Listek. Ne zabi me! Povest; Rad. Nemec. «Ah, ni ga, pa ga ni! O Ijubi oče nebeški, kam je zabredel moj dobri Jože. Kako prijetno je bilo ta leta, od kar sva omožena. Jože je pridno gospodaril in v rnirni družinski sreči niti mislila nisem, da bi nam mogel kdo tako nenadoma skaliti tiho srečo. Kako lepo je učil po večerih majhno Franico mične molitvice ter prijelne pripovedke in kako ljubko se ga je pri tem oklepalo nedolžno otroče s svojimi nežnimi ročicami. — A danes», — solze so se ubogej ženi curkoma ulile po zmučenem licu, — «danes niti ne pogleda več ubogega deteta, — z menoj je surov, — doma mu ni več obstanka.» <Zakaj jokate mati?» oglasi se mala Franica, «saj nam bode dobri Bog očeta spet domov pripeljaU in privinula se je k materi, kakor da bi hotela s tem svojo dobro mnenje potrditi. — «Da, ljubo dete, molive k ljubemu Bogu, saj on tako rad uslisi dobro molitev nedolžnega otroka. Pa tiho, mila! — zdi se mi, da nekdo prihajaU PosluSate, — pa zopet vse tiho. Brleča svetilnica je slabo rasvetljevala veliko kme- tiško izbo. Njen žarek je nežno obseval veliko, britko razpelo v kotu. «Dajte, mati, pa molive, da nama ljubi Bog vrne očeta! — pa, mati — dobrega, kot so bili nekdaj, da me bodo na koleno jemali in radi imeli!» «Da, da, molive!* in pokleknili ste tja v kot pred podobo križanega Izveličarja. Mati je sklenila otroku, ki je nežno poleg nje pokleknilo, male ročice in rekla: «Zdaj pa moli za menoj: Ljubi oče nebeSki, — usmili se naju, — ki Te v sili na pomoč — kličeve. Ne daj očetu pasti v temo, — ne daj, — da bi ga neverni tovarisi pripravili — ob tolažilno luč svete vere. O ljuba mati Božja! — k Tebi se zatečeve, — ne zapusti naju, pripelji ga zopet na pravo pot. O preliubi angel varuh! varuj nama očeta na njegovih polskih potih! — Ceščena si Marija .. .> Tako ste molili; mati je molila naprej, mala pa je za njoj izgovarjala, dokler ni revSe zaspalo. Mati je vzdignila svoje dobro dete in ga varno položila na mehko posteljo. »Sladko spi, dete zlato!> vzdihnila je mati, prekrižala je na čelo in nežno poljubila. Nato je šla spet posluSat; odpahnila je duri in nemo zrla gori na zvezdnato nebo in dalje tja v daljavo. Ah, jaz sirota! odkar je ta krčmar tu in odkar so pri hiši ti časniki, imamo samo nesrečo, vzdihovala je žena, pa kmalu utihnila in zrla zopet v tiho mesečno noč. Pa zastonj je čakala uboga reva. Ni mogla zaspati; skrb in žalost sta težili dušo ubogi ženi, da se je premetavala po postelji in močila rjuho z vročimi solzami. Muka, duševna in telesna, ste konečno pripomogli, da je zaspala. Še le pozno po noči je prišel Jože domov. Opotekal se je, klel ženo, otroka, Boga in vse, kar mu je prislo v njegovem, od žganja in vina pohabljenem spominu na misel. Pa kmalu ga je premagala pijanost; padel je na tla, a nemogoč se vzdigniti je mlatil okoli sebe. Zena mu je hotela pomagati, pa divje je zarjul in jo z nogo odbacnil od sebe. Pustila ga je reva in kmalu ga je zavžita pijača utrudila, da je trdo zaspal. Jože Klanec je bil imovit posestnik v S . . ., lepej vasici ob vznožju vinogradnih goric na Slovenskem. Njegova hiSa je bila najlepša in že od daleč se ie belila izpod zelenih brajd in zelenega sadnega drevja. Kot mladeni6 je bil priden in delaven in dobil je v zakon pridno, bogaboje6o deklico, Mohorjevo Reziko. Hitro jima je preteklo osem let njunega zakona. Gospodarstvo je dobro uspevalo in bogastvo je rastlo od dne do dne. Jože in Rezika sta živela v lepi zakonski složnosti, sosebno, ko jim je delala veselje šestletna hčerka Francika. Pa kmalo je zapustila sre6a dobro družino, pri kateri se je tako v obilni meri prikazala. Saj malokdaj na jednem in istem mestu dolgo ostane, posebno ako pozabimo Boga. Tako se je tudi tukaj zgodilo: Bilo je v nedeljo po rani službi Božji. Ljudstvo je vrelo iz cerkve ter se polagoma izgubljalo po raznih potih proti domu. Tudi naž Jože je bitro korakal mimo nove krčme, katero je pred kratkim kupil neki tujec, Waldman. <No Jože, kam se ti tako mudi? mar misliš, da boš na večno na sveti, da si ne privoSčiš niti kupice vina; kam bodeš z denarji?* — Tako je prijel Jožeta Ivankov Miha. In ko se v tem prikaže na pragu nov oštir, ki mu tudi prigovarja, ni si upal odre6i. V gostilniški sobi je bilo zbranih že več pivcev kmetov, h katerim je hotel tudi Jože prisesti, ali Miha ga je potegnil za rokav in potisnil v stransko sobo, kjer je bilo vse bolj «nobel» in zbranih tudi že ve6 trške gospode! Na mizi so ležali 6asniki, iz katerih so gospodje zajemali svojo modrost, ter zdaj pa zdaj kakor besni udrihali po ubogem Slovenstvu in katoliskih duhovnikih. Posebno je iztezaval svoj dolgi vrat nek zakotni pisač in kvasil poleg mogočno, da ni Boga, da ni pekla in da človek nima duSe, in druge take duhovitosti. • Vidiš, Jože! to so ti u6eni gospodje, škoda, da nisi bil že prej med nami.» — Tako je govoril Miha Jožetu, ki je bil precej neveden in mislil, da je resnica, ako kdo v gosposki suknji in še tak u6eno govori. Pri vsem tem pa seveda Miha ni pozabil pridno naro6evati pija6e. Nevede se ga je Jože nalezel in postal k zadnjemu 6isto pogumen. Gospodje so ga Kovali med zvezde in s tem ganili njegovo 6astiželjnost. Jože je pla6al za vse in še le pozno sta se gugala z Mihom proti domu. «No, Jože! sedaj vem za gotovo, da boS naS, da boS držal z nami. Koj jutri moreva ti naro6iti tiste nove «cajtinge», brez katerih sedaj noben kmet ne more biti, kateri ho6e kaj vel|ati.> »Da, da», jecljal je Jože, »pri-di jutri k meni, saj klet še ni prazna in pila ga bova.» Poleg pa je meril cesto in se zatekel sedaj na jedno sedaj na drugo stran, kot bi se kaki nevidni duhovi kockali ž njim. «Ne pozabi, jutri gotovo pridem*, — dejal mu je Miha, ko sta prisla do Jožetovega doma. 2ena, ki je s strahom pričakovala moža, mu je pomagala blatno obleko sleči in mu pomagati v posteljo, tolaže6 se, da je mož po naklučji zabredel v slabo družbo. (Konec prihodnjič) Smešničar. Izpred sodišča. Sodnik: »Zakaj niste sprejeli smodke od svojega nasprotnika?« — Toženec: »Ker nisem hotel, gospod sodnik!« — Sodnik: »Kaj pa vam je rekel nasprotnik?« — Toženec: »Ti si neumen — gospod sodnik!« Žena: »Možje so vedno krivi prepira. Najbrž je bil tudi v prvem človeSkem sporu mož vzrok vsega zla in je on poprej grešil kakor žena.< — »Jaz inislim tudi, da je tako, zaradi tega je dal Bog možu ženo za pokoro.«