novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamentu postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Edine TAXEPERgUE 33100 Odine TASSA RISCOSSA Italy št. 19(1253) Čedad, Četrtek, 19. maja 2005 194S - 2005 m i>» |~60. obletnica izhajanja Primorskega dnevnika Množična proslava 60-letnice osvoboditve SambreviDe an Špietar, skupna pot parjateljstva Parjateljstvo an sodelovanje med občinama Spietar v Benečiji an Sambreville v Belgiji se bogati an ratava nimar buj veliko. Srečali so se že puno krat, organizali so manifestacije, kjer so se srečali ljudje an stvarnost obieh kraju. Tuole se je zgodilo v Nediških dolinah an tudi v Belgiji. Obiski gredo v obadvieh smeri. Med konkretnimi stiki, srečanj, naj povemo, de je konac te drugega tiedna paršla v Benečijo delegacija Suole iz Sambrevilla. V skupini so bli učenci an učitelji, z njimi so bli Se ravnatelj an kamunski odbornik, ki je odgovoren za pobratenja. Zatuo, de bi goste dobro sparjel, so v Spietru diel na nuoge posebni odbor, na čelu mu je Lia Dor-gnach. Program, ki so ga parpravli, je biu zlo bogat. Gostje so ta-kuo šli v Gradež in v laguno v Maranu. Drugi dan so se “spliezli” na Matajur, za njim je Su naravoslovni vodič (guida naturalistica) Giovanni Coren. Učenci Suole iz Belgije so se tudi srečali z učenci dvojezične Suole v Spietru. Med srečanjem so poštudieral, de bi se čez dvie leti učenci Suole iz Sambrevilla se storli spoznat na Mittelteatru v Čedadu. V četartak 12. maja, priet, ku so Sli na Matajur so se patja-telji iz Belgije srečali z gostitelji v večnamenskem gledališču (centro polifunzionale) v Spietru, kjer so nastopali učenci daržavne osnovne Suole an tisti petega razreda dvojezične Suole (na sliki). Pozdravu jih je župan Tiziano Manzini, ki je zaželeu, de bi takuo učenci kot njih starši ohranili stike do drugega srečanja. Vodja šolskega okraja Dino Tropina an ravnateljica dvojezične Suole Živa Gruden sta pru takuo pozdravila goste. Gostom, med katerimi tudi ravnatelju belgijanske Suole, ki je po rodu iz Puglie, so predstavniki Suole an odbora (comitato gemellaggio) ponudli posebne šenke. Vsi so pa želiel, da se čez malo cajta spet srečajo. Comune di Pulfero Un’eco... se odmeva Conoerti d primaveraa Pulfero Chiesa di S. Silvestro di Antro sabato 21 maggio, ore 20.30 Coro Polifonico di Ruda dir. Fabiana Noro Praznik slovenskih šol Med mnogimi obletnicami bo v soboto, 21. maja v prostorih Pomorske postaje v Trstu 60. obletnica obnovitve slovenskih šol v Italiji. Zal se ta datum le delno tiče Benečije, ker so tu ustanovili zasebni dvojezični vrtec in nato šolo v Spetru pred komaj dvajsetimi leti. Z zaščitnim zakonom za Slovence pa je ta šola postala državna. Vsekakor se bodo tudi beneški učenci udeležili proslave v Trstu. Benečija ni imela svoje šole niti med dvema vojnama, v Trstu in Gorici pa so bile. Postopoma jih je ukinila fašistična Gentilejeva reforma. Do leta 1930 je s slovenskim poukom vztrajala le zasebna Ci-rilmetodovska šola pri xv. Jakobu in to v stavbi, kjer je sedaj Primorski dnevnik (ul. Montecchi). beri na strani 3 Preko 200 pevcev in godba so zapeli in zaigrali pri Proseku. Spodaj: polaganje vencev na pročelje Narodnega doma v Trstu videl nastajanje pošasti, ki je mlela slovenski in druge narode. Obenem je bila v Kosovelu prisotna vizija upora, ki so jo prvi udeja-nili tigrovci. Sam pesnik se je srečeval z uporno slovensko mladino. Njegove pesmi pa so kmalu postale simbol upora proti krvavim jezdecem. V svoji preroški globini so sredi prihajajoče nevihte že spregledale novo Evropo, ki bo skupna in v kateri bo lahko vsak narod ohranil svoj obraz in svoje dostojanstvo. Recitatorji so podali pesmi Kosovela, Ljubke Sorli in Iga Grudna. Mladinski pevski zbor pa je zapel venček ljudskih pesmi različnih narodov, ki je vzpodbujal k miru in sožitju. Po proslavi so prireditelji postavili venec pred pročelje Narodnega doma v Trstu, kjer je danes visoka šola za prevajalce, svoj prostorček v njem pa ima tudi slovenska Narodna in Studijska knjižnica, (ma) beri na strani 5 V nedeljo, 15. maja smo tržaški, goriški in beneški Slovenci proslavljali 60-letnico osvoboditve in prav tako 60-letnico izhajanja Primorskega dnevnika, edinega dnevnika slovenske manjšine. Proslavo sta priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij v sodelovanju z Zadrugo Primorski dnevnik. Jutranji del proslave je bil pred doprsnim kipom Srečka Kosovela v ljudskem vrtu “de Tommasini” v Trstu. Tu so pred zbrano množico nastopili Mladin- ski pevski zbor Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot, ter recitatorja Nadia Roncelli, Ale-ksij Pregare in Tomaž Susič. Govor je imel pisatelj Boris Pahor. Med raznimi gosti iz Slovenije je bil podpredse-dnih slovenskega parlamenta Marko Pavliha. Pisatelj Boris Pahor je v svojem posegu izpostavil lik Srečka Kosovela kot pričo velike tragedije in obenem kot vzpodbujevalca prav tako velikega upora. Dejal je, da je imela Kosovelova slutnja smrti konkretno podlago saj je jasno razumel tragično razdejanje Narodnega doma in La spada di un soldato celto sul Roba All’appuntamento annuale con la Settimana della cultura, indetta dal Ministero per i Beni e le attività culturali, non è mancata neanche questa volta la proposta del Museo archeologico di Cividale. Tra le iniziative che proseguono fino a domani, venerdì 20 maggio, anche una piccola ma molto interessante esposizione. Si tratta di un “panoplia” (complesso di armi) appartenuta ad un soldato celto e ritrovata nei pressi del monte Roba, presso S. Pietro. Ad effettuare la scoperta sono stati Ivano ed Eliseo Dorbolò. Si tratta del ritrovamento più anti- co del genere in regione, risalente al III secolo a.C. Presentata lunedì 16 nella sede del museo ducale, la panoplia ha il suo pezzo forte in una spada decorata. L’intervento di limitata estensione, circa 30 metri quadri, è l’ultimo in ordine di tempo di un progetto denominato “Celti in Friuli”. Il monte Roba, hanno detto gli esperti, è un sito molto importante dal punto di vista archeologico e meriterebbe, secondo l’archeologoco Andrea Pessina, un’indagine più approfondita. Pessina ha annunciato per novembre, a S. Pietro , un convegno sull’archeologia nelle Valli del Natisone. (m.o.) četrtek, 19. maja 2005 2 La Provincia ha approvato il progetto preliminare dei lavori Per l’incrocio di Scrutto intervento con demolizione Caso elettrodotto, I’ Uncem si schiera Dalla Provincia di Udine arriva un nuovo intervento per migliorare la viabilità in Val Cosizza. La giunta Stras-soldo ha infatti approvato il progetto preliminare per la sistemazione e l’ampliamento dell’incrocio tra la provinciale “di vai Cosizza” e “della vai Erbezzo”, per un importo di 175 mila euro. Come ha riferito l’assessore alla viabilità Renato Carlantoni si tratta di “mettere in sicurezza uno dei punti critici per il transito dei mezzi tra queste due strade, in Comune di S. Leonardo”. L’opera va ad aggiungersi ai lavori che la Provincia sta progettando ed eseguendo in zona, in particolare tra l’incrocio con la provinciale del Natisone fino alla frazione di Crostù, sempre in Comune di San Leonardo. L’intervento specifico risulta importante anche perché si trova sul tratto che consente il collegamento fino al comune di Stregna. Il progetto approvato fa riferimento all’intersezione in località Scrutto, in cui il transito dei veicoli è complicato dalla presenza di edifici in corrispondenza dell’incrocio, che limitano la visibilità e non consentono raggi di curvatura adeguati. L’obiettivo è r Un'immagine di Scrutto quindi quello di razionalizzare l’incrocio fra le due viabilità provinciali. Sulla base delle valutazioni tecniche e coordinando l’intervento anche con il Comune di S. Leonardo, che ha predisposto la sistemazione della piazza di Scrutto, si è ritenuto di proporre la demolizione di uno di questi edifici, situato verso sud, e il contestuale assetto dell’area. Successivamente, la sede stradale sarà sistemata con la realizzazione di un tratto di marciapiede di raccordo con il vicino parcheggio, infine si procederà alla ribitumatura dell’area interessata dai lavori. La giunta dell’UNCEM Friuli Venezia Giulia, riunita a Tolmezzo il 4 maggio scorso, ha preso atto delle varie ipotesi di tracciato degli elettrodotti i cui possibili “corridoi” individuati dall’Austria e dalla Slovenia verrebbero a toccare i territori montani delle Valli della Carnia, del Gemonese-Canal del Ferro-Vai Canale e del Torre-Natisone-Collio con evidenti riflessi negativi sotto l’aspetto dell’impatto ambientale. Considerato che i Comuni interessati dalle alternative di attraversamento hanno manifestato preoccupazione per il mancato coinvolgimento nelle scelte localizzative degli elettro-dotti di cui trattasi, rilevato l’interesse nazionale che tali infrastrutture potrebbero assumere economicamente, visto il crescente fabbisogno di energia elettrica in Friuli ed in Italia, l’UNCEM rileva innanzitutto l’esigenza di tutela paesaggistica dei territori attraversati, sottolineando le nulle o scarse ricadute e-conomiche per le popolazioni montane. Il presidente, Giuseppe Marinig, informa di avere interessato tutti gli organi della Regione, dal Presidente Illy alla giunta ed al consiglio regionale, invitandoli ad assicurare il più ampio coinvolgimento dei Comuni montani e delle rispettive Comunità Montane nelle scelte localizzative delle infrastrutture previste, oltre che a garantire, in caso di scelta obbligatoria dei “corridoi”, sistemi costruttivi tecnologicamente innovativi e non impattanti che non compromettano le particolarità paesaggistiche dei territori interessati. Pisnxo iz Kima Stojan Spetič ri Ljudje, ni veC denarja! Tako se približno glasi zadnji Berlusconijev klic v sili. Statistike pravijo, da je ob splošnem pozitivnem trendu v Evropi italijanski bruto narodni proizvod padel za pol odstotka pod ničlo. Skratka, italijansko gospodarstvo ne zaostaja veC, paC pa nazaduje. Recesija. In kaj pravi na to veCno nasmejani Vitez iz Arcoreja? Da imamo preveč poCitnic. Skratka, da ne delamo dovolj. To govori politik, ki je eno tretjino svojega Casa prebil v svojih vilah na Sardiniji in Arcoreju ali v lepotnih klinikah za lifting podoCesnih gub in za presaje-vanje las. Prva ugotovitev, ki se vsiljuje kar sama od sebe, je propad Berlusconijevih obljub. Pogodba z Italijani, ki jo je svečano podpisal na pisarniški mizi iz Češnjevega lesa v studiu svojega agit-propa Bruna Vespe, je pozabljena. Sicer bi moral priznati poraz in spoštovati zadnji Clen, ki pravi, da ne bo veC kandidiral. Berlusconi ve, da si tega ne more privoščiti. Prevec je sodnikov, ki samo Čaka na trenutek, ko bo brez imunitete. Ce ne bo premier, bo paC poslanec ali senator. Dokler bo potrebno. Medtem snuje krvav varčevalni manever, ki naj po logiki narobe Robin Ho-oda nekaj podari bogatim in vzame revnim. Na udaru je Irap, davek na podjetja. Berlusconi pravi, da ga bo ukinil takoj in v celoti in tako spravil na tržišCe prihranjenih 12 milijard evrov. Če jih bodo podjetniki investirali v obnovo proizvodnih struktur, bo morda recesija premošCena v par letih. Vse lepo in prav, kajne? Toda paziti moramo na past. Iz skladov davka na podjetja Irap je država krila stroške zdravstvenih storitev, ki so bile za državljane brezplačne. Kdo jih bo sedaj plačal? Pristojnost za zdravstvo imajo sedaj dežele, pa si je Berlusconi rekel', da ga stvar ne briga več, saj v skoraj vseh de- želah vlada opozicija. Naj se ona bode s svojimi državljani, Ce bodo ob zdravstveno oskrbo ali pa jo bodo morali placati s čedalje dražjimi ticketi... Medtem v Bruslju pripravljajo postopek proti Italiji, ki je presegla meje Pakta stabilnosti. Če bo obsojena, kar je zelo verjetno, bo reševanje proračunskih problemov trajalo tri leta. In v tem grmu tiCi zajec! Berlusconi in vsa desnica vedo, da bodo k letu poraženi in bo oblast prevzela sedanja opozicija s Prodijem na Celu. In jim zato ni niC mar, Ce bo prevzel gospodarsko in socialno uniCeno državo. Kakor umikajoCa vojska, ki za sabo pušCa pogorišča in razdejanje. Zgodovinar Eric Hobsbawn je pred kratkim objavil esej o izmenični demokraciji v Evropi, ko desnica zmaga na volitvah, ker obljublja Indijo Koromandijo, obljub ne spoštuje, za seboj pusti razdejanje. Nezadovoljno ljudstvo pošlje na oblast levico, ki si mora zavihati rokave in nekaj let odstranjuje škodo. Ker so potrebne žrtve, izgubi podporo volilcev, ki spet nasedejo obljubam desnice. In tako se kolo vrti v neskončnost. Boljšega sveta pa od nikoder. SDS, soglasno na čelu potrdili Janeza Janšo Pod sloganom Slovenija na novi poti z lanskih zmagovitih volitev se je v Portorožu odvijal osmi kongres Slovenskih demokratov, na katerem so soglasno na Celu stranke potrdili Janeza Janšo. Ob robu kongresa pa sta se sestala hrvaški premier Ivo Sanader in njegov slovenski kolega, katerih stranki pripadata Evropski ljudski stranki. Začetek kongresa v hotelu Bernardin je bil v znamenju Janševega govora. Povedal je, da SDS bo vodila uravnoteš-eno sredinsko politiko, s katero bo vzpostavila družbo povezanih in sodelujočih posameznikov ter ravnovesja med trmo in socialno državo. Ob velikokrat vsiljeni dilemi o izbiri med delom in kapitalom bo SDS izbrala Človeka. Slovenski demokrati bodo v nov program zapisali svoje središčne vrednote svobode, Človekovega dostojanstva, pravičnosti, solidarnosti in domoljubnosti, ki bodo vodilo strankine sredinske politike, je dejal predsednik SDS. Poudaril je, da so leta 2000 na volitvah nastopili z geslom “Čas je za Slovenijo”. “Rezultat nam ni pritrdil, volivci imajo vedno prav. Trdo smo delali naprej. Z Novo Slovenijo smo se povezali v verodostojno in trdno koalicijo Slovenija, podpirali smo vse državotvorne projekte vlade, mnoge smo prvi oblikovali sami." Janša je omenil še prispevek SDS k vstopu v EU in zvezo NATO in “napredek na evropskih volitvah” ter poudaril, da je stranka ob združitvi potencialov iz Casa Demosa na volitvah leta 2004 podvojila rezultat, kar “ni uspelo še nikomur v Sloveni- ji”. Nova vlada si ni delala iluzij: “Tega, kar se je slabega nabiralo desetletja, ni možno osvežiti v nekaj mesecih, tudi samo nekaj let je premalo. Vendar pa še zdaleC ni vse slabo in z dobrim izbiranjem prioritet in realnim pristopom nameravamo postopoma močno izboljšati tako gospodarsko kot splošno družbeno okolje ter narediti kar najveC, da se v Sloveniji poveCa blaginja za vse.” Kot kljuCno besedo, okoli katere bo SDS gradila koncept razvoja Slovenije, je navedel trajnostni razvoj. Pou- Janez Janša daril je tudi, da kljub ključnim izzivom na gospodarskem področju ne bodo pozabili na reševanje socialnih vprašanj mladih, zaposlenih in upokojencev. V stranki se po Janševem zagotovilu zavedajo, da so jim volivci namenili Časovno omejen mandat, ki je na stalnem preverjanju. “Zavedamo se pasti in skušnjav, ki jih pn' naša vsaka oblast, zato bomo še naprej utrjevali demokratične standarde ter se potrudili za kar najveCjo preglednost vseh postopkov upravljanja.” Kritična ost Janševega govora je bila namenjena odločnemu nasprotovanju posku- . som, ki zanikajo legitimnost demokratične veCine v parlamentu. Parlament v skladu z ustavo voli sodnike, številne nadzorne organe ter ustavno in računsko sodišCe. Omenjeni poskusi pa parlamentu “odrekajo legitimnost prt -imenovanju Članov bistveno manj pomembnih ustanov.’ Janša v govoru ni naštel teh ustanov oziroma ni navedek ; ali gre morebiti za aktualne razprave o predlogu zakona o RTV Slovenija, ki predvideva drugaCen naCin imenovanja dosedanjega sveta RTV Slovenija. “Namesto v demokratično izvoljenem parlamentu želij0 odločati na korporativen naCin, znan iz tridesetih let prej' šnjega stoletja iz ene od naših sosednjih držav. Na naCin, hi pod krinko t.i. civilne družbe na Celo ustanov pripelje reli' kte bivšega komunističnega režima.” Po njegovih besedah se takšen netransparenten n1 nepregleden sistem odloča-nja, ki ga “vsiljujejo nelegiti' mni centri moči”, prepleta s še eno anomalijo, in sicer ve' liko formalno in neformaln0 lobijsko prepletenostjo g°' spodarstva, ki ovira gosp0' darski in demokratični razvoj' Julia multinazionale Fino al prossimo 29 maggio si tiene nella zona di Po-stumia, tra Pivka ed Ilirska Bistrica, un’esercitazione della Multinational land force, la Brigata trinazionale italiano-slovena-ungherese, costituita a Udine nel 2001. All’operazione, che serve a verificare la piena operatività della land force, partecipano 700 militari della brigata alpina Julia ed altri reparti di supporto, 400 militari sloveni ed altrettanti ungheresi. Guida con alcool, nuove norme Riforma Tv “bocciata” Continua a far discutere la nuova legge sulla Tv slovena. In un dibattito organizzato dal Comitato parlamentare per la cultura la maggior parte degli interventi hanno stigmatizzato la volontà dell’attuale governo di voler trasformare la televisione pubblica in televisione di Stato. Il nodo centrale della contrarietà sembra essere la compo- sizione del Consiglio dei programmi. Su 29 membri, 21 sarebbero nominati diretta-mente dal parlamento. Critiche alla proposta del governo sono arrivate anche da parte di Aidan White, segretario generale dell’associazione internazionale dei giornalisti, intervenuto a Lubiana. Alcool, attenti alla guida Nuove norme, in Slovenia, per colpire chi si pone alla guida di un’auto in stato di u-briachezza. Una nuova legge prevede che l’unità di misura di grammi di acool su chilogrammo di sangue venga sostituita dall’unità di milligrammi di alcool in un litro di aria espirata. In questo modo l’indicatore massimo passa da 0,5 per mille a 0,24 milligrammi. Il cambiamento ha sostanzial- mente una motivazione legata al risparmio. Il controllo fatto, secondo la nuova legge, con l’etilometro, vale 14 mila talleri (60 euro), il prelievo del sangue tre volte tanto. Janša senza rivali Il primo ministro sloveno Janez Janša, che è alla guida del partito SDS dal 1993, manterrà l’incarico anche per i prossimi quattro anni. Janša è stato eletto all’unanimità: delle 371 schede dei delega” contate, tre non erano valid5.’ tutti gli altri voti sono andai’ a Janša. Il voto in Croazia Il voto amministrativo >" Croazia di domenica scori sembra preannunciare le d6 zioni politiche anticipate. ° contraddistinguere la con*0 tazione è stata la forte ripreS‘' i del centrosinistra, a guida cialdemocratica, e la flessi0 ne del partito di goveri1^ l’Hdz, che esprime 1 ’attua premier Ivo Sanader, il c incarico ora è in bilico. Kultura novi mata j ur Četrtek, 19. maja 2005 3 Liep uspeh koncerta harmonikašev iz Pule f Glasbena matica - Špeter GLASBENI SPLETI Koncertna sezona 2005 LIESA - GARMAK v telovadnici 03.06.2005 ob 20.30 KATALENA informacije in rezervacije: tel. 0432 727332 od ponedeljka do petka , 11.00-12.30 16.30-18.30 Se enkrat smo bili priča lepega glasbenega dogodka in smo imeli dokaz, da je ljubezen do harmonike res velika med našimi ljudmi. Koncert, ki ga je Glasbena matica organizirala v sklopu niza koncertov pod naslovom “Glasbeni spleti”, bo gotovo ostala v spominu vseh tistih, ki so prejšnjo soboto sedeli v špetrski večnamenski dvorani. Nastopil je harmonikaški orkester “CvrCak” iz Pule, ki ga sestavlja petnajst harmonikašev in dva tolka-Ca. Pod vodstvom mlade dirigente Ane Sterpin se je orkester predstavil z raznolikim programom, v katerem so bile skladbe vseh obdobjev, od baročnega do modernega, od romantičnega do Sodobnega. Mladi glasbeniki so se izkazali kot zelo disciplinirani in so bili kos občutene interpretacije svoje dirigente. 2e po eni strani smo v nekih trenutkih pogrešali ravnotežje med tolkaCi, ozvoCeno elektronsko harmoniko in ostalim delom orkestra, po drugi strani je orkester bil sposoben oCarati publiko z nežnim in zgoščenim zvokom Derbenkovega Koralnega preludia, z barvitimi efekti Bu-žletove Skice št. 3, z ritmično vsklajeno-stjo Gotzjeve suite Harlekinaden. Kljub kratkemu programu je občinstvo nagradilo orkester z dolgimi aplavzi in zahteval kar dva bisa. VeCer je povezal prof. Damir Bužleta, ki je med drugim tudi ustanovitelj orkestra “CvrCak”. V popoldanskih urah je prof. Bužleta vodil tudi seminar posvečen uCencem harmonike Glasbene matice. Seminarja so se v glavnem udeležili Člani harmoni-kaškega ansambla, ki je že nekaj Casa dejaven v okviru špietarske šole. Udeleženci so pazljivo sledili naukom znanega in uspešnega puljskega glasbenika, pedagoga, skladatelja in dirigenta znamenitega akademskega orkestra “Stanko Mihovilič”, in gotovo odnesli veC sugestij, ki jih bodo pomagali že v naslednjih nastopih na koncertih in tekmovanjih, (kd) Zveza slovenskih kulturnih društev, ki združuje slovenska društva iz Trsta, Gorice M iz videmske pokrajine sklicuje svoj IV. Deželni kongres in svoj 39. redni obCni zbor. Pomemben dogodek bo v torek, 31. maja 2005 v Prosvetnem domu na Opčinah Pri Trstu (ul. Ricreatorio 1). Prvi sklic je najavljen za 19. uro, drugi za 19.30. Naj opozorimo, da so občni zbori letni in imajo kot osnovni namen odobriti bianco organizacije. Na občnih zborih sodelujejo po en predstavnik včlanjenih društev. Kongres pa se vrši vsake tri teta in je volilnega znaCaja, to Pomeni da voli novega predsednika in deželni odbor Zveze. Kongres sprejema tudi osnovne smernice organizacije za naslednje troletno obdo-Je' Volilci so delegati društev in skupin. Njihovo števi-0 določa pravilnik na osnovi Občni zbor Zveze bo v torek, 31. maja na Opčinah pri Trstu Zskd voli novega predsednika Pred deželnim kongresom so bile izvoljene nove pokrajinske svete številčnosti določenega druš- so že bili pokrajinski kongre- za Tržaško sestavljajo: Luisa tva. si, ki so izvolili nove pokra- Antoni, Daria Betocchi, Po- Pred deželnim kongresom jinske svete. Pokrajinski svet ljanka Dolhar, Ivana Godnik, Jana PeCar, Damiana Ota, Suzana Grgič, Dejan Kozina, Boris Pangerc, Viljam Lavrenčič, Marko Rupel, Peter VerC, Aljoša Saksida in Rinaldo Vremec (predsednik). Pokrajinski svet za Goriško sestavljajo: Ladi Boškin, Vi-ljena Devetak, Tamara Bu-tkoviC, Alenka Florenin, Bernard Florenin, Erik Figelj, Zvonko FrandoliC, Luciano Gergolet, Viljem Gergolet, Maja Humar, Andrej Kovic, Karlo MuCiC, Luka Pisk, Vili PrinCiC, Andreja Pittoli, Silvan Pittoli in Bruna Visintin. Svet za videmsko pokrajino sestavljajo:Luisa Cher (predsednica), Barbara Berrà, Davide Clodig, Viljem Cerno in Lucia Trusgnach. V soboto v Trstu prazn s prve strani Med drugo svetovno vojno je tudi na Primorskem delovalo ilegalno šolstvo z učitelji in učiteljicami. Zadeva se je spremenila po zaključku vojne in po odhodu jugoslovanskih čet iz Trsta. Anglo-ame-riška zavezniška vojaška uprava je želela imeti nadzor nad slovenskimi šolami, ven- dar jih je tudi ustanovila. Tako je 8. oktobra 1945 ameriški polkovnik Alfred C. Bowman podpisal odlok, s katerim je v tudi v mestnih središčih Trsta in Gorice ustanovil slovenske šole različnih vrst in stopenj: od vrtca do višje srednje šole. Manjkalo je učiteljev in profesorjev. Nekaj jih je že bilo, druge so poklicali iz raznih krajev Italije, zaposlili pa so tudi politične emigrante, ki so pribežali iz Jugoslavije. Med njimi je bilo veliko izobražencev. Polemik ni manjkalo, šola pa se je lahko pričela. Tiskali so posebne učbenike, ki so jih profesorji nalašč napisali. Slovenska šola je postala steber slovenstva na Trža- škem in Goriškem. Kot zapisano, vse to ni veljalo za Benečijo in videmsko pokrajino. Na letošnji veliki proslavi pa bodo vendarle prišli v Trst tudi učenci iz Spetra. V okviru proslave “Sole se predstavijo” bodo učenci iz Spetra podali del programa, ki ga bodo imeli v petek, 20.t.m. v gledališču Ristori v Čedadu. Celotna predstava, ki sodi v okvir prireditve ob zaključku leta in obenem širše skupne šolske prireditve Mittelteatro, ima naslov “Na naši šoli ni nikoli miru". V Trstu bo četrti razred špetrske šole podal prizor, ki na vesel način prikazuje učiteljski zbor (z očmi otrok). Zavrteli bodo tudi delček filma Videoabeceda. '* " " ' 1 rt 4 I . j | i ■ “Gujonovo sarce” je tel krat tuklo v Ligu Iniena Kuščarji, Vogrinki, ( jj!°karji, Bajtarji, LukaCi an ‘l Uo naprej puno povedo an ^Oruenijo ljudem iz dreških j1 Sriedenjskih vasi, posebno *«*». Guorijo o tistih caj-> ko so na adnem an dru-.e'j1 briegu Idrije kupe živiel, le al an se mallral, pa tudi se es^lil, me(j sa|10 2enil... , telih krajih so bli an ra-kr.U^.n*ki» ki so napadal an , a li posebno targovce an Vn°uniane> nikdar buogih resen' pomladi do je- rii ! S° se sknval med Kušče-Vra^n Volčam, pozimi so se bili 1 V Benečij«. odkoder so ria ; ?nia' ^me njih poglava- So v* i!r° GuJ°n’ zaradi tega ne klical Gujoni. No lieto jih je usafu snieg, ki je zaCeu padat buj zagoda ku po navad. V vas KušCarji je paršu an razbojnik prašat, Ce lahko parnesejo gor zdravit njih poglavarja, ki se je zviu nogo. An de za tuole jim plačajo dobro. Zupanu nie bluo lahko, na koncu jim je pustu prit. An tu se zaCne liepa prav-ca "Gujonovo sarce", ki je za-živiela na odru kulturnega doma v Ligu v soboto 7. ma- ia- Zaries puno ljudi iz sosie-dnjih kraju pa tudi iz Benečije je sparielo povabilo Etno-loško-gledališke skupina Kontraband Cez mejo, ki deluje v okviru TRD Globočak an je predstavila svojo drugo delo. Po gradivu narodopisca Pavla Medveščka je scenarij napisala Jožica Strgar, delo je zrežirala Nevenka VranCiC, seveda so svoje (še zlasti kar se tiče dialektalne obarvanosti) dodali sami igralci, ki so bili vsi domačini. Pravca je bila liepa an zanimiva, igrauci, ki so nastopili šele drugikrat so pokazal, de so nareti iz pravega testa za gledališče an de se znajo premikat na odru, takuo, de so gledalci zaries užival. Die-lo bi bluo uriedno pokazat an tle par nas... An kje, Ce ne, saj so bili tisti Gujoni tle od nas... PERI01HQI.T HUffi Eiliteur. iUpótUi Abbé Z. liti v p rue Ch. I)upr?>( CilAllLKUUl. Kratke novice - ZaCel bojo plaCevat škodo od zadnje vojskè, ki so jo naredili tu Talji an tu poprejšnjih italijanskih krajih taljanski, aleat-ski, partizanski, nemški sudati. Odškodnina se bo placala za škodo, Ce so pokradli ali u-niCili obleko, mobiljo, perilo, ne pa Ce so v-zeli konjà, avtomobile an dragocenosti. Prošnje je trieba uložit na financo. - Preminulega lieta (1953) se je iz Italije izselilo 69.651 ljudi za nimar, 83.658 pa je bilo sezonskih (stagionali) emigrantou, ki so šli uon z Italije. - Lietos na sveto nuoč je bila maša o pu-noCi v Landarski jami. K tej maši je parš-lo s korjerami puno turistou iz Čedada. Svetili so s faglami, so spuščali “fužete” in so pieli, de se je odmievalo po vsej jami in po dolini. Vse lepuo: le tuo nie bilo všeC našim ljudem, de nekatere Cedajske turiste so bile oblieCene v možko. Božic nie Pust! - Ljudje iz Ruonca so dugo liet Čakal na ciesto. Sele odkar je biu blizu konfin, so se oblasti pobrigale za podpuoro, de sada se vsi vesele nove cieste, ki pelje od Ne-diže gor v Ruoncu. - Karnun Svet Lienart ima sada 2.299 prebivalceu. Od teh jih je po svietu 383. Preteklo lieto je umarlo 20 ljudi, rodilo pa se je 26 otruok. - Decembra miesca so paršli v TarCmun zemljemerci za študierat na mestu ciesto, ki bo peljala iz Sovodenj gor v TarCmun. Pra- vijo, de bo šla skuoz Gabrovco. A ljudje nieso zadovoljni, ker ta ciesta bi bila previe douga. Buojš bi bluo, Ce bi šla skuoz Blažin. Greš z družino v domače kraje? Vagon za špedit! Nam je trieba, da bi u-dobil še adnegà ali dva, (la bi naprauli vagon za špedit naše reci v domaCe kraje. Če bomo na 3 ali 4 kupe, se paršpara denar. Mislimo špedit vagon okuole 20. marca. Ce kdo od naših kraju ali videmske province se odprauja za špedit svoje reCi, povejte mu, de Ce se interesa, gremo kupe. Naj piše (ne čakat!) na indiriz: Pietro Tomasetig, rue Delbory Hautrage (Mons), Emesto Ga-riup, Rue du Canai - Hautrage (Mons.). Glas naših zvonov Ko škampinjajo pri nas, se Cuje dol z O-blice: “Tri kvintale, tri kvintale pezov z-von”. Pri svetem Pavlu tonkajo: “Gobe, gobe an česnak”. V Tarbi zvoni: “Bom, bom, zvon, lopata not!” Skampina pa: “Cjebaj, Cjebaj, s ko-lan za njim... Cjebaj, Cjebaj, s kolan za njim!” Na Liesah se glasi dol s turna pesem z-vonou: “Kocjan, Kocjan, debeu, debeu... Kocjan, Kocjan, debeu debeu...” Kakuo pa drugod zvonovi pojejo, veste sami. Če pa napišete an pošjete našemu bo-letinu, bodo še drugi zvedeli. SreCno! - jan. ! feb. 1954 - Aktualno — Topoto, dove paesaggio e teatro si incontrano Anche se limitata dall’assenza di Monica Grando e da alcuni problemi tecnici che hanno disturbato la visione di un video, la seconda serata organizzata da Slori e Centro studi Ne-diZa con protagonisti i giovani laureati delle Valli del Natisone e le loro tesi è stata comunque un’ottima occasione per rimarcare l’importanza di un evento come la “Stazione di Topolò”. ZELENI LISTI Ace Mermolja Kateri recepti za izhod iz krize? E’ stata quindi Michela Predan, autrice di una tesi dal titolo “Stazione di Topolò/Postaja Topolove. Le ragioni e il limite”, a raccontare la sua esperienza, sollecitata da Stefania Carlig. “Ho scelto questo tema interessata principalmente dal simbolo del confine all’intemo della manifestazione, confine non solo fisico e politico, ma anche metafora dei confini mentali di una persona, difficoltà di approccio con gli altri” ha spiegato Michela. La difficoltà di definire la “Postaja”, evidenziata anche durante la serata di Grimacco, era apparsa in un’intervista a Moreno Miorelli, in cui questi faceva riferimento al “situazionismo”, avanguardia politica del secolo passato che, opponendosi alla società del tempo, elaborava nuovi strumenti di lotta e di e-spressione artistica, tali da produrre la “disalienazione” di un mondo pieno di risorse, ma incapace di utilizzarle. Da qui una ricerca teorica che ha portato Michela ad affrontare i temi della ricontestualizzazione dei simboli, oggetti e luoghi, ma anche del confine visto come situazione che permette la conoscenza dell’altro. Accanto alla parte teorica, la tesi comprendeva la Michela Predan e Stefania Carlig nella sala blu del municipio di Grimacco realizzazione di un video, al quale hanno collaborato attori del Beneško gledaliSCe che hanno recitato in dialetto sloveno. Una bella prova nella quale emerge il sottile gioco tra realtà e finzione che è parte fondamentale della “Postaja”. Nel corso della serata Donatella Ruttar, che assieme a Moreno Miorelli organizza la manifestazione, ha individuato un punto comune tra la tesi di Michela e quella di Monica Grando, cioè la necessità di focalizzare l’attenzione sulla teatralità. Il lavoro della Grando, infatti, propone come idea centrale quella di un teatro totale, dove tutte le cose che avvengono sono piccoli frammenti di un’opera collettiva. Il terzo incontro della serie si terrà giovedì 26 maggio, alle 20.30, nella sala consiliare di Savogna. Katia de Sario proporrà il lavoro incentrato sul “guziranje”, il fenomeno dell’emigrazione temporanea di venditori ambulanti delle Valli del Natisone nell’800. Interverrà Gabriele Blasutig, docente di sociologia all’Università di Trieste, (rn.o.) Italija je v recesiji, kar so dokazali zadnji podatki ISTAT. Tehnična razprava o tem je brezpredmetna. Vsi opazujemo, da stvari ne gredo v redu, Čeprav najdemo učenjaka, ki opozarja, da “tehnično” Se nismo v recesiji. Praktično smo vsekakor. Zanimivo pa je, da prihajata z dveh povsem različnih bregov skupna recepta za izhod iz krize, ki bo vsekakor dolg in težaven. Vsi po malem ugotavljajo; komentatorji, Confindustrija, sindikati in politična levica, da je srž sedanje krize v majhni kupni mod državljanov. Prevelika množica ljudi se s težavo prebije do konca meseca. Zato Stedi, ne kupuje in kvečjemu plačuje dolgove: za stanovanje in za nujne zadeve. To pa je daleč premalo za sodobno Široko ponudbo. Tudi davčne olajšave podjetjem in vlaganje v inovacijo bi v tern trenutku kaj bi-stveno ne koristile. Tovarne, ki so Se ostale, imajo polna skladišča vsakovrstnega blaga. Ponudbe je preveč in ne premalo. Trdna ekonomija pa ne more živeti le od izvoza. To lahko velja za nerazvite države, ne pa za taksne, kot je Italija. Kako pognati stroj? Recept je verjetno istočasno zapleten in enostaven: ljudem je treba dati več denarja v žep. Ob tem se zastavlja vprašanje, od kod ta denar vzeti. Državne blagajne so izsušene, deficit prerašča evropske Standarde in meje. Denar tudi ni krompir, ki raste iz zemlje. Berlusconi je zaigral farso znižanja davkov, ki ni prinesla ničesar, ampak se je že vidno izpela kot propagandna gesta. Ljudje ne potrebujejo nekaj evrov mesečno, potrebujejo stotak in več, ki jim lahko olajša življenje, nakupe in odplačilo dolgov. Beseda prihranek ne sme ostati pre-vilegij vedno manjše manjšine. Od kod torej vzeti denar? Pred leti je Bertinotti Skandaliziral skoraj vse, ko je predlagal obdavčenje rent, ki presegajo določeno mero. Pred dnevi se je predsednik Confindustrie Montezemolo previdno približal istemu problemu. Ni namreč res, da v Italiji ni bogastva. Upočasnjena je proizvodnja, ni investicij v znanost in inovacijo, podjetja so pritlikava itd. Istočasno pa imajo nekateri petičneži velike vrednosti v stavbah in v finančnih investicijah. Ko bi le del teh re-surzov prišel na .tržišče, bi se slika izboljšala. Opeka in ob- veznice pomenijo slepo pot, ki pa so jo mnogi zasebniki ubrali in čakajo na boljSe čase. Velika bogastva so se dodatno preselila v druge države in se izognila davčnim bremenom, čeprav so v Italiji davki na rente zelo nizki. Neumno bi bilo odjemati \ prihranke srednjemu sloju, j saj so včasih ti prihranki edina rezerva za kak pomembnejši nakup. Drugače pa je s \ tistimi, ki so v dobrih letih nakopičili veliko denarja, danes pa selijo svoje dejavnosti v tujino ali pa se jim preprosto odi e kaj o. Recept, ki sem ga omenil, je vseprej kot enostaven. V globalnem naselju so kapitali premični, razen če ne gre za hiše. Po eni strani bi bilo potrebno zahtevati od petičnežev več, po drugi strani pa bi i bilo potrebno ustvariti meha- : nizme, ki bi bili ponovno vabljivi za vlaganje. Sama prisi-la ni več dovolj. Osrednje [ vprašanje ostaja torej zaupa-nje v prihodnost, ki ga danes tudi najbogatejši vidijo v renti, kar je daljnoročno samomorilsko, čeprav je res, da se lahko pomakneš v kraje, kjer je gospodarski položaj boljši-Pozitivne pogoje je potrebno ustvariti doma. Jasno je, da tega ne bo zmogla Berlusconijeva vlada, ki bo lahko v enem letu samo postrgala dno kozice. Naslednja vlada bo imela zelo težko delo, vendar mora opozicija že danes povedati, v katero smer bo zasukala italijansko barko. Ker so vetrovi neugodni, so vsi kapitani previdni. Očitno pa je, da bo tre-ba jemati, kjer je. Bistven bo seveda način. A Cividale un corso organizzato dall'Azienda sanitaria Come smettere di fumare Lunedì 6 giugno alle 19 inizierà un nuovo corso per smettere di fumare presso la Sala riunioni dell’Ospedale di Cividale (Padiglione di levante). Tale iniziativa, già collaudata ed apprezzata dalla popolazione di Cividale, è una delle attività promosse dal Centro di Prevenzione e Trattamento del Tabagismo (CPTT) che fa parte del Dipartimento delle dipendenze dell’Azienda Sanitaria “Medio Friuli” . Il corso è aperto a tutti coloro che vogliono smettere di fumare “insieme”. La metodica del corso infatti si fonda sull’auto-mutuo aiuto, in gruppo, condotto da un operatore e coadiuvato da esperti del settore. Il corso si propone di insegnare tecniche e stratagemmi per smettere di fumare agevolmente, ed in gruppo ciò avviene più facilmente. Per ulteriori iscrizioni ed informazioni telefonare al n° verde 800681515 oppure allo 0432 806650 dalle 8 alle 13 dal lunedì al venerdì. Sito internet: www.udi-ne3.fumo.it Su kries.it il calendario della cultura E’ accessibile agli utenti di internet, da qualche settimana, il sito www.kries.it realizzato dal circolo di cultura sloveno Ivan Trinko. Si tratta di una finestra, ancora in fase di costruzione-che vuole essere strumento di consultazione e quindi di partecipazione alle tante attività. La parte centrale del sito è infatti dedicata agli avvenimenti che si svolgono, di settimana in settimana, lungo la fa' scia confinaria della nostra provincia. Accanto al calendario vengono proposte informazioni e attività di alcune delle associazioni culturali e ricreative delle Valli, in parti' colare dei circoli culturali van Trinko” e “Rečan”, del coro “Matajur”, del centro studi Nediza, del Beneško gledaliSCe, della Beneška ga' lerija e della Planinska druži' na Benečije. Anche il nostro giornale, il Novi Matajur, h® una sua sezione dove, oltre a° ; avere informazioni sulla sto' ria del giornale e possibili'** di contatti con la redazione, possibile consultare settim3' nalmente, in formato pdf, prima pagina del giornale. Il sito è comunque apcrt° alla collaborazione delle aS sociazioni che vogliono conoscere la propria attivi* ' Per informazioni: info@ ries.it. Sabato 7 maggio un gruppo di beneciani accolti da un ministro è stato ricevuto nel Parlamento di Zagabria Una visita “speciale” al Sabor croato L’occasione è stata la conclusione delle lezioni del corso di lingua croata organizzato dali’Auser a S. Pietro della terza età per offrire nuove occasioni culturali. Dopo uno scambio di doni e la visita alla storica aula delle sedute parlamentari, il ZagrebaCki-tour è proseguito lungo il trg Svetog Marka, Kamenita vrata, Dolac, Cattedrale, trg bana Jelačina. Una lezione pratica per gli studenti, una stuzzicante “finestra” per i simpatizzanti della cultura croata e, forse forse... prove tecniche di viaggio di nozze per Katia e Gabriele. Possiamo definirla “una rara occasione” quella vissuta da un gruppo di beneciani che sabato 7 maggio è stato ricevuto al Sabor croato, il Parlamento. “Rara” perché, per la prima volta nella storia della Croazia indipendente, è stata accolta una delegazione italiana non parlamentare. L'occasione è stata data dalla conclusione delle lezioni del teCaj Hrvatskog jezika, il corso di lingua e cultura croata, che si è svolto all'Au-ser (Università della Terza età) di S. Pietro al Natisone. La delegazione di beneciani, guidata da Francesco Co-ren e composta da Paolo Venuti, Nicola Sturam, Sara Venuti, Katia Paljavec, Gabriele Becia, Francesca Predan, Aldo Basso, Ada Sibau, Rosanna Cosson, Adriano Bordon, Teresa Leban, Luisa Dorbolò, Graziano Podrecca, Luigina Blasig, Giuseppe Firmino Marinig, Annarosa Tomase-tig, Raffaella Zaccai, Stefano Venuti, Sonia Campese e Rita Gueli, è stata accolta dal ministro per i rapporti con le Regioni, Marija Adleši9 -Klanjec. Nicola Sturam ha portato al ministro ed al Parlamento il saluto deH'amministrazione comunale aggiungendo: “Attendiamo a braccia aperte la Croazia nell'Unione Europea perché solo così si potranno superare i problemi economici legati alle piccole realtà, ai piccoli comuni o alle località ancor oggi decentrate. Il tutto in un’ottica di tradizionale scambio e-conomico tra FVG e Croazia”. Anche Giuseppe Firmino Marinig, in rappresentanza dell’Unione delle Comunità montane regionale, ha affrontato i temi economici accennati da Sturam, ma anche l'importanza della cultura intesa come mezzo di avvicinamento tra i popoli. Rita Gueli, in qualità di presidente dell'Auser, ha sottolineato la funzione sociale dell’associazione, i valori che ne costituiscono lo statuto e le finalità. Il ministro ha proposto un gemellaggio tra università Aktualno četrtek, 19. maja 2005 60 let izhajanja Primorskega dnevnika s prve strani Množična slovesnost je bila pod ogromnem šotoru na Prostoru centra Ervatti pri kriščikih blizu Proseka. Tu se Je zbrala več tisočglava mno-zica ljudi. Nastopilo je preko 200 pevcev, ki jih je spremljala godba na pihala s Proseka. Koncertni del sta dirigirala Priznana glasbenika, dirigenta in mentorja Herman Antonič in Marino Ukmar. Pozdrave in recitacije sta podala Drago Gorup, ki jer izbral tekste, in Alda Sosič. Pozdrav Dežele FJK je prinesel predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini , govornik proslave pa je bil Miran Košuta. Popoldanska proslava je podala Pravi ljudski utrip. Tesini je naglasil, kako je Pravilno, da imajo Slovenci sv°jo proslavo. Ne smemo lamree enačiti spominov, ki so različni od zgodovine. Zgodbe in njihovi protagoni-sh so namreč v marsičem različni in z različnimi usodami. Govornik je ožigosal na-oifašistično zlo, ostro delitev med Slovenci in Italijani, ki Pa se je pričela spreminjati v °dporniškem gibanju, ker je £druzevai0 različne ljudi. Pozoril je na besede velike-ga napisa nad odrom: mir, svoboda, demokracija in soži- , Gejal je, da sama svoboda ni dovolj, saj so se v imenu svobode dogajale tudi diktate. Potrebne so še ostale be-sede: mir, svoboda in sožitje. 1 ošini je žel buren aplavz, ko Jo naglasil, da so Slovenci s svojo zgodovino in sedanjo Prisotnostjo veliki resurz za ^so deželo Furlanijo Julijsko Kajino. Razčlenjen je bil govor univerzitetnega profesorja tirana Košute. V bistvu pa Je govornik zanikal velja-vn°st revizionizma, ki skuša Prilagajati zgodovinska dej-^tva trenutnim političnim in . rugačnim koristim. Košuta Je bil deležen mnogih aplav-z°v. Dejal je, da je bilo od-Porniško gibanje ljudska sila, .1 se je zoprstavila pošasti, ki Je evropska in svetovna zgo-°vina do tedaj še ni poznala. Pozoril je na predvojno žaganje Slovencev, dejal, da ti-gr°vci niso bili teroristi, am-prvi bojevniki za svobo-°- Vsakovrstno kolaboracijo °kupatorjem je označil kot °0in, povojne pokole, od ,°Jb do domobrancev, pa kot 'ždi‘Jo osnovnih idealov OF •n NOB. e R°Suta je tudi zavrgel Uacbe med nacifašizmom in ^omunizmom, saj sta faši-Q 01 in nacizem imela v svoji snovi namen podjarmiti dru-Ie Judi, komunizem in socia-Zem pa sta navdihnila želja osvoboditvi človeka izpod ^Pitalisticnega izkoriščanja, je 'U^° stvarnost, ki se je 1Zr°dila v diktature. Košuta obonag'asil pomen sprave, ska H2'-1 ^ran*l zgodovin-ejstva. Tako je jugoslo- Miran Košuta Boris Pahor vanska vojska, ki ji je poveljeval Tito, osvobodila Trst, ker je bila priznani del zavezniške antifašistične koalicije. Govornik je ponovno posvaril pred iskrivljanjem dejstev. Kljub temu, da italijanska ustava in ustave drugih evropskih narodov izrecno omenjajo svojo utemeljitev v odporništvu, se množijo poskusi, ki želijo rehabilitirati salojevce v Italiji in domobrance v Sloveniji. Košuta se je dotaknil današnje stvarnosti, divjega kapitalizma, ameriškega unite-ralizma, spopada dveh civilizacij in groženj, ki označujejo sodobni svet. Poseben poudarek je namenil Primorskemu dnevniku, ki je imel svojega predhodnika v Partizanskem dnevniku, ki je izhajal v tiskarni Slovenija na Vojskem. Dnevnik je šestdeset let spremljevalec življenja Slovencev v Italiji, borec za njihove pravice in za pravice vseh zasužnjenih in razžaljenih. Velika proslava se je zaključila z navdušujočo Vstajenje Primorske, ki je postala dejansko primorska himna. Glede Primorskega dnevnika naj zapišemo, da so se njegove častitljive obletnice spomnili že v petek, 13. maja v tržaškem Novinarskem krožku. Tu so spregovorili predsednik krožka Fabio Amo-deo, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, predsednik založnika DZP/PRAE Rado Race in predsednik Zadruge Primorski dnevnik, ki je lastnik časopisa, Ace Mermolja. V popoldanskih urah je bilo v prostorih PD v ul. Montecchi srečanje s kolektivom časopisa. Pozdrav sta prinesla predsednik SSO Sergij Pahor in predsednik SKGZ Rudi Pavšič. (ma) La Pro loco “Val Resia”, in queste ultime settimane, sta ultimando i preparativi per partecipare alla rinomata manifestazione regionale “Sapori Pro loco”, alla quale ha preso parte fin dalla prima edizione. La manifestazione, che si svolgerà nei prossimi due fine settimana, sabato 21 e domenica 22, venerdì 27, sabato 28 e domenica 29 maggio, avrà luogo nella prestigiosa sede di Villa Manin di Passariano, sede anche dell’Associazione Regionale fra le Pro loco, organizzatrice della manifestazione. “Sapori Pro loco” si propone di essere una vetrina di grande qualità dell’enogastro-nomia regionale. Vi prende-reanno arte, quest’anno, ben 35 Pro Loco, provenienti da tutta la regione. Ogni Pro loco presenta i propri piatti tipici. Eccone solo alcuni per dare un’idea della ricchezza gastronomica regio- 5 A Passariano la vetrina deirenogastronomia regionale I sapori di Resia nella Villa Manin naie: orzotto di rane, da Magnano in Riviera, crostini di paté di struzzo, da Pozzuolo del Friuli, cinghiale allo spiedo, da Passariano, gamberi con salsa alle erbe, da Morsa-no al Tagliamento, dolce “spaccafumo”, da Cordovado, 1’ “ocikana”, bocconcini di polenta conditi con burro fuso, formaggio e latte caldo, da Lu-severa, vini tipici dei Colli O-rientali da Premariacco. Come si può vedere, tante bontà gastronomiche spesso poco conosciute e che, grazie a questa manifestazione, posso- no essere degustate e conosciute. La Pro loco resiana proporrà i tipici gnocchi ripieni detti “čalčiine” che venivano preparati in occasione delle grandi feste e il frico resiano, accomapagnato dalla polenta. Per tutta la durata della manifestazione saranno presenti, inoltre, gli arrotini di Stolvizza che provvederanno a fare buona dimostrazione di affilatura di coltelli, forbici e quant’altro. Tra le manifestazioni collaterali previste, sabato 21 alle ore 21.00 è in programma lo spettacolo musicale con, tra gli altri, la banda musicale “Nabrežina” di Aurisina. Domenica 28 alle ore 17.00, invece, è in programma Danzaeuropa folk 2005 con i gruppi folkloristici “Punat” e “Vindija” dalla Croazia, “Razdor” e “Sava” dalla Slovenia, “Almrausch” e “Klagenfurt-Worthersee” dall’Austria, “F. Angelica” e “Pasian di Prato” dal Friuli Venezia Giulia. Non mancheranno mostre, attività ludiche per bambini, convegni e manifestazioni ricreative. (In) V torek, 10. maja, je bilo v šoli na Zagi pri Bovcu povratno srečanje otrok iz Rezije, Tahije in Zage v okviru projekta Interreg “Europa insieme - Skupaj v Evropi", ki ga vodi Dvojezično didaktično ravnateljstvo iz Spetra. Otroci iz Rezije in Tablje so se na Zago pripeljali z avtobusom, za njimi pa je z avtomobili prišla kar lepa skupina staršev, predvsem tistih iz Rezije. Srečanje je uvedel ravnatelj bovške šole Andrej Mlekuž, pod katero spada podružnična šola Zaga, z izrazi zadovoljstva nad druženjem in željo, da bi zdaj, ko je padla pregrada meje, Kanin lahko postal element združevanja in sodelovanja. Sledili so seveda otroci, ki so s petjem, plesom in igro dokazali, da znajo premagovati vse pregrade, kot je ob koncu podčrtala ravnateljica iz Možnice Beatrice Polli. Po nastopu, ki so ga sklenili tako, da so vsi skupaj zaplesali rezijansko “Lipa ma Marica", so se otroci skupaj okrepčali in poigrali, učitelji pa so se medtem dogovorili o nadaljnih oblikah sodelovanja. Namen projekta je namreč prav v tem, da vzpostavi stike, ki bodo trajali tudi vnaprej. V tem tednu pa je bil na vrsti Čedad, kjer so se šole, ki sodelujejo v projektu, v torek pokazale na odru gledališča Ristori. Več o tem pa bomo zapisali v naslednji številki 1 “Poklon Benečiji” a Cividale “Poklon Benečiji”, “Omaggio alla Benecia”, così si chiama il progetto voluto dall’Unione emigranti sloveni, che ha coinvolto i cantanti Bobby Solo e Miani nella realizzazione di un cd che sarà presentato venerdì 27 maggio alle 21 nel teatro Ristori di Cividale. “La presentazione di questa composizione, elaborata a partire dal ricchissimo patrimonio musicale della Benečija nella nostra lingua slovena, e che entrerà a far parte di un circuito nazionale ed intemazionale - spiega il presidente dell’Ues Dante Del Medico - vuole essere uno stimolo ad approfondire la conoscenza di una comunità e di un territorio che proprio sulla proposizione alPestemo delle sue peculiarità crede di poter giocare una carta importante per il suo futuro che non immaginiamo assolutamente ridotto a curiosità etnolinguistica, bensì ad una casa possibile anche per le future generazio- ni Lettera al giornale “Troppe sviste a S. Pietro, il ‘veteroslavo’ non c’è più” Lo scorso anno ho assistito al cambio dell’amministrazione del nostro Comune. Poco dopo ho assistito al convegno organizzato dalla nuova amministrazione sulla lingua e cultura delle nostre Valli. Tra i relatori neanche uno che spiccicasse una parola della nostra parlata. Tutti però d’accordo sulla salva-guardia e lo sviluppo della nostra lingua e tutti perduta-mente innamorati della nostra cultura. Tra questi innamorati spiccava addirittura un generale. La cosa più comica è stata che il sindaco ha “letto” le conclusioni del convegno. Immagino sapesse in anticipo cosa avrebbero detto i relatori e ha scritto in anticipo le con- clusioni. Resta il fatto che anche la nuova amministrazione ha dichiarato apertamente che la nostra “parlata” e la nostra cultura sono uniche e vanno salvaguardate e coltivate. A Natale è arrivato poi nei bar e nelle bacheche un volantino con il quale il sindaco e gli amministratori auguravano buone feste e buon anno. Si erano naturalmente dimenticati della loro popolazione veteroslava (lapsus?) giacché il volantino era rigorosamente solo in lingua italiana. Da quello che ho capito anche al convegno, la spiegazione potrebbe essere che: gli Slavi non sanno leggere, quindi è inutile scrivere. Forse gli amministratori sono passati di persona a fare gli auguri agli Slavi “oralmente”? Ora il comune ha organizzato i centri vacanza con proposte di laboratori di recitazione, folclore friulano, giochi ed animazione in inglese, spagnolo, tedesco e francese. E il “veteroslavo”? Anche in questo caso c’è stata una svista? Già che ci sono voglio fare qualche considerazione anche sulla situazione della Chiesa. Anche in questo caso tutti, e ripeto tutti: papa, vescovo, parroco, parrocchiani, amministratori di sinistra e di destra, compreso il “Doni” sono d’accordo che la nostra lingua e cultura anche religiosa sono uniche e vanno salvate. Come mai allora nelle nostre chiese, nelle messe ufficiali e domenicali, non possiamo nemmeno farci il segno della croce oppure recitare il Padre nostro o leggere una lettura nella nostra lingua? Allungheremmo la messa di pochi secondi, facendo però felici molti della nostra gente (lo fanno nella Val Torre da tanti anni). Continuiamo a fare la messa in sloveno una volta al mese il sabato sera come per i cristiani delle catacombe e le altre rigorosamente in italiano, continuando a dividerci. Ma se siamo tutti d’accordo almeno sul dialetto?! Spero che il sindaco e qualche responsabile ecclesiastico mi chiariscano le idee. Vogliamo continuare con i proclami o vogliamo farci vedere qualche cosa di concreto? Finora l’unica cosa chiara, umiliante e vergognosa, è che continuano a prenderci tutti per i fondelli!!! Lettera firmata Risultati Promozione Juventina - Valnatisone 1 -1 Esordienti Pasian di Prato/C - Valnatisone 1 -3 Pulcini Moimacco/A Audace/A 7-1 Moimacco/B - Audace/B 7-0 Play- off Amatori Ziracco - Filpa 0-1 Play- off calcetto Paradiso dei golosi - Braidemate 4-6 Prossimo turno Esordienti Valnatisone - Chiavris Pulcini Audace/A Moimacco/A Audace/B - Moimacco/B Prossimo turno Esordienti Valnatisone - Chiavris Pulcini Audace/A - Centro Sedia/A Audace/B - Centro Sedia/B Play- off Amatori Ziracco - Filpa Classifiche Promozione (finale) Muggia 60; Pro Cervignano 55; Juventina 52; Mariano 49; Santamaria, Sangiorgina 44; S. Sergio 43; Ronchi 38; S. Giovanni, Ruda 40; Fincantieri 39; Costalunga 35; But-trio 34; Cividalese 29; Valnatisone 25; Gal-lery Duino 16. Promossa in Eccellenza: Muggia; agli spareggi pei la promozione in Eccellenza: Cervignano, Juventina e Mariano; retrocedono in Prima categoria: Cividalese, Valnatisone e Gallery Duino. La Filpa di Pulfero ipoteca il passaggio alle semifinali del Collinare battendo fuori casa il Ziracco Chiuch apre la strada dei play-off La Valnatisone abbandona il campionato di Promozione con un pari Gli Esordienti vincono a Pasian di Prato, due sconfitte per i Pulcini f Si è chiusa domenica 15, sul campo di Sant’Andrea a Gorizia, l’avventura nel campionato di Promozione della Valnatisone. La formazione valligiana guidata da Marco Billia è riuscita a portare a casa un buon pareggio riequilibrando nel finale le sorti dell’incontro grazie alla trasformazione dagli undici metri di Giuliano della massima punizione. Nelle ultime esibizioni i ragazzi del presidente Daniele Specogna, già retrocessi, sono riusciti ad inanellare una serie positiva di risultati, che hanno generato gran rammarico da parte dei dirigenti per la salvezza precedentemente gettata al vento. La vita continua... e la società ha già iniziato ad impostare il lavoro per la prossima stagione con la squadra maggiore che giocherà in Prima categoria ed al cui timone è stato riconfermato Marco Billia. Venerdì 20 sera a Scrutto di San Leonardo è in programma l’assemblea dell’Audace che rinnoverà il suo direttivo e cercherà di programmare il proprio futuro. Diversi sono i problemi sul tappeto che verranno analizzati dalla dirigenza che si augura di vedere in sala i rappresentanti dell’amministrazione pubblica assenti nell’ultimo incontro. La finalissima del “Trofeo Angelo Mocarini” tra le vincenti dei gironi provinciali, programmata per il 28 maggio al polisportivo comunale di S. «terrea Pietro, è stata spostata a sabato 4 giugno, alle 17. Ritornando al calcio giocato, da segnalare il successo degli Esordienti nella penultima giornata del campionato di Primavera. Con una rete Patrick Chiuch (Filpa Pulfero) per tempo i ragazzini allenati da Gianni Drecogna hanno superato a Pasian di Prato gli amaranto andando in gol con Matteo Cumer, Nicola Straz-zolini e Samuel Zantovino, che ha trasformato un calcio L’Under 13 di S. Leonardo resta sul gradino più alto La formazione Under 13 mista della Polisportiva San Leonardo concluderà il campionato giovedì 19 maggio ospitando nella palestra di Merso di Sopra, alle 17.30, l’Atletica Codroipese. Dopo avere osservato il previsto turno di riposo la squadra è ancora alla guida del proprio girone. I giovani atleti del presidente Ettore Crudi sono intenzionati a rimanere sul gradino più alto puntando, giovedì, a un successo che sembra alla loro portata. Questa è l’attuale classifica: Polisportiva San Leonardo 20; Rizzi/B 18; Gemona 13; Dlf Udine 12; Martignacco, Tarcento 10; A-tletica Codroipese 9; Polisportiva Vivil 1; Polisportiva Pasian di Prato 0. di rigore. La massima punizione è stata concessa per l’atterramento patito da Federico Cedarmas che, partito dalla tre quarti del campo, con una travolgente azione è stato steso in area dall’intervento contemporaneo di due difensori avversari. Sabato 21 maggio alle 15.30 al polisportivo Angelo Specogna di S. Pietro gli Esordienti ospiteranno gli udinesi del Chiavris. La partita di recupero contro la formazione dell’U-nion’91/B la Valnatisone dovrebbe giocarla, salvo imprevisti, sabato 28 sempre a S. Pietro. Due sconfitte dei Pulcini dell’Audace a Moimacco. La rete della bandiera per la formazione A è stata realizzata da Ciro Mazzola. La rete messa a segno da Patrick Chiuch al 10’ del primo tempo ha permesso alla Filpa di Pulfero di ritornare a casa venerdì 13 sera, da Ziracco, con un’importante ipoteca sul passaggio alla gara di semifinale dei play-off del campionato Friuli Collinare. Sabato 21 è in programma sul terreno di Podpolizza di Pulfero la gara di ritomo con la formazione di Ziracco che vede favorita la formazione locale. Nella serata di martedì 17 si è giocata a Merso di Sopra la gara di ritomo dei sedicesimi dei play-off del Friuli Collinare tra il Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone e la Braidemate. Paolo Caffi Velodromo, vanno ultimati i 1 La stagione agonistica della Società Sportiva Dilettantistica “Tutti in pista a San Giovanni al Natisone” sta per entrare nel vivo. Il primo appuntamento in calendario, un Master regionale su pista con prove di scratch e corsa a punti riservato a Esordienti, Allievi e Juniores, in programma martedì 17 maggio, slitta di una settimana, a martedì 24. I motivi vanno addebitati al ritardo con il quale sono iniziati i lavori previsti al velodromo di S. Giovanni. “L’impianto - come afferma il presidente della società “Tutti in pista”, Giovanni Cappanera - necessita innanzitutto di lavori urgenti in modo da garantire il pieno e sicuro utilizzo da parte degli oltre cento ragazzi e ragazze i-scritti al nostro velodromo. E’ stato appena installato un pannello di plastica speciale antivento attorno alla pista, ma molto resta ancora da fare. Va rivisto il manto di cemento della pista, che presenta numerose incrinature, vanno infine allestiti alcuni box sotto la tribuna che la nostra società dovrebbe utilizzare quali ufficio e ma- Giovanni Cappanera gazzino. Il Comune di S. Giovanni al Natisone, proprietario del velodromo dal 2002, ci aveva garantito che i lavori, già prima di maggio, si sarebbero conclusi, non costringendoci così, come in effetti è avvenuto - sottolinea Cappanera - a rinviare l’inizio dell’attività agonistica. Va ricordato - conclude il presidente di “Tutti in pista” -che il nostro velodromo è Centro di avviamento alla pista per le province di Gorizia, Trieste e Udine”. Nel corso dell’ultima riunione del consiglio direttivo della società, tenutasi lunedì 9 maggio scorso, si è deciso di includere quale revisore dei conti I lario Gobbo. J In bici da Savogna a Salò, basta un giorno Da Savogna a Salò sul Lago di Garda (300 km) in un solo giorno... in bicicletta. Niente è impossibile per quei due: Marino Iussig e Roberto Giacomini infatti domenica 8 maggio, con grande determinazione, alle 5.30 del mattino decidono di partire con la bici ed in spalla gli zaini ben carichi di ogni ben di Dio preparato dalle mogli. L’obiettivo è di raggiungere la casa natale di Roberto in un paesino vicino a Salò (BS) distante circa 300 km dalla partenza, ed il tutto da farsi in un giorno. Dubbi ce n'erano in quantità vista l’età di Marino (quasi 50) e la poca confidenza con le lunghe distanze di Roberto (ha la bici da meno di un anno). I due ben presto si rendono conto che la giornata è di quelle speciali, bel tempo fin dalle prime pedala- te, ritmo costante sempre sopra i 30 km orari. In poco più di 3 ore e mezza sono già a Treviso, subito dopo la prima tappa a Castelfranco Veneto, dove si rifocillano e si rifanno l’occhio con le bellezze locali, poi Cittadella, Vicenza, Verona ed infine eccoli sul lago di Garda a Peschiera per un buon meritato gelato. Sono circa le 16, la temperatura è molto più alta che a Savogna (27 gradi all’ombra) ma al sole, come lucertole, ci sono altre bellezze locali. Roberto non vuole ancora avvertire la mamma che ormai stanno arrivando nei paraggi di casa, vuole fare a tutti una sorpresa visto che il loro arrivo e-ra stato programmato per le 20 circa. Persino il chilometraggio è inferiore alle aspettative: nelle vicinanze del cortile di casa il computer della bici segna 292 km, ma loro, ormai decisi a raggiungere la mitica barriera dei 300 km, svoltano per altre frazioni per completare la distanza. Alle porte del paesello Roberto avvisa con il telefonino la famiglia del loro imminente arrivo e la trova schierata sulla strada per rice- verli: finalmente eccoli che si presentano affiancati e trionfanti (avevano deciso di evitare lo sprint finale... per non travolgerli). Alle 17 temiina la loro impresa. Questa avventura era stata programmata un mese prima per il 35° compleanno di Ro- berto, ma tutto era saltato a causa del maltempo. L’8 maggio, invece, festa grande per mamma Martina che guarda caso festeggia anche il proprio compleanno. La serata prosegue in famiglia in un’atmosfera di gran festa con papà Giuseppe in- contenibile per l’entusiasm0 provato nel vederli arri vari ancora vispi e scherzosi. Adesso un piccolo break attesa del giorno in cui Matf regalerà a Roberto la felic'1 di diventare papà (tra due i11^. si circa), poi riprenderanno è allenamenti... Miljo an njega mlada muroza Romana sta Sla v miedihu. - Kateri je vas problema? - Gospuod dohtor -je jau Miljo - imamo seksualne probleme, nismo Sigurni če znamo pravo ljubit! A moremo popravat tle na vaši rahli pastiejc? Magar nam daste kajšan nasvet. - Za glih reč ist nisem an seksualni tera-peut al pa ginekolog. Muoreta iti h kajšnemu drugemu miedihu. - Ne, ne, gospuod dohtor. Mi drugi imamo samuo na vas! - Ben nu, na bo za ankrat. Miljo an Romana sta se ničku polegnila na pastiejco an nardila, kar sta želiela. - Za vam odkrito po-viedat, mi se zdi, de ni-emata obednega problema! - jim je poviedu miedih. - Oh ja, gospuod dohtor, za donas. Pa bi bluo buojS popravat Se kajšan krat... Dva dni potlè, Miljo an njega muroza sta bla že nazaj na tisti pastiejc. Pa kadr, kajšan tie-dan potlè, sta se nazaj parkazala, miedih jih je ustavu na vrateh an jim je resno jau: - Moji dragi mladen-či, vi dva niemata obednega seksualnega pro-belma. Al mi morete poviedat, zaki sileta hodit ljubit tle v muoj am-bulatoijo? - Beh, za vam poviedat resnico - je jau Miljo - na moremo iti ljubit na muoj duom, ker so moji starši. Na moremo iti na duom moje muroze zatuo, ki so nje te starši! Za iti v kajšan hotel vprašajo stuo evro an mi drugi jih niema-mo! Vi imate ’no rahlo pastiejco, ki na košta nič, plača vse mutua! *** Du Spitale v Čedade adna mlada an liepa Zena je ležala na nosilnici sliečena do nazega an pokrita z arjuho, že na-pravjena za operacjon za apendičite. Čakala je na koridorje pred salo operatorjo, kadr se ji je parbližu an moš z bie-lim viertuham, ki je uzdignu gor arjuho, po-kuku pod njo an šu na-pri. Potlè je pasu še ankrat, an še ankrat. Te četarti krat žena je po-prašala: - Gospuod dohtor, a bom še dugo čakala za operacjon? - Ka’ viem ist! Ist sem Franko pitor, ki bajsan koridor! Kronaka novi mata j ur četrtek, 19. maja 2005 Petdeset liet mož an žena Norina an Aldo Ciccone iz Špietra SVET LENART od tegà je biu šu v penzjon, = *••■■■■■■■■■■■■■■ pa je nimar kiek dielu. Takuo Skrutove an l*st' ^an’ ^ar nJesa Zena Hitm smnrt Teresa (Terlicher P° prejmku, uuru smuri Roščova po domače iz Poduka naglim je zapustu tel tane) seje vamila iz diela (tu- Syiet Sergio Gariup iz Skruto- di ona diela na Suoli) an ga Vega. Imeu je 62 liet. nie ušafala v hiši, je bla šigur- Sergio je dielu puno liet na na, de je dielu kiek v varte, al Suoli v Skrutovem, kak cajt blizu hiše al pa ta par buše- CLUB ALPINO ITALIANO - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE Sala parrocchiale di S. Pietro al Natisone giovedì 27 maggio, ore 20.30 LADAKH Un po’ in bici il resto a piedi Giuseppe Zanini presenta la sua avventura in India sabato 29 maggio escursione a Calla ln occasione della 5“ Giornata nazionale dei sentieri Concorso internazionale di poesia inedita ercorso ad anello per escursionisti ^livello; 700 m, compresi i dislivelli ernPo complessivo: 4 ore, escluse le soste Eirf r'trovo a Stupizza in comune di Pulfero, parcheg-a fianco del fiume Natisone S()U^gì°n informazioni visitate il sito www.caicividale.it alle pagine della "One, oppure scrivete all'indirizzo mail sottoscz.valnalisone@libcro.it Per ■ -. 'lrn>u;i(„ij Banjstjg pjf) tri 0432 7274H2. Paussa Gianluigi tel. 0432 72337H lah. Pru tle ga je ušafala. Njega sarce nie tuklo vič. Z njega smartjo je v veliki žalost pustu njo, njih sina Andrea an njih hči Lauro, sestre, kunjade, navuode, tastu an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v petak 13. maja popu-dan v Podutani. Puno judi, zaries puno, mu je paršlo dajat zadnji pozdrav an se stisinli okuole žalostne družine. PODBONESEC^ Gorenj Marsin Žalostna novica Po dugi boliezni an tarpi ie-nju nas je zapustu Valentino Zorza, po domače je biu Lahu, vsi so ga klical "Alpino". Imeu je 72 liet. Valentino je živeu sam tam na duome: adna sestra, Anita, živi v Ru-alis, ta druga, Maria, pa du Uidne. Lepuo so skarbiele za anj, priet, ko je biu zdrav, posebno pa seda, ki je biu bolehav. Z njega smartjo je v žalost pustu nje, kunjade, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Z njega smartjo ostane v vasi zaparta še adna hiša. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v torak 10. maja zjutra v Gorenjim Marsine. Marsin Žalostne oblietnice Voglio ricordare con grande affetto e amore i miei due uomini più cari. Papà Celestino Medves, che ci lasciò il 31 maggio 1953 all'età di 44 anni. Troppo giovane. Così pure il mio adorato fratello Antonio, il 21 maggio 1995, all’età di 47 anni. Gli anni passano, ma il ricordo è sempre vivo e così pure il mio affetto e la mia preghiera quotidiana. E sono sicura che entrambi ci proteggono e guidano da quel posto meraviglioso che è il cielo dei giusti. Sempre unita nello spirito, vi porto nel mio cuore. Za nimar v mojim sarcu, Vostra Gemma SOVODNJE Smart parlietne žene V videmskem Spitale je umarla Antonia Bemich, udu-ova Guion, Nina po domače. Učakala je 83 liet. Nina je živiela sama tan na duome, pogostu pa jo je hodila gledat an je lepuo skarbiela za njo navuoda Milena. Na telim svietu je zapustila njo, sestro, kunjade, navuode, pranavuode an drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Sauodnji, kjer je biu nje pogreb v četartak 12. maja po-pudan. Tarčmun Zbuogam Gildo Buog je poklicu h sebè adnega našega vasnjana, ki je tele zadnje cajte puno pretar-peu. V videmskem Spitale je umaru Gildo Petricig - Polau-scaku po domače. Imeu je 76 liet. Gildo tele zadnje cajte ni biu pravega zdravja, za anj solepuo skarbiel njega žena Santina, hčere Pia an Sonia, sin Marco an njih družine an tuole mu je pomagalo prenest larplienje an težave. Z njega smartjo je v žalost pustu nje, navuode Luca an Simone an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v pandiejak 16. maja zjutra na Tarčmunu. Hčeri Pii an zetu Valeriu, navuodu Lucu an vsiem v družini naj gredo kondoljance tudi od Planinske družine Benečije. • • • stina, Piero, Paolo, Natalia an Dora. Puno ljubezni v njih hiši ja, pa tudi težav. Pa vsi kupe so preomagal vse an takuo so imiel srečo se veselit za telo lepo, pru lepo zlato poroko. Norini an Aldu želmo tudi mi še puno liepih reči, saj sta jih zaslužila an Buog jim di gnado uživat veliko ljubezan, ki njih otroc an njih družine imajo do njih, še puno an puno liet. Circondati dall'affetto di tutti i loro cari, hanno festeggiato le nozze d'oro Aldo Ciccone e Norina Scrignaro (Ko-zarinova) di S. Pietro al Natisone. La loro esperienza familiare è stata ricca di soddisfazioni anche se non sono mancate le difficoltà ed i problemi, che però sono stati affrontati sempre con il coraggio e la serenità che le hanno fatte superare e dimenticare in fretta. Lui, Aldo, famoso in tutte le Valli in quanto per quasi 30 anni autista delle corriere Rosina, originario di Oculis an- che se nato nella lontana Sicilia negli anni del primo dopoguerra, ha incontrato la sua Lei ad Azzida nei locali da ballo delle Valli nei primi anni cinquanta e ha potuto frequentarla assiduamente a Milano dove si era recata a servizio e dove Aldo, allora autista di camion, spesso capitava con i suoi viaggi. L' 11 aprile 1955 si sono sposati a S. Pietro e in quattro anni, nella piccola casa di Azzida hanno messo al mondo i tre figli (Nino, Daniele e Marina) che oggi sono con loro e che gli hanno dato la felicità di veder crescere ben sette nipoti: Giacomo, Ilaria, Agostina, Piero, Paolo, Natalia e Dora, con la collaborazione preziosa delle nuore Vilma e Marina e del genero Renato, che essendo il fotografo dell'occasione non compare nella fotografia! Li vediamo tutti nel rinomato locale "La Cascina" di Sorzento in un'immagine d'assieme che li ritrae ancora felici e innamoratissimi!!! Sviet se je preobarnu, an tle par nas. Pa vseglih adne naše navade živijo le napri. Maja smo vsi hodil pruot vičer molit rožar pred kajšnim znamunjam v vasi, bluo je vič iodi po vaseh, tekrat... pred rožarjam an potlè smo se otroc lovil po vasi, seda nie vič takuo, pa h rožar hode še kajšan... Ku go par Ješičah. Gor se ušafajo vsako vičer, ndpri mole Anita Balentačjova. An vsi zad za njo. Te stari se zmislejo, kakuo se je molilo an kakuo se še moli, te mladi an otroci se pa učjo an za Sigurno bojo pejal napri telo navado Vsak bi zvestuo podpisu za frniet tako lepo družino an v nJe objemu praznovat zlato Poroko. Tuole sta zaslužila Norina Scrignaro (Kocarino-Va) an Aldo Ciccone iz Spie-lra- Zapoznala sta se v Nedičih dolinah, kjer sta obadva fiviela. Hodila sta plesat oba-dva an takuo je ratalo, de sta sč zaljubila. Norina je dielala tu Milane an Aldo, ki tekrat je vozu kamjone, je pogostu po-kuku v tisto miesto. Sta se oženila 11. obrila lieta 1955. Hitro so jim paršli dielat družbo tarje otroc: Nino, Daniele an Marina. Norina an Aldo sta puno skarbiela za nje, an potlè tudi za nevieste Vilmo an Marino an za zeta Renata. Njih sarce pa je takuo veliko an pun ljubezni, de kar so ra-tali noni, so sparjel v njih na- ruočju tudi navuode, sedam jih je: Giacomo, Ilaria, Ago- četrtek, 19. maja 2005 8 Buon compleanno cara nonna Anna Vse narbuojše ji želijo navuodi Samuele an Letizia Kronaka Draga nona Anna, vse dobre ti želmo za tuoj rojstni dan, ki bo pru tel miesac. Bohloni za takuo, ki lepuo skarbiš za vse nas. Ka bi bluo, če bi te na imi-el? Te imamo puno puno radi. Samuele e Letizia fanno gli auguri a nonna Anna di S. Pietro che in maggio compie gli anni e la ringraziano per tutto quello che fa per loro: per la pazienza che ha, per le storie che racconta, per le coccole, per i giochi che fa con loro, per i pranzetti deliziosi della domenica... Grazie nonna e tanti, tanti auguri! (A fare gli auguri ad Anna sono Samuele di Ussivizza, che ha 4 anni e mezzo ed è figlio di Orietta Zufferli e Stefano Dugaro, e Letizia di Sor- zento, che ha 20 mesi ed è figlia di Barbara Zufferli e Federico Fon). Pridita runat vaše štrukje v Kobarid! Miesca junija bo v Kobaridu senjam, med drugimi stvarmi organizajo tudi "Stru-kljado”, ki bo v saboto 18. junija ob 15. uri na targu v Ko-baride. Organizatorji (restavracija Kotlar Kobarid, Turistično društvo Kobarid in K.s. Kobarid) vabijo, kličejo družine, hotele, restavracije, gostilne, krožke, društva, Suole iz Trente, Bovškega, Kobariškega, Tolminskega, Baške Grape, Šentviške planote, Trebuše, Cerkljanskega, Škofjeloškega, Benečije in drugih kraju Slovenije, da pridejo v Kobarid kazat, kakuo znajo oni napravt štrukje. Takuo, ki vsi vesta, štruki so stara slovienska dobruota. Parve ricete o njih jih ušafa-mo v graški kuharski knjigi (libro di ricette di cucina) iz lieta 1589. Do seda se je zbralo nih 60 ricet za štrukje, naj tiste kuhane v ponu, naj kuhane na pari al pa ocvarte. Tisti dan, ki bo štrukljada v Kobaride, tisti, ki pride bo muoru pokazat, kakuo jih zna parpravt. Pamest bo muoru za sabo še 20 štrukju, ki jih bojo ponudili obiskovalcem (ai visitatori). Na bo obedna gara za pokazat duo je narbuj pridan, an keri štruki so te narbuj dobri, vsi tisti pa, ki bojo sodeloval, pokazal an parpravli štrukje ponesejo damu priznanje, ri-konošiment an tudi an liep šenk. Za vse druge novice pokličita v restavracijo Kotlar (00386 - 5 - 3891110) al pa TD Kobarid - Vojko Hobtf (00386 - 5 - 3890000). Bi bluo zaries lepuo, če bi šu gor tudi kajšan tle z naše Benečije. Purton par Mašerah za noviče Sonia je puno liet živiela v Ferrari, kjer je študjala na Univerzi an dol v tistim mie-ste je zapoznala adnega bar-kega puoba, ki se kliče Alberto. Ceglih ona se je varnila damou tle h Mašeram potlè, ki se je lepuo laureala, z Albertam sta se le naprej snubi- la dok... je paršu tisti liepi dan, ki sta se obljubila, de bota živiela kupe za nimar ku mož an Zena. Na žalost za vse vasnjane Alberto nan je peju proč našo Sonio not dol v Rovigo! Tuo-le se je zgodilo v saboto 16. obrila, kar Sonia Cudrig an Alberto Benvegnù sta se oženila tle par Mašerah v naši majhani cierkvi. Sonia, ki je Miheliecja, ima tle v vasi skor vso nje žlahto, saj tata Livio an mama Dina Velicaz sta oba rojena tle par Mašerah. Takuo, de an Velikacova družina se je veselila tist dan z mladimi novicami. Nona Guština ima puno rada vse nje navuode an h mal bo nazaj bižnona: parvi krat je ratala, kar se je rodila Giulia. Seda tu kak miesac nje navuode ji šenkajo tri pra-navuode. Trikrat bižnona tu malo cajta! Fešta za noviče je začela že an dan priet, kar parjatelji od Livia so napravli an velik purton, ki je biu naret za praznovat ne samuo noviče ma tud "preside". Takuo je bluo napisano nad purtonam! Alberto an Sonia bojo preča tata an mama an za tole njih novuo življenje, ki so ni-ku začeli, in želmo puno puno zdravja, veseje, sreče an naj se na mai pozabejo de tle par Mašerah imajo nimar adno lepo vas, parjatelje, žlahto, veliko družino, ki radi jih čakajo. Tàmori SVETA MAŠA PO SLOVIENSKO v saboto 28. maja ob 19. uri v Kravarje v cierkvi svete Lucije Mašavu bo monsinjor Marino Qual izza Pieu bo pevski zbor iz Livka novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja. Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato allUSPI SMARRITO CANE Smarrito sul Matajur un cane di razza Golden Retriever, con collare blu. Si chiama Ron ed ha tre anni. Se qualcuno lo trovasse è pregato di chiamare al numero telefonico 00386 41743584 Planinska družina Benečije nedelja 29. maja S kolesom v Kobarid In bici a Caporetto ob 8.45 se zberemo pred dvojezično šolo v Spietre - ob 9.00 odhod proti Kobaridu - ob 11.00 prihod v Kamp Koren - ob 12.00 kosilo (vsak naj poskarbi za se, je možnost pojesti kaj tudi pri kampu Koren) - popoldne povratek proti domu Vsak mora imeti dokumente za čez mejo - Otroci morajo imeti čelado an jih morajo starši spremljati Ce bo slabo vreme izlet odpade Info: Igor tel. 0432/727631 15., 16. in 17. julija Gran Sasso Ziaradi organizacijskih potreb (avtobus in prenočišče v koci) se je treba vpisati do sobote 28. maja Per motivi organizzativi (pullman e pernottamenti presso il rifugio) è necessario iscriversi entro sabato 28 maggio. Info in vpisovanje: Germano tel. 0432/709942 - 727991 Kam potentino Distributori di turno NEDIEJA 22. MAJA Cemur AgipCedad (na desti pruoti Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno 0D21.D027.MAJA Cedad (Minisini) tel. 731175 OD 20. DO 26. MAJA Podboniesac tel. 726150 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Spietan do nedieje 22. maja Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 vpetak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje v pandiejak an petak od 11. ure napri (parbližno) v sriedo od 9. ure napri SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 vpetak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, k* imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081)-Pridejo oni na vaS duom.