Moj rodni kraj
V kotanji sivi kakor črni vrani čepijo plaho hiše tožnih gospodarjev, v ponosno cerkev svete Barbare ob strani beže prošnje izmučenih rudarjev.
Tam blagoslova prosijo kopači,
ki strah spreleta jih po temnih rovih,
ko kopljejo podzemeljski orači
grob sebi in sodrugom v težkih dnovih.
In da bi sreča prišla v domačijo, na goro k božjemu popnč se tronu in vdano tamkaj prosijo Marijo, naj jih priporoči še svetemu Antonu.
Po svetu sem odšel od njih v bojazni                     .
•       od zemlje, blagoslovljene z zakladi ...                                *
".    ¦     ,   ¦     Da zopet vrnem se v ta kraj prijazni, kjer sem preživel mlade vse pomladi,
' ¦ '                  Te prosim, vzvišeni nad nami Oče,         ¦       '     '     .
ko dnevi moji bodo dogoreli v jami, ohrani prostor tihi mi v deželi Soče,                   ¦
-' '                   dokler me kralj Matjaž na boj ne zdrami!
_______                  •                                                         ¦                      Matija  Lipužič
* Idrija v neodrešeni domovini.