I     IzdajaftalJ in odgovorni urednlk  Andre] GabriLek.
St. 31.
Y Gorici, cine 2. avgusta 1895.
Soca"
iziiaju vsafc petek o poldne in velja  s   jirilopo   „litrtiir:l\ List' vroil j><) poSti prejemana all v tinrici na dom  posiljuua:
v>e Jeto.....vH. +"M).
pol lota......i"Ji>.
Cctrt lcta.....J-10.
Za  tuje   ilciclc U.liko  vec,  fcolikor je veCja poSlnina. Delavi-eiii   iu   drii^im   manj  ;,>raitozttim
iiz.i
nk» »
o;:las»>
„Pri>irie" izhaja   vs-kili K diiij  ' 10I0 Icto 80 kr.
novim   narofiiiM -avniSlvu. ih-u^'i ton-k iu ve
r.Gospodnrski List" izl-.nja in se pi-Hapa vsak ses-'u lfi slratiij. Kaiiar je v petek praznik, izidcla lisia
SOCA
(Izdaja za defcelo)
Te6aj XV.
Oznaniia
in .fOSlMICE* pla&ijejo se za potslopno pelii-vrsto; 8 kr., ce so tiskajo 1 krat,
7 .      .     ,   -a  ,'. •
6  .        .       ,     3    ,
VoiMoat ~ po pogodbi. — Za veeje «rke po prostora,
Posamii-ne Slevilko dobivajo so v tobakarnuh v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trstu pri Lavronitfiu iiMpvoll volikj vojaSniccin pn Pip aim v ulici Ponle dtllft Fabra po 8 kr,
JJopisi poSiljajo naj se uredniSlvu, naroJnina iu veklamacijo pa iipravnistvu „Socc\ — J-'eplaCanih pisem urotlniSlvo no sprejema. — Rokopisi so ne vraCajo.
Urcdniilvo in upravniSivo jo v Gosposki ulici 9.
„ Bog In narod!"  —
Tlafca „Goriftka Tiskarna A. Gabricek" (odgovorcn Josin KrmpolM).
Dru&tvo „Sloga"
.,(.«.zarju diustvene poverjenike in pri-jaV.je ler roiloljub. splob, da v t» I i I v •> vdc/.eliii x.bor anii^ki <n razpi--,me, S tem je ha-!ala ilol/liosl. <l:i v.-.ikdn po -vojih iii<n':i'Ii poma^a. da .( voiiUc kar iiiijboljc izviM-. iz tcjru i.r/liijra -a> drn^ivcisi poverjeiiiki in pri-jtiN'iji, kakor tndi rodoljubi spioli na-pio-eni, naj opaziiji-jo. kaj se v po.»a-ni'-zfiili kiajili / oziiom na volifvc prodi, !i,ij poizveibijrjo. kaj ijiulslvo v Inn n/ii'ii /»'li, Iit naj b!a.!,'o\oljno obop> porocajn odbotu diu^tva ¦ Siojj'a ob i! tMii s >vojimi opombami in np.izkaini. ii;i Imi drnitvn /iiati) nn-dili .-\«)ji> kn-lakf \ ii'j pri'va/ni /ad'-vi. Oil ^n-rnih uiiilt'V ji' nd\i>na mitii narodnva: zato ,:j si- nikdn n«* odlivnjf diln in hudii.
r ^»i//-iV/, :u. jniij.i tv.»;».
ol'Coi:.
I
Izzivanje.
Mcsfni s«»!:-ki >vrt j.roti-ki j»- inu-l dm1 HO, jnlija seju. v ka!«-ri j»' raz-pi-avljal o u>laiti»vit\» sloven^ki ljnd-kc -r»lt- v <ioriri. MnkU'!' jr  m'.'U"'i.   u-Jav*
Ijid   Si-   ,jl'   la   Milskl    >Vct     :.E.lV.'lh.kl   Mill
s !,|<iM'(i:4a tJiiiici, /daj ji* zrubil pravdo na \^\ rift in mora k:'j :-.I»»ii!i za So jolii. ;iki» noii'. da n.» tazpn-t'i-n. Alt v.ttal lii *if. kdo' I»i nii-lil. da r. kr. Mii.-ki .a«'{ lit* .4:i!t.<l u-tatii'vili za >ln-vt'ii-ki' olrnki- »aki» IjmWio inln. ki I>i pnvHfin zadn.-dnvala Anlskim zakunom in pivdpMiin.
Kit mora r. kr. nn^fni ^olski sv»-f ni-kaj ini»(»v(»rili na npflovain- zaldt-vc r. kr. dfzi-lni^'u ,-oIski'^ra >vt'ta. jn>s\f-luvala si- ji> u'nri'-ka pi>p»nla v r<'t'»'ni —t-jr o pnstiipiu za i^love-nsko iituKko -oln. ki se ima ndpn-fi s ptihodnjim >idskim li'tom. to jc /. dncnj Ki. s»-p-tt'mlaa. V ta nam^n so modri on«tjc odini'iiili m-kdanjo l»ratnln»vsko v«>-.:a>nir«> v St. Ilokn <d> Vrrf»jl»iri na j nii'ji st'tnpi'tciski v t:ikn zvani Via To- \ >t<»!ano, kali'iv ni' po/.na ml sto <Jori-«':aiov niti pi't. Toslopi'' nr nslivza nili \ na torki !nini>ti'r>ki nan-dl-i »» ><>!--ki:: poslopjih /. lira* *.i. .{uni/'a 1V1KI. >'. tsir,. in z dm' --M. maj.i i^*».">. At. 'iM(i.. a lijt^ov.t N'u.< ,;•' po\.-i!n ria-^ii'.ohia nii-^ovi-mu nana-int; [c r^nnji-r titk.i. ila uc pn-.pr.-ii.il- >o!sk.-ua «»l«-k«-\a>n;i. ampak ]•> ovira. ki'i* j^' tia pi--tit'ciiji L-oii^ki' ol»0:ni' proh St. P.-trn in z.it!t».\ji U-va v.sikr-a parai-tiu^a ra/.hvM doi^opot ml vs.-h «.!r..k. Hidi unit!, ki iiivajo v >tt'di ni«'.-fa. po lii.itni nlifi. poltii ynoj.i in ^nradu. katoio iiiu'uuii'j.j Via I-miy.i.
N: nata <l,Uji' ^ovoriti o u*m pr«'d-¦«»-'» _•'. kr. iih-sIiu'-ki so!>b'-a >\.-!a. katori ho l»n-z dvojU'spivji-t v nit-.-ttti-m >!a!a>:nslvu. katt-ro y.- dovolilo nad :J«MM> L'lii.. da m' kosarna ptipravi priTi'j hliy.w smlnjt^n m.'sta. a svojf »tr»k^ .-doU'iu-kv narodnristi p«>di iz uu>sta v ii'inpL't.-rsko iu/o tr„.,i 5,.m-.ik;uYkii ^io-ji-ra.
To ji' ixzivard^. pi-ovokai ija. na kat.M-o. ^ori-ki SEowm-i m-ostam/jo ml-•-•ovura do[/t:i iir ku'i-ra -oi„vo ni i»ri-piaviui. ila K tii^pi^wata mir mod di'zclniina narodoitia. Zato obz-nltijemo. da jt- mcsLui ?olski <vi*t ntlloCi! sloveu-ski soli tak kraj. ki ir.nra razzaliti in raz(!i-aziti v^akopa Slovonca. ko slisi njc-?nvo im«-.
C. kr. dezt'iiK-mu soIsk*Miui svelu i1' z<laj postavna dolzno^l, da po-rabi SVoj upijy v {o> (j;1[ St, 'izvrsi ujt-Pfv uiliok z thu» -2i. junija ISO I. st. ' ¦)t':» v tluhu zakona m ne tako. da iiioslui jolski svot kot izvrSujoca oblast zapivci z. naCinom postopanja to, kar ji' kot praviOtio razsodilo upravno so-disce.
C. kr. dezelni solsfci svot naj odloLi soli primeren kraj. V temoziru niti ui
piitri'bno. da se napravi nlok na c. kr. di'/.i'lni solski svcl. Nji'>r^va dol/.nost. jt», da n rado tna (i«\ ollojj^nslopa proti sklt'pu ntc-iliH'^a sol.-skcpt svi'ta, o ka-b'li'in jc oiivi'M'i'ii. V (cj'/adi'vi sc nb-i-iita ne uioiv pri!o/ili na upravno so-ili>-n>, ampak diwlni .solski svi't odlo-(•njf po .svoji'in spoznaiiju (narb IriMi'iu Knni'ssi'ji). V ii'in smisln raZKodiio jc upravno sodi^'c 7y 7. Jan.  |KX<J.
('.. kr. dc/.i'liii >olski svcl opoziirjaino na in, da nu-slo Korisko ima v Ulici <:odclli zc kupljctio slavbicrc z.i. snUko pos.'opii- Iit pripravljcii in potrj.'ii na-crl prav za ttiko solo, kakoi>na bo niorala nili slovi'iiska. da torcj Ircba z dclotu siiuo bilio zaiN'ii. pa bo poslopjc \ cncm li'lu [.ndiivn. Do tislc^a casi so dru^'i proslori sc bli/.c srcdiscu na r.i/pni.iLro, ki nstrc/ajo v vsakcni o/iru soi.skini zalili'vatu.
Ako jc scnlmkarska kosurna mcsN niin on-ioni lako silno pri situ, naj posljcjo Ijc svoji* I'rajlicc. kalcriiu h< toliko Id zidajo Aolsko poslopjc v JUZ-iii'in ilflii mcsla. m> da bi \>n do/iddli. 'I'c bode samo /. jn^ra, in jiin nc bo prcdoHra pol. Slovcnska sula bo saaio en a, zalo inma hili \ s red i ki''n po pivdpisu iniuislcr.ski' naicdlic / due «», junija   Is7;{.
Razsodba o slovenski Soli v Gorici.
V liui'iiu Xji'sroM'sii Vi'Hvansha (Vsarjn!
«.. kr. iipniYiiu sn.litr,. j,. pod pivilscd-'-Ivcnt c. k. prvi-jra pivilsi'diiikii profa' Iti'i-rri'ili-j.i, v iiiozni'tiii'.ti svi'liiXiilu'V v. k. iiiij-viiji'fM sodiira at: Vcrdiii-:i, Sc}ii'iti'k*:t, Vn\-iii;iriT-.ia in b;inm:i pi. Cimmit'lli-ja u"-z;ipi<i!ik;irj;> r. kr. ukraim^m kotiiisnrja Malnifa, u prilozlii iiii'Miil' cIhSjic ^oriAkw» [itnti raz-soillii c kr. iniiiislcistva za ilk in bo-o,\is!ji' z ittii' St. junija iS'.il. it. i:».l:{7, ziidi'vajoti n>Uiiu>viti>v j.'ivjic mi'Satii' splnSno ljudsko ?(>!*> s siovcinkini tifnim jc/.ikom v nii'Maciu iikfiliiti ^uriikftn. po javni. ustui, t)no -•'». junija izvricni nbravnavi. r sicit poza^liSatii'in pornOilu poroLi'vali'ovi'iii i. , » v.wli'sanili raz-pr.;\.ili dr. Jdsipa Kopp-.-i. . or'n^vi in snd-n«isk«v'a rah'.'tiiika na Unna' „ za^Uipuika priti./l)i>. U-t iiaspnitnih razpr.' ah c. kr. mi-ii:-!i r^kiya Ki.in ipisla dr. limit (a Mi'irniilt-a. >'.a-tcp,iiofi^'.l ttv.eno r, k. iuini-ti'r>ivo .u uk in b<vt.H\i-?jr. in dr. Viktnrja pi. I'ndw-a, ihi>!!t:^.i in 5oitni:ski /a odvi'lnika na I)nn;>jn, zasa.pnika sc.ii,ti'!.-/»-in ,-v dr. Alck-ija Itoj'ira iu tn'.ari-i-v \ (Suriii. razsudilo: ita p v i-lozln < >¦ z. avriic kot ncop rn vii'-cliii. !iazio-i   raz soil lip.
I/p»dl.ijaiia inini.sli-r.ska uzxalba. ka-t' ta putraij.1 oiiluk iltv.ciinva <cl>ki'ita sveta v. «].'!'> JI. .uiiija 1M»1 s!. ."il:! U r .spozn.iva iil>,is!i> ^riri-ko doi?.n«>, da li.staimvi jiono. iiii-i.!iui. ^Iirir;i?.n-diu« ljudsko -o!o s sio\cn-.skini ;;intiii ji zikoin v inesftii'tu ozniiljt, sioai a.v pndsS.ivi. da ~2.V-l v (Jurii i Mainijotih stratik .sluvi n?k," iurodnosti zahti-ui za svojc idL-ki •!i)!z!i'j=-ti p«dvr?Micsilrokc {'ouk v slovm^ki'tu .-fziku in *la \>!od itjih \lovo izvrSi'iic poiz-vi'iit).' so (lokazalc potrobo pouka v torn j;1-ziku za jiovpreriio Sti-vil.) -2t'r2 Soiski dolznosti podvrit-nili ulrok. kalcrn sc jc ilobilo iz pt-t-Jctja otl  ! ssS M> ,\o  1SU-2 :C.
Iitsiiifiioj.ti tfv'a dcjstva no zanika pritii-/.irrn^a -,. nbrina no (jlcdc na slcviio, na-ro,ln«is{ i:i liivanjc prosi'icv v nicshi ^oriskcm, t;c fTii'ili: na Mcvilo in sl.'im.st -o'ski dolznosli pciUrzcnih otrok in conorclo. Kar prilo/.ba pr.ija. iiana'a sc cdisio lo na poinanjkljivo, kak'nr jinio^ba pravi. poizvcilho pivj nave-.Is-ijih podalkov v obuo, na ncpriznaiio po-trvbo sole, ki se zahieva, splnli, in na to, da po innciiji pritnzbo se ne inorcjo tiavajati za naredbw postavno dolofibe, na katero se naslanja.
V  prvem oziru navodeni fonnalni razlogi pritozbo soplasiajo v torn, da ^ledc nslano-vilvo zalitcvair solesc nista povprafiala incatni ?ol^ki sv.:t in ine-stno fetar.iSinMvo (rorisko in da poizvedbo, ki so so o tern vrSilc, so si-trodile bruz ozira na dolmMie zakona u nsta-iiovljiinpi Ijiiilskili Sol za Gori&o z due G. maja 1»70, dcz. zak. SI. «0.
V  tern oziru se mora prcrt vseni kmi-gtatovati, da je In'l prav ineslni SoL«ki svot jroriSki oni, ki je imel vsled pravovnljavnc ministerske razsodbe z dne i',1. jtilija 1803 §t. Siuo dolocili vso za ;xslanovilev oinenjone Sole  merodajra.-   okoligeine. — Iz prilozenih
II zapisnikov je razvidno, da dolirne r.iz- j pravc in pnizvedbe so sc vrSiln v sinislu J{. 7. pr.'j navcileniya z.iknna o us.iiuavljanju Ijndskili sol v komisiji, kalmo je seslavil nustni Solski svcl, k.ilori je imubedovul iinNlni zu-pan in kalere so si» ud.-l..^! inlercsonti.        I
Navzofib je bilo v komisiji vselej ra/.en pji-dsi'ilnikn \ a]i .">(Mfinov l)ii'.;lni'tra solMkcp svlii. dva zaslopnika prosilrev tcr cileii :ili dva clana nbeiiiski'ira zustnpa, kalcru zadnju pa nihfa iijroviirjiilii proti pnslopaiiju ali skle-paiiju koiuisijo.
V popolnitcv teli poizvedb Irdialo je one pndatkc, kalerili v sinislu sklepa otr.i'-liieiie koinisije izpi.ifialie str.mke nisn niii|{le •/. li.sliiiiiiiii doka/ali, vsled iidloka dc^'lucjfii ftol.-k«v.i svi-l.i /, due  Jl. j.miiiirj.i   IS'.il si.
I J zojiet doliu'ili po lueslaein Solskeill svelll, ill sirer v sporaziiinljeiiji z /.asl opniki nbiSnske u pravc. in so so tinli iloWili nit ouienjcni nai'-in. Nadaljna zasliSiHije nieslni^a solskejra svela Kur^ki'ita V lej zadevi bile je torcj iicpnlrcbno, pusebiio ko sc v njiyovein nd znpaiia poilpisaiiem pororilil z illie it. I'e-
briiarja  IS'.U- M, 17 izi.....no povd.tria,  d.i v
koinisijinili /.apisnikili nabajajori se pmla'.ki so iiradlio doinceiii.
Da se je pa nhr-iuskn ularaftiusho ^1-ri-ko, ko :-:n bile oiiicujene koinisijskc po-izve.lhe sklcnjelie ill tia Zliiiiije V/ele, 0 teln povprasiilo, sledi \t. nji^uve^a sklepa z dne \1, junija ISill, ki je sirer zaiiiktiw-n, a ki uikakor '¦•¦ ii^ivarja in cnunvlo proti kou-slidovauiiii dejauskiiii okoli'cinain. • Vuv-niallii n^ovol'i pi'iln/lie pokazali so se lorej delouiii kill iia-priiliii akloin, dcloina kot lie-
/alo ludi 11! bilo ini^iM'i' ii^inlili izpe-Ijavain, kalere je zaslopnik priln/he pri javili uslui razpravi v istein /niMn pimdai'jal, ker iiiiiiistcrski odlok z due l:*,. jnlija IS1.):). M, Sl.'iri, dolni'iije ha 1110 poizvedtio ukoliSi^in, ineriiilajiiiii za iistanoviii'V lime Anle, in kei ilc?.eliii solski svcl, la je iincl za !o skibcli, da se ta odlok i/.vrsi. je sain iul>.lopil ml svojc v dopis /. due -'I. jaiiiiarja IS'.U :4. 12 spreji'tc zalilevc, ila bi se tun prcdlozili do-kuiiicntarni doka/.i, poteiu ko je inestiii solski svet v Kvnjeni z^orc iiavedeiiein poiofilu /. due it. lebruarja lS'.ll si. 17 izjavil, ilaonie-njene nkolisi'ine, v knlikor nisn bile ze preil koiuisijo dokazane in koiislalovaue, so se doloiile po uradnilt poizvodbah.
Kar pa se lice wc-i same (nierilum), bilo jc ze rei-eno, da v ozemlji mesta yori-Skejia sc tialiaja pn pctldui pnvprefnifi 2lV2 Solski dolznosli podvrzenili otrok slovenske iKtrodnosti, kiiterili v (Jorici bivajofti rodilelji in postavui zaslopniki lirjajo, da naj sc jiin deli pouk v sloreiiskcin jeziku. Ker je dalje dokazaiio in se 11c zanika. da v daljavi 1 ki.'omclror se ne naliaja sola s slovcnskim lu'iiini jozikoiii. katero bi uio^'li obiskovati (i wlriiii. j.' v Kiuislii ^. 1. zakona z due (». maja ls7<>, <l<7. zak. M. :J0, ilokazaua |io-liili.i. da sc iisl.anovi Zi»!itevana Sola, in to tim bolj, ker po iManu Ht., odstnvku it. dr-z.niuya tenieljnc^a zakona z due JI. de-ccmbr.i lMi7, ill/., zak. st. Ilt>, so tnolajo dati pripadnikoin katenva v dezeli bivajoif^a tiaroila, ako zalitevaju iu ako se pridruzijo druj?i postavui po«ojir polrebna sredslva za izotirazenje v jeziku njili naroda, kajti je iz-kl;iifi-na faba vsaklcre sile k uiVnju dru^ega dc/elnejra jezika.
Nasproti (ciiiii ozuariti se mora kot ncdopti^un ujfovor prilrr/.tie, da stranke, ki zablevajo uslanovitev ijudski.- Sole s slovcn-skiin uCnim jezikoni v (Jorici. niniajo lain doniovne pravire in da k obcinskini brfciac-iioia aialo ali nir no donasajo, ker v §. 1. naverleiKva zakona z dne 0. maja 1870 in v claim l'J. dr/avnpfra temeljnoga zakona za-jamcena pravira velja za vsc one, ki bivajo v Solski obeini, brez ozira na njili doinovno jiravico in brez ozira na to, ali in koliko donaSajo k obfitiskim stroSkom.
Knako neiitomeljen je na^lo upravno so-disfe nadaljni njrovor pritozbe, da obcina (,'oriSka zato ni dolzna tistanoviti zalilcvaau slovenske Ijudske Sole, !ver o,t 40o otrok pro-silcev jili je le 11, ki ne dobivajo pouka, inej teni, ko vsi ilru-ji so preskrbljcni v nieslnib ilaiijanskili So'ah in v zasebnih Soluh, iincnom v nemSki zaselmi Soli, v slovenski ljudski Soli druSlva „Siotra'' in na vadnici.
Kajti, ne ^lede na to, da zasebne Sole in vadnire spioli niso Sole, ki bi bilo siljene sprejemati vsaklercija otroka, obcina ni zalo, ker obsloje take Sole, posbivno odvcznna svojc dolznosli, tistanoviti potrobne Ijudske Sole, in zato ne morejo posebno obslojcCc zasebne Sole po besedilu g. 72. drzavncjja zakona o ljudski Soli z dne 11. maja 1800 na ra/sodbo \ prif.ujoCcm slufiaju nikakor uplivati.
Vrlm iega raznme so po seW, .;a ce otroci obiskujejo Italijanske in nemSke Sole, ni s tem pomagano oglaSeni in konstalovani polrebi ter zahtevi radi Sole s sloi'enskim
iifinim jczikom,  in da  s tem  ni  zadosCcno tirjatvi clena lit. drzavnega temeljnega zakona. Vsled teli uvazevnnj morula  se je pri-to^.ba zavrniti kot nmitemoljena. A'u Jhimijti, 2i>. junija IS«.»5. Helcreill.
Malnii\
Interpelacija
drzavnili poHlanrev dr. Un:i;orftieo, Alfred a pro fa Coroiilniju in tnvarlftov na Njivevo VzviSenost gosjiodu voditeljn frgo-vinskega miiiislerslva nidi kupo.ijskn iu obrtniJHke z born ice v (Joi'lcl,
Kiipeijska in obilnijska /.hnriiicu v do-riri j- v seji dne ill!, innrca t. j, dovolilu lelni .loiiesek do ir.OO g|. za dobo 75 lot Irumvaju na par, ki naj bi se gradil iz 0o-rire skoz ('iervinjiiii do Ogleja.
Ta sklep je vzlmdil m'ed inirno inisle-I'im ptebivalslvom v dcMi veliko slnnenje, ker ki pfijska in obilnijska zboriiicii v (iorM razpolaga le z iiinlinii ileiiariiimi nnuIhIvI, ker mlreka driinafe eeli'i policluiini poiijeljlin niiinjse podpure, in ker ne more i/pnlntli pl'ev/elc diilfciinsli, iV zilillllo lie poviftil Ml-kla.l v mali de^.eli.
* Sklep je loliko bolj prcsciiclil, ker ziw deva poil|ioro podjelju, 0 kuleivin je ?,e niv pivj i/kljinS'iio, da hi se ixplaeaio, in ml kalcrega se ne more prlriiknvuli, du bi kn-lirkaj povzdi^uilo olirlnijn in Irgnviuo vkra-jih, po kalerili l>i imeln ill,
Kill'liiiiljii ima ze dimdiilierf po jli^lli ill po iiirlanski zeleznlri /.vezn /. Unrieo. Vkljub leniu je olii\'viinje in promet tued tiorlro iu r'lirlanijo mVev, in In iz ediiie^u uzroka, ker lurlanskii kuprija lezi iiiiravim v Videin, Pal-iiiiiunvii, <';crviiijaii in Tisl, kukorje podrugi Mraiii (Soriea nnrii vuo sred iftftu oKta-1(! deZele. Na tern ne more nlflomi pio-nieniti ui zele/niea ni Iramviij.
Zalo se Kmlaiii cislo nift ne pulijo za ta Iramvaj in vep fiirlanskili obcin so je iz-reklo uilliii'li:i> proti poroSlvu, ki se je v lem oziru ml njili zalitevalo.
V  takili okoliSiMuali je zgore navedeni sklep goriske kupeijske in obrtnijske zbor-niee tierazumljiv za onega, ki 110 ve, da so tukaj odlncili iiacijonalni oziri, ker so prifakuje, ..la Irnmvaj okrepi iiali-j a 11 ski Zivelj v goriskom nioslu.
V  lem oziru lii iramvaj seveda korislil,' ker tedaj bi se nekaleri Gorifiani laze udu-le/.i.vali Ijndskili Sagor (plesov) v Fiulaniji in nekaleri Furlani javnili plesov in r;)znii. toni-lail v goriskem meslu.
V   g o s p o d a r s k e 111 o z i r u imelo i)i lo podjelje I e ¦>. k o kaj u s p e h a, ker goriskit ir.esto ne potrebuje v svojc prcskrb-ljcnje dovo/.a iz Fnrlanije. Goriea pa ludi no more liili emporij (izvozno nieslo) za Fnr-lanijo, kalcru obdajajo zclezniee od drzavno meje pri Korminu do IrziSkega zaliva. Na-ravni emporiji (kraji, iz kalerili sc izvaza) so za Furlanijo Kormin, Zagraj, Honke, TrziC, Grade/, z Oglejein, posebno pa Cervinjan s svojo plov'to reko AvSo, kateri je vrlm lega po fiirlanski zeleznici zvezan « Trzicem in dobi v bliatiji prilioilnosti zvezo z Benetkami.
Obzalovati je, da taka skupSeJna ka-kurSna je kiipeijska in obrtnijska zbornicn v Gorici, prozira to dejanske okoliS^ine in da, ko bi iniela z vscnii mocini. ki so jej na razpolagu. delati na to, da se ttazdno glavno nieslo in de/.ela zvezeta z driavo proti se-v e r n iu proti v 7. b o d n, dovoljuje znesek :i:}7.500 gld. tramvaju za nacijonalnc izletnike proti jug u. -
Take poslediec ima ncnaravna seslava le skupScine, katere volilni red izkljucuje ve-Cino Irgovcev in obrtnikov v de?.eli od vo-lilne praviceter izrocuje zbornico konsorleriji (svojati), ki pozna le Furlanijo in k veCjeinu Sc Gorico, mej tem ko veliko vcPji del dczelc nima od nje skoro nifesa.
V  mnogili okrajih sta Slovilo obrtnikov in trgovcev, ki nimajo volilnc pravice, in njih davek veliko vetji od Stcvila in davka onili, ki imajo lo pravico. In na lak nacin voljena zborniia najzaslopa trgovino in obrt?
Vsi nianje plafnjofi so izkljuCeni od volilnc pravice, da imajo volitve tak izid, kakor ga ?.eli politika, ki sc lira v Primorju.
T 0 j e k r i v i c n o, d r 2 a v n i 111 k o-rislini nasprotno, in d"i^nostc. kr vladc j e, d a posta.i volilno p r a v i co v kupcijsko in obrlnijsko zbornico goriSko na najsirSo, dezclnim razmeram edi"0 primerno p 0 d 1 a g 0, da ne bo za-fenjala Se le pri davenem predpisu 5 gl. 35 kr. na de?.eli in S gid. <)i! kr. v mestu,
Z ozirom na reCeno dovoljujejo si pod-pisani slaviti na Njegovo VzviSenost gospoda voditclja trgovinskega ijiiaisterslva naslednji upraSanji:
1. Ali je Njegova VzviSenost voljna, uniciti sklep kupeijske in obrtnijske zbornice v Gorici z dne 30. marta t. 1„ zadevajed podporo Iratnvaju na par, ki naj bi se gra-
dil iz Gorice skoz Cervinjan v Ogloj, proti kalorcmu je uloJSen utok?
2. Ali jo Njcgova VzviSenost voljna, promeniti volilni red v.a kupcijsko in obrlnijsko xbornico v acrid tako, da v wnlilu zakona z due 29. juulja I8tt8, dr»., znk. it, 85, do-bijo volilno pravico vsi tisti felnnl oln'tnogn in trgovskup it Aim, ki u8lvnjo noomejvRo ilrtovUnniko pravice, ki so poeulo v okraju zbornico munostalno ali kot ofiitnl dnizboiiikl s kaka kupaljo, obrlnljo nil rudnrijo lop pln-cujojo od nnvodonlh podjotlj prlctobninskl davek P
Na Vmwjn, 18, jnlija 1 Sim.
1)r, OroiroroiA, Alfrod urof«Io.. ronin I, Vllnikar, Dupins KuSiir, Pwl(t, Nn-burgoj, dr. Uginjn, .Splncie, dr, Hcholcnor, dr. ForJanMe, dr, Gesmnonn, Jux, dr, buogor, dr, Kulnt, Supuk, Horciil, Pfclfcr, Mloiikhil, Povse, dr. KvokviiS dr, Grogorcc, Uobif, Kliin, Sleinor, bk^btonsloin, Tlnu'mVii*
iKiterpeiacija
luislniicRv A If rc da groI'a CSoron luljn,
d r. G r o g o r i> i c a iu tovarlAuv na Njegovo V;;viAeimsl goHpndu miiilHlrii nolraujili '/,adnv.
Obrinnko Hliiniftliiiilvo iiiohIu gorlAkcga je Hklenilo v Hcji ii1,), iniirrii I, l„ da do vol I projeklovaiieuiu Iraiiivaju mi par h (loi'li'o po Fiirlauijl do drftiivii') iiiojo lelno podporo do l'J,r>(H> gld, za dobo 75 lol, lore] Hkuiml Vrtolo ',):t7.r>00 gld,
I'riill loinii nnM'Hi gnvorljo prav vol|nvnl raKlogi, ki no imvajiiju v ulokii nit dcftolul oilbor goriski, kalorcga ho podplHnll muogl davkopla^nvalri.
Vsi HloveiiHki diizcliii poHlaiu;!, kl /,uh(o-pnjo veliko veiMno prebivalHlvu v di.^.ell in veliko vcejl del dezele, I'/rekll ho ho pri /,ad-njeni ziiHodaiijii dezelnega zlmra prav udloruo proti temu, da bi hi> gradil ta trainvaj ua pur, ter ho 8vojoBli»llM.oi»lvumu in natimfiio ulemeljili.
Knako nusprolje miliiiju bo Ludi pri ve-likeui delu prebivalrtlvii in obcinnkili ziislopov v Furliiniji, kar prion splosno ziuuio misljonje ljudslva iu okoliScina, da obeinski ziiHtopI ko zulilovauo poroSlvo za projeklovani (rantvaj deloma odklonili, deloma lo v, iiiajhninu vo-cinnmi dovolili.
Furlanska nizava, mala deJSelica z inuj-Imo obrtnijo, obdeluje zeinljo na nacin, ki ovira vsak naprcdek, ima obilo obcil, kor lezi ob inorju, in je od zelcznic v polukrogu cbkrozena, ima izvrsLuo ceste, tczi drugafie veliko bolj v Trsl. ncgo v Gorico in ima So sicer mnogo trgovskih srodist, ki lezi\ ze ob :>.elcznicab.
Ubogo Itnlansko ljudstvo na dezeli — skoro izkljuf.no koloni (kmctjc) ~ ni ljudstvo, ki bi se vozilo s tramvajem na par in ko ima nalogo prcvazati kmelijske pridelke, kateri navadi «e njogovi gospodnrji javoljne odrefejo, je lezko umljivo, kako bingo naj bi provazal tramvaj.                                 ti
GoriSko mesto ima s Furlanijo pmv inalo prometa; piocvit mcsla in cole deiUile so dii torej pricakovuli lo po takili zclozniSkih polih, ki jib zveZejo ueposivdno z drzavnlin .srediSfein in zadej Ic2e6iini uvstrijsliiini de-zclnmi. Se le ko bodo zgrajone in dovrSone take ncposrednje zeleznisko zvezo, bo moro-biti «»as, misliti na izvrSilev te nude prometno proge; veliki priinankljej novo sezidano Zclezniee TrziC-Cervlnjan je najlepSi dokaz tako prezgodnje zgradbe. •
NeopraviCeno' bi bilo tedaj od strani visoke vlade, podpirati tako, brez dvoina pasivno podjetje, ali le roko podati v to, da se ljudslvu, ki hira pod tezo visokib davkov in naklad, nalozi novo tezlco brerne samo zato, da se ngodt narodnim in politicnim muham neke dovolj znane stranke.
Ako se pomisli, da goriSko mesto Ima dotga 1,100.000 gld., da senahaja vsled svo-jega slabega gospodarstva v najZalostnejSib, flnancnih raztnernh, da bo moralo v kratkem skrbeti za ustanovitev slovenske Ijudske Sole, da je premesiitev sedanjega pokopaliSCa nujno potrebna, da se bo moral napraWti vodovod in da Ireba popraviti sedanjo kanalizacijd v meslu, jc- popolno neumevno, kako je moglo mestno starasinstvo goriSko slorili zgore ome-ujeni sklep.
Z ozirom na to, da so je bati, da mestna obcina goriSka ne bo mogla, < kakor se tice, izpolnovali dolJtnostij, ki so ji nalo-zene v preneienem delokrogu, ako si nalozi lake stable denarne zrlve;
da je v-intoresu drZavno uprave in dr-zave, da so ne zmanjSa davCna niofi prebi-valstva po takili nespametnili in neplodo-nosnili izdatkih;
in da je naloga vladi, vrfieCi svojo nnd-zorstveno oblast, da se dejansko tam oglasi, kjcr obcinski zaslopi •— kakor notoricno v Gorici — ne zrmjc vrSiti svojega posla v ko-ri3t dbcinarjev, stavljajo podoisani na Njegovo VzviSenost gospodsi rtiinistra notranjib zadev upraSanje:
Ali je Njegova VzviSenosi voljna, uni-cili novedeni sklep meslnega staraSinstva go-riskega na podlagi natanftne preiskave de-janskih okoiiSCin?
Na Dunaju, 19. julija 1895.
Alfred grof Coronini, dr. firegor-«fl\ dr. FcrjanCiC, Klun, GloboCnife, PovSe, dr. Laginja, Biankini, Pfeifer, dr. Lueger, Pprifi, Thumherr, dr. Gregorec, Troll, SpinciC, Sleiner, VoSnjak, Dapar, RobiC, Schlesinger, 7 dr. Gessmann, dr. Schcicher, Radimsky-
Boriike sodne razmere
t drzavnem zboru.
0 sodnih razmerah v Gorici govoril je v drzavnem zboru na Dunaju v scji 19. julija dunajski poslanec dr. Gessmann tako le:
„Dovolite mi zdaj, gospoda, da zapu-slim predmet o uradniSki bedi ter da preidcin na nekatere pritoZbe katere treba sproziii z ozirom na lo, kako se uraduje pri raznih sodnijskih nradih. Pred vsem bi hotel govorili o pritozliuh, dofllih m od raznih stranij, da okrozno sodiSCo v Gorici gre na popolnc nopristojen rmcin lanioSnjim zidovskim odvet-nikom nn roko (S iftlte! Slisite!) V imsprolju /. zakonom In z navado, ki b! so iijemala s sodnijskim redom, se jo zgodilo, da ho torn odvetniki na popolno mspodoben uucln inefiajo v posvetovanja pcrotnikov (Slisite! SlUitel), da jih no samo v dvorani rnssven odvctniskega govora nagovar-jtijo, murvoc dn ho spremljali porotnike — kar jo naravnost proli zakonu — celo v poavetovalno sobo (Slisite! Slisite!) tako, da 30 upliva posebno v pravdah, ki imajo kaj polilicncga znaCaja, no popolno neprimeren naCin na porotnike. To se kaie ludi pri izrekih porolnikov, ki so se izrekii v tiskovnih pravdah pri torn sodiscu, kakor so sploh zdi, da se zaCenja pri tamoSnjem okroznem sodisCu nekain prav cudno ozir jemati na neko italijansko * irredentsko liste. (SiiSite! Slisite!)
,Dr«g sluCaj, ki mi je bil sporocen iz Gorice, oznaCuje prav dobro prislranost prcd-sodnika ondnsnjomu sodnemu dvoru nasproti toui odvelnikom.
»Slo je pri tcm prvotno za sluCaj civil-noga pravn.
„Odvelnik dr. Morpurgo je lozil sodr.ij-ttkoga slugo Kntnika radi pruvdnih slroskov. Kor jo Knttiik trdil, da je rafun poravnal, nuloftila so je priscga dr. Morpurgu, ki jo je ludi prisegel, dasi je bila kiivi, kakor se je {.tixnoje pokaaalo (SIisite! Slisite!), kajti uradni sluga Katnik je nnSel dotifno pohotnlco dr, Morpurga gledo ouega zneska. Na torn bl sicer ne bilo riC, godi se Imjo verkrnt, da Intorosnntni aodrzavljani prisegnjo take krlvo prisege,
»K«r pa daja pomislili, je okoliScina, du prodsiuluik okroznega sodiSCa je dul aod-nijskenii) slufri umcti, naj bi nc ovadil te kriveprisege(Slisite! SliSitol), inselell. junijn 1895 pod St. 3000 Pen. je vlozil uradni sluga Katnik ovadbo zoper zidovskega odvet-nika dr. Morpurga radi krive prteege. Tako vedenje moza, ki je v prvi vrsti poklican, da vsruje postavo, mora napraviti prav Cuden viis?. Tudi to je nasledek one izredne pre-moci lamosnjih Zidovskih odvelnikov, ki je le tako po \c]» mogoca, da so je od strani merodajr - a1, sodnega dvora ujim nasproti na pro* ;rnmeren nacin popuscalo. More-biti ima v toir. svoj razlog, da so doticni gospodje c iv ?Lniki vecinoma irredentisticnega misljenja, Ur se smatra tam tudi kot posebno priporoci'o, kakor so zdi. {Prav dobro!)
,Rek!o se mi je tudi, da v Gorici opravlja iwki visji sodni uradnik ob uradnih urali denarng )-osle v korist nekega goriskega denarnega zavoda. (S1 i 5 i t e! S1 i § i t e!) Take reci naj bodo priporocene pozorno3ti visoke pravne uptave, da se pride po primernih ukazih te:nu v okom".
Voditelj pravosodnega ministerstva dr. vitez Krall je na to odgovoril: ,Zdaj pri-dem do Cestitega gospoda poslanta dr. Gessmann a. Omenil je neke neprilicnosti, kakor je rekel, ki baje obstojijo v Gorici. ReCi morani, da po mojem mnenju je ju-sticna uprava le zahvalr dol^na vsakemu cestitenm gospodu poslancu, ako naznanijo neprilicnosti, ki v resnici obstoje.
»To srnatram kot najdragocenejSo pri-dobitev parlamentarnega zivljenja, da morejo priti v tej visoki zbornici take reci v razgo-vor. Menim, da, ako se sprozijo s tega mesta, se take otnembe ne smejo prezreti. Ni mi do tega, da bi hotel gospodom poslancem svete dajati, le sploh mislim, da je jako ze-leti, da, predno kdo gcvori o takih nepri-licnostih, sku§a, kolikor je v njegovih moCeh, priti stvari do dna, ker iieprijetno je vsekako, ako se tukaj take morebitne neprilicnosti omenjajo, ker, ako se ne pokazejo istinite, ako niso resnicne, je na javno mnenje v dolodeni sraeri vendar Ze neugodno uplivano, in zapoznelo porocilo, da to ali ono se ni pokaza'io kot resnicno, ne naredi vec po-trebnega nlisa. Tako je n. pr, s tern, kar je Cestiti gospod poslanec rekel o sodnijskeni uradniku v Gorici, ki bi bil baje vrsil de-narne posle. 0 tem so doSia y avosodnemu ministerstvn porociia, stvar se je preiskovala, pa se ni pokazala resnicna. (Ojoj!! Uredn.)
BDrugaCe je s tem, kar je rekel, da se puscajo odvetniki v posvetovalno sobo porolnikov. To mi je povsem novo in dam o tern preiskovati, ali se tam res kaj takega godi.
„Gospod poslanec Gessmann je pa po njem kazano podpiranje zidovskih, kakor je rekel, odvelnikov v Gorici, pripisal irredent-skemu rnisljenju tamoSnjih sodnih uradni-kov. (Poslanec dr. Gessmann: Ne ir-redentskemu rnisljenju sodnih •aradnikov, marvec osebnemu ir-redentskemu prepriCanju, katero odvetniki v dejanju kaZejo!) Ako je medeiitsko misljenje odvelnikov sodiScu znano, ledaj gotovo ni lo zanj razlog, da bi jih podpjyalo; ako pa ne pozna njih ir-redentske te?.nje, se rou zopet ne more oci-tafi, zakaj se jim ne usta?lja radi misljenja, katerega ne pozna".
Dr. Gessmann je v obliki dejanskega popravka odgovoril §e to le: .Njegova Vz-visenost je menila, da se je pokazalo na podlagi uvedenih preiskav, da pri okroznem sodigCu v Gorici ni visjega sodnega uradnika, ki b? ob svojiu aradnih urah opravljal de-narne posle za neki tamosnji denami zavod. Temu nasproti moram dejanski popraviti, da v resnici je tak uradnik skoz leta take de-narne posle opravljal, oziroma priCenjal in pripravljal; da so mi bili dani o tem dokazi od vse Casti vrednih, absolutno zanesljivih oseb; in da doticni gospod je v svoji last nosti kot upravni svetnik ali odbomik go-riSke Banca cooperativa di credito ta posel opravljal. Znacilno je pa, da, cetudi nisem nnvcdel imena doticnega sodnega uradnika, si je vendar Njegova VzviSenost Stela v dolz-nost takoj popraviti, da bi bil sploh kaleri sodni uradnik v Gorici opravljal take posle".
S tem je bila razprava koncana.
DO PI SI.
Iz Kozane, 23. julija. — V .Primor-skem listn* od tl. julija t. 1. st, 20. v pri-logi je HPismo iz Brd", s kojim udriha dopisnik po briskih snpanslvih. Tozi naiu-reft, da je mladina vsa znorela in da to izvira od toga, ker nimamo noben* krajne policije, «ta so pivnice po vaseh ob nodeljah in pr.M-nikih c<>!(( noci odprte, da s«» iniudina pnsti dneve in noei rogoviliti in okoli poslopati, «la se nala tupnnstvu no zmenijo za rod po potoli, da olroci pocenja;o poljuhno, kakor odrusli. Dalje, du je m>ki gupnik re':trl pri nekern sliodu v Gorici, da misiiii ftipanstvota pomanjkuje nolranji poslovnik in da je hotel poleg tega reci, da manjka tudi prave ener-zije in dobre volje. Nadalje, da je naSe h'udstvo vse zbegano, ne ve kotmi zaupali, ker imamo vedni prepir med sabo v de?.eli i. t. d.
Njegovim jcrcmijadam odgovarjam: Da je naSa mladina vsa znorela, ker nimamo nobene krajnc policije, je naravnosl dobela laz. V staraSinslveni seji se je sklenilo, to je staraSinstvo prevzelo v svoje podrocje, da se prillranijo «.troSki, naj vsak pod^upan oziroma obc. "zastopnik strogo pazi za red in mir (za krajuo policijo) vsak v svoji kat. obcini in naj vsak sluCaj naznani, da se bodo prestopniki tako lahko kaznovali. Sicer pa lahko tudi vsak obcinar podaja take pritozbf*. ('. toroj vidi dopwnik take pre-stopko, zakaj jih raje no naznani zupanslvu nego da se joCe po Casnikih in obrekuje zupanstva? Ali nisctn kot zupan storil svoje dolznosti, celudi zupanujein le nekaj Cez leto, z vsakomtnimi razglasi zastran policijskega reda 'i
Ali jc rnar zupari kak tak nnznatijon sluCaj zaucmaril, da ga ni preiskal in kaz-noval? Kjer pa ni tofnikn, tain *d eodnikn! Ali se niso morda kaznovali ze vsakovrslni taki prestopniki krajnc policije iz ruzliCnih kat. obCin? Bili so kaznovani zarad kalcnja ponoCnega miru Cez policijsko uro, zarad neduvoljenega plesa in Se celo Solski otroci zarad nespodobnega obnaganja v cerkvi. Tako so bili kaznovani tudi cestni prestopki. Kako more dopisnik take neresnice trositi v svel?! Ako se SSupanu niCesa ne naznani, kako more on v tcm oziru strogo postopati, Ali je mar on policaj, da bo liodil po dnevi in po noCi okoli ter ljudi lovil in zapiral? fteslanosl! Mislim, da se mcni ne more oCitati,   da nimam cncrzije,  ne dobre volje!
Da je pri nas morda Ijudstvo zbegano in ne ve komu zaupali, ker imamo vedni prepir med sabo v de2eli, kakor trdi dopisnik, so krivi vecinoma taki 1 a z n j i v i proroki, kakor je na§ dopisnik ki ne iSCejo druzega nego prepir in obreko-vanje po Casnikih, da bi vzeli komu Cast, dobro ime in veljavo, in est o da bi do ma mirno in tiho delovali v korist obcinam in mladini.
Kar tiCe drustev, ima dopisnik ze neko-liko prav, a da vendar ni vse tako kakor trdi, je tudi gotovo. Da drustva, v kojih duhovnik ni ml, ne vspevajo. je res: da pa tudi brisko dru&tvo, kojemu je duhovnik predsednik, ne uspeva, je ludi res.
Kar se tiCe oCitanja zastran plcsa za Gradom, je 2e pristojna oblastnija reC resila tako, da so pritozniki ostali na cedilu. Tako se je godilo tudi vsem drugim pritoZnikom v teku mojega Zupanovanja, kajti oCitno je, da kar delujejo, delajo vecinoma iz strankar-skega sovraStva.                      Zupan
Ant. pi. Reya.
S Tolmniskega, 23. julija. — V tot rninskem Solskem okraju so priCele nekoje ljudske Sole s 15. t. m. Solske poCitnice. Mnogo ljudskih Sol v naSem okraju ima pa §e solo do 15. sept.; in ravno o ten poslednjih par besed.
Priznano je vssstransko zdravstveno in pedagogicno, da v hudi vroCini ne moreta uspegno delaii ni otrok ni uCitelj. Telo in duh sta od vroCino tako ubita, da ni mogoCe napredovati. PripoznavSi to resnico, doloCile so se drugod velike Solske poCitnice v vroCih mesecih — v j u 1 ij u in a vgust u. Uva?.e-vaje navedene zdravsfvcne in pedagogiCne razi^ge in KoSnjo v.gorah, kjer potrebujejo starisi svoje otroke pri delu in so vsled tega Sole najbolj prazne, delala sta pred leti ucit. zaslopnika Vrtovec in Krajnik in tudi dosegla, da so se uredile velike Solske poCitnice, kakor v drugih okrajih, mestih in deZelah, narnreC v najhujsih vroCih mesecih, ko je zarad dela najslabsi Solski obisk — in to rd 15. julija do 1. septembra za celi Solski okraj enako. Ko sta omenjena UCit. zastopnika morala za-pustiti okraj. Sol. svet, delal je g. okraj. Sol. nadzovnik na to, da so se Sol. poCitnice v okraii zopet narsdile po starem kopitu. Tako imamo sedaj v okraju razliCno Solsko leto in razlicne Solske poCitnice. In to vse zarad tega,- ker sc na Volarjih druge razmere kakor v Gabrijah, pri Sv. Luciji druge kot v Pod-melcu i. t. d.!l Poleg zdravja, pedagogike, slabega napredka pomislireo §e sledeCe:
1. Kjer zacne S'>"a s 1. novembrom, t. j. v nasih gorskih krajih z zhao, je za za-
Cetnike blizo isto, kakorT da bi zafiela s pom-ladjo. Mali zafietniki, §e slabo obleceni, v zimskem Casu jako neredno obiskujejo Solo, ftasprotno na v septembru in oktobru jako marljivo, t&*o da se pred zimo v teh dveh mesecih toiiko nauCijo, da v hudi zim?f ko ne morejo v Solo, lahko sami doma ponavljajo.
2.  UCitelj grfe in je premeseen na Solo razlicnih poCitnic. Ali se takemn uCitelja pro-tipostavno kratijo poCitnice, ali pa mora ona Sola trpeti na poduku, ali pa oboje.
Minolo leto sta bila premeSCena iriitelja gg. R. JelinCrC in V. ?u?a. Prvi it Cadrga na Reko-Polieo in dnigi iz Toltnina na Ponikve. V Cadrgu in Tolminu St ni fconCala Sola, rned tem ko je na Reki-PoJici in na Ponikvah ie pricela. (Neverjetno! In take odnasaje Irpe? Uredn.) Potemtakem ne bi imela omenjena dva iit-itelja niti enega dneva poCitnic. Pritozila sta se na okrajni Sol. svet, kateri jima je dovolil po I mesec poCitnic. S tem pa sta bila vsak po 2 fedna prikrajSana na potrebnih in posfavnih po-Citnicah in na omenjenih dveh Solah je l>il pa poduk po 1 mesec prikrajSan. Takih in enakih sluiajev je vsletl neprimernih in raz-liCnik poCitnic v naftetn okraju mnogo vsafco leto.
3.  rcitelji f?o vojaki in morajo kot faki fib pocitnicah k vojaSkim v;ijam. Za vnjafike ir» Solske oblastnije je lazje in preglfilnise, j»a tudi za ueiteljp-voiako jtrijctni^e, da j'rcdo k vajam skupno.
1. I/. nuSega okraja gre wf otrok iz ljudske Solo v tiorieo r»a vadnico. Taki otroci tie-l<* da nimajo nift poCitnic, nego morajo v G o r i c o predno t u d o v r s i j o Solsko leto. (No, za!6 pa lahko hodijo gf?. nCitftlji na Iov! V juliju in avgustu tega ne smejo 1 Ur.) 5. NapredujoCi uCitelji bi imeli lahko v svojo pnlrebno nndaljno iznbra2evanje ob skupnih pofitnicah kaka skupna zborovanja, bi skupno s prijatelji kam potovali i. t. d. S fakimi raz-lic.nirni pncitniramt je pa v naSem okraji kakor nala*C v«o zabranjeno.
Navel bi lahko Se veliko razlngov, ki govore proli takint niiS-maSpoCitnirain.A npatr je, da se ze prill, leto in to cnkrat za vselej uredijo poCitnice na zdravslveni, pedafrogicnj in na napredujoCi podlagi. V to svrho naj dotiCna Solska vodstva in krajni Solski svet potrebno ukrenejo, Ler svoje zelje za fasa izrazijo okraj. Sol. svetu.
Tudi n'afle uCiteljsko druslvn jo v I em srnisln f.o potrebno iik'reniln.
D o s t a v e k u r e d n i S t. v a. — S popolno gotovostjo lahko zatrdimo, da pri ure-jevanju teh „mift-maS poCitnic" niso veljali dejanski, marveC osebni oziri, osebne koristi in ugodnosti. Neki uCitelj na Krasu jc prod par leli poloval po liribih; kar slrmel jo na tamoSnji annrhlji pri Solslvu. Svoja opnznvanja je izborno in dovlipno pnpisal v nekern prcd'nvnnju pri /.bornvnnjii uCileljskega druStvn. Prav bi bilo, da bi priobcil svoj se-slavek: marsikdo bi ugledal v njem svojo sliko, kakor v zrcalu.
V Kobaridu imajo tudi Solo, kakor se poljubi nekirn gospodom. PoroCajo nam, da imajo otroci v vroCih mesecih popoldne prosto, a zat6 vso solo p rc d p o 1 d n e ; Sola priCenja — Cujte! — ze ob (J'/s "j'draj. Taka Sola nc more imeti uspeha — in res ira ni in a skoro nic! Otroci iz kobnriske Stlrlraz-rcduicc zaostajajo praviloma za vsnko eno-razrcdnico v okraju. Treba le pogledati zve/.ke za naloge pri takih otrocih, ki konCujejo Solsko dolznost! Tudi opazamo to pri otrocih, ki prihnjajo v Gorico. So slabSe uspehe opa-Zamo na tarnoSnji c. kr. priprarljalnici za uCiteljiSCa. Starisi poSiljajo tjekaj od daljnih krajev svoje otroke, da jih potem spravijo na nCiteljiSCc! Ali kako se varajo zadnja leta, kajti pri sprejemnem izpitti cepajo, kakor rnube v pozn? jeseni. Deklice, ki so tako propadale, morala je „Siogina" Sola pripravljati na izpit. Lani so padle kar vse deklice iz kobariske pripravlialnice, doCim so odlicno prestale izpit vse deklice iz „Slogine" Sole. — Menimo, da zadoSCa ta dokaz o odnoSajih pri Solstvu v Kobaridu!
DomaCe in razne novice.
Odlikovanje. — Z Dunaja porofajo: Nj. Vel. oesar podeiil je grofu Franu Co-r o n i n i j u red zelezne krone I. reda. Tem povodom so poslanci Burgstaller, Luzzato in Stalitz brzojavno Cestitali svojemu biv-Semu mnogoletnemu naCelniku kluba.
Solske Tostl.— Na inesto pokojne uCi-teljice gospe UrbahCiC je bila ii^enovana kot vadniCna uCiteljica neka g.Cna Savcrny, suplentinja na nemSki dekliski Soli v Trslu.— Ali raziunc shvenski, nam ni znano.
— Na goriskem uciteljiscu ,je razpisano mesto uCitelja za risanje. Prosnje do 20. av-gusta.
Vitez Rlualdlnt je bil i.l. in 24. julija na Trnovski pianoti. Uradni svet se je sukal okoli njega, razkazoval mu bogastva in lepote drZavnih gozdov — prebivalstvo je pa bilo povsem hladno. In to je naravno, tako naj mu pokaZejo povsod, da smo pri-morski Slovani v neizprosni opoziciji proti njegovi vladi, katero smalramo kot nesreCo za deielo in drzavo. ~ S tmovske planoto se 2e od nekdaj veliko Ijndij priseljuje v Gorico. Ljudslvo pa vidi, kako zadnja Case postopajo z mestnimi Slovenci Rinaldinijevi Benjamincki VeniUi, Maroni it; vsi taki zmerr.1, neSovinistiCni putrijotje. Naravno, da Rinaldini ne more imeti le najmanjSe simpu tije slov. naroda.
Nasa dr^avna poslanea dr. Gregorcic in Alfred grof Coronini sta se pobrinila tudi za naSe cestne zadeve, predno sta zapustila Dunaj. — NamestniStvo v Trstu jc dobMo ukaz, da popravi Se v letosnjem letu na Predelu vse Skode, ki jih je naredila povo-denj leta 1891., ter mu je obeCanr. izred-na podpora, ako bi ne zadostoval znesek, ki je v to namenjen in ki znaSa blizu 55.000 gld. Na namestnistvu in njegovih uradnikib je torej, da  se  testa od bolske Kiu2e  do
Predela vendar enkrat popravi. — Ob enem je bilo nameslnistvu naroCeno, naj priredi naCrte za to, da se odpravijo klanci na dr-iavni ccsti med Kobaridom in Srpenico. — PriCakovati je. da se to zgodi in da se bo popravljanje koroSke ceste, tudi pri Rodezu, bolj bH.ro vrSiio nego do zd;ij. Dosedanji naceln'ik stavbicskega oddelka v Trstu vitez Hohenstern je §el v zasluz^ni pokoj; a na njegovo tkiesto je imenovan kot visji stavbeni svetnik mladi in Cili n»c2 Anton Porenta, ki je bit slednja leta pri minislcrslvu na Dunaju in ki pozna naie kraje in je vnet za to, da se vendar enkrat kaj sior?. — Most pri Rodezu, bratn'Ska cesta, zapotoSki kolovoz in druga manjSa dela pridejo ludi na vrsto. — Za cesto ob levem bregu SoCe od Kanala do Sv. Lucije ter iz SoCe v Trenlo dii rlada za prro 50.000, za drugo 15.tHX) gld., ako dovoli dezela 15.000, oziroma 5.(X»0 gld. — Na enafc nafiin bo vlada podpirala cesto ob levem brc-gu SoCe od Sv. Lucije sfcozi Totniin do Kobarida, ko bo napravljen polrebni naCrt. — Cesta po BaSki dolini se bo nad.iljevula, ona ol: Idrijci pa popravljala, f)a se bo to bitreje in uspeSneje godilo, premeni so stavbena ekspozittira v Tolminu v s t a v b e n i o «i d e 1 e k. ki bo odvisen od okrajnfp»a glavarstva in njemu podlozen. Oil o. kr, okrajn«'ga glav.»r.;tva v ToSminu bo ndvisno, da se bodo onda^iija dela na dr-zivnih «edah bitreje, toCneje in natuuCneje vr.'ila nego ^° zdaj. — Drzavnim i poslau-fi'-ma smo pa hvaU-z/ii, da so vseh nasih po-ti'fb spominjat.i ob vsaki priliki, (Tu ne jasno vidi, kak6 imata uasa pnslanfa v'fdtio pred o<-mi vsestranske koristi na^cga ijud.slva. In s ko-liko femdjiiosfjo zaffovarjaUi korwli svojili volilcev!! - No vet'krat se ]>rip*:ti, da si* bote neki ljudje kttiti s pupoviru perjeru in si — last** zafi!ir.«'t katerr- sta si pridobila edino le nasn poslancrt. Nai sc Has nc pri-vili. da homo Mzlocwje govurili).
I»r. Karol TrlHer pri.-k- jutri v Gorico in odpotujc t.ii svoje novo domovanjc v Toimiii. Neke Oo.snikai'.skc reptiiije so sc ze spravile nanj z Juzjo in obrckovanjem. tlosp. doktorja naj kaj takega nc zali kajti zanj so taki glasovi najbnljSe priporofdlo. Vsi rodo-ijubi rnozji'* j,m z vcscljem pozdravljajo na goriSkib tleli. Dobro doScl!
IK^cliiozborsle volitve. Siuzheni list razpisuje nove volitvc za dcHrii zbr.r t?oriSfco-gradiSt-atiski. Volitvc sc bodo vrsilc: 1. Voli-tcv poslancrv kiucfskih obcin due !(l. septembra f. i. in sirer: za volilui in polilinki okraj Goriskn okolica, Kami in A/dovSCina v Gorici; za voh'ui in poliliski «r>kraj Gradiska, Kormin, TrziC in Crrvinjan v Gradiski; za volilni irt p<»litiski okraj Tolmin, Ijovi»c ir. Cerkrio v Tolminu; z.i volilni ia poliliski okraj   HczaiM   in   Knmwi   v St^ar»'.          2.
volitcv poshiiiccv iiicst, trgov in irulii:;!i'ij:ilnih krajev ler goriskc Irgovinskc zbornice due 19. ycpti'iiilir.! t. I. in <;ic(>r: za volilni okraj Korminr in Gradisku v Konninu; za volilni okraj Ccrvinjan, Trzif in Graded v Ccrvi-njanu.' za volilni okraj Tolmin, Dovi-r, Kobarid, Kanal in AjdovSCina v Tolmiiiu; za gorisko Irgovinsko zbornico v (iorici. — 'A. Volitev poslancev velcposcstva, in f.o: dm-23. septembra v (iorici za volilni okraj, sestojeC iz politi.ikega okraja Gradiska-Cirvi-njan-TrziC-Koruiin, izvzcmSi krajnc obciue Devin, Doberdob, Biljc, Dolenje, Kozbana in Medana: dne 25, septembra v Gorici za volilni okraj, sestojeC iz mesta Goriec ler politiskih okrajev: GoriSka okolica-Kanal-AjdovSCina, Tolmin - Bovoc - < Icrkno, Srzana-Koinen ler gori ouicujenih krajnih obcin Devin, Doberdob, Bilje, Dolenje, Kozbana in Medana. — Na prvcm tueslu smo objavili poziv „SIo^efc do poverjenikov in rodoljubov v obce. Vsakdo naj stori svojo dol/nosl! Treba nam bo najvecje slozisosti! Zato po-zor! Narodno vodslvo stori svojo dolztiost! PremiSlji/jmo, deiajmo, swtujmo vsak po svoji mod • -¦¦ in Cakrjino. Nikakt: zaveze ali obljubc na nobr-no slniii! i.ofr in narod!
Krlvlfiift razdelttev po.4laiu<ev. -Mcslo (JonVa voli dva dc^elna poslanea,dasi ima komaj -21.WM) prebivalpcv: ker voli tudi trgovirisica in obrlitijska zbornica d va p(;-slanra. v kateri imajo pa izkljucno oblasl tipli volilci, ki vole tudi kot mesini volilci — ledaj zastopajo Gorico nift manj nego t poslanci ! — Takozvana fcrlanska ,mesta* imajo tudi dva poslanea, in sicer Ccrvinjan. Grado in Trzif- jednega, Kormin in GradisCe tudi jednega. To je krivica na ocitno skodo Slovenccv. Tako so nasi nasprotniki ])otisnili dezelni trefjiui It mandatov v roke, dotitn ostali dve tretjini jih imate le 10. Poleg vszjia tega se drznejo ti Ijudje Se jezikati o "uekaki kriviCnoslj voliluega reda! Falica!
Odpoved grof* France i'oronlnija je dala vsemu Casnikarskeim in politiskenm svetu povoda k mnogira razpravam. Visoko odlikovanje od st;-ani picsv. cesarja ka?.e, da ufdva popohtoma zaup.mje na najvi^jem uiestu. Govori se celo, d a in u j c o d m e-n j e n o z e 16 odlicno, Cene n a j o d-l i C n i S e mesto n a dvoru.
Svojo politisko pot je skoro gotovo dokonCal, kajti Halijani se ga hoCejo iznebiti. Celo »("orriere" je izjavil, da Labi sicer lju-bijo Coroninija, ali sprejemajo njegovo odpoved. Lahonski Iisti drugih dezel ga pa na-padajo tako grdo, da nioramo celo kot polit. nasprotniki Coroninija obzalovati take neCu-vene lpade. Jasno je torej, da ga Lahi ne bodo L volili, Slovenci pa tudi ne, njego-venm p«.:iiikovanju je torej konec. Skoro gotovo ne bo izvoljen niti v de2elni zbor. ako ne pr^ti naSim rdeCkarjem kak migljaj iz ¦ d e i e — pardon! — iz rmene hiSe v Crstu!
Mi Slovenci imamo najmanj uzroka, obialovati njegov padec. On je bil najvecji zaSCitnik naSih nasprotnikov: na najvisjem mestn jih je prikrival s plasftem Ijsibezni in kazal jih v taki luti, kakorSni niso. Njegova tiha beseda je izdala vselej vec nego vsa javna ropotanja IaSkih poslancev. „P iccolo* mu je oCital, da ni odprl ust proti slc-enskim napisom v Istri — a v resnici jih je zaprtCil on, dasi javno ni nikdar nastopil.
Sicer je prijatelj naSega naroda; nace. loma je za popolno narodtio enakopravriost in je v drZavnem zboru ce!6 govoril Za srednje Sole v deZelnih jezikih. Kot deZelm glavar je pa potiskal slovenScino v zadnji kotiCek! Ni iinel toiiko srCnosti. da bi tih), dejanski kazal svoja naCela.
Smelo smemo trditi, da grot" F. C. je zrtev Rinaldinijeve vlade, pod katero so za-Celi neCuveno predrzno dvigati glave skrajni lahonski in irredentovski zivlji, katere pa „tr-zaSka babura* slika kot dobre, zmerne, ne-SovinistiCne Iojalne drzavljane! Tem ljudeni je Coronini na poti, ker on je poSten Av-strijec, kar oni ne marajo biti. Zato stran ?. njim! Dosegli so ! Ali kesali se bodo bridko, a baS tega se smemo vcseliti mi!
,E'linost" je pisala veCkrat o tem od-slopu povsem v naSem duhu. V sobotni ste. vilki je rekla:
Odpoved grofa Franca Coroninija drzav-nozborskemu mandatu je seveda predmetom razmotrivanj naSega novinstva. Zidovsko-liberalne novine postavile so se — kakor drngaCc ni bilo priCakovali — na slalisi'c italijauskih radikalc.ev, trdi?, da je grof Coronini padd, ker jc bil prevee obziren do Slovenccv. S temi Iisti se noCcrno prepirati — kdo bi neki mlatil prazno slamo. Ali nikakor nc smemo molCati o naCinu, kakui-ti;di »Triester Zcitung* uporablja ludi lo prilikn, da proslavlja ,zmcrnost* izvestnili moz v italijarnki strauki. Nic niutamo pn>i,: leniu, ako .Tricstcr Zcitung" oznaCujc grofa Coroninija kol popolnega kavalirja, cloveko-Ijuba in zmcnic;/a moza, ali to ni res m proti temu moraiuo prolcstovati •/. vuo o.Hnf-nostjo, da ^Triepleiu'a" hofe po vscj sili uverili svet, da so sc vsi oni mozje, ki so sc zbirali okolo grof.i Coroninija v njcgovcm kluitu, postal Hi v rilu^bo njegovi; ai>trijsko-patrijoriske in spfavljivc politikc. Nc, lo tii res, ampak narobc jc res: nui isti mozje *u hotcli uprcci grofa Coroninija v jarm svoje ucstrpiii? politikc! Ako bi bilo res tako. kakor nam hoi:c dati razJimeti .Tricstcrii'ii", poll u, pa res nc lidimo vzroka,zakaj bi bil mural odstopiti Coronini. Ako so ga r»"? podirali ilalijanska gospoda v njega spravljivih name nib, potem pa nc pojmitno, zakaj tozi grot Coronini, da ui tuogcl zadovoljiti skoro nikogar. Ne nc, Ijuba ^Tricstcrica", vsi tish .spravljivi in ztuerni mozje*, kojim pojc:. slavo ob vsaki priliki, so le tvojc lastnc Po-teuikinove vasi, v resnici pa jih nikjer ui. In ravno to jc morda vzrok odpovcdi grofa Co roninija, kvv ho jc uvcril, da takih zarc. ztiK-rui!i in spravljivih moz ni priCakovati h scdatijc gcncr.'K ijc italijauskih polilikov. I plc-meniti grof udujal sc jc isiiin iluzijaiii, kojih sc fie veduo in trdovratno drze gospoda okolo .Tricstcricc'', u dancs jc uvcrjen, da jc ra-Cunal slado. Mi pa nc zclimo drugega, m<go da bi ludi dnigi krogi skoro prisli do islcga spozti.'itija. — Takii ..Kdiiiost". Mi soglaSamo do zadnjc pike. Nasi trzuska ncstra izbotuo toltiia^i naAc tiazorc!
KJe Je (»orlca? -- Irrcdcntovci radi klcpetajo o italijauski zcuiiji, kedar go von': o Gorit-i. Kako utrocja laz jc tako govorjenje. osvoduci sc vs'ak Lah s-uii, ko no more oared it i niti stopnjc iz Gorico, da lie zai'uti cisto slovcnskih fal pod iiugami \n bvezege slovcuskcga zraka okoli scbe. Su za zcjo l.i ufiuJi, da ni vodc s slovcnskc zcmljc; uprav zdaj sc pogajajo s slovcnskiin dr2avnitit poslancem gfofom Alfrcdom Coronini-jein, da jim d;i Sc uckoliko naSe stovenske vode. Torej vse sloveusko!
Ali celo sestavljaCi sedanjega volilnega reda so jo povsem izroCili — Slovencem. Kvo.
Vcjcposcstniki volijn v dveh skupiiiah po tri poslanec; jednemu pravimo laSko, dru-gernu sloveusko veleposestvo.
Prvo obscga gradiseanski okraj. izvzcmSi si ovenskc zupanije Devin, Doberdob, liiljana, Medana. Dolenje, Kozbana.--Drugo pa obscgii vse tri slovcn^ke okrajc, gori omenjene slov. zupunije gracisftanski'ga okraja in — gorisko miisto. VidiS, !jubi bratcc .CorricrC, v kakej druzbi jc Gorica ! Nav-sredisr-c jc, vidis bratcc, pa iiaj ti jc to Ijuho ali nc !
PmlHska >clcznlt'a in ;:agotovlj«na; a reci nioramo. d.i ima dandan«'S veliko vcC upanja iicjjii |»tc<i 5 ali 10 leli, in da jc celo vcrjetno, da sc bo gradila. Obfinc po soskt dolini so »'**? mogoCe storile, da bi dobiK? ::«.'lcznisko zvezo tcz Prcdel. Pa tudi nasi posl.uiri so vrSili in vrSijo v tem oziri svojo .loliaosl. No zmetieC se za gorisko in ^r/.asko irredculo, ki note z^eze z Dunajem. diiovuti so in delujejo na to, da bi sc iz-polnila tu srCna zelja naSih gorskib prebi-valcev, ki bi bila ob eneiu tudi goriskemu iiiostu v najveejo korist. Vazuost. in potreba predclslic zcleznicc sc sploh priznava in c.pati jc, da skupnemu prizadevanju naSih obCin in tiasih drZavnih poslancev, kakor tudi poslancev drugih dezel, se posreCi, da dobimo zeieznieo, za katero se borimo in trudimo ze tri dcsctlctja. Zato no posluSati onih. ki bi radi scjali mej narodotu ncza-upnost do dt/..ivnih poslancev, Cos, da sc ne potegujejo Zii to zeieznieo. Niti drfcavni uradnik, katcremis so zandarji in drzavno bla-gajnice na razpolago, ne more yscga vrSiti ; toiiko manj poslanec, ki ima ediuc orozje in sredstvo — svoj glas.
*2. kr. prcziranje. To je ?.e ne-odpustljivo, kako vse c. kr. oblastnije rade prczirajo Slovence! V .Corrieru" od 27. jul. smo Citali razglas St. 425. tukaj Snjega c. kr. gozdnega ravnateljslva, ki ponuja veCje mnozine lesa. Lesni trgovci so vecinoma Slovenci, vendar gozdna uprava ne Cuti po-trebe, razglasati svoje reci tudi v sloven-skem jeziku! —
V ^Corrieru * od torka smo CitaK VA neki razglas c. in kr. inteiulancc *»• v0Ja< Tudi ta' oblast razglaSa torej le Lahom svoje ponudbe, za dvetrc|ju«ko Stevilo v de2eli se pa ne briga. — Cudno, da ne poSiljajo svojih razglasov tudi videmski .Patria del Friuli" !
Taki sot — *Eco del Litorale* se je jezila, ker smo odsvelovali svojim ro-jakoin udelezbo pri javni tomboli tukajSnjega
Skega podpornega drustva. Pazljivim cita-Ijem naSega lista je gotovo znano,  kaj je
isala ,Eco'.- No ?.daj se je spravil na jo tudi neki dopisnik irredentovske ,P a t r i e el Friuli", ki odlocno zavraca, da bi udje iskega podpornega drustva nc bili popolni tafijani. Le dr. Frapp orli-ju ocita, a je Clan .svetega Mohora*, in deznikar errario, da je Siovencetn prijazen — a Se rl dva izbacnejo pri prihodnjem obcnem zhoru ?. odbora. — Radovedni smo, kaj poreko emu ftlanku razni gospodje, ki niso Ilalijani, i so ilani drustva in celo odbora. Ako bo jotreba, jib 1)cr»° imenovali.
Kako je hltro! — Kdo? NaSe re-torstvo! — In kdaj ? Kedar treba zgrabiti iakega Slovenca za vrat. Evo dokaz!
"Redar je zalozil Slovenca J. Ilrovalini, i,i je v lorek teden po nofti slovenski pre-peval v kolodvorski restavraeiii. V istern 'nsu so gotovo Lutilt po raznih Spelunkab n;,6i JaSki kulturonosci, a ovadbe ni bilo no-bone. Toda Hrovatin je dokazal s prieami, da ga ni'' v restavraciji ni bilo; redarslvo fa. je spveda oproslilo. .Jedna prifta — g. J. Vt-IiiSCik — je pa izjatila v svoji nedolz-no*ti. da je ona bila v neki druzbi v isti restavraciji in ona je poskuSala peti, kajti nikji-r ne stoji zapisauo, da so U>ga ne Pine. Nil lo je bi! kuzr>ov>m g. V. na 2 gld. r.]-,1.!.-! DoM je '/a prieo, a ivdarstvo ga je liiir ka/nnvalo /a dejanjp, ki ni in nc ship hiti kazMjivo! Tako se godi .SIovem-pM v florin!
2hiriozdri»viitkor iilmaiuo! ohte i iifinio la ri'doHlatek I Z do pa po^iljaju i„i -lovoii^ko zomljo zagrizeno i(a.-prolnike. ki Hi'-niji), da smo tndi >!ovewi zivina po rneplu dr. Maronija. C.a» bi bil, da bi so «:i>i mladenifi poprijiSi leb uaiikov — Mi-ninl»T»lvo je razpisalo za prilmdnje leto 10 podpor po 300 gld. za mladeniiP, ki lio'i'-iti v ziviimzdr.ivui ki It-fa) na Punaj. To in liil za marsiko#i dober k»s krnlia, ki om.iiip sloumskim sinovom!
'Zopt't htrasl ,i-u>ka" /.astuva oaso ir-fdenlo*. ii'lu onkraj friio-rmpuih kolov :-p In-rt'jo pred njo! Pripovpdtijpjo namipe kvo-i;»>j wriiim ovtipam, dii so na A:*«*viri ii/o-Viiii llalijani oi!kri\ati so • .ruski* zastavi. Mraitio!
Kaj je bilo't Na ajspvski pies je priko-r-ikalo i:!0 mladoiiiiev iz sempaske zupanije; ua l"Ai\ je pDiiosno tiosil niladcnie H. slo-vctisko Irobojnico, inladt-nif-i pa m> pr<-pi'vajp knrakali za njo.
Na Ajipviei sla /at'ela r«'darja di'l.ili trobojnini m'»iii)*'slnp oviro, kur je inladfriir'j zclo razdrazilo; ie ln-zni liladiiokmiifeli ne-knltrih HpliviiiAili ntlad«>nifev sp je zabvalili, tl.i hc ni pripclili) kajlutilrg.i. Hpdarja nam-i«'p najpi'ij nista pnstila, (la ndadeiiit'. prp-: lopijo liu-ji- golUkP ola'iilP H ll'oliojni' (<• tNain jp iiPiimlilv.i t.iko nctuiip-liio ravnaiijp icil.irjpv ! S Hlovi.'iihkn Irobojn'm* grpnioluliku pxviiod, kiikor s ei^arsko za-tavo, a uikdo ne sanp tpga br.uiiti '. Kdnr lo tMa, n»*i za-kon, fcdi jedeti eel naroil; lakcg.i Ire'.M po-filaviti na zalozno ktop !) No poznpje so uila-dei-u'-i do;!i in ntlnrja .sli dovolil.i, d.i rola-(IcniVi sinpjo pp! miitiit r.iz<?bpniti Irobojniro. Mladpidri so poslali nygajivi in so po p< till niiimtali na drugein koncn hiftp zoppt raz»'bp-sili za»tavo. (Ali jp tako postopanjp redaiji'v doslojnn njiliovo slnihe V Ako up uniejo ^o-jejM posla boljo, ncgo ila po nppotrebiii-m drazijo tnlado kri Ii(> inla«leniCev, poteni naj dslam-jo raj*; donia, ker tako ne detajo reila, pa ft pa tiered, ki inia navadno fie druge po.«!edice. In za vso posledicp tega dnu de-lamo odgovorno nesposobnosf. brezlaktnosL rt'darjev I) — Ko so se rnlader.ici vracali z zastavo domov, sivftati bo kake Jtiri znane I .-die. Tom so iekii: Co poznajo to zasiatoi' Oni so rekli, da jo poznajo. da jt» lo siov. za.-tava. Na to riiladenifti: ,Tedaj ndkrite s«> .'i:" Labi set se odkrili in — mirna Uo.sua. Ta komii>ni prizor vinjene niiadint- pat ne za-'.uzi ka/.ni, paft pa bivztaktnost r«"larji-v, ki so razgr.-H to miado krv. d.i jp vskipela (i,  i|t>\o!jfne i/ipjp.
Sloven^kti propoved v iN>ilturitu. -— Iz I'cilbmia nam pi««»o: .Ta jf zaMavisp-<'.• Ijo in .,icer »b [V, popold.: prupoved jp inii'I sam dr. IJaubwU: po^lii^aleev je bilo v dolnvm Mevilu; drtal se ni na dolgo, ampak vsi' ii po v kratkein poved.il. da t-o biii vsi na\,-.(^i zadovoljni. — Sli.ialt je bib, da so nt-ki /..:r»iizfnt'i rekli, da napravijo ^rult^t (kdol- ;\;abiti ftstib par, kateri naj bi raje nekaj lo'.; pa/ili ua svoje doniafte delor). Iz dobrega vira pa ve:oo. da naj prirfe&tiijeju Volikor hof-ejo, jini ne bo u->lreZ«;not ker g. »!r. Uaubeia bote za zilaj tako. in da nikdo nm i:ima ukazovati. ker jo Labom ze zadosli ttstr^zuno v cprkvi, .n da hoCc tudi blovenc-m iisire^t. (Na tej dobri voli dvo-nniiiot rj.,i se je prilisku! Tred.) Tropoved bode za zdaj vsako drugo nedeSjo. — Uro za to je ooluci', on sam, to je za popoldaii, ker razun drtr/ii, •«, dosti sliisahnikov in slu-zaanic, kateri sv /julraj ne morejo ndeleziti propovedi. ker so u, jfl taiU v si„?.i)a|,. _ \sakcmu svojp.       ToUko za danes".
ICerajSriji .I'run. List* pravi, da je bilo ¦l\akrat veo. posiusalcev nogo pri laikib pro-puvudih, dasi fclov. propov^i m naznanil v cprkvi, iimrvL-C je pnslal moinarja povedat v tukatere hiSe. Cizden nafin naznanjevanja! V Podcori vptidarie dobe sotsko po-slopje po zelji vetine ljudstva na krii-iSCii v dolnjfni delu vast. Tako je sklenil 'ucerai pomuozeni okrajni Solski svel po pre«:e] rezki borbt. — Nadcjamo se. da bo odslej zopet m?r v Podgort iu da se vsi tamosnji rojiiki zdruzijo na slozno narodno delo.
Italo Vf e n «t i se imenuje nadepolni sinko naSega .zmernega, modrega, patnet-n*?ga. tie^ovintstifnega* ?.upana (druge nnsiove m v .iriaski baW.) Ta Italo se ni nik-dar Solat v Avstrijt, o kateri ve torej le loako, da dobro redi ofceta in njega. V laskih golah je pa sli§al vsak dan o la§ki oomovini, o laftkem kralju itd. — morebiti celo o tern, da nekatere laSke deiele §e vedno zdihujejo pod avstrijskim jarniom. Ako ne v Solab, videl je pa povsod drugodt take
zemljevide, ki imajo 6ne deZele 2e priklop-ljene Ilaliji; med temi je seveda tndi Gori-§ka — njegov rojstni kraj.
Zdaj jc napravil v — P a d o v i zre-lostni izpit, in laSki lisli naznanjajo ta izredni dogodek v polni sapi in Castitajo svojemu — 11 a 1 u (Kako krasno ime! Kako pomenljivo! Kakor nalaSC za zupana avstrijske Gorice!) Kak duh vlada ze v Avstriji med vroco laSko mladezjo, je znano, saj jib morajo leto za letom celo zapirali radi veleizdajskih cinov. Koliko h'jje je lo v Italiji! Kar tain poiie-njajo ti mlekozobci proti Avstriji, je narav-nost skandalozno, da more vse lo mirno tr-peti naga .zaveznica*. Kdo more refi, da taki uplivi niso 5e niC objeli mladega — Itala ?! In ta ntegne priti kdaj v Gorico! — No, kar se tice nas Slovencev, nm ze po-svetimo, da bo vedel, Cegava je ta zomlja; drugi naj pa skrbe sami za-se! NiC nam ne bo mar, ce .trzaska tetka" tudi njega pro-glasi, da je .zmeren, pameten, neSovinisticen". Oast koinur fast. — V zadnji Stev. s.mo opisali neki dogodek s sino/n znanega vipavskfiga veleposestnika in zupana. Stvarno nimaino nieesa poprriviti. Tudi ulis, kateri jo dobila siianka, je bil povsem tak, kakorien smo opisali. — Ali kakor nam zatrjnjojo povsem verodoslnjne prife, lakrat sluzbujoci uradnik g. A. F. ni nikak nasprotnik na-fioinii i/arodu, kac,je dokaza^ves <'as svojpga slnMiovanja, Z a t p g a d n so bili u I i ai, kalcre je dobila slranka, n e o p r a v i is e n i in 1p posledica obft- nouar.ivnili razmer, ki drugafe gospoduji'io na U>j poftli, od kar jo vodi .sodaujib inuloskiiinik. On bi ze Sol v pokoj, ali pr'tfaknjp i« krizoa .za zasliige". Za kiikp'r Za one, da je sbvi'iisko prebi-vaKlvo z vednini preziranjem <b) skrajnoati razdrazil, On jiopp nif vedeli o Ipoi, da Je v po.MiiPin okraju \oliko vpp Slovcnecv nogo Lalim, marvpp dela vs«> lako, kakor <la so tu sami I.ahi. Nekoaj so iinoli tudi slovonske prpjpiniK' in polrdiiiip listc; ali fci»i- jp zaro-potal iil'ub-.ki .('ori'ieie*, knloii'ga bvnla go-spodu zclo doliro do, jib jp skril, iu meiitla mu jib colo kiipp p'psiip v prnhii.
Ako smo imcli Slovcnci kr.ko pritozbo, znal jp vspIpj lako lopo jiokrili, da so nikdar ni uift popravilo. Ali razdrazeiuisl jp dofpola do vi'buiiPii iu ftas jp, dii sp rjiznipn- jiri goriski poSli koronilo prpmeiip!
Dru^tvene vesti.
— Iz (Jo rice: — Kakor sum ze po-roi\di, dovnlilo je r. kr. okroziio roilisfo v Horici upis pravi! .vinarskega in sadjiu'skega dnisiva za Jlnto .« scdpzpin v Goiici, upisiitio driiMvo z ontpjpno ".avpzo* v upisuik za pridohitua in ivirpodiirslvena driislu,
llii\iiiilp|j«tvn, ki jp bilo izvoljeiio pri ihtaiia\lj;ijorpiii /.bout v liiljiini ilno i!S. maja t. I. za spsliivo iu upis pr.ivil, dovisilo jp s Ipiii svoj posi'l in nalogo; Iroba bo, da s< izvolp scilaj I'i'ilui, oziroma delujori orgaui driislv-'i, ki -so ravnalpljslvn in nail-zor.dvo.
Pipdno so pa pride do pravilne sc-stiivc ilolnjofib oigiiiiov dniftlvii, mor.t.io se bii-ki rodoljubi in posesliiiki, ki so utii'li up Ip za juipredek iimpak ludi zu blagoslanjp Hid, ogliisili sp za iistop pri zaoasiit'in o«U born vinurskega in sadjiirskcga druMva v <?orii:i bodisi pri ravnate'iii bodisi pri jod-nein ali drugpin odboinikii.
Vsak drustvenik njtlaca vsaj jeden opravilni delez po 10 gld.; kedor zeli pa po vte zadruznib ali ojiravilnib deleiiev, mora prijavili vodslvn, kalcro o lorn sklopa; novo, bodcCc ravnatcijstvo z nadzor.slv-'«m pa Se posebcj doloti iistopnino diuM\0!.ikov. Ste-viio dtustvpiiikov jo sicer neomejeno, in v druitvo se sprojemajo ])osaniezne in tudi skupne o»ebo. Kdor zi'Ii ustopili, mora se zato - - kakor recono — oglasiti pri vodslvn ¦» r;iv«i:doljslvii, kntpro dovoljnjp ustop ali ga pa (Hlrpku, ne da bi mu Irebalo po-vedati uzrok. Spn-jelje drustvonika dobl sole tedaj pravno mot, ko je podpisal prislopnioo ali druMveiia pra\ila.
Z ozirom na lo, da ima dru*lvo namen:
|            «/) posposcvati vinarstvo in   kletarslvo,
vin^ko kupCi,,o domatib vin, prodajo grozdja. svezpga ler subpga ?adja in v obte kuip-tijslvo i;Kospodarstvo) zadru/.tiikov.
b) zjgo\arjati koristi briskoga vinarstvo, sailjarstva iu kmelijstva v oboe; podpirati poijodt-Islvo in ?. iijim zdruiene obrlnijo, da se tnlaiip bolj dovrseno opruvljajo; razSirjati mej ijiidstvom pr>duk o naproilku poljedelslva ?plob.V t:i namen ima praviuo, staviti pri mero-dajnih krogib nasvete, predlogc, seslavljati pritoibe in spomenicc;
i") nakupovali in razprodajati vino in grozi^e. svc-Ze in suho sadje, napravljali piv-nice, skladiSCa v Brdib in izvun lird, zlasli podpirati svoje tlane v vseb strokah pravega go?podarstva, -• moraino briske rojuke po-zivljati. da se okleuejo tega prepotrebnega in prekoristnega drustva.
Dolgo, dolgo smo ze poyreSali lakega drustva. katevo i-dino more povzdignili bla-aostanie v nasih brdib; sedaj, ko je usla-novljeno, treba, da se ga oklenejo vsi Urici, premozni in manj premoZni. Poniagaj mo si s a m i, in Bog nam bo  p o hi a g a 1!
—   Kolesarsko drustvo ,Go-rica* je koneCno vendarle dcvoljeuo; na-lnesinistvo je potrdilo pravila. - Zdaj zacne Se le drustvo delovati. Vsak slovenski ko-Iesar bodi njegov lid. Tudi kolssarjem na dezeli svelujemo, da pristopijo, ker imeli bodo s tern raznih ugodnostij. V Tolminu, Cerknem, Bolcu in drugod je 2e lepo stevilo koiesarjev, ki naj vsi do zadnjega pristopijo. Ustanovni obeni zbor kolesarskega drustva #Gorica* bo v nedeljo 4. t. ni. ob 4. uri pop. v Sokolovi dvorani z navadnim dnevnim re-dom.
—  Dne 11. avgusia priredijo vele-rani iz Crnic in Dornberga svoj tretji i z 1 e I z godbo v Rihemberg. Odhod iz Dornberga ob t'/s.im popoludne. V Rihembergu bo svirala drustvena godba in vrsila se bo prosta zabava na vrtu g. Franceta Pavlica.
K temu izletu vabi uljudno vse vete--rane in njih prijale}je               Nafielnistvo.    -
—  Ufiiteljsko drustvo za tol-: in in ski okraj bode imelo letognji obeni zbor dne 8. avgusta t. 1. v Kobarida v Sol-skem poslopju s sledecim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. PoroCilo tajni-kovo. 3. Porocilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5 Posamezni nasveti.
Zacelek ob 9. uri zjutraj.       Gdbor.
—   Tr2. posojilnica in hranil-n i c a, registrovana zadmga z omejenim poro-stvom. V 1, semeslru leta 1893. je bilo pro-riieta: dobodkov gld. 24.780*81, stroskov gld. 24.759-14, skupaj gld. 49.545-95. V I. seme-stru leta 1894. je bilo prometa: dohodki gld. 58.5C3-15, strc§kov gld. 56.889-8G, skupaj gld. 115.44G-01, V 1. semestru leta 1895. je bilo prometa: dobodkov gld. 82.744-50, stroskov gld. 82.041-17. Skupaj gld. 164.785.73. Iz leb slevilk je razvidno, kako vrlo naprcdujc ta denarni zavod.
Ostala Slovenya.
Trst. - V sobolo popoludne (s postnim vlakom) sla dovedla v Trst dva policijska ngenta Gina Dompierijn in dr. Henata'Sa-vorsicba tor ju izrocila znporom dozelnogii sodista, To sla nnmret. ona dva mladita, koja so zaprli v (Jrudrti ro.di spomenieo ta-inosnjcga ilalijanskega akademiskega drustva.
— Dne ill, m. ni, se je vrsil prvi oheni zlior .KmotiJHko in vrlnarsko druzbc za Trsl. iu okolico", katorega so je udolozilo (ili tlanov, Druabu, katera 'flteje sedaj 182 tlanov, jo priredila tekoni svojpga prvpga lota stiri shodo, ki so bili dobro obiskani. Obraftalu je svojo pozoniosl v prvi vrsli ua vinoi-pjo tor slorila vinorpjcom niarsikiij dobipga v |pj kralki dnbi. Doliodknv jp imela iil.rs gld., stroskov pa 128 gld. 72 kr., lorpj prpbilka S6 gld. 28 kr. Oboni zbor je spipjol pioiiairjena pravila in izvolil ilo-slejsiiji odbor s prodsednikom g. Ivan Go-riiipom.
^olhtvo v Intrl In na Prlinorskem, V spji ])Osliiusko zbnrnioe dm- 11. jnlija (, I, govoril je post. Spin t i p o niirodiioin sol-stvu v Islri in v Trslu. Dokazoval jp, kako polrpliiio jp, da vlada obrnp veto pozornosl narodnomu ftolslvti po toll nasib juzuili pn-kt'ajma!i, tako, da bodo mogli vsi olrori, ob" ve/iiiii za obiskovanjp ftolc, tudi res obisko-vali Solo in m» izoimizev.'ili v svojpni lun-l p r i n e m j e z i k u. Da iiloniolji bvojo za-litevo jo nabral ogroiiiuo slalisliskoga gra-diva iii podatkov, Itokol je mod drugiin: .V nii'jiii groliji isli'sM bilo jo oiiiPiijetiPgii fioUkpga li'li- '{IH'.L* ¦ 189:1) I7.SH8 o'mk. dolziiili obisknviiti tailo ((*',iljto! t'lujlo!) ill od loll ni luoglo obiskovnli uikuko ftolo 18,102 iilroka, ker jo nlmi imeli (('injto! ("'.iijtp!), in lo so bili taki otroe.j, ki so bili popnluoma razviti Ii'Ipmiid in dnSevilo, Torej 18.I0J olroka, dolznib ohiskovali solo, ni^o obisko" vali solo, kpr jp niso imeli (t'.ujlp! <'.uj|p!) Po razlituili okrajili so bili n.zdpljptii tako, dii je bilo v poliliskcm okraju Koperskem 47611, v politiskem okraju Voloskom 1610, v politiskpm okraju Pazinskem 58112, v po-litiskoin okraju I'oreSkeiu 11102, v poliliskpin okraju I'uljskpiu 1109 in v jmliliskem okraju l.oSiiijskeui 279S otruk, ki niso oliiskovali nikake solo, ker je niso imeli, in ti olroei. gospoda nioja, so veciiioma slovonske ali lirvatske narodnosli. To je razvidno iz islega lelnega porotiki, in sicer iz slevila sol, zlasti pa iz uenih sil in Soiskib razredov, kar jib je bilo na narodiiib solab po Istri. NaglaSani, da omenjam iu Solskili razredov, oziroma uftnib sil zato, ker visina pouka ali stevilo onili, ki pououjejo, ni zavisno od Sole, ampak od razredov, ki jib ima Sola. Na jednorazredr.i narodni Soli mozno je po-utevati lc 79 ali veceni 119 uCcnccv, na pet-razredni Soli pa 399 olrok. Po lakem je torej velik razlotek med solami in solami. Ne bodom navajal posamitnib okrajev, da ^adostim zelji gospoda predsednika, izraziti so ua kratko, ampak navodeni le skupno stevilo razredov po Istri; lo pa propustim za drugi pot, kako so isti razdeljeni po po-samiftniii okrajili. V vsi j pokrajini je 163 italijauskib, 72 brvalskib, 29 slovcnskib razredov za 118.0(H) Italijanov, 140.(KH) Hr-vatov in 41.000 .Slovcnnev, torej za 118.000 Italijanov 163 razredov na rednib solab, za 110.000 flrvatov pa le 72 razredov (Ciyln), torej niti polovico kakor za prve, iu za 41.000 Slovencev 29 razredov. Poteni pri-dejo se brvidsko - italijanskc in slovensko-ifalijunske narodne 3o!c in Sole za silo, kojih nisem prislel popred. 0 prvili mi je ome-niti. da ohstoje vecmoma po lakih krajih kjer ni nikakih, ali lc malo italijanskib btanovnikov, oziroma ucencev; glede Sol za silo moram pa pripoznati hvalezno, da se vsaj nckaleri duliovniki zrtvujejo za pouk v narodiiib solab, tain, kjer bi sicer ne bilo pouka. To, kar je solska oblast v poslednji tas tu doii storila za nas, dokazal bi labko ua nmogili vzgledih, toda pribra-niti si hotem ta del svojih izvajanj za drugi pot; za danes zadoscaj opomba, da v vsem politiskem okraju Poreskem ne obstoji ni-jedna lirvatska Sola, da si je tarn, kakor pravi zadnje ljudsko Sletje, 11.000 Hrvalov. Poteni je govomik Cital iz ze omenienega letnega porocila: ,Kot zapreka prav* — be-sedica .prav* >se j) pridodala Se le v uaj-novejsem Casu — povoljnemu vspebu na-vaja se izret.tio: nepoznanje ucnega jezika s straninajvecjegadela ucencev na nekalerih §olah v pokrajini*. To je torej tudi jeden vzrok, da ni povoljnih vspehov. In takd pise oblast — kajti letno porocilo je dbslo od c. kr. dezelne Solske oblasti ¦—, od kalere je vecinoma ako ne iz-kljueno, zavisen vspeh pouka v tej ali oni soli, in jaz ne vein, zakaj ne odstrani te zapreke. Tudi tu notem navajali danes vzgledov iz posamicnih krajev, saj le bi mogla najti tndi nauCna uprava. Zadostalo bi, da se stvar enkrat sprozi in odobri od visoke zbomice. Drugo bi morala storiti solska uprava. Govomik je poteni na,vel tri
vz^lede v dokaz — kakor je rekel do&lovno ] «~ j da se solske oblasti v Primorski niso I tlrZale  ne le postavnih doloCeb, ampak tudi ¦ ne, sklepov visoke zbomice iz proSlega leta.   ! .-,;   Kranjska. —  Cesar bi  ne bil  nihCe j pricakoval, to se je zgodilo. TrZiC je  dobil svojega zupana in tri svetovalce. Kakor znano, se   dne 16. ra.  m. ni   mogla zvrsiti  voliLev obfiinskega predstojnislva, ker je  odborova manjsina Strajkala. De?.elna vlada je potem ! postavila  polififinega komisarja,  ce§,  da ni j pricakovali   pri  sedanjem   razmerji   glasov ] izvolitev predslojiiistva. Naslednje dni pa se je manjsini posreCilo za svojega  kandidata, prej'^njega   Zupana   Globotsehigga, pridobiti jednega pristasa  stranke  redu, tako  da je postalo razmerje osem proti osem. ManjSina je bila  zopet  pripravljena   vdeleiiti  se vo-litve, a mislila je,  da bode sedaj  strajkala stranka redu in tako provzrocila razpust obfiinskega  odbora ter novo volitev.  Tudi bi potem lahko  oCilala  stranki redu, da mora 7aradi njene abstinence obciua plaCevati po-lititnega komisarja. A stranka redu je bila pro-pametna,   da   bi   sedla  na  take limanice. Vdelezila   se  je   torej   dolocene   volitve  in pustila, da  je bil g. Globotschnigg z osmimi glasovi  izvoljen  zupanom. Pri volitvi sveto-valcev pa  je pokazala rnoc   svoje   vecine tor izvolila iz svoje srede gg. .Teglica, Ruecha in Gookonn. Triic ima zupana, ki v odboru ninia vecine, ker slranka  redu  razpolaga  z 9 glasovi proti 7 in vrhu tega   pripadajo   k nji^j vsi trije svetovnlci.
— Dne 21, I. m. se jo seSel dcKcIni zbor kranjski b kratkemu izvanredneinu posvetovanju, skoro izkljncno le zaradi po jiotresu prizadete skodo ua Krnnjskem, Pn osemdiicvnein pouvelovanju je bil zukljuCon, — I) o v o I i t « v s v o ft k a n j a. Finiui-tno ministerslvo in ininistotntvo za notranjo si van' sla dovolilo proslovoljnomu gasilne.iiu druslvu v Hogunjali na Gorenjskom, da smo tokom Iploftnjega IpIii prirodili srecknnjo s 1000 siockanii. «'!isti dohodck jo namenjen za slroske novo brizgalnico.
- liiini ho jo iiNtanovila po ukrepu obtinskogu zastopa dijaska kuliiuja v Knmjti, V njpj je dobivalo 19 dijakov lirano opo-ludne in severer. Dobodkov jr. iniolu 1S94 gld, 82 kr„ stroskov pa 581 gld. 96 kr. I'rpbitok je lorej ziv.iftal lepo svolo 709 gld, 86 kr.
Ilmrln Jo, mnli vplofaslllogn gonpoda zupiiika Irnovskpga, Fraiitinka V v \\ o v n i k n. Izrpkaino svoje sozaljp b'lim irionioiuu dii-bovniku in paslirju • - zaros po bo?,ji in uiu'odiii votjl!
.^('iJ^rNkn. — 1'oKojlliilrn v Hrofclnih iini'lii jo od /aeelkii svojega poslovanja, t, j, v sediiiili moHPeib •/, niikiinoni liotolu Klein-biiK 118,076 gld. 81. kr, deiiaiiiega pi'oinota. .SI. jnlijoiii jo odpila hotel na lastni rnnni), ua kar h loin opo/arjumo v«o rodoljnbno krogc.
»S I n v o ii h k o p i! v 8 k o d r u ft I-vo v I'ltiji" priredi letoAiijo slaviiostiillP 4. avgusia v Plu,\u.
¦ K r o m p 1 j o v s p o m o n i k od-krijpjo s primorno sluvnosljo diio 11. avgusta pri Mali Nedelji na spndnjom Stajerskem.
Sloveiisko prcdNtavo v cnljNkcm jrl«-daliSM. Od Poborjii piSejo .Domovini*: I'isnli sle nodavno, da so leta 1850, 1851 in 1852 igrali slovenski v celjskcin nieslnem glcdalisci. Igralo se je pa Se pozneje slovenski v celjskcin glcdalisci in sicer zadnjic 16. decembra 1866. Vprizorili so ,13ob iz Kranja" in .Le naravnosl*. Med igralci sla bila tediijui celjski ginmazijski pro.esor g. II a f n c r, zdaj ravnatelj g o r i is k e g a u ft i-t o I j i s ft a, rajni g. ,1 e r e t i n, potem gospa K a p u. s - o v a in gospodiena Tortika M i-beljak-ova, zdaj soproga celjskega gi-mnazijskega ravnatelja {,. K o u ft n i k - a. Igralo se je na .korisl bolnisnice*. Tako po-fotajo .Novice" Si. 52 iz Iota 1866. — Ni niti celib 29 let od zadnje javne slovonske gle-daliSkp igre v Olji.
Razgled po svetu.
Nemska sodl-rt o slorenskth solsklh rczmcrah. .Grazer Volksblatl* piSe: Na GoriSkem, kodor je izmed 213.862 domaftih prebivalcev le 2195 ali 1 odstolck Nemcev, od ostalib pa dvetrctjini Slovencev in jedna tretjina Italijanov, vzdrzuje drzava nemsko giiimazijo in nemSko realko, med lem ko Slovenci in ltalijani nimajo nobenega takega zavoda. Kaj pomctii nemSki zavod v taki dezeli, kjer ni tako rekoC nift Nemcev, je razvidno iz .vspehov*, katere nam podaja gimnazij. IMava mora placevati vsako leto 32.000 gld. brez pokojnine, kar zna§a v 8 letih 256.000 gld. Za to svolo se je toliko doseglo, da je od 50 do 60 ufteneev, ki so vstopili 15. seplembra 1886. v prvi gimna-zijski razrod, le jeden dospel do osmega razreda. Vsi drugi so izostali, nc da bi do-segli svoj namen. Skupno je bilo lelos v osmem razredu 26 ucencev, od teh jc bilo 15 Slovencev, 11 Italijanov, torej niti jeden Nemcc. Od omenjenib 26 uCencev se jib je oglasilo le 18 za zrelostni izpit, toda se od leb morajo 4 ponoviti skuSnjo po poCilnicah. O kaki odliki ni niti govorili. Vsak leb abilurijenlov stane drzavo okroglih 18.000 gld. Ako'pomislimo, da stcje zaved nekai nad 400 ucenciv, tcdaj vidimo, da sla le dva odstolka dcsegla svoj ucni namen. Razumevno jc, da so starisi, ki morajo toliko Mvovati za svoje sinnve, s lem vspe-hotn jako nezadovoljni ler se pritozujejo nad profesorji. Toda temu niso krivi profesorji, ampak le ucna melotia. Na vsem Primor-skem, koder je po zadnjem ljudskem Stetju 348.340 Slovencev in Hrvalov, 294.880 Italijanov in le 15.206 Nemcev, vzdrzuje drzava tri nani§ke gi:nnazije z doneskorn 91.000 gld., dve n cm Ski realki z doneskorn 56.000 gld. in tri nomSke ljud-ske Sole x doneskcm 52.000 gld. K temu je Se vpoSlevati 4000 gld., katere izdava drJava za nagrade uftileljem za nemSki je-zikoslovni pouk. Vse te  nemSke  Sole
naPrimorskem stanejo dr?,avo okroglih 203.000 gld. — Poleg teli vzdrzuje ljudsko Solo za momarje, za katero mora drzava donaSati poleg drugih p,)dpor 21,000 gld. Na 15.206 Nemcev potrosi dr-2ava torej nad 224.000 gld. ali pa 15 gld. za jednega Nemca na leto. Za Italijane se vzdrzuje jeden gimnazij in jedna obrtna Sola, zaSlovence in Hrvate pa — nit! Ako pa ti zahlevajo tako skromno nialenkost za svoje kullurne potrebe, kakor se je zgodilo pri celjskem gimnaziju, tedaj zaftne vreti med Nemci, kakor bi se jim go-dila Bog ve kaka krivica! 1500 gld. za 400.000 stajerskih Slovencev, nasprotno pa 224.000 gld. za 15.000 Nemcev na Pri-morskem. Na Primorskem odpada na j o d •• nega Nemca petnajst goldinarjev, na Stajerskem pa na jednega Slovenca tele tri osmine krajcarja! Stevilk'e dokazujejo!
Slovo Plenerjcvo od svojih volilcer. V petek se jc Plener poslovil od svojih lilcev hebske trgovinske zbomice. To slovo je bilo fcdostno. Nift veselega jim ni vedel povedati bivSi vodja zjedinjeno levice. Kacib uspehov izza svojega maloslavnega ministro-vanja jim ni mogel povedati. V kaki zadr',gi da je bil, je vidno iz tega, da jo moral owe-njati- da sta davftna in volilna reforma pod njegovim vladanjem nokoliko nnprodovali, Da ta napredek ni velik, slodnji ve, Glodo valulno reformo jo pa nojbrJ! za to znae-danje pokopana, Priznal jo Ploner, da jo odBtopil zaradi Coljn, ko se jo to npraBnnjo proti njogovi volji narodilo ssu eilno voliko polilitno vprnftanjo. PriCnkovall stno, dii bode Plenor kaj pojasnil svojo poslopanjo v torn vpruftanju ali toga ni uteri! in eploli ni razkril nobeno lajnostl, LovifiurJI z njegovim govorom niso zndovoljni in poHobno »Noue Froio ProHso11 no pifto nlc lankavo o iijoiii. Posebtiega spofttovmija si pn h torn tudi Plenor ni pridobil, da jo prlzmil, da bo bolj ujonw '/. njegovo prcloklostjo, ako prov-zamo viHoko dizavuo sliizbu, kakor bi so umnknil v zasebno zivljenjo.
Chlumooky — ?odJ» lwvlco, ProU-somiljo mislijo zuftoli hud hoj proti Clilu-inocknniu, ko bi provzol vodstvo zjodlnjono lovk'o, a ob jednoin obdr&iil prodHodnlfilvo zbornieo poslaucov. Pa ludi drugi opozHjo-iinlcl bodo potem naponjall vso svojo silo, dii zvrlo prodRodiiika (llilaiiiockega u pi'mlHcd-niftkoga stoln. Prodsednik Kborr'ao poslunoflv mora hill nopristrattflk in zulo no morn bit! vodja kako slranko, (Jhlumnpky jo pu fie doHodaj jako tororlzoval lovki nusni'olno filrnnke, a potoin bi Jlh M) bolj. Zitmill logu Hino ;irop'*anl, da so proti njomn /nftno Ink boj, da bodo moinl sam Hprovldoti, da no morn bill ob jodnom vodja ulrimko In prodfiodnlk alwrnlco.
Ogoi'Nkrt. — Mnogo Hpoinlnjanl shod (kongrofi) ogorskili niiinniljai'Hklh narodnoHlij so bodo vrftil diu^ 10, nvgiifltu v Huilhnpoftll, CiiHopisi neundjai'skili nai'odnosllj prlniiRiiJo pozivo k flhodu, kiitoro so podplsali: za R o-in u n c o Vasllij Mangra in dr. Jiirnj Pelro-vicl, za .Slnvnko Pavel Mudron in dr. Samuel Dnxnor, za Srbo Nlkoluj JakHlmo-vlo in dr. Kmil Gavrlln. — Iz Ogorsko |uv-Ijajo, du bo kaloliftani prikrujsujojo za volilno nravico. Voft volilnih okrajev jo, v kuturlii Jo odvzela volilna pravica jodni potlni dosoda-njili volilcev. To vso delnjo pa vsleil toga, kor ae bojo liberalci na Ogcrskem, da bi tudi njim mogln odklenkati.
Xtnllja. — Pisalo se jc, da sta so .poglihala" Cavallotli in Crispi, no ta Jiclja so ni uresnicila, kajti Cavallotli je Crispija ovadil pri drzavnem pravdnistvu radi zloftina zloporabeuradne oblasti, glob-Ijcnja, podkupljonja in krivega p r i ft a n j a. PiSejo ludi, da je na vsej stvari mnogo resnice, kar so pa So gotovo ne v6. Kako konca vse to, je ludi jasno, dokler ima Crispi v rokab moC. — Kralj je polrdil zakon o praznovanju 20. septembra vsakega leto kot narodni praznik. Pape* Leon XIII. se upr6 zakonw s posebno okro^nico do vseli vlad in Skofovskib scdezev, kajti ta zakon smatra kot razzaljcnje glavarja kalolisko corkvo. — Javljajo, da je odlocil papeji poslali posebno poslanstvo b kronanju ruskega carja Niko-laja II.
FraucUa. — Po uradncin porocilu stevilo Solskih otrok v Franciji je padlo od I. 1887. do 1892. od 5,421.362 na 5,408.743, lorej za 12.619. Javno Sole so imelo 1887. leta: 4,505.109, svobodne (zupne) pa 916.253 olrok; 1892. leta imelo so prve 4,281.183, a druge 1,127.560, lorej javne so zgubile 223.926 a svobodne dobile 211.307 otrok. — TroSek za francosko zbornico znaSa na leto 7,371.700 frankov, in sicer; dnevnice in place poslan-cev ter pisarne 5,328,000, uradniki zbomice 809.000, tiskovine 530.000, poSta in brzojavi 10.000, zdravniki 12.000, pisarniSke potreb-Scine 65.000, kurjava 42.000, razsvefiava 115.332 in potrebe za poslopje 215.000. TroSki so posebno veliki za darila, .buffet", knjiznico, ftasopise in druge potrebScine, posebno pa za aveplcnke kaze se 1798 frankov in 30 centimov troSka. Koliko .Svindla* je tu umes, ne pove uradni razkaz!
Angllja* — Volitve v angleSko zbornico so konftale z zmago unionistoy ali pri-staSev scdanje Salisburyjcve vlade, ki bo razpolagala v zbornici z voftino 140 glasov.
Tureija. — Sullan je pomilostil vse one Armence, ki so bili obsojeni radi poli-liftnih zloe'tnov, izi^mSi tisle, ki so zapletoni v basunsko zadevo.
Kuba, — Spanjci imnjo smolo. Vse polno vojakov — do 40.000 mo2 — so Ze poslali na Kubo, slopil jim je na Celo jeden najboljsih Spanjskih generalov, Martinez Campos, in vender jim ni mogofte mUisili ustaje. V bitki pri Bayonu, kjer so bili Spanjci te-peni, moral je jeden general Mvovati svojo aivljenje, da reSi glavnega zapovednika^ Martinez Camrosa. To so hudi udnrdi za Spnnj-sko ne le radi zgub na bojnein polju, ampak tudi z ozirom na nje ialoslne finanftne raz-mere. OdpoSiljanje vojakov na Kubo stane ogromno in Bog ana"-koliko 2rtev bode Se trebalo, predno uduSe ustajo.
Razgled po slovanskem svetu.
HrvaSka. — Mejnarodni lopovi izvolili so si Zagreb za svojc gnezdo. Ze vec Casa so se peCali s tern sporlom nekateri italijanski podan:ki, katerim so bile zrtvc njihovi soro-jaki. Kakor porocajo ,Nar. Nov.", posreCilo se j'e zagrebskemi redarslvu, zasatfti dva taksna Iopova uprav pri dejansk? izvrSoni opcraeiji. Ti ljudje so namree pricakovali na kolodvoru popoinike in ako je bil kak itali-janske narodnosli — posebno delavce so incli na zobu — tedaj so jiit pod raznimi pretvezami zndrzal v Zagrebu par ur in jih pogosCevali ter fcprasevali o zasluzfcih itd, Kazali so se jim kol najboljsi svetniki in jim skrbno ;;riporoeevali, naj svoj denar sbranijo, da ga ne zgubijo. V boljso varno&f so jim tudi ponudili posebne moSnjicke, v katere naj shranijo svoj denar. Rcvezi, niL slabega ne sluteci, so kazali svoj krvavo za-slozeni denar, ki 'e bil veCincma v zlatu in so ga res spravili v te moSnjicke, katere so jim prijatelji potom urinili lepo zuvite v nedrn. To se je godilo v gostilnab pri ko-zareu vinn. Ko so pa prisli nn proslo, tedaj so poslali ti prijatelji svojegu znanca port katero koli protve/o, kupit kaj v koko pro-dajnlnico in v Casii, ko seje oni tarn mudil, popihala sla lopova, znanec pa je ostal sain, kar se nui jo dozdevalo sevcda sumnjivo. OglodavSi vsebino mo5nj>!>;> pa je rtobil nnmesto zlalib napoleonov — le koS?ek opeke in drugih bnkrenin, ki no bi!o v papir omntnno. Takn so npeliarili jorincga za fiHO gld., druzega zn (\\ gld. in pri iretjem sla bila zusneena uprav na delu. Zaprta se pteeta Maniatti Luigi iz Borga v Tirolii in Masetti I.uigi iz Belliciole (Brescia). Dalje javljajo, da jc redarstvo zopet nlovilo tri tiekc, prija-tolje prejSnjib dveli in sieer Tomasini Bor-tola h Reluna, Lmgi Girclnma iz Rovagnnte lor Sacuni Josipa iz Hresciella. -- Take ?le-parje izvaza llalija v barbarsko Avslrijo!
' Coska. — V Olomucu se jc zagovarjal minole dneve prod por 'niki .losip Penicki, sotrudnik prafckih „N;- Uslfiu, ker je baje mzznlil dr&nvni zbor (konlieijo) z jednim elnnkom v casopisu ,Po/.or". Tozenca je '/ji.,rovarjal dr. Zactk; porotniki so ga opro-stili. — Dne 13. in. m. je bil v Pragi prvi zreloslni izpit lfi kandidatkinj tamosnje sred-nje zensko sole (gimnazije), katora je popolnoma u.spela. Te abiturijentiuje so prve v nasi monnrlilji, katere so koucale zenski gimnazij po Wuib predpisih ter jim je odprto polinjanje vsoucilise, ali ne v Avstriji, kjer jirn niino-poco upisati se kot rodne slusaleljico, tertivcc na inozemskih vsouCiliSeih. — LufciCki Srhi so tndi prisli nn narodopisno razstavo ter so bili sprejeti pmv po ceaki gostoljubnosti.
tiilllclja.. — Volilvo v dezclni zbor galiski bodo od (10 septcmbra do 8. oktobra. Pomcnljivo jc to, <ta se lotos zaCenjajo v (Jaliciji posebno gibati kmotje. V vec krajib mislijo postaviti svojo kandidate. To je provzrocilo silen strali mej poljsko zlabto in duliovscino, ki scdaj ncomejeno vladata v dezeli. 0 tej zadevi »¦. je razgovarjalo v poljskem klubu prod razidom drzavnega zbora. Vec govornikov je slikalo v straSnih barvah nevarnosl za vero in red, ako kje zniaga kmetska stratika. Razen Lewafcow-skega je ves poljski  klub bil proti  kmetom.
Srblja. — BivSi srbski minister Kosta TauSanovie, ki je bit obsojen v Cebineevi zadevi na tri leta zapora, se je vrnil v Bel-grad iz Zagreba, ker y, kralj pomilostil vsa kaZnjence v tej zadevi. — Skupgcina je odlozena na jesen, poiem ko je sprejela pogoc'.bo za uravnavo f-nanc, kakcr je pred-lagal financni minister. Cudna sluCajno-st se je zgodila v srbski zbornici, ko so razpeav-Ijali uprav to fii'.&nCnc pogodbo. Jeden na-sprotnikov pogodbe jo govoril proti isti in uprav v Casu, kojeupraSal, „kaj se zgodi s Srbijo, ako sprejmemo to pogodbo?", za odgovor je biio sliSati z ulice v zbornico koraCnico mrtvaskega spre-v o d a. Ta res Cudna «lucajnost je menda pravi prerok za prihodnost Srbije.
BoK'arlja. — Nasitna smrt Stambulcva je §e vedno na dnevnem redu evropskegn Oasopisja. Preiskriva proti njegovim morilcem je v teku, a saprli so ludi la nekafere, ki so na sumu, da so izvrsili atentat. Nered, ki se je dogodil pri njegeveni pogrebu, je ziv dokaz o resnici, da p bil Stambulov v istini takSen krrolok, kakorSnega so slikali. Izvrgil je pa tudi netuvenih zloCinov; svoje politiCne nasprotnike je zapiral brez milosli in v zaporu jih mucil po spanskem uzoru in slednjic dal streljati ali o)>t^ati. Bolgarski narod je kazal svojo nevoljo ze ko je mitev lezal na odru. Namesto moHtve so mrtvemu naStevali grehe in ziocine, katere je uzrocil; njegovi udovi pa so posiljali sozalnice nasprot-nega smisla. Tako n. pr. je posliila mali rodoljuba Milarova. katerega je dal Stambulov obesiti le vsled suma, da je bil v uroti proti ministru BelCevu (ki je prav tako pogi-nil, kakor Stambulov). poslala je Stambulovi soprogi sozalnico sledeCe vsebine: „Jokajte za ktvolpkora in ubijico, ki je mej veseljem in na plesu s cig&nkami podpisal v bolgar-skem monastiru smrtno obsodbo jnojeirru sinu Svetoslavu Milarovu in njegovim trem pryateljem. VsemogoCni me je ukrepfial in dat doziveti, da zlocinec v krvi lone. Vam v tolazbo poSiljam svojc preziranje smrdljivemu m gnjusobnemu telesu". Tako in na druge naCine so izkazali Bolgarj: svoje sofiutje o smrti bolgarskega trinoga. — Dogcdek pa bode imel tudi poiilicne posledice, kajti prej ali slej se mora nefcaj spremeniti v tej ne-sreCni knezevini..
Hakcdonija. — V Makedoniji vre, a ustasi dobivajo moraine in materijalne po-moi!i iz Bolgarske — in sicer od sluzbene Bo garske. Bolgjiri so prehiteli Srbe s svojiai uplivom na stvari v Makedoniji. Kako je v bolganji vse navduseno za osvobojenje Ma-Keaonije yi. turskega gespodstva, pckazala je tud) demonslracya. ki so je vrsila predzadnjo nedeljovSredcu. Ns.d 4000 ljudijse je valilo po ulicah v Sredcu. Vse je prepevalo pesem
o svobodi. Mnoiica se je ustavila pred pa-laCo prinCevo, kjer je iieki KitanCev izustil navdusen govor, vskliknivSi: .Svoboda zah-teva 2rtev; Bolgarska je pripravljena do 2rtev. Nikdo ne more prepretfti uslaje in vsi smo sleberni hip pripravljeni umreti za svobodo Makedonije". Mnozica je kliea'a; „Zivela ustaja, zivela Makedocijf.!" Demonrtracije so se udeleZili tudi mnogi Castnikt. UstaSi so baje dobro organhovani in prcsxrbljeni Martini-jevimi puSkami. Bolgarsl.i Castniki, kise udo-lezujejo ustaje. izdali so naslednji poziv do Bolgarov: »Bratje i B&j se je vnel! Makedo-nija je povzdignila zastavo revolucije, zastavo svobode. Nasi bratje grfdo laCni, nagi, brez orozja pogumno v' smrt, nivduseni po syeti ideji svobode. In mi, *.ve.':ti svoji Castniski dolznosti in obljubi, dali ;:ivlienje in kri za svojo dornovino, hitinio pomagat svojim bra-toni in maSCeval se za nje. A vi bratje bo-deie hladnokrvno gledali ta boj ? Mislimo, da ne. Z visine Pinin-PIanine vam klicemo: .Svoboda ali smrt!" Bratje, pojte z nanii llmret!,, Tako odmevajn pojavi narod nega navduSonja, nekoliko drugafe pa sodi—trczni razum. Miroslav Flnbmajer, ki dobro pozna balkanske razmere, pise n. pr. v nekem nem-skem listu, da ustaja ne prinese nikakoga vspclia, ker se ni nadejati slozuega poslopa-nja i«zlienih narodnostij, zivocib v Makedoniji.
JtnsUa. — Buski Casnikar knez MeSfer-ski jo iMpiaal v svojem casopisu ,Grazdanin* elanek o bjlkanskili narodib, v katr-rii« mej ostalim piSo: ^Slnvanski svet jo zaloslsia igodovinska slika pnpolnijga razslroja in hirti sovraSlva piemen in bratov mej seboj. V slovanskom svetu je vse le ¦— prevara. Mari ni bi>- prevara nesrecni l«»j 1«7S. leta za osvoboienje .sloranskih bratov" 'i Ona ustava, katero siiio mi pisali in dali tern Bbratom", ali ni bila tudi prevara ? Potem vsi oni bra-tovski izlitfi Ijubezni za slovanske bral;\ ali ni bila prevara? Ni mari prevara tudi ona umiSlj.T.-ost, na podlagi katero mi dovoljujemo balkaV.skemu poluotoku, da se tako politifino razvija, ko mej tern v dusi prizuavamo, da je vse to le snma komedija, katora vodi propadu vsa ta plemena ter da ni druzega i;.lioda no za nje in ne za nas, kakor pretvo-riti jilt v ruskt- guberniie".
— Po najnovejsili uradnih podatkili ima Rusija vsot.kupno 12t»,3MM>74 prebi-valeov in so tako razdeljoni; evropska Rusija brez Poljsko in Finako iH-.ri.10.2l3, Polj-skn 0.2iM.::IS, I-'inska ii,l«().ir>7, Kavkaz vS,r>Or»,(^<i, -Jdiiriju fi,()tiii.332, odrednja Azija (»,355.42S. Nasproli Steviljetiju leta 1KS."i. KnaSa prirast 17,.rrfi!»^3,J. Rusija ima ol)seg 3i.130.CM>!. km9 V vsoj Rusiji je 1317 mest in S,3(ifi07S trgov, vasij i!d. U) mest ima Cez 100.000 prebivalcev, in sicer: Peirogrnd l,ftW,dS7. Moskva 9U..riltJ, Vaiftivu nat.'HIO, Odesa 303. ISO, Hnrkov l«.»U.iI10,Kijev 1HH.3(M'», Riga 10O.r>r>« Lodz, Karan, Saratov, Ti^kent, Kisenev, Vilua, Baku, Tiflister, Astraban. fe 20.000 jo (12 most, a od "> do 20.000 pa ,ri80 me'st. Najvcc prebivalstva je v Rusko-Poljski, kjer zivi poprecno 73-43 prebivalcev na 1 kiir, potem evropska Rusija z 1021, Kavkaz z 18-19 in Finska s C-r.9, v osiednji Aziji pribaja na 1 km8 1.58, a v Sibinji 0.40. V Rusiji zivi 112 narodnostij, in sicer Rhsov 50,290.281 (34,389.871 Veliko, 14,!93.GU5. Ma!o-in 3,"il>2.0."»7 Beloruscv ter 4,120.018 jih je v Aziji): Poljakov 4,981.475, Slovanov sploii fii,19G.845; litavskib piemen 2,4S2.«80; Grko-Latinov 726.632; Nemccv 997.643, Svedov 273.021, Germanov splob 1,270.852; Armencev 585.072, odnosno iz iranske skupine 1,452.267, kaukazkib piemen 1,736,554; xidov in semitov 2,591.162; bal-tiskih Finov 2,807.139, a piemen ugro-finske skupine 4,276. 503, vseb piemen tatarsko-turgke skupine 8,190.098, Mongoleev 615.285, Tumguzov 68.900. Druge narodnosti niso znaCilne. Po veroizpovedanju je 90 mil. pra-voslavnih, 10 mil. pravoslavnih razkolnikov, 8Vi mil. katolikov, 5 mil. evongelikov, 4 mil. am. kato!. in grcgorijancev, 6 mil. mohame-dancev, 4. mil. zidov karejeev in 2'/g mil. budbistov ter poganov.
Kollko je ua svetu Slovanov? — Po najnovejsi Statistiki je Slovanov v Evi-opi 113,000.000. Od tega stevila odpade najvcc pa Rusijo, to je 89,000000. V Aziji jih jc 5,300,000, ker da skupaj 118,300.000. Ce se usteje k tej svoti tudi veliko Slovanov, ki so v Ameriki, tedaj se labko raCuni, da je Slovanov vsaj 1 2 0,0 0 0.0 0 0. Torej Slo-vani so steviino najmoCneje pleme v Evropi, kar se dostaju inejsebejne sloge pa najslabSe.
Foulard- Seide GO. Kr.
bis fl.3.35 p. M. jiipanesisclic, chinesisclie otc. in clen neu-csten Dessins unil Farben, sowic soliwarzo, ueisse und furbijre Hannabsrg-Said* von *> kr. bis fl. 14.C5 per Meter — glatl, peslreift, karriert, frcmustert, D.i-maste etc. (ca. 210 vcrscli. Qusl. und 2000 versch. Farben, Degsin^ etc.) Porto- und steuerfrei ins Hans. — Muster umgehend. Lipjineltcs Briefporlo nach der Schweiz.                                                                         [-2]
SeWeii-Fabrlkcr. G.Hcnnoberg(k. u. V. Hof!.), ZOIUCII.
Druzba sv. Clrlla In Mctorta t Ljuldjanl.
Vabilo
k
X. redni velikl skup§6ini
drufcbe sv. Cirila in Metoda
v Kmnju
Cetrtek, dne 3. avgusta t805. 1. Vspored: I. Sv. ma5a   ob   9.  nri  v  mestni  dekanijski cerkri.
H. Zborovanje ob 1!. uri v iitalnk'ni dvorani.
1)   PiTomeslnikov nagovor.
2)  Tajnikovo porocilo.
3)  Biagajnikovo porocilo. 4} NadzorniStva porocilo.
5) Vdlitev jedne tretjine druibinegw vodstva in pa Se jeduega vodstvene;?a uda tnesto umrlcga odbornika Mateja Mofnik. — Po pravilih izstopijo ktos naslednji udje drufcbinetfa vodstva: 1. tin Dmg»>tin Bleiweis vilez TrsteniSki, 3. dr. Ivan Decfco, 3. Gregor Emspieler, 4. Anton  Zlogar^
H) Volitev nadzorniSlva (5 ilanov).
7) Volitev raHsoUnUtva (5 Clanov).
Vodstva tlruibe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 24. julija 18!W.
_    Prvomestnik:                                 Podpredsec'nik:
Tomo  Zupan.                         Luka  Svetec.
Pristavwk.
a)   Odhod iz Ljubljane :r naradnim vlaiom ob 7-10. uri zjutraj
b)   Po zborovanji skupni obe.l v citalni^fcem poslApji ob 1. uri. Kjdi obeda se jc udelezt-nccm z^Iasiti do fi. avf.'nsta jiri mozti podruzniei sv. Cirila in Metoda v Kranju.
c)  Odhod iz Kranja proli Ljublj^ini z navad-nim vlakom ob S09 uri zvctw.
Iz g. 14. glavnib pravil: Velike skup3cine se udelezdjejo  h  jiosvetovalno  in   plisovalno   pravico:
.....b)   pokrovilelji; c)  uil»"e   ilrazbinetra  vodstva;
d) udj«: dnizbinoin nadzoniKtva. in raz.-ioi!nUtva in *¦) podmznicni zastopniki
Stevilo podruzni.-nili zastopnikov se ustanavlja tako, il.i je na vs.-trih 50 druziicnikov eden za-topnik; vendar pa mora vsaka, podnizciea najmanj po enc-ja imeti.
Iz S. IT). PodruznifniM zastopnikom j> doio-Ijcno poiiblastiti namesto se!..; koj;arkoIi izrne.! iSruz-benikov.
Iz ;j. !<!.: Vsiito Iftto izsiopi ena (retjins dfuz-benetnt v'odrtva. Nadznrniki ir razsudnifet L;a se vo-lijo vsukrt Ieto iz nmii
Poziv!
Scdna f-kiipS.'-ina .Zavcz.- i-Iow-n-iili u.'-itKj-s-kili dniitev' ziwrovali bodi; due 4. in <">. ffpt. t. i. v  Nnvirn mes.tn.
Z vrs..Ij.!'n poz.ti.ivlja v iu.cnn UXi^n^:.} ufitoljslva, kakor tu li nr^.in^va ta -kbj» pi,dpi-iin fidbnr, kutori jc pripravlj n v.-ir stcn-ti, tar je v tijt-^'oii ini'fi. <ln dnstiijnii v>|irtjitift i>; |.ofa-'i zii'.nc valu*. Kit js pa Mcm\ pripr.nlj.ilui o.lt.r.: :.;;j-)'"V-Ijivpjo povabiti vse ufi.-lj^v... !..ik..r tu.LL \^ :*"!¦&.¦ prijalolj'., il.i so blat'ov^'- ubitn'. u.ld.v.iii Ul. t-'b.ii-zavi-zii<» j-kupV'ine v Xov-ini iu*--»1ii. puru'lifi'i ;i.t m: M':-poroi'ili h-! (.»ostiiIjiibui,ii Nov(l:(i.;.'attini.- k.ilcti n;.j bi tmi<>i.'i>"\\\ toliko Mj.ijucj'.i \.-pr>v-in, zitci-'j i-ohrarii puilpt-iiiii mllii.r n:.|-i'-'»St!ji-' j»; <lo I- n. t.'.u.-nifS(*!i!i-ki';,'ii pivbitiiMva, \-tU-v» -.-<• j<- w- >'1> v<,iki priliki poknitnto bdiko p,,!irli.nalui' iit \!>n-UAy.i\,'..<. da bi tudi tin- 4. i:i .V ».¦;>!. blau-uh<»!i-b» p.ika;:att u-'itfljslvu, ki pridi' iz Koro'tiv-i- Kraiij'-k.^a. r'n-m.irs-ki-if.1 in Slaji-r^kc^a. isto prij:i'<i;».-l »; n.iv.li-Scnost   kakorSno jc &i- |mk;.z.il«> railovoljiKf mnu^okr.it
' "I'iavi Jol.-ki pryalclji nan iuik nikf.il in- pint.-tisainljcnf; zatoroj upMiin. d.i Imli fi', I'pihM -kupii'itii niiioj!nbi-ojni>porasti'zavc;'iiozb(iri'Wi!ijt\
\V<miiu .sl.iv-nskcru'i urilrlj-Ui. par l'..k:.zil.- -li'iii, da c-p ud"Ir?.iti- v p.nv obilm-ir- Sti-vilu zb.i..-viinja, da w.Hr Mii in :'>i>li napri-cika. d.i «><¦ >:itim vaixvati, U-wvrr tudi piiwdijjniti Im-'.'tr- nnj u/i-it. po.-i'brio Se, da zoliic lu.li skiijirn-, zbiwir il-bivm.-!*, kabTft jt> i?lii)ito polrt'ba!   Ni- iS>'i!f  :iik;.kf.::;mf.'i iz-
KI.VI.Pl,    I«'IIVPI-     |.|-idil-    -  ZilWZilll'li.      ZboMUHiijH    v
tiiiin iiii-li-isui.!!. llmi-tiJMkr in prip..m../i!.-, d.i M' ibar
AVi/iii <;ll,.,t- :„   VII.   ,.!,»»»   :f».,v.rwiyV .tow.,'
V Nnvom tne..lu. ->M. julija t«!»:..
ft-.stui prcihcdnil, :
Fran jo  P.-rko,
I. pri'dM'ilnik:                                       »• prr.!«-duik:
Vv.   Kon -rija.                                    Ivan   It n r I.
nadm'ilflj.                                              niid.iritc'j.
I.  hijliik:                                           II. t.-jnik;
M.   Ilili.                                     Val. Xavrl.
nadu.'ilHj.                                            u.'ib'lj.
Javna zahvala.
IV.dplsiini ziiimiljiijp *-i»Im«'-. tfi.'-p. vikiii-.ja pev-iuc-nskc|!ii, iirfi*. t-T'. ofeln fiiiiiriSktm.i. v-e p:ijiitrl|.' in znarico, kakor ludi o»l:df. .-laviio obcin.-tvo katcri so spreiniii <I'i liladiw^i Krnl.a na5o preljubo uiat<-r. schIs-o in taif-o
Kuturino Fi(ijs;l ioj. Kor.sic
in   nam   lako  izkazali  svoj." sorovMvnviinj*'  ¦; priliki prrbritki' izpnbf. Ito}.' jim plafaj!
V I'evini, dne -XT-, julija ISIIO
Anton Fiogl
bratnv. s.-.Hter in ottalih sorodnikov.
Zabvala.
Podpisana zalostna in polrla vsled prev(;like izgnbe hvalezno zabvaljujem vse ljulie sorodnike, prijattljc in znant'o, ki so eelo iz daljnili krajev prihiSrii, da sc izkazali zadnjo cas-l mojemu   mpozabnemu   soprogu
Andreju UrSifiu.
Poselmo zabvaljujcm east ito dubovseino za obilo udelezbo, svoje drage domaeini?, ki so v obilncin Stevilu s]>remili pokojnika na tej /.aloslni zadnji poli, kakor splob vso lisle bingo (luge, ki so mi n.i kakorSeukoli naein izrazale svoje prijnzno soCulje in lajsal' tako mojo globoko zalost.
V  Gorici, 28. julija   |8«.l."i.
Marfja  nd.  Vr*\v.
Fotografski aparat,
popolnoma nov. v vrodnosti   150 yld., se   prodil. Kje?   —  povo  urodnislvo
„ S o c c ".
2000 litrov pristnega borovniearja
liter po   1 gkl. 20 kr. proda
J^a nko Traun
Crlince pri  I4?ibljani.
St. 13G1
Razpis dra^be
Prt §. bigi v Kameicjnh prizidati se ima eno g. sobo in eno stanovanje.
Stroski so prevdarjeni na gld. 2824.41.
NaCrt, prevdarek in pogoji so razpolo-2eni ob uradnih urab lukaj.
pe\o se odda po drazbi 14. avgnsta t. 1. pri c. fcr. okrajnem S. svetu ob 10. uri predpoldne.
C. kf. okvajnl S. svdt v Gorici, dne 1. avgusta 18913.
Elizir iz kine in zeteza
Cristofoletti.
Ta zelodcni elizir je edino zdravilno sredstvo te vrsle, ki zopet podeli lek in okrepea zclodec. Okusa je prav prijetnoga; v njem sta kina in zelezo v stalni oLliki. Mnozi krvna telcsea in premaga aneiuijo. — Pro-tlaja se jio CO kr. steklenica. — NeobJiodno za Sibke Ijudi in tiste, ki so na poti ozdravljenja.                                       3

Vsakovrstne                       C5
| loncene peci  It
M    Sole, urade, hotele    H
II  izgotaylja in prodaja   II
H               Alojz Oerne        it
H                                   v Kobarlilu.                  ||
k mc ak m m. m m m mi m m m m t :m m -jM m
monio in zilntvo
doma6e pija6e
potrt-biii-  simvi j,i,si!j/t brez sl.idkoija   z.t
dva goldiriaija,
kar p'-VM-ru /ad:.w"a za  l.Vl iitniv,
lelcarna Hartmann
Sfpckborn                      Kostrui,:
l/.relno svarino   [>ri.d  ponarejemi   iz-ddki.
S'i.r:(';tl;i   j^rati'. in lr,iiik<< na r,i/[M.I:i^i>. lVi.d.-;ja pnM.d di.vr.lji-:n.  -¦ Vi-1«/:i!i.k.i r.i Av!>triji>: k'I;aniar C, Brady
Kromeriz i.\|.<i;iv*ko|.
I van Cej
Irym-er /, ogljciu
via del Corno if. 18 v CSorici
priponic.i svojo bo^iito zai-Jiro sladk<'Kii (t^ljtt,  ha-Uro prodiijn po iiajnl/jl c<'iii in dovlitvjju liu don: po lnil'of'illi. Ne In.ji ki- t<-kiu<>\iiuja
oil nijcdiif nU'iini.
Miekarija M. Wasmetyr
v Jivolijii" (Barsnovifie     R?2na del in a) ffi Gcrici,
priporo^a dnevoma sveze zdravilno In za
dojenee prirejeno mleko. iNtbivu se v pnxli'jalnhi jestvln pri
rvanu Janeseh-u
ipti-j i'. Alpi &-r.\ v  Vrhti ulici (vi;t Uianlijin).
Nad 50 fer pripoznano za naj&oljse umivaTno mi
...
Pravo samo z gorenjim otiskom Pred ponarejenim se svari.
Gostilna Antona Vodopivca
v Trstu
ulica Solitario St. 12
rojakom   iz  Goriske   in drugim Slovenctm . Trstu, kajti v istej   se  tocijo   le   priStriL
vlpavska crna In bela vlna  is prvagke obeine In s Krasa.
Priporora s<? poriebno .Slovencem,  ki pridejf
po opravkili v Trst.
Kuhinja prav dobra in po canl.
Vse razbite refei,
laL..r ii. |T.:
^tckiciio lil.-tiro, poircfau, lescnc rctii iid
lapl
IMflns -Stiiiifrr-KItt
Slcklcni.v \,u ':>(} in 30 nf. pri lr-(«»vn s slcklom
Jos. Sturll, Goriea Giavni zastop
DVOKOLES „SWIFT"
VI
orozarne
V
Sieyrii.
Daja se pouk.
Posehnost v kclesili za vojake,
ncprckoslilva   dvokolesa, kl   uc. svelovnoznana radl solldnostl in
elegantnostl. ijJtlfjr" Prodti>Ja<(i, posojiijcta, popi-avljutii in imatii /iilntro -••• vse po nlzM ci'iil
Nunika ulica it. 14-16 v Gcrici.
If'ipahi   7..ili>gii   Aivnhiili   si r-ii.-v ra.'ipli zi.-b'iuov, kakor Imli pilAk.        ';'
;    Anton Potatzky    j
t          v flniiulju ilw. 7 v Gorici          i
*                                                                       t
% prodaja I niea  drobnega :?: | in ntirnberSkega blaga ;J
na ilrohno in mi .lebclo.
Zci trgovcis in kroinjsriat
Xajboljs.. in r.ij-cftit-s.' kispovalNfe ?.;i v?,i> \i>!i-: moi'.ke in zeu.-ki* iiiigavire, .lagerjfvn perilo. rol!(¦••' ',U\. v !ov;ir-niiki z;i'oj,-i
Jos. Mandi, Ounaj
w'i.V'lii.'lr.-r^M-p Vs.! Xnjfocni.<u i-tiifo-yiljdtt'v /.H) zrttzniri in ixi.lti n a v y e strttni.
t   in  nujiroiujSo kupovaliSco.   ¦*
Posebna xalogm	-	">
ii;inv:i:.-e in razpn>d:ija!.-»- tii r.:\   kro.snjarjf in cuujinjc	.!f/.>li	I
Najveftja ZDlnota		
arAiii.   kreraikib,  v-i«««-'!d'>.	ptipi.-	1
luvaliul: in k.uliliiili puti.-. b'-i		T
Zlmska obuvafa.		'1
¦ki   in >U,\: na Ulo^ili 7n	olliskf	t
Strune za gociaia.		1
I * Na sredi Rastelja stv. 7. 5
SARG-ov^ravst-!,reskuSen
«,6pii«:'Jvalo: Dunaj :i. jul.   '>S7.|
MILUONOV
preskuSeuo in uspeb dokazauo, zdravnisko jiripurocen*
zobno eisttio in ohranilo.
BELE NOG!
stune 25 kr.
l'l'Ni'KOYK
IZ6RANE PE8MI
stnnejo 50 kr.
Ki.ODlO.KV
; materiit bfagosuiv
(i;:;..i l.V u ta)
fa no IS kr., po
»<i5il 20 kr.
O G L A S!                 |
Pcdpisanca si tisojabi riaznanttt slavnemu  obcinstvu  v  (Jorici  in     ^
na deceit, da sla odprla v ulici Luigia v Gorici popolnoma novo     L).
delaSnico v zelezw in kovinah.             |i
Priporoeevaje  se  ttajtopltge vsaktererau, ki bi iniel potrebo  v tej     gj
fU-oki dela, naj se na njii obrne. oi>ljul)ujeta izvrSiti katerokoli narofibo     «* liilro, toCno in po ugodni cem.
Gorka, 20. muj* 1895.                                                     ' '
Mihael Culot in I*«m Princig.