42
Didakta | december 
– januar 2012/13
Šolska praksa
Interaktivni 
medpredmetni 
pouk – mini 
mundus
Eneja Baloh, Jezerka Beškovnik, Maja 
Gržina Cergolj, Andreja Klančar, Nina 
Grabljevec, Katja Arzenšek Konjajeva
Osnovna šola Lucija
Prenova učnih načrtov, ki se je pričela 
izvajati v šolskem letu 2011/2012, temelji 
predvsem na drugačnem izvajanju pouka. 
Poudarek je na povezovanju in sodelovanju 
med učitelji ter na aktivni vlogi učencev. Za 
dosego ciljev posameznega predmeta skoraj 
vedno potrebujemo pomoč ali nasvet kolega, 
ki z istimi učenci predeluje iste ali podobne 
vsebine, seveda z drugačnimi poudarki in 
v različnem časovnem obsegu. Povezovanje 
je koristno zaradi povratnih informacij in 
izboljšav pri samem pouku. Tako je nastala 
ideja o medpredmetnem sodelovanju na 
OŠ Lucija.
Uvod
Šola 21. stoletja mora usposobiti učenca za 
vseživljenjsko učenje, da se bo znal učiti, 
znal misliti in da bo postal socialno sprejet 
član družbe, ki bo pripravljen sprejemati 
člane iz drugih kulturnih ali religioznih 
svetov. Vygotskij (1974) pravi, da je sleher-
no znanje človekov konstrukt v njegovem 
času in prostoru in ni odsev materialne re-
sničnosti. Znanje ni pomnjenje podatkov, 
ampak njihova interpretacija (Reich, 2008: 
178). To je osnovna ideja konstruktivizma, 
ki daje celosten pogled na učenje in tako 
vključuje poleg kognitivnega delovanja 
tudi čustveno-motivacijsko-socialno raz-
sežnost (Vygotskij, 1974: 172). 
Zelo pomembna je učenčeva predho-
dna izkušnja, njegova miselna dejavnost, 
sodelovanje in soočanje z življenjskimi 
problemi ter reševanje novih problemov. 
Predvsem je pri konstruktivističnemu pri-
stopu pomembno, da učitelj preusmeri 
pozornost s tega, kaj bo on počel pri po-
uku, na to, kar bodo počeli učenci. Pouk, 
ki je zasnovan problemsko in je usmerjen 
v vseživljenjsko učenje, mora biti med-
predmetno naravnan.
Z uporabo moderne tehnologije, in-
teraktivnih tabel, video in avdio konfe-
renc, spletnih učilnic postaja naš pouk 
predvsem celostno naravnan, za učence 
pa zanimivejši, prijetnejši, bolj interakti-
ven. Z gotovostjo lahko trdimo, da smo 
zrasli in postali bolj odprti za sprejemanje 
novih poti, ki nas vodijo do drugačnega 
podajanja učne snovi, primernejšega in 
bolj prilagojenega potrebam trenutne po-
pulacije učencev, ki že dolgo ne pristaja 
več na frontalni pouk in linearno učenje. 
Odločili smo se, da jim ponudimo nekaj 
novega, vanje usmerjenega, kjer lahko 
aktivno izkoristijo vse svoje potenciale. 
S pomočjo informacijsko komunikacij-
ske tehnologije (v nadaljevanju IKT) smo 
skušali ti dve oviri preseči. Uporabili smo 
možnost videokonferenčne povezave in 
tako zagotovili dejansko sodelovanje, po-
vezanost in medgeneracijsko reševanje 
problemov, ki smo jih zastavili učencem v 
šestem razredu pri pouku geografije.
Vsebinske korelacije – svet v malem
Učenci se v 6. razredu prvič srečajo s 
predmetom geografija. Za šestošolce je 
usvajanje nekaterih geografskih vsebin 
težje, saj številne abstraktne pojme in po-
jave ter matematično logiko (grafi, stopi-
nje, matematični predznaki) pri ostalih 
predmetih natančneje obravnavajo šele 
v višjih razredih. V šestem razredu je za 
pouk geografije predvidenih le 35 ur zato 
je za zagotavljanje celostnega razvoja ge-
ografskega mišljenja in usvajanja osnov 
geografskega znanja nujno povezovanje 
z ostalimi predmeti. Pri uresničevanju 
medpredmetnih povezav smo upoštevati 
več dejavnikov. Med najpomembnejšimi 
so bili interesi in sposobnosti učencev ter 
predmetnik in učni cilji, ki omogočajo 
takšne povezave. Geografske vsebine 6. ra-
zreda znotraj tematskega sklopa toplotni 
pasovi smo povezali z vsebinami spodaj 
navedenih predmetov:
•	 slovenščino, ki temelji na ustnem spo-
ročanju, razločku med opisi pokrajin 
in potopisih, ljudskem izročilu, prego-
vorih o vremenu, javnem nastopu in 
priprav na govorne vaje;
•	 tujim jezikom (angleščina) in jezikom 
okolja (italijanščina), ki se povezujeta 
pri zapisu in izgovoru zemljepisnih 
imen, dvojezičnih napisih, opisih vre-
mena in vremenskih pojavov, napove-
dovanju vremena;
•	 matematiko, ki se povezuje pri obliki 
geometrijskih likov in teles, velikostnih 
razmerjih, merskem sistemu, računa-
nju kotov, tabelaričnih in grafičnih 
prikazih podatkov, branju in interpre-
tiranju grafičnih prikazov.
Medpredmetne povezave smo vzpostavlja-
li po principu vpletene in nizane stopnje 
(Tabela 1). Slednje smo znotraj pouka, dni 
dejavnosti in ekskurzije izvedli na ravni 
vsebin, ciljev in dejavnosti. Oba principa 
medpredmetnega povezovanja smo izvedli 
ob podpori IKT (videokonferenčna poveza-
nost interaktivnih tabel, priprava lastnih 
avtorskih interaktivnih prosojnic, sodelo-
valno delo v spletnih učilnicah, uporaba 
računalnikov in spletnih virov). V nadalje-
vanju bomo predstavili nekaj izsekov med-
predmetnega sodelovanja, ki smo ga izvedli 
ob podpori IKT saj menimo, da je ravno 
ta omogočila nemoteno načrtovanje in 
izvedbo predvsem vertikalne korelacije.
Način 
povezovanja
Shematski 
prikaz
Prednosti in slabosti
vpletena stopnja
Socialne in miselne 
sposobnosti so osredotočene 
znotraj predmeta in 
pozornost posvečajo več 
področjem naenkrat, kar 
olajšuje učenje, na drugi 
strani pa lahko pri učencih 
pride tudi do zmedenosti 
in nerazumevanja bistva 
aktivnosti.
nizana stopnja
Miselne, socialne in učne 
sposobnosti so nanizane v 
različnih disciplinah, pri 
čemer se učenci naučijo o 
tem, kako se učijo: s tem 
je olajšan bodoči prenos 
(transfer) znanja, vendar pa 
ostanejo discipline pri tem 
ločene.
Tabela 1: 
Načini medpredmetnega povezovanja

43
Didakta | december 
– januar 2012/13
Šolska praksa
Svet v malem
Projekt medpredmetnega povezovanja v 
6. razredu smo poimenovali Svet v malem, 
saj izhaja iz geografskih vsebin, pri kate-
rih učenci spoznavajo različne toplotne 
pasove na Zemlji in s tem povezne spre-
minjajoče se podnebne značilnosti, rastje 
in možnosti za življenje človeka. 
Projekt je potekal tako, da smo se med 
uro geografije povezovali z različnimi 
predmeti preko videokonferenčnega siste-
ma, doma pa so učenci v spletni učilnici o 
vsebinah razpravljali na forumu in klepe-
talnicah ter ustvarjali slovar novih pojmov. 
Projekt je obsegal 6 pedagoških ur, kolikor 
smo jih v letni pripravi za geografijo 6. 
razreda namenili obravnavi vsebinskega 
sklopa o toplotnih pasovih. Ure niso bile 
v celoti medpredmetno izvedene, tako da 
je bilo pri posamezni učni enoti možno 
doseči tudi cilje, ki niso medpredmetni, 
ampak izključno geografski, slovenistični 
ali matematični.
Izvedba medpredmetnega povezova-
nja je temeljila na učinkovitem timskem 
delu učiteljev. Znotraj tima, ki vključuje 
učiteljice izvajalke medpredmetnih pove-
zav z geografijo, smo si razdelile vsebinske 
in organizacijske naloge. Pri načrtovanju 
delovnih sestankov v živo smo naletele 
predvsem na organizacijske ovire in se 
tako odločile za vključitev dela na dalja-
vo, kjer smo poleg uporabe elektronske 
pošte in klepetalnic za skupno urejanje 
dokumentov uporabljale program Drop-
box, ki omogoča sinhronizacijo datotek 
na internetu. Sledijo predstavitve izvedb 
posameznih učnih enot s poudarkom na 
medpredmetni povezavi in uporabi IKT.
Medpredmetna povezava s poukom 
geografije. Učenci so ugotavljali in zapisa-
li kako vreme vpliva na njihovo vsakdanje 
življenje. Sošolcem so predstavili prego-
vore, ki so jih zapisali v forum spletne 
učilnice. Na spletni strani www.arso.si so 
si ogledali napoved vpliva vremena na 
počutje. Zemljevid Slovenije so dopolnili 
tako, da je prikazoval vremenske razmere 
v Slovenski Istri (ki jih vidijo skozi okno) 
(Slika 3, 4) ter ga primerjali z aktualnim 
na spletni strani http://www.rtv.slo.si.
Medpredmetna povezava s poukom 
angleščine. Preko videokonferenčne po-
vezave smo se povezali s poukom anglešči-
ne, kjer so si učenci 8. razreda na spletni 
strani www.weatheronline.co.uk/europe 
ogledali vremensko poročilo za Slovenijo 
in Britanijo ter nato primerjali trenutno 
vreme v Britaniji in pri nas (Slika 1, 2). 
Za primerjavo so uporabljali pridevnike, 
primernike in presežnike ter vremenske 
simbole. Za utrjevanje glagolskega časa 
‘Will Future’ pri napovedovanju priho-
dnosti so učenci v manjših skupinah se-
stavili vremensko napoved za naslednji 
dan v posameznih državah Evrope in od-
igrali vlogo vremenarjev v vremenskih 
poročilih. 
Slika 2: Zaslonska slika i-prosojnice (TJA)
Slika 3: Zaslonska slika i-prosojnice (TJA)
Medpredmetnapovezava s poukom ita-
lijanščine. Učenci 6. razreda so s pomočjo 
italijanske spletne strani IlmeteoEuropa 
(http://www.ilmeteo.it/previsioni) ugoto-
vili trenutno stanje vremena v Trstu (Ita-
lija): padavine, druge vremenski pojavi, 
temperature (Slika 5, 6). Po vzorcu spletne 
strani »IlmeteoEuropa« so sestavili svojo 
spletno stran (v Wordu ali na plakatu) 
za poljubno slovensko mesto in izdelek 
predstavili v italijanščini v obliki govor-
nega nastopa (delo v parih). Slednji so 
prisluhnili učenci šestega razreda, ki so 
bili pri pouku geografije.
Slika 4: Vremenska napoved za Evropo (ITD)
Slika 5: Vremenska napoved za Italijo (ITD)
Medpredmetna povezava z matema-
tiko. Povezali smo se z učenci 9. razreda, 
ki so na konkretnem primeru razložili, 
kako se s klimograma prebere podatke, ter 
kako se dane podatke v klimogramu prika-
že. Ob tem so učence 6. razreda seznanili 
z negativnimi števili, njihovim prikazom 
ter pomenom. Za izdelavo klimograma 
(Slika 8) so uporabili program za izdelavo 
elektronskih preglednic. 
Slika 6: Zaslonska slika i-prosojnice (GEO)

44
Didakta | december 
– januar 2012/13
Šolska praksa
Slika 7: Klimogram
Medpredmetna povezava s sloven-
ščino. Ob videokonferenčni povezavi so 
trije učenci 7. razreda v obliki govorne-
ga nastopa opisovali države (Slika 9) v 
zmernotoplem pasu: Norveško, Nemčijo 
in Italijo. Učenci so igrali vloge. Eden od 
učencev je kot novinar povedal, v katerih 
državah se nahajajo trije novinarji, napo-
vedal je, kaj bodo o državah izvedeli. Nato 
so se iz glavnih mest javljali novinarji, 
ki so raziskovali državo. Šestošolci so po 
nastopanju lahko klicali v oddajo in no-
vinarje raziskovalce še kaj povprašali o 
državah. Učenci so na podlagi zbranih 
informacij izpolnili tabelo z imeni držav, 
mest, prebivalci in jezikom (Slika 10). Ob 
tem so razvijali pravopisno zmožnost in 
vadili zapisovanje zemljepisnih lastnih 
imen.
Slika 8: Dopolnimo tabelo (SLO)
Slika 9: Dejavnosti učencev (SLO)
Za izvedbo konference smo uporabili 
program Hitachi Starboard ter poveza-
vo računalnikov v omrežje (Slika 12). Pri 
vzpostavitvi konferenčne povezave smo 
določili, kateri računalnik naj bo strežnik 
oz. na katerem računalniku se delo de-
monstrira. Ostali računalniki v konferenci 
so bili povezani s strežnikom z vpisom IP 
številke ter tako lahko sodelovali v sami 
konferenci. Pri vzpostavitvi konferenčne 
povezave smo uporabili tudi zvočno oz. 
video konferenco, saj so lahko udeleženci 
med seboj tudi komunicirali. Za postavi-
tev konference smo uporabili Skype in 
Arnesovo storitev VOX.
Slika 10: Konferenca na i-tablah Starboard
Zaključek
Za uresničitev tako zasnovanega pouka 
je nujno potrebno vzpostaviti medpred-
metne korelacije, saj noben problem ni 
le enostranski. Medpredmetno povezo-
vanje ter uporaba IKT nam zagotavljata 
avtentičnost problemske situacije, kar je 
pri pouku težje zagotoviti zaradi organi-
zacijskih ovir. Slednje smo na Osnovni šoli 
Lucija premostili s prilagoditvami urnika 
(fleksibilni urnik), organizacijo medpred-
metno naravnanih dni dejavnosti ter z 
uporabo avdio in video konferenčnih 
povezav. Učenci so učni sklop toplotnih 
pasov usvojili celostno, in sicer na nov 
in zabaven način, ki je bil didaktično in 
vsebinsko strokoven.
Literatura
Brečko, B. N. (2008): Informacijsko-komu-
nikacijska tehnologija pri poučevanju 
in učenju v slovenskih šolah, Pedagoški 
inštitut, Ljubljana.
Cotič, M. (2010): Razvijanje matematične 
pismenosti na razredni stopnji. Sodobna 
pedagogika No. 1. str. 264-282. 
Spletna stran: http://www.weatheronline.
co.uk (10.11.2011)
Spletna stran: http://www.ilmeteo.it/previsio-
ni (10.11.2011)
Spletna stran: http://www.ilmeteo.it/
previsioni?refresh_ce (10.11.2011)
Spletna stran: http://www.arso.si (10.11.2011)
Spletna stran: http://www.rtvslo.si 
(10.11.2011)
Spletna stran: http://www.svarog.si/geografi-
ja (10.11.2011)
država Glavno mesto Prebivalec 
države
Prebivalka 
glavnega 
mesta
jezik