46. številka. V Trstu, v torek dne 17. aprila 1894. Tedaj XIX. „EDINOST" iihaja po trikrat na tod en v 4es u r t issiljs Mir. Posamifoe številko ie dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v J ratu po 9 nvž„ * Gfirt po S b?č. Sobotno veAerno iidanja v Iraiu 9 a4„ v Gorici 4 ni. EDINOST Oglasi »e rafunr po tarifu ▼ petita; za nantoTi' x debelimi frkami ne plačuje prostor, kolikor oblega availnih »r.tic. Poslana OKinrtmcu in jiTiiuzahviilo. domaČi ogluni itd. ne rrfunajo pu^-udM. V »i dopisi naj gl. |HiSiljnji» aroilnl Wvu-ulien Cancrm;i *t. 1». Vnuki putno jnor^ biti frankoran«, kir nefrankovana n» n> sprej imajo. Rokopi»i se ne vrafajo. Naročnino, reklamacije in oglane »pru-jema upravniitvo ulica Caaerina 13. Odprte reklamacije io pronte poStnino. Olaailo slovenskega političnega druitvi Primorsko. , r * iflnotM Jt ! ' Volilna preosnova* Ii delavskih krogov se nam piie: Vsi Slovenci bi morali podpirati gibanje slovenskega delavakega ljudstva ca ▼oIHno reforma ▼ smislu predloga mladočeikih državnosbor-akih poslancev, na podlagi občna, jed« nakeinnepoaredne t o 1 i 1 n e p r a-? i oe. Da j« to tirjatev opravičena, priposnati je morala vlada aama, in to po pritrditvi no-■iteija krone, in le sebičnost rasnih atrank je urok, da to vpraianje ni ie prišlo bližje • t o j i r e i i t t i. Da ae to sgodi, je treba, da ljudstvo samo, posebno delavsko, glasno in odločno nastopi ae aahtevo, da ae to sa-deva hitro iavrii, da sadobi dri. abor vendar jedenkrat pravično podlago ter da bode po-atavodaja primerna razmerja med prebivalstvom. Posebno pa mora volilna preosnova ■animati slovonake kakor alovaneke rodoljube v Avstriji, ker a občo, jednako in nepoaredno volilno pravico, ne bi koriatili le delavstva, temveč tudi voarodnem osiru bi Slovenstvo doseglo ravnotežje v državi na« aproti predpravioam drugih narodov. Pričakovati je veaj, ako se ljudstvo povsod« le koliikaj pobriga ter v vsakem kraju povsdigne svoj glas, da vlada ne ostane nema. In tudi parlament bode moral poka-sati pravo barvo, in ako nima času primernega sposnanja, naj se umakne drugemu. Spodbujati treba torej Ijudatvo; to je čaatna dolinoat vseh rodoljubov slo-venskib. Vsakdo naj po svoji moči pripomore v dosego tega eilja. Vrli Čehi naj nam bojo v isgled tudi v tem pogledu. Kako intensivno je mod njimi gibanj« za volilno reformo! Istotako na Dunaju, kjer inteligentni krogi navdajajo s pogumom delavsko ljudstvo. Ootovo, da je tudi na Slovenakem ljudstvo vueto sa obče volilno pravico, vendar pa tukaj rasmero veliko aadriujejo, da ne pride do večjega gibanja. Nekaj bi se pa vendar lahko napravilo, ako bi politična drui-tva hotela vseti stvar v roke. Podpirala naj bi uaie gibanje sa volilno reformo s vsem svojim moriinim ugledom, in kjer je mogoče, tudi materijalno. Kajti uverjoni smo, da podelitev političnih pravic iiriim slojem naroda bi blagodejno vplivala na moralno kakovost ljudstva, ker bi utrjala njega samosavest. Se svojim položajem sadovoljen delavee brigal bi se gotovo intensivneje sa kulturni na* predek naroda svojega. Po ugodni reiitvi §o- PODLISTEK " »taki upor. Mg»de*l*skm jmumI J«stnqjMt*ga veka. — Spisal Avgust Štnoa. Prelo šil J. P. Planinski. — Sami konjiki s sulicami. Štajerski leseni ljudje so mirno sedeli na svojih konjih, ali mi Zrinjski konjiki, d i ! Ni se ie vnela bitka, ko smo se mi sa ialo malo premaknili. Moja četa se je od strani primikala Turkom. Ban nas pohvali svojemu avaku Tahemu, ki je bil žnjim, čei, da amo junaki in reče, naj odnehamo, čei, da je s Turki sklenil mir. K vragu ie mir, če ai ae priiel bit. Moja četa složi kopja, privele konje, mi pa na zagorsko vino. In tako tudi ostala vojska. Za Turke se nismo dosti smeuili. Te nejevere so stale v nasprotnem gozdiči. Kakor sem že bil jesen, legel sem na trebuh v travo tik svojega konja, katerega sem privezal na staro bukev. Solnce mi je grelo v hrbet, jas pa sem gledal v beli svet. Ko tako ležim, pride mimo meno ban na konju. „Ej", zakliče smejš se, „Ilija, kaj prodaje! zijala P* »Vaša milost, odgovorim, meni je volja, da bi »o bil". f Potrpi, tudi to se zgodi*, pravi ban. Ni bilo treba dolgo čakati. Hipoma nastane krik in vik, kakor da so vsi hudiči utekli is pekla. Turčin nas je prcvaril, pogasil j« mir. cijalnega vprašanja — in del tega vprašanja je uprav volilna reforma — zadobil bi delaveo na jedni atrani potrebnih aredstev, na drugi pa tudi materijalnega časa v to, da bi mogel izobraževati se ter tako postati koristen član naroda. In ravno med nami Slovenci, ki smo kakor snano, ubog narod, bil bi isobraien in saveden delavski stan jako važen činitelj. Največja krivica pa je, ako očitajo sedaj delavskemu stanu, da se ne briga sa duievne koristi naroda. Kako — in od kod P Dajte mu sredstev in potrebnega časa, pa boste videli, da tudi v delavcu bije gorko srce sa rod in dom! Slednjič prosimo tudi vse one gospode državne poslance, katerih je resna volja zastopati narod, ne pa podpirati te ali one parlamentarne skupine, naj se saresno potegnejo sa to, da tudi delavec-poitenjak pride do avojih političnih pravic ter de bode tudi on mogel po svojih sastopnikih skrbeti sa svoj obstanek. Pravila kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico. I. - 8- 1. Družba ima namen pospeševati in povsdigovati kmetijstvo in vrtnarstvo, v obče zemljedelstvo s poučevanjem, vzpodbujo, vzgledi in dejansko podporo. Družbe sedež je v Trstu. g. 2. Natančnejše določilo družbenega področja. V družbeno področje spsdajo osobito te stvari: a) pospeievati kmetijstvo in vrtnarstvo in povadigovati veljavo semljedelstva sploh v tej deieli; b) iiriti prave pojme o umnem kmetovanji, vrtnarstvu in gozdarstvu s tem, da prireja shode strokovnjakov, da razpravlja vso nove napredke in sboljške v kmetijstvu v perijodiških ali neperijodiških spisih, da daje na svetlo in da iiri iavrstne lahko-razumljive strokovne ali s nagrado odlikovane spise, ter da prireja javna predavanja ; o) pogovarjati se o iskuinjah in znsnstvcnih uspehih si strokovnjaki in učenjaki, s6 strokovnimi ali drugimi znanstveni druitvi tuzemstva in inozemstva; d) po možnosti osnovati strokovno knjižnico in gojiti kmetijsko statistiko; — Bog ga ubil! vzklikne Marko in udari s pestjo ob mizo, a oči se mu zasvetijo kot divji mački: pa ste mu plačali za to? — Smo vraga, pravi Ilija, cn jo nam, Jas le prav saprav ne vom, kako je bilo, Ssmo toliko sem videl, da vro Turki iz gozda kot mravlje. Lisjak je sklenil mir, dokler mu ni prišla silna vojaka na pomoč. Skočim na konja, pograbim kopje, kučma mi pado z glave, niti se ne zmenim zanjo, pa udri gologlav na Turčina. Bliska se, praši se, grmi, druzega ne vidiš kot kopje, sabljo in pušice, vae to ae je motalo v jednem klobčiči, dokler ni privršalo mej nas svinčeno jabolko in razpršilo krdolo. Banova sablja ae je svetila kot strela. Zdivjam. Izprva se ti malo joži koža, kadar se groš igrat a svojo glavo — ali potem si sver. Naši konjiki so leteli kot vragi čez grmovje, konji in ljudje so padali, a Štajerci so mlatili Turke, da se je v goro razlegalo. Ali hipoma — ab botel sem zajokati — vidim, da beže naši pešoi brezozirno pred Turki. Strahopetci 1 Bog jih ubil! To ao ti metali puftke, kroglje, torbe in klobuke od aebe, kakor da si jih nasejal. Z golo sabljo smo jih zapodili nazaj, in na svoje oči sem videl, kako je bau nadbuziru raskolil glavo. e) preiskovati posebna svojstva zemlje in podnebja tega okraja, in po možnosti v posameznih krajih osnovati vrto zh dotične posku&nje ; () prirejati in podpirati kmetijake razatave; g) podeljevati javna priznavanja, odlike in nagrade ca posebno hvslevredna ali izvrstna dela na kmetijskem in gozdarski m polji, ter priporočati taka izvrstna dela pri ve-leslavnem c. kr. namestništvn, ali pri de-deželnem zastopu, da jim pridobi priznanje in podporo; h) paziti na to, kako uplivnti sakonodajstvo in uprava na zomljedelstvo; ter presojati in priporočati vse odredbe in uvedbe, katerim je namen pospeševati umno kmeto-valstvo in vrtnarstvo; i) posredovati naročevanje kino, ikega in gospodarskega semenja in rastlinja; k) sodelovati pri razdeljevanji državuib podpor. II. §. 3. Družabniki, njih pravice in dolžnosti, osobno svojstvo. Družabnik more biti vsak človek dobrega imena. §.4. Kako se razlikujejo družabniki. Družba ima: a) prave, b) dopisujoče, c) častno ude. Pravi udje so sprejemajo po sklepu odbora, potem ko so se za to pismeno ali ustuo oglasili. Za dopisujoče ude smejo biti isvoljeni samo strokovnjaki, od katerih je pričakovati, da bode njih sodelovanje in njih naznanila bistveno pospeševsla družbene namene. Za častne ude smejo ne glede na stan in stanoviiče biti izvoljene samo take osebe, katere so si sa prospeh zemljedelstva v občo ali posebe sa družbo pridobile znatnih zaslug, ali pa take, ki morejo družbene namene osobito pospeievati. §. 5. Pismo o aprejemu pravih udov. Letnina isnaia 2 gld., pristopnina 1 gld. Vsak na novo eprejeti pravi ud dobi, ko je plačal pristopnino, vsaj polovioo lotnine in s druitvenimi pravili vred diplomo. (Dalje prib.) Zaman. Strahop< toi beže in beže in tudi nas zavleko v gozd. Turki navale spredaj, z desne in leve. Bilo jih je kot listja in trave. Lisjak nea je prevarit. — A ti P vpraša Marko. — Jaz sem seveda z ostalo četo bežal proti gozdu. Gledal sem samo, da se rešim. Kar podre zrno mojega konja. Padem, tele-bim v deblo in onesvestim se. Ko se zavem, vidim, da so me Turki zarobili. Na zdravje Ilija. Nisem utegnil premišljati o svoji nesreči. Gnali so naa sužnje kot živino in peljali okovane v Dubico, odtot v Banjaluke, iz Banjaluke v Travnik, v Drinopolje in naposled v Carigrad, kjer sedi turiki cesar. Spotoma so nas slekli do srajce, bili s bičem, dali nam posteljo na kamenu pod milim nebom, a jesti mrvico črnega, trdega kruha. Okovi so nas ogolili do krvi, polovica nas je spotoma poginila. Moj Bog, koliko aveta sem siromak prehodil, ali druzega nisem videl kot svojo bedo. Ali tudi tu ni bil kunec ueareči. V Carigradu so nas zbasali v smraduo luknjo, a odinenili so aau na brodove, da prikovani veslamo do smrti. Groza me je stresla. Napoči dan, da uas odvedo na brodove. Peljejo naB na dvoriiče. Jaz omahnem in zastokam. Kur prido k meni starec, Turčiu, oficir kali, pa mi reče hrvat- Politiške vesti. Državni zbor. {Poslanska zbornic*.) V seji dne 14. t. m. nadaljevala se je razprava o proračunu. O tej priliki očital je posluiu-c Krona wetter vladi, da namešča v politiške službe izključno le plemiče. OIižhIovuI pn je tudi dejstvo, zakaj se ne pripuSčnjn Židj e splob v justično in finančno službo in da se je o tem razpravljalo le v seji poljskega kluba, namesto v poslanski zbornici. Konečno napadel je vlado zaradi nje postopanja proti delavcem. — Posl. Wielowiey*ki predložil je vladi resolucijo, s katero jo poživlja, da naj stori potrebne korake, da znpreči ali vsaj omeji izseljevanje v inozemstvo. Potem sta govorila glavna govornika: posl. Kounic proti in Rutovski za poglavje .Ministrstvo notranjih poslov", na kar ao su »sprejeli prvi trije naslovi: „Osrednjo vodstvo", „Železniška uprava" in „Javna sigurnost." — O včerajšnji seji sporočimo pobližjo v današnjem večernem izdanju. Za koalicijo ae menda bližajo viharni časi, ako je res, da hočejo konservativci pri razpravi o proračunu ministeratva za nauk in bogouastje sprožiti vprašanje o verski šoli. Tako so sklepa iz izjave kardinala Giuše v nekem katoliškem rokodelskem društvu, I.« le rekel ta cerkveni dostojanstvenik, da avstrijskim škofom bode skoro izvojevati težke in odločilne borbo ob šolskem vprašanju. Ako konservativci zares spravijo to vprašanje mi dnevni red, tedaj — z Bogom koalicija ! Kajti ob tem vprašanja je razlika v nnzorih teli gorostasna, da je no more vzravnati nikaka diphmatiškn umetnost. Nade tiskovne razmere. MinisterA-a naredba o konfiskacijah, kojo ja pravosodni minister grof Schoiiborn dno 14. t. m. prijavil poslanski zbornici, jo potrla v naa vse nade, da bi v bližnji bodočnosti prišli milejši dnevi za naie pokrajinsko čaoopisje. Pri sedanji praksi pri konfiskovanju trpe so-sebno manjši pokrajinski listi, koje stane veliko truda in sitnosti, ako hočejo v slučaju zaplembe prirediti drugo izdanje. Kajti treba vedeti, da državne pravdništvo zapleni vsik-dar kar ves članek, morda zaradi jednega samega stavka, ali cel6 radi jedne same besede. Ker so pa dotični proator mora izpolniti s drugim člankom, a mali listi pri nedostatnosti delavnih močij no morejo imeti vsikdar pripravljenega drugega gradivu, si ski: „A kaj stokan, strahopetec P" Kakor bi strela vame udarila. Kako tudi ne, ko mej tujim lajanjem slišiš svojo beaodo. „Bolan sem, gospod, odgovorim Turku, ščiplje me iu boli, ue morem se držati na nogah." „A odkod si, nevernik P" „Hrvat sem, eustiti aga, iz Frankopanove vladovino." Turčin ne zamisli, me pogleda od strani in reče stražarju nekoliko turških besedij. Ne vem, kaj mu je rekel, ali stražar me polje v mraku s dvorišča na ulico in po ozkih ulicah do visoko palače. Ondu mo izroči vratarju zamorcu, a ta me odvede k gospodarju v gorenje sobe. Bil je to tisti stari Turčin, ki me hrvatski nagovori, rekoč: „(Juj, nevernik ! ne pojdeš na brod, moj rob si, delal boš na vrtu." Pomislite gospod župnik, kako srečen sem bil. Hipoma sem pozabil težkih svojih okov, pozabil, da stojim pred svojim gospodarjem, in kakor mi je srco zaigralo, vprašam starca: „Mar si tudi ti lastiti ags, našega roda in nuae zemlje siu P" Starec prebledi, zardi, vzravna glavo in zamahne z roko: „Pojdi 1" Odtlej ga nisem več vidil, za visokim zidovjem sem životaiil, polival cvetje in plol plevel. Bog, kak nespuinotou posel za junaka ! Od dolgega časa, od jeze som Časi odbil kaki cvetici glavo, misle, da so to Turki. Mi robji smo hodili s šejkom lahko vsakdo na mi*li, kolik« sitnosti na-•tmieji) »b vsaki sepl«mbi «4 uredniitvo ia za tiskarno. Ta prakia ae j« po najnovejii naredbi ministra Schti ib irna ie pooatrila. Po tej naredbi driavna pravdniitva niao obvezana, prijaviti uredniitvu, sakaj je bil Hat »aploujen, ako ao ae prepričala, de eo isds-telji prijavili kako poprojsno konfiskacijo ne demonstrativen n a i i n. T tem slučaju uredništvo toraj niti ne isve, sakaj je bil list zaplenjen in je prireditev drugega izdanja onemogočena. Celć glavni organ koalicije, „N. Fr. Preaae", ae jesi na to neredbo ministra 9cbr>nborne. Nemško-liberalna stranka propada. Pri obnn-tkih volitvah, vriiviih se nedavno v Sol n ogradu, kjer je doaedaj gospodaril« liberalna stranka, zmagala je konservativna stranka na vaej Arti. Liberalni župan dr, Hueber se je baje ie odpovedal na tej ćasti. Avstro-ruska trgovinska pogodba. Z Dunaja poročajo, da dospe v kratkem ii Peterburga doslovna trgovinska pogodba med Avstrijo in Rtieijo. Pogodba predloži ae avstrijski in ogrski poslanski zbornici ie tekop sedanjega zasedanja. Ogrska poslanska zbornica odklonil« je, kakor smo objavili žo v sobotnem »jutranjem izdanju ,Ed.*r predlog opozicije (Ugro* nov predlog), da se izreče vladi graja zaradi nje postopanja oalavnoatih za Koftuta, z 218 proti 114. Ministerski predsednik bar. We« kerle izjavil je bil, da vlada nikakor ne more polemicovati s Ugronom, ker isti niti ne pozna dolžnostij ustavne vlade. (Jako snaiilno sa madjarski parlamentarizem.) Vlada nikakor ni mogla dopustiti, da se smatra krona le kot simboličen znak, ki pa nima nikakorinih pravic; vlada ae je sicer ozirala na želje ogrskega naroda glede proslavljanja Košuta, poleg te a pa nikakor tri smela dopustiti, da se omaje vera v postavne odnoisje. Koiutje namreč do Bvoje smrti uporabljal vsako priliko, da je dokazoval svoje nasprotstvo proti sedanji uredbi Ogrske; že saradi tega se je morala vlada jako omejiti glede proslavljenja Košuta, da ne bi priili v protislovje sama s seboj. — Podrobne razprave o cerkveno-po-litiski preosnovi trajale bodo brikone do četrtka. Zatem grične zbornica razpravljati o trgovinski pogodbi s Romunsko. Minister proti kralju. Nedavno po- govaijul bo je laiki kralj s nekim frauoo-skim časnikarjem. V tem pogovora se je isrssil kralj IJmberto jako laskavo o francoskem narodu in o francoski vojski; spominjal se je tudi dobrot, koje je Francija ie iskazala Italiji ter iirasil svoje uverjenje, da se ohrani prijateljstvo med tema sorodnima narodoma za vse bodoče čase. Ti israsi simpatije do Francije seveds niuo bili po volji slsvnemu Crispiju, o katerem je snsno, da si je vedno na vse mogoče načine prizadeval, da bi sa* notil plamen vojske med Italijo in Francije. V ovojem glasilu „Ri forma" dokazuje namreč, da je kralj Umberto se svojimi izjavami prekoračil po ustavi določene mu kraljeve pravice. — Sicer pa je že danes gotovo, da večina italijanske zbornice ne pritrdi Crispijevim reformam. Kriza je torej gotova: ali pojde Crispi rakom žvižgat ali pa sbornioa. nakupovat stvari v mesto. Hodeč tako na trg, seznanil sem se z benečanskim mornarjem, kateri je snal hrvatski, ker je bil Dalmatince. lUzodel sem mu, kaka nesreča me je dohitela. A on mi pravi: ,Tu bi se dalo pomagati, rojak." „Kuko P* „Z denarjem se napravi vse. Stoj, da premislim stvar." Za nekaj dni ga zopet srečam, a on mi pravi: Na, vzemi, tu ti je steklonica rakije, katero jo sam hudič skuhal. Počasti vratarja in vrtnarja, dokler ne padeta kot zver, a pred dvorom te jaz počakam I" Tako je tudi bilo. Opijem črno pijano?. Rakija jih je omagala, jaz pa zagrabim sekiro, razbijem okove, da mi je kri brizgala io hitim na vrata. Dalma-tinec je bil mož-beseda. V mraku sem se splazil z njim na njega brod, a dva dni kes« nuje ponese na« veter proti naiemu kraju. Ko so me naii ljudje zagledali, so bo čudom čudili, da je mrtveo vstal iz groba. No, jaz seui dejal, živ sem in dosti iale sem se nav« žil. Trikrat pomaga Bog, a četrtič bi utegnil hudič. Potem som odložil vojaštvo, ali ostal mi je odtlej priimek „begun", ker sem trikrat pobegnil iz turškega robstva. (Dalje prih.) Predsednik francoske republik«, Carnot, poslal je Nj. Vel. cesarju pismo, v katerem se toplo zahvaljuje na podeljenem mu visokem odlikovanju. Črnagora in Turčija. Is Oetinj poročajo, da je dne 14. t. m. odposlala turika vlada nekoliko bataljonov pefadte in 12 topov is Šksdra ns Črnogorsko mejo. Zajedno odstavila je vlada vse glavarje albanskih plemen ia jih nadomestila s drugimi, da sapreči s tem večne napada oh črnogorski fljeji. Is Bolgarske. Ako ne varajo vsa znamenja, jela je teaneti svezda mogotca Stam-bulova. Odnoiaji med Koburžanom ia njega prvim ministrom se poojstrujejo bolj in bolj. Nek angleiki list javlja celć, da bi s* Ko-burisa rad pobotal s Rusijo, seveda sa hrbtom Stambalovem. Narodu bolgarskemu bi pač ieleli od srca, da se enkrat reii okov, v koje ga je ukoval nasilnik Stambulov. Ta poslednji menda ie sam slati, da se bliža konec njega slavi. Te dni smo čitali namreč, da je patrijot Stambulov naloiil velike svote denarja pri neki — nemtki banki. Pobrisati jo hoče menda v Nemčijo, kakor hitra se pribliia huda ura. Različne vosti. Imenovanj«. Konceptnima veibenikomnpri tukajinjem poitnem in brzojavnim ravnateljstvu imenovana sta poštna veibenika, pravnika gg. Karol Medic in dr. Ivan Slejko. Ntmika cesarica odpotovala je dne 15. t. m. v Benetke, kjer namernje ostati nekoliko dnij. Slovenščine zmotnih uradnikov nam dsjts! Pod tem naslovom ae nam piše : Čislani gospod urednik! Prosim, blagovolite sprejeti v 8vpj cenjeni list sledeče: Veliki petek brzojavil sem bratu v Logatec, naj pride k meni sa Velikonočne pras-nike. Ker je bila doila mu brsojavka nerazumljiva, ker pomanjkljiva in popačene, pritožil sem se pri tuksjinjem slemen o. kr. poštnem in brzojavnem vodstvu, katero je mojo pritožbo relilo dopisom a dne 7. t. m. itv. 11343, da je ispulčenje besede apridi* pri-plasti v krivdo prejemsjoči opraviteljioi v Gorenjem Logatcu, popačenje besede tčsssa v „cassa" p« v krivdo oddajajočemu tukajšnjemu opravitelju, ter da se je proti krivcema primerno poatopslo. Prav je, in dolinost je bila tudi slavnemu vodstvu postopati proti dotičuikoma; ali s tem se krivica stranki ne popravi, ker „factum infeetum fieri nequitB. Pač pa slavno vodstvo lahko prepreči take krivioe s tem, da nastavlja pri toli valnih uradih deielnih jezikov smoine osebe, kar sshtevatu občs korist in sakon. Z odličnim spoitovanjem t Trst, 16. aprila 1894. Ljudevit Oulin, odvetniški kandidat. Iz Ljubljans se nam piie: ,Šuklje je bolan!" — glasil ae je buletin, ko je koncem sesije deželnega zbora Kranjskega odlo-iil svoj mandat. In to je bil menda tudi rea pravi razlog odpovedi. Pa kmalu zatem dobil ga je v pest kranjski politični lisjak baron Sohvregel, kateri aijini je goap. Čuk-Ijeju čostitajoč roko stiskal o priliki deželne proračunske razprave. In rea je pospod baron se svojo čarodejno ailo tako kuriral g, Šukljeja, da je mogel (g. Šuklje namreč) obdržati avoj deielnozborski mandat. Da je g. Šuklje „divjak**, ne bi se čudili politiikim kozlom, koje je prekucaval pri budgetni razpravi v državnem sboru, ali da se je kot član Hohenwartovega kluba tako zagnal sam v sebe in v svoj narod, te pa je težko razumeti vsem tistim, ki ne po-anajo politiike bolezni g. Šukljeja. No, gospod poslauec naj pomiali, da narodi ne plačujejo svojih sastopnikov vsake sobote — pride ie čas sa to. Ooapod poslanec bodi uverjen, da je njegova brestaktnost — da ne rečemo kaj hujiega — provsročila veliko razburjenost po vsej deželi. Sicer pa, potolažim se: naš narod je zdrav in ga ne pahneta v melanholijo niti — poslanca Hohen-wart in Šuklje. Kakor povsod nastopila je pomlad tudi pri nas z nenavadno sušo. Škoda bo velika, ako nam Bog kmalu m* pošlje dežja. Za podrsMes druibs sv. Cirila is Msteds uabrali so »Slavaši" in „Velesilali* dne 8. t. m. v gostilni udove D. Sancin-Nemec v Škednju 2 kroni ia 2 stotinki. Za podružnico sv. Cirila In Metoda na Grsti, osiroms as pokroviteljstvo Barkavljan-ake župnije, nabrali ao veseljaki v barko-vljanaki ladiji 1 krono 50 stotiak. Ženski podružnici družbe sv. Cirils in Motoda V Selanl darovali gg: Rodoljubni duhovnik 3 gld., Matija Gregorčič 50 kr. in Fran Mokuža, bruaar v Tomaju, 25 kr. Samomor, v nedeljo okolo poludne ustrelil se je v hotelu ,Europa" Slletni finančni uradnik Ivan Uher a Dunaja. Sprožil ai je, ležeč na poatelji, bitec iz revolverja v prsi. Kroglja mu je prodrla srce, iz česar se more zaključiti, da je nesrečnež nate! hipoma zaieljeno smrt. Oatavil je na miai odprto pismo, v katerem je povedal svoje pravo ime (nastanil se je bil namreč v hotelu pod imenom »Pran Mayer") in svoj atan in dve zapečateni pismi na avojega brata in na saroč-nico na Dunaju. V odprtem piamu povedal je samomorilce, da je prišel v Trat aamo saradi tega, da konča avoje življenje, ni pa navedel vsroka temo. Pri njem naili ao okolo 50 gld. v gotovem denarju. Samomorilčevo truplo odpeljali so v mrtfsinieo pri av. Juatu. Nomikl eooar na Dunaju Kakor poročajo s Dunaja sipal je eesar Viljelm o svojem bivanju na Dunaju odlikovsnja a polnimi rokami. Poleg že objavljenih odlikovanj, podelil je red prusko krone II. rasredu a svesdo predsedniku južne ieleaniee, knesu Hohen-lohe Waldenburgu jednaki red, toda brez avesde, je podelil dvornemu svetovglpu Ram-lerju, viijemu ielesniikemu nadzorniku Tho-mauu v TratJ pa je podelil red pruske krone III. razreda. Glede odlikovanj in redov niije vrate ao pa niti ;* ne ve, koliko oseb jih je dobilo. Zsgvtovlja ae pa, da je itevilo istih jako snatno. Policijsko. V nedeljo popoludne prijeli so atraiarji na .plesu* v gostilni „Aurora" (pod gosdičem) 1 dietnega Ivana-Marijo Eseja, strojarja, saradi javnega sasilsfva. Mladenič jo bil namreč med „plesom* nekoliko ras-grajal, in ko so ga stražniki opominjali ns mir, opaoval jih jo poiteno, in ae cet6 pretepal žnjimi. Zaradi te vročekrvnosti odvedli so ga na .hlad*. — 37letnega Ivana Piria is Braalavč, okraj Celje, aaprll ao v nedeljo, ker je nadlegoval ljudi, proseč mUodarov. — V soboto ukradli so nesnsni tatovi v ulici Oeppa hit. 8, vrečo kave, vredpo 60 gld. raz voz, ki je stal pred piaarno špediterja Igna* cija Briilla. Koledar. Danes (17.) Anioet, m.; Rudof, m. — Jutri (18.)*. Apolonij, m.; Elevterlj, ik. — Prri krajec. — Solnce izide ob 5. uri 18 min,, satoni ob 6, uri 40 ntin. Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 10 stop., ob 9 pop. 22 stop. Loterijsko fttovllko, izžrebane 14. t. m. Trst 52, 1, 18, 82, 8. Budimpeita 74, 5, 39, 32, 53. Lino 84, 89, 14, 19, 4. Najnovejše vesti. DunsJ, 10. (Poslanska sbornioa). Posla» nec H o f m a n u predlagal je, da ae prične razprava o predvčerajšnjem odgovoru ministra pravosodja na interpelacijo poslanca Pradeja, (Glej najnovejie vesti v sobotnem večernem izdanju aE I.*) toda ta predlog je propad"!. Poni. Rusa omenja, da je ta odgovor „neobičajno, bridko iznenađenje" sa nemško levico. Ista da želi brae spremembe sakona, po katerem ae more tolmačiti tiskovno pravo os takžen način. Mladočeh P a o a k predlaga, da naj ae naroči tiskovnemu odseku, da mora poročati v osmih dnevih; ta predlog bil je vaprejet s veliko večino, Tudi nemška levica je glasovala sa predlog. Justični minister grof Schonborn je jako razjarjen, ker Be je vsprejel predlog Pacakov, kajti v tem vidi nekako njemu osebno nasprotno demonstracijo. Govori ae celć, da minister odstopi saradi tega, toda utemeljeno to nikakor ie ni. Benstko 10. Nemška ceaariea dospalaje opoludne. Vaprejeli ao jo s stopuiki raznih ohlsstij. Dunajska bona 16. npvlla 1SM. danes pre4*£eranj. Državni dolg v papirju . . , , U845 »H-60 . , v srebru .... 88'.10 98-35 Avstrijska renta v ilatu . . . 119 05 11»*S0 . „ v kronah . . . 97'80 87 90 Kreditno ntcoije.......H56- - 356 50 London 10 Lst........ 124.80 124 80 Kapolouni.........992 992'/, 100 mark.........6110 «1 10 {nfl itulj, lir....... 4H-90 49 75 .vrt. Budimpešta. Planira sa apoailad 7 45-7 4«, sa je««n 7 70—7*72 Koruza ia juli-avgiet 5-JJ do 5*34 --■ - Ov«a aa apomlad 717 do 7 10. ti P4»t.ie» nova od 77 kiL t 7*50—7 55, od 78 kil. f. 7 M-MS, od 79 kiL f. 7 ?0-7 75, od Sn kil. f 7 75-7 05, od 81 kil. far. 7 86-7 S0, RI 5 70 5*90; oves novi 7-- do 7-50. Jermen 6-65—9 95; proso 4—1-40. Pšenica : jako iifabtio povpraiavanja. Prodalo ae je gladko, 40.000 met. st. po polnih visokih eenah. Praga. Nerafinimni ilndkor: mirno. Za april 18*45, maj 18-50. Nova roba »eptember 15-60, brea prodajalcev. Budimpeita. Špirit, 16.50- i8-75 Hsvre. Kava 8nnto« good avemfa sa april 104'-, ia avgust 100-75 mirno. Hamburg. Santo* good avsrago ia maj 04-25, september 80'—, mirno. Gostilna „AlVAritlco Moro" ulic* Solltorio 12, (po domaie pri ,PrvačkovcW), prodaja ima in Ma rina prve vrtit it preaikih in dorn^riicth *immV« 4fwrnp V banko*, cih od 50 nft. do vaaoega sneaka vsak dan v tednu rasun prasnikov, in to od 9—1«. ura opoludne. Ok nedeljah pa od 10 12. ure opoludne. Obresti na knjiiies ...........s*/- rtačujc vsak dan od 9-18. ure opolu^s, gneske do J00 g}d. prepaj, prekq I0Q do 100» mota ae odpovedati a dal In tneske preko 1000 gld pa 6 dni. E»komptuj9 menjite domieilirane ua triaikem trgu po.......8'/.*'* Pošujufe na drl. papirje avatro-ogarake do 10110 gld po........8*/. Vitje aneake od 1000 do SUOO gld pa d*/,'/, Pftfe ri>jo iiplafati v sedanjih ban lovcih It-tt. v«lj.t stopijo ' j obrestne takse v kropost t iln-m 4. rebrn>arjs, 8- M»ru-varia in odnoano 2. marca t. I. po dotii iih ob-javah. Okrožni od del. V vrsdn. pssirjlh ru q» vsako svoto. V mpoltonin brci obresti. Nakaznic? »h Dunaj, Prago, PeAto, Urno, l.vov, Tropavo, Reko kakor Mi /agrob, Arsil, Rie|it», GablORi, Gradec, HermanutafU tnnmost Oelovoo, Ljubljana, Uno, Olomuc, Heiuhauberft, 8aa« in Boinograd, — b r o z troikov, Kupnja in prodaja vreduoHtij, dlvic, kakor tudi vnov^unje kuponot 24 22 pri odbitku provisije.' Predujmi. Sprejemajo se vsakovrstna v p I a A i 1 a pod ugodnimi pogoji. Ns jamAsvbs listin« pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Paripu, Ber» liuu ali v drugih npostlb — proviiija po pogodbi. *ia vrednosti oh^enti po j>ogudbl. Vložki v pohrano. i prejemajo se v pohrano vrednostpi pupirji, alat ili nrebrni donoi inosamskl bankovoi itd. — po pogodbi. Nafta blagajna isplačuj« nakaznico narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu. Trst. 31. januvarja M94. 2 -24 Lastnik politićuo društvo „Edinost" — Isdavatelj in odgovorni urednik ; Julij Mikottt. — Tiska Tiskarra Dolenc v Trstu.