikanci, me bo-
do pač poslali v taborišče, kjer bom kadil cigarete Chesterfield". Boljše bi bilo zanj, če bi se dal poučiti zgodovini: Jan Masaryk, zunanji minister Češko-Slovaške je skočil ali so ga porinili skozi okno 1948. Vladimir Clementis iz iste države je bil likvidiran 1952, David Vaclav tudi iz Česko-šlovaške je izginil letos. Bolgarskega zun-
Slovencem v Tororntu in ok olici se priporoča
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
KARL VIPAVEC
179 Bathurst St. Toronto. EM. 3-0695.
Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrvaščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini..

Meden Appliances
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL. . »j* *:••*•	*¡**s* *¡
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
"Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
Slovenci v Chicagu in okolici. POSLUŠAJTE SLOVENSKO RADIJSKO URO
vsako soboto ob pol štirih popoldne na postaji WHFC-1450-KG in WEHS - 97,9 MC DR. LUDVIK LESKOVAR,
ravnatelj in napovedovalec slovenske radijske ure 820. North Wabash Avenue, Telefon, MI-chigan 2-2442 ali DE-laware 7-8515
YOUR WISHES CAN COME TRUE WHEN YOU SAVE WITH
njega ministra Petka Stajnova so odstavili 1946, rumunskega George Tataresca so odstavili 1947 in ga zaprli v njegovo hišo, slovito Ano Pauker iz Rumunije so so odstavili 1952 in pravijo, da jo čaka proces, na Madžarskem so likvidirali Las-zlo Rajka 1. 1949, Gyula Kallai pa je izginil 1. 1951.
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE
kakor tudi hrvaške, srbske, druge slovanske ter druge v ' evropskih jezikih po nizkih cenah. Pišite po seznam:
GEORGE ANTOLCICH, Box 652, OTTAWA, Ont.
Če želite kakršnih koli informacij za vse vrste zavarovanj kličite:
VLADIMIR MAUK0
EM. 3-9802 TORONTO, ONT.
SSSSSSSSSSSSSSS8SSSSSSS3 ZA
RADIJSKA POPRAVILA
vseh vrst se priporoča RUDOLF ČUJEŠ 61 McFarland Ave., Toronto 10
Med tednom ob večerih in ob sobotah.
Established 1889
A
ST. PAUL FEDERAL SAVINGS
6720 WEST NORTH AVENUE CHICAGO 35, ILLINOIS
TELEPHONE NATIONAL 2-5000
Dividend 3%. Every account insured up to $10.000.-CALL: NATIONAL 2-5000 Frank P. KOSMACH, President.
L'EUROPE DINING R00M
469 Bloor Street W. WA. 1-6269
Prvovrstna evropska hrana. Odlična postrežba. Po naročilu rezerviramo prostore za gostije.
i iT.i.i.i.i-1-LiJim i| [j
Priporočamo slovenske potniške agencije
Toronto, 258 College, WA 3-4868
Tudi v Montrealu in Hamiltonu
š] [¥□
Jim.i ii.i.i.i-U ea a-rmriiriinn s
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20,- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75 £, za Avstrijo 30,- šilingov, za Avstralijo 2 avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.