911 SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH Dvojna številka (7—8) beograjske Književnosti prinaša v rubriki Pričevanja četrto nadaljevanje zapisov Tarasa Kermaunerja Poslednje srečanje. V sestavku, ki ga je prevedel Milan Dordevič, piše o zavezanosti svojemu očetu in o odzivanjih na nekatera kulturnopolitična dogajanja, ki so ga (pri)zadevala. V rubriki Razlage objavlja Miloš Mikeln v prevodu Duše Damjanovičeve tretje nadaljevanje zapisov o političnem gledališču (Džuga-svilijeva senca). Peto nadaljevanje Panorame književnih sporov v petdesetih letih spod peresa Ratka Pekoviča se ustavlja tudi ob reakcijah Borisa Zi-herla na vpliv dekadentne umetnosti, ki je kot najznačilnejši primer navajal Dilasovo Anatomijo neke morale: »Podobno kot (Puniša) Perovič namenja posebno pozornost »malomeščanski kritiki« birokratizma, ki po njegovem mnenju razglaša za ždanovstvo »sleherni boj proti idejni, moralni dekadenci« in »sleherno priznavanje partij-nosti, to se pravi družbene pogojenosti in družbene namembnosti umetniškega ustvarjanja.« Ko Ziherl navaja, da je bistvo ždanovstva lažno prikazovanje resničnosti, »pragmatisticno sprevračanje leninističnega načela partijnosti v umetnosti in revizija Engelsovih stališč o naravnanosti in končno o socialistični naravnanosti v umetniškem delu« ter celo nacionalizem, opozarja na razlike med temi pojavi in »odločenostjo komunistov, da ne sedijo križemrok ter da ne dovolijo idejnemu kaosu, da bi se razvijal, kakor bi hotel« in končuje: »Razumevanje idejnega boja na področju naše književne kritike kot boja, v katerem bi komunisti sedeli križemrok, je vsekakor daleč od pravilnega razumevanja socialistične demokracije.« Besedila Ziherla in Peroviča, dveh starih nasprotnikov »modernistične« literature, zelo dobro slikajo ozračje, ki je vladalo v literarnem življenju po ukinitvi Nove misli. Kažejo, da so bile v zavesti vrste akterjev na političnem in književnem področju še vedno žive temeljne postavke doktrine socialističnega realizma, zlasti tiste o partijnosti umetnosti in literaturi kot obliki ideologije,« piše med drugim Ratko Peko-vič. Josip Osti je avtor prvega nadaljevanja razprave Prisojna in osojna stran življenja, v katerem skuša razumevati in razlagati najbolj znano delo Cirila Kosmača Balada o trobenti in oblaku. * Tretja številka novosadskega časopisa Scena prinaša celotno besedilo Draga Jančarja Veliki briljantni valček. Prevedel jo je Gojko Janjuševič. Odlomke iz dramaturške razčlenitve te Jančarjeve drame objavlja v prevodu Gojka Janjuševiča Boris A. Novak. Sledijo Jančarjevi osebni podatki, navedena pa so tudi njegova dela. Milenko Maričič je avtor spominskega zapisa ob petnajstletnici smrti Bojana Stupica (Besede brez sijaja). * * * Trojna (2, 3, 4) zagrebške Republike namenja svoj osrednji prostor nekaterim razpravam na IX. kongresu Zveze pisateljev Jugoslavije aprila letos v Novem Sadu. Uredništvo se je odločilo za precej selektiven izbor razpravljalcev, za katere pa meni, da so pomembno opredelili duha kongresa, pa tudi v tem primeru gre le za posamezne sklope razprav, razen pri Vesni Parun, ki je zastopana z integralnim tekstom; ta je tudi na kongresu doživel največ pozornosti in dobil največ priznanja, sledijo še C. Zlobec, P. Matvejevič, M. Šolar, S. Lukič, V. Taufer, E. Fišer, K. Čašule, R. Čosja, B. Bošnjak in D. Jeremic. Med leposlovnimi prispevki v tej številki objavlja Ljubo Stefanovič 912 svoje prevode nekaterih Šalamunovih pesmi, Denis Poniž pa je prispeval krajši esejistični zapis o pesniku. Mile Todorovski piše v dvojni številki (4—5) skopske Sovremenosti o prvi ljudski vladi zvezne republike Makedonije. Ob sedemdesetletnici Ja-neta Sandanskega piše Kiril Penušliski o njegovem prispevku ljudski revolucionarni poeziji. Ob dvajsetletnici smrti pisatelja Staleta Popova objavlja časopis odlomek iz nedavno najdenega rokopisa za njegovo avtobiografijo (Polovico sem opravil danes). V peti številki skopskih Razgledov objavlja Bojan Ivanov esej o ustvarjalnosti Božidarja Damjanovskega in likovni dejavnosti v osemdesetih letih. Na podlagi slikarskih del Božidarja Damjanovskega skuša razpoznati post-modernistične prvine v makedonski likovni umetnosti. Dimitrije Bužarovski se z estetskih teoretičnih izhodišč loteva oblik glasbenih del. Dordi Pop Atana-sov piše o slepčenskem književnem središču v XVI. stoletju. Podlaga za ta prispevek so rokopisi iz Slepčenskega samostana. Stuttgartski Zeitschrift fiir Kultur-austausch obravnava v 2. številki nemške študije v Združenih državah Amerike. Gerhard H. Weiss piše v uvodniku o razvoju pouka nemščine v Ameriki od naselitve prvih priseljencev nemškega rodu. Isti avtor je tudi prispeval opažanja o sedanjem položaju pouka nemščine v Združenih državah Amerike. Susan Lee Pentlin piše o poučevanju nemščine v Ameriki in o reagiranjih v Tretjem rajhu v letih od 1933 do 1945. Člankom so dodana še razna gradiva. Moskovski časopis Naš sovremennik objavlja v peti številki, ki je posvečena štiridesetletnici zmage nad fašizmom, tudi prevode del jugoslovanskih književnikov. Med devetimi imeni zasledimo tudi eno slovensko: Katarini Špu-rovi je B. Marjev prevedel dve pesmi — Ukrajina in Deset skeletov. Prevod je tudi po obliki zelo skrben. V rubriki Pri nas v gosteh pa so še prevedeni Branko Kitanovič, Stevan Bulaič, Izet Sarajlič, Rade Nikolič, Grigor Vitez, Slavko Janevski, Todor Tošič in Mom-čilo Derkovič. Osrednji del časopisa je namenjen poeziji, prozi in spominom udeležencev zadnje vojne. Aleksander Ovčarenko je prispeval spominski zapis ob osemdesetletnici rojstva Mihaila Šolohova (Šolohov in vojna). Vilen Saljkovski pa objavlja okrajšani roman Na stari smolenski cesti. Sarajevski časopis ODJEK v svoji dvojni, 13—14. številki za julij posveča svojo zadnjo stran, ki je namenjena tekoči poeziji, najnovejšim pesmim Cirila Zlobca. Izbrala jih je in iz rokopisa prevedla Roksanda Njeguš, ki je pred leti pri NOLITU pod naslovom Kras objavila širši izbor iz Zlobčeve dotedanje poezije. Epigramatiku Ašu Taki poeti so kakor tercialke: spretno se skrijejo za inicialke, le iz ozadja preudarno udarijo, le v anonimnosti hrabro spletkarijo. Dušan Mevlja