c' <
i^r^ta^^T V .J
Trzinske maske
Februar je mesec pustnih norčij
' rg lSTU VI ■ - " % \ \ • ■
I ilii % £ ^ i 1 ! 1
1	"'-M I. H 1
ss i mmw\
i & v" m
ftj. J- n
* B /	>'••
* 1 ' i m * i. i i
m
m
Naša prihodnost
Nova trgovina z ekološkimi semeni, sadikami in pridelki ter vse o biodinamiki kmetijstva
Intervju z Andrejo Vukmir	Kam?
Življenjski cikli družine - kako	Pester napovednik
skozi izzive?	dogodkov
»Diagnoza: vse bo v redu.«
Martina Ajd Bežan, mag. farm., Lekarna Domžale
i

Dežurni lekarni
MESTNE LEKARNE
Uio mufm^m
Lekarna Kamnik Lekarna Domžale
od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016:
ned in prazniki: 9.00 - 12.00 sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00
Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si
JUR^EK
V pekami in slaščičarni Jurček naredimo za vas rolstnodnevne, poročne in priložnostne torte po vašem okusu In videzu.
Depalavas93a Domžale 4 01 724 86 27, m: 041 943 919 wwwpekama-jurcek.si
Tel.: 08-3872-718, FB: Pizzeria špageterija Olivia (Trzin)
IZDELAVA FOTO KNJIG
brezplačen program za oblikovanje f izdelava 24h/dan na www.enzo.si
TISK VELIIIIKIH IN J) MALIH FOTOGRAFIJ ^ - £ r
4 §i
KOPIRANJE NAČRTOV
KOPIRANJE GRADBENIH MAP

EXPRESS TISK PLAKATOV
f	na najnovejši naprav ta hip
BREZPLAČNIKUC
^ (((•08011 50)



V


ENZO GRAFIKA Aleš Grm s.p. Miklošičeva 5, Domžale
Kolofon
Uvodnik
Odsev,
glasilo občine Trzin
Na naslovnici
Pustovanje v Trzinu Fotografija: Zinka Kosmač
Glavna in odgovorna urednica:
Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832
Uredništvo:
Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač, Zmago Knuplež
Lektoriranje:
Marija Lukan
Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk:
IR IMAGE, d. o. o.
Oglasno trženje:
IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik
Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Gradivo za marčevsko številko oddajte najkasneje do 5. marca 2016.
Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov.
Od ekološkega semena do druženja za zdravje
Po veselem in predvsem s krofi bogatim pustnim časom (o pustovanju v Trzinu in tudi po svetu poročamo na strani 8) sledi obdobje posta, ki po mojem mnenju ne bo rešil grehov našega prehranjevanja. Rešitev namreč vidim v uživanju doma pridelane hrane in predvsem v ekološkem pristopu obdelovanja zemlje, ki nam ponuja svoje darove v izobilju šele, ko razumemo njeno naravno dinamiko (o biodinamiki kmetijstva pišemo na strani 20).
Ob poplavi novic o gensko spremenjenih organizmih iz sveta preko luže je še kako prav, da se zavedamo dobrih dejanj trgovin, ki nam na policah ponujajo ne samo ekološke pridelke, ampak tudi ekološka semena in sadike, in po novem imamo tudi v Trzinu takšno trgovino, ki jo v pogovoru z lastnico predstavljamo na straneh 18 in 19.
Da bomo tudi v prihodnje zdravi, moramo poskrbeti za odnose, ki nas - če niso osnovani na trdnih temeljih - lahko pahnejo v stres, ki je eden glavnih povzročiteljev bolezni. Z željo, da bi v Trzinu gradili zdrave medsebojne odnose v družini, ki je kot matična celica zadolžena za naš zdrav razvoj in navsezadnje tudi odnos do vseh drugih, smo se pogovarjali z Andrejo Vukmir, ki skupaj s specialisti zakonske in družinske terapije širi izkušnje na tematskih večerih Življenjski cikli družine (intervju si lahko preberete na straneh 12 in 13).
Za dobro počutje posameznika pa vse to še ni dovolj. Piko na i v življenju vedno daje druženje z ljudmi, zato si le poglejte naš napovednik dogodkov, ki je s prihodom pomladi zares pester. Ponujamo vam idejo za izlet v 'štajerski' Trzin (na strani 28), če pa boste ostali doma, poiščite zase kaj zanimivega v napovedniku (na strani 30).
Sprostite se in uživajte vsak trenutek današnjega dne, jutrišnji dan pa je že nova zgodba.
Glavna in odgovorna urednica
Metka Pravst
Občina Trzin
Spletna stran: www.trzin.si E-mail: info@trzin.si
Telefonske številke:
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72
Uradne ure:
Ponedeljek: 8.00 - 14.00 Sreda: 8.00 - 13.00 in 14.00 -Petek: 8.00 - 13.00
18.00
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice
»Medobčinski inšpektorat in redarstvo«
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si
Telefonska številka:
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21
Uradne ure:
Ponedeljek: 9.00 - 11.00 Sreda: 9.00 - 11.00
Februar 2016
| 3
Prva letošnja seja
V sredo, 10. februarja, je potekala 11. redna seja Občinskega sveta občine Trzin, na kateri je bilo prisotnih dvanajst svetnikov, največ prahu pa je dvignila obravnava druge točke dnevnega reda - realizacija kupoprodajne pogodbe s podjetjem Biring.
Kot prvi je bil obravnavan Sklep o sprejemu pobude za začetek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) NT 2/5-2 SNUGOVEC - JUG, poročala sta Sida Valentinčič, ki je predstavila uradni postopek, in predstavnik pobudnika Andrej Poglajen, ki je pred svetniki podal dodatna pojasnila. Po razpravi, v kateri je sodeloval Romeo Podlogar, je sledilo glasovanje, sklep je bil soglasno sprejet.
Poročala je tudi odvetnica
Na sejah občinskega sveta so se že večkrat pojavila vprašanja v povezavi z izgradnjo mostu v OIC Trzin, to je pri podjetju Kalcer, d. o. o., in izpolnitvijo predpogodbe med podjetjem Biring, d. o. o., iz Trzina in Občino Domžale ter nato njeno univerzalno pravno naslednico Občino Trzin, zato je bila pod drugo točko dnevnega reda več kot eno uro obravnavana realizacija kupoprodajne predpogodbe, sklenjene med podjetjem Biring, d. o. o., iz Trzina in Občino Domžale, o zadevi pa je poročala tudi odvetnica Vlasta Rehar.
Na občini so preučili razpoložljivo dokumentacijo in ugotovili, da tedanji most ni nikoli stal na nepremičninah v javni oziroma občinski lasti in da očitki, da je bil nekdanji most širši in 'boljši', ne držijo, prav tako širina sedanjega mostu omogoča ureditev hodnika za pešce in kolesarske steze. S predpogodbo je bilo dogovorjeno, da kupnino za nepremičnino plača kupec - podjetje Biring, d. o. o., tako da se vrednost kupnine šteje kot sofinancerski delež Občine Domžale pri ureditvi struge odvodnika padavinskih voda (v ta okvir je sodila izgradnja novega mostu), saj bi za ureditev morala sicer poskrbeti Občina sama.
Župan je bil mnenja, da je Občina Trzin ravnala in izpeljala postopke pravilno in korektno. Enakega mnenja je bila odvetnica. S tem pa se ni strinjal Romeo Podlogar, ki je svetnikom med razpravo pokazal fotografsko gradivo dejanskega stanja in navajal dejstva, ki naj bi nakazovala na oškodovanje občine, na koncu pa je odvetnico vprašal, ali je tudi sicer poslovno sodelovala z vpletenim podjetjem. Odvetnica ga je po razpravi opozorila, da se mora zavedati posledic svojih dejanj, ravnanj in navedb ter ga pozvala, da si na lastne stroške pridobi mnenje drugega odvetnika, hkrati pa poudarila, da je dejstvo, za koga je v času sklepanja pogodbe delala, irelevantno.
Alenko Marjetič Žnider je zanimalo, kaj bodo s sprejetjem sklepa dosegli, in poudarila, da svetniki osebnega mnenja župana ne morejo potrditi. V razpravo se je vključil tudi Anton Peršak, ki je pojasnil svoja stališča, Romeo Podlogar pa je nato predlagal sprejetje novega sklepa, v katerem je bilo navedeno, da bi Občinski svet OT naložil nadzor nad kupoprodajno pogodbo Nadzornemu odboru. Župan je zaradi ostrih besed med Podlogarjem in Peršakom prekinil sejo, med
odmorom pa so pripravili amandma za vse svetnike, o katerem so zaradi zahteve Romea Podlogarja glasovali poimensko. Predlagani amandma s petimi glasovi proti in štirimi za ter tremi vzdržanimi ni bil sprejet, zato je dal župan na glasovanje prvotni sklep, ki je bil sprejet z osmimi glasovi za.
Obravnave so stekle
Sledila so vprašanja in pobude občinskih svetnikov, javila se je le Nuša Repše, ki je opozorila, da ob deževju na ulici Špruha poplavlja, in prosila, da se uredi odvodnjavanje.
Pod četrto točko dnevnega reda je bil obravnavan odpis terjatev Občine Trzin do podjetja Amicus, d. o. o., za znesek v višini 74.122,92 evra. Edward Justin Jerak je pohvalil občinsko upravo, nato je sledilo glasovanje, sklep je bil soglasno sprejet.
Pod peto točko je Občinski svet obravnaval predlog Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči in ga soglasno sprejel. Sledila je obravnava pravilnika o spremembah Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov za področje humanitarnih dejavnosti in prireditev humanitarnih društev in organizacij, ki imajo sedež ali delujejo na območju občine Trzin. Sklep je bil soglasno sprejet.
Seznanitve s predlogi in poročili
Pod sedmo točko se je Občinski svet OT seznanil s predlogom letnega programa dela občinskega sveta za leto 2016, predstavila ga je Vika Kreča. Pojasnila je tudi, da bo župan Poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju leta 2016 posredoval v pisni obliki v juliju 2016, zaradi letnih dopustov pa bo obravnava sklepa o seznanitvi uvrščena na dnevni red seje v septembru. Svetniki so predlog sklepa podprli soglasno.
Pod osmo točko se je Občinski svet seznanil s Poročilom o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2015, o katerem je svetnikom ponovno poročala Vika Kreča. Pod deveto točko dnevnega reda so se svetniki seznanili še s Poročilom o izvedenih ukrepih iz Akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta Občine Trzin in njihovih učinkih za leto 2015. Deseto po vrsti pa je bilo obravnavano še Poročilo o opravljenih aktivnostih na področju zaščite, reševanja in pomoči v občini Trzin v letu 2015, in tudi ta sklep je bil soglasno sprejet.
Ena volilna enota
Pod enajsto točko dnevnega reda je sledila druga obravnava Odloka o določitvi volilne enote v občini Trzin. Župan je v povezavi s to temo sklical zbor občanov, kjer se zaradi nesklepčnosti ni odločalo, čeprav je bilo med tistimi, ki so prišli, večja naklonjenost eni volilni enoti. Svetniki so bili med razpravo ponovno (in pričakovano) razdeljeni, na glasovanju pa so z osmimi glasovi za in štirimi proti sprejeli Odlok o določitvi volilne enote v občini Trzin, po katerem bodo občani Trzina po novem volili v eni volilni enoti.
V znamenju soglasnih sprejemov
Sledila je obravnava Spremembe in dopolnitev Načrta ravnanja z
4 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice
m**					
			-. '_		
nepremičnim premoženjem občine Trzin za leto 2016 in 2017, po poročanju Polone Gorše Prusnik in po razpravi svetnikov so sklep soglasno sprejeli. Pod trinajsto točko so svetniki soglasno sprejeli Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o imenovanju dveh članov Sosveta načelnika Upravne enote Domžale.
Pod štirinajsto točko so svetniki obravnavali in soglasno sprejeli Ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije člana in podpredsednika Nadzornega odbora Občine Trzin, pod petnajsto točko pa so bili seznanjeni z Obvezno razlago prvega in drugega odstavka 3. člena in prvega odstavka 7. člena Odloka o merilih in pogojih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Trzin. In s sprejetjem tega sklepa je bila tudi seja zaključena. •	Metka Pravst
Postopek pridobitve občinske socialne pomoči
Upravičenci do občinske socialne pomoči so posamezniki in družine, ki imajo že najmanj tri mesece stalno prebivališče na območju občine Trzin, ne presegajo občinskega dohodkovnega cenzusa za dodelitev pomoči in zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebujejo pomoč občine, v tekočem letu pa so že izkoristili državno redno in izredno denarno pomoč.
Vlogo za pridobitev občinske socialne pomoči občani vložijo na Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70 v Domžalah.
Upravičencu do pomoči na predlog Centra za socialno delo Domžale in Komisije za socialne zadeve Občine Trzin občinska uprava izda odločbo. Pomoč se lahko dodeli enkrat letno.
Upravičencem se dodeljuje naslednje vrste pomoči: enkratna denarna pomoč (za nakup šolskih potrebščin, kurjave, ozimnice, plačilo šole v naravi ali kolonije za zdravstveno ali socialno ogrožene otroke), plačilo zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne, pa jih ne pokriva ZZZS, plačilo tekočih stanovanjskih stroškov in preživetje), pomoč ob rojstvu otroka (posebni pogoji), plačilo oziroma doplačilo oskrbe v kriznem centru, pomoč invalidom pri odpravljanju arhitektonskih ovir, pomoč pri prehrani učencev, dijakov in študentov, plačilo oziroma doplačilo prehrane v javni kuhinji, plačilo oziroma doplačilo pogrebnih stroškov in plačilo cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. V primeru preseganja dohodkovnega cenzusa se lahko dodeli izredna denarna socialna pomoč, če gre za izjemno težke razmere (smrt edinega hranitelja, elementarna nesreča ali drugi izjemni primeri). •	Občinska uprava Občine Trzin
Subvencioniranje cepljenja proti klopnemu
meningoencefalitisu
Občina Trzin je tudi iz letošnjega proračuna namenila del finančnih sredstev za preventivne zdravstvene programe občanov.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo aktivnosti v naravi. Bazično cepljenje praviloma opravimo s tremi odmerki cepiva intramuskularno v mišico nadlahti. Shema cepljenja je naslednja:
•	prvi odmerek
•	drugi odmerek 1-3 mesece po prvem odmerku
•	tretji odmerek 5-12 mesecev po drugem odmerku.
Prvo revakcinacijo - osvežitveno cepljenje - opravimo z enim odmerkom cepiva tri leta po tretjem odmerku, vse naslednje revakcinacije pa priporočamo vsakih pet let. Starejšim od 60 let priporočamo revakcinacija na tri leta.
Smiselno je, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravimo
v zimskih mesecih, saj s tem dosežemo zaščito še pred začetkom sezone aktivnosti klopov.
Zdravnica mag. Branka Kante Sotošek, dr. med., in med. sestra Regina Povž bosta v Splošni ambulanti Trzin (Ljubljanska 12/f, Trzin) cepili tako svoje paciente kot tudi vse ostale odrasle nad 18 let, ki imajo stalno bivališče v Trzinu, četudi imajo zdravnika izbranega drugje. Za cepljenje se znotraj ordinacijskega časa predhodno dogovorite po telefonu na številko (01) 564 40 50.
Otroke in mladino do 18. leta bo v Zdravstvenem domu Domžale (Mestni trg 2, Domžale) cepila Irena Klemenčič, dr. med. spec. pediater. Telefonska številka za naročanje je (01) 72 45 271.
Na cepljenje prinesite s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in cepilno knjižico.
Sofinanciranje pripada občanu Trzina za prvo od treh bazičnih doz in prvo revakcinacijo. Ob cepljenju plača občan polovico ene doze cepiva (15 evrov odrasli in 14 evrov otroci), drugo polovico pa Zdravstveni dom Domžale zaračuna Občini Trzin.
Za prejemnike občinske socialne pomoči in njihove družinske člane je cepljenje v tekočem letu prejete pomoči v celoti brezplačno na podlagi potrdila o upravičenosti. Vlogo za izdajo potrdila o upravičenosti vložite na Občini Trzin za vsako cepljenje posebej. Zdravstveni dom Domžale izdano potrdilo priloži računu za izvedeno cepljenje Občini Trzin. •	Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin
Februar 2016
I 5
Občinske novice
Park-and-ride (P+R)* v Trzinu
V zadnji številki Odseva (januar 2016) je na 4. in 5. strani poročilo zadnje seje občinskega sveta iz leta 2015, ko so občinski svetniki razpravljali tudi o parkirišču P+R.
Glede na vse navedene podatke je slutiti, da predlagatelji ne poznajo lastnosti prometnega ukrepa parkirišča P+R. Dogajanje, kot je opisano v Odsevu, to dokazuje.
Parkirišče s približno 35 parkirnimi mesti naj bi razbremenilo promet skozi Trzin.
Ideja linije LPP, kot pogoja za podporo projektu, župana spravi v smeh, podžupan pa je presenečen nad razmišljanjem zeleno orientiranega svetnika.
Ad 1) Vsako parkirišče P+R gotovo razbremeni mestno vpadnico. Vprašanje je, koliko.
Povprečni promet na cestnem odseku med Trzinom in Črnučami (avtomatsko števno mesto leži med križiščema za Mlake in IOC, blizu Petrola) v letu 2013, na delovni dan, je bil približno 37.400 vozil v obe smeri. Povprečni promet ob koncu tedna (sobota in nedelja) je bil v letu 2013 približno 18.600 vozil v obe smeri.
Maksimalni delavniški promet v letu 2013 je bil skoraj 43.700 vozil v enem dnevu (obe smeri skupaj), ob koncu tedna pa skoraj 24.600 vozil.
Maksimalni urni promet v letu 2013 je bil približno 4.000 vozil v obe smeri skupaj (3 ure v letu s tako obremenitvijo). Konična urna obremenitev prometa (z več kot 9,5 odstotka dnevnega prometa, takih ur je bilo v letu 2013 609, kar predstavlja več kot dve uri za vsak delovni dan v letu) je bila v povprečju več kot 3.400 vozil na uro, v obe smeri. Ocena, da je delavniški konični promet v bolj obremenjeni smeri med 1.500 in 2.500 vozil, je gotovo na varni strani.
Maksimalna razbremenitev prometa v konični uri, ko je razbremenitev najpomembnejša, bi bila torej taka, da si lahko predstavljamo, da bi vsako 50. vozilo vzeli iz prometa. Hkrati je treba vedeti, da so največje obremenitve v prometu lahko dosežene le ob zelo dobri pretočnosti prometa. Razbremenitev ceste torej ne more biti ustrezen razlog za postavitev P+R. Kakršnakoli resnična prometno-ekonomska upravičenost projekta P+R pa je tudi zadosten razlog, da vsaj delno, če ne v celoti, projekt financira država. Take upravičenosti v tem primeru, žal, ne more biti.
Ad 2) Leta 2008 je bila izvedena »Priprava strokovnih podlag urejanja javnega prometa v regiji: Uvodno poročilo«. V tem strokovnem poročilu je bila predstavljena strokovna osnova za ureditev javnega potniškega prometa (JPP) v Ljubljanski urbani regiji (LUR). (Kot vpletena stranka je bila Občina Trzin seznanjena s študijo in njenimi izsledki.) Eden od predstavljenih strokovnih ukrepov je bila tudi postavitev parkirišč P+R v Trzinu.
Potem pa nastopijo problemi zaradi nerazumevanja in neznanja.
Parkirišče P+R ni samostojen ukrep reševanja prometnih težav, ampak je močno prepleten z drugimi dejavniki. Dve stvari sta bistveni: a) P+R sicer delno razbremeni tudi mestne vpadnice (svoji velikosti primerno), osnovna naloga pa je razbremenitev ciljnega
(*parkiraj in se pelji)
okolja, kar v tem primeru pomeni razbremenitev centra Ljubljane. b) P+R svojo smotrnost gradi na učinkovitosti JPP, na katerega se navezuje.
Prvi problem je, da uvedba P+R v Trzinu koristi praktično le Ljubljani, ki je, predvidevam, ni na spisku investitorjev v projekt, saj sama načrtuje izvedbo P+R v Črnučah. Z okoljevarstvenega vidika je parkirišče P+R eden izmed soukrepov za zmanjšanje obremenitev okolja, tako da bi ukrep lahko sofinancirala tudi država, saj bi v popolni izvedbi (skupaj z izboljšanim JPP) sodeloval v širšem regijskem projektu varovanja okolja. S tem pridemo do drugega problema, to je, da v Trzinu ni učinkovitega JPP. Dnevni migranti iz Trzina v Ljubljano morajo v primeru uporabe JPP za svojo pot uporabiti kombinacijo dragega Kam-bus-a in LPP oziroma cenovno ugodnejše, a redke železniške povezave, ki ne navdušujejo s svojo hitrostjo, in LPP. V vsakem primeru pa mora uporabnik JPP plačevati dva prevoza, v kolikor njegov cilj ni v bližini postajališč Kam--bus-a ali vlaka. Dodatna cvetka - potniški vlaki ob koncu tedna ne vozijo, uvedba nekaj voženj vlakov v celem dnevu (ki so verjetno tudi daleč od svoje ekonomske upravičenosti) ni dovolj velik priteg-nitveni dejavnik za uporabo P+R ob koncu tedna.
Bistveni del, ki ga župan in večina občinskih svetnikov očitno ne vidijo, je vzpostavitev visoko učinkovitega, hitrega in cenovno ugodnega javnega prevoza (oziroma vsaj približek temu). V polni izvedbi je to lahko le državni oziroma regijski projekt (z državnim in evropskim denarjem), redna linija LPP pa bi se uvrstila pod učinkovit približek.
Prostorsko planiranje, katerega del je tudi prometna strategija, ni enostavno razmetavanje želenih projektov po prostoru, kjer ga pač imamo. V primeru Občine Trzin je slutiti, da prostorskega planiranja sploh ni. Zgoraj omenjena študija ureditve JPP v LUR je bila smiselna celota ukrepov v regiji; regionalne izvedbe, žal, ni. Nasprotno pa ukrepi v Trzinu nimajo smisla - z občinskim denarjem bi brez kakršnih koli pozitivnih učinkov za občino plačali projekt za MOL. V resnici pa ta projekt brez osnovne investicije v JPP sploh ne bi funkcioniral.
Morda najboljši kazalec nerazumevanja in tiščanja glave v pesek pa je že desetletje ali dve dolgo občinsko nasprotovanje liniji LPP v Trzinu. Le-ta bi dejansko poskrbela za dobro dostopnost do širokega območja v Ljubljani v okviru uporabe JPP. »Cost-benefit« analiza bi v tem primeru dejansko dala odločno pozitivne rezultate tako za promet v Trzinu in Ljubljani kot tudi na področju varovanja narave in, hvala bogu, tudi na področju denarnic občanov Trzina (pomislite vsaj na vso mladino, ki se šola v Ljubljani). Šele ob vzpostavitvi takega javnega prevoza, kot bi ga predstavljala redna linija LPP, bi zares deloval tudi P+R. Pa tudi v tem primeru bi bili učinki P+R vidni v Ljubljani, ne v Trzinu.
Da zaključim - parkirišče »park-and-ride« najprej potrebuje močno izboljšane JPP povezave z Ljubljano, potem pa večinskega investitorja zunaj občine (država, regija, MOL, evropski skladi), kajti v nobenem primeru ukrep za občino Trzin ne bo ekonomsko upravičen. Občina Trzin pa potrebuje strokovno izdelano prostorsko (in v tem okviru prometno) ureditev. Župan in večina svetnikov namreč očitno nimajo potrebnega znanja, saj sami predlagajo nesmiselne ukrepe, smejejo pa se strokovno utemeljenim. • Blaž Žabkar
6 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice
Pojasnilo na Pismo občana
Kratek kronološki pregled aktivnosti P+R
Leta 2012 sta Občina Trzin in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije podpisali Pogodbo o sofinanciranju operacije »Mreža P+R zbirnih središč v Ljubljanski urbani regiji (v nadaljevanju: LUR)«. Operacija Mreža P+R zbirnih središč v LUR je bila ena izmed prioritetnih operacij LUR za obdobje 2010-2012, kar izhaja iz regionalnega razvojnega programa LUR za obdobje 2007-2013 in Izvedbenega načrta RPR LUR 2010-2012. Trinajst občin LUR, med njimi tudi Občina Trzin, je podpisalo Dogovor o sodelovanju in izvedbi operacije Mreža P+R zbirnih središč v LUR. RRA LUR je kot nosilka projekta s sklepom SVLR leta 2011 pridobila sofinanciranje operacije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, občine podpisnice pa so sofinancirale izvedbo operacije po deležih, ki so bili izračunani na podlagi števila prebivalcev in predvidenih konkretnih stroškov izdelave dokumentacije za posamezno lokacijo.
Namen operacije je bil, skladno s študijo razvoja javnega potniškega prometa v LUR, pripraviti projektno in gradbeno dokumentacijo, potrebno za črpanje evropskih sredstev za gradnjo predvidenih lokacij P+R zbirnih središč v LUR. V projektu je bila tako izdelana prometna preveritev in dimenzioniranje vseh lokacij P+R, študija izvedljivosti celotnega sistema, študija stroškov in koristi posameznih lokacij in celotnega sistema, ter idejne zasnove 22 lokacij P+R, v katerih pa bo javni del parkiranja obdelan do nivoja idejnega projekta.
Delo je aktivno potekalo v več fazah med leti 2012-2014.
Poleg podrobne obdelave lokacije za P+R v občini Trzin se je pripravila tudi krovna študija za ugotavljanje izvedljivosti in upravičenosti celotne mreže P+R v regiji.
Občina Trzin je kot rezultat operacije prejela naslednje dokumente: Določitev skupin središč JPP, Študija izvedljivosti in analiza stroškov in koristi, Študija lokacij, Dokument identifikacije investicijskega projekta, Projektni pogoji, soglasja in usmeritve za nadaljnjo izdelavo projektne dokumentacije Središče P+R Trzin) (izdelovalci: Omega consult, LUZ, SL Consult, IPoP). Navedena dokumentacija je na vpogled na sedežu Občine Trzin ob predhodnem dogovoru (tel. 01/5644544).
Na razpis za pridobitev sofinanciranja za izvedbo P+R se Občina Trzin ni mogla prijaviti zaradi neizpolnjevanja pogoja vrednosti investicije (P+R Trzin ni imel dovolj veliko ocenjeno vrednost izvedbe).
V letu 2015 sta Občina Trzin in Slovenske železnice, d. o. o., podpisali Pismo o nameri v zvezi z gradnjo dela P+R Trzin na zemljišču v lasti Slovenskih železnic in delitvijo stroškov izgradnje novega P+R Trzin, izdelan je bil tudi osnutek Projektne naloge. Do nadaljevanja postop -kov ni prišlo zaradi težav s parcelacijo in pridobivanjem zemljišč, potrebnih za P+R. •	Občinska uprava Občine Trzin
Na občinsko upravo smo se obrnili za pojasnilo v povezavi s parkomati, na katere je opozoril občan v pismu, ki smo ga objavili v januarskem Odsevu.
V aprilu 2009 je Občinski svet občine Trzin sprejel Sklep o določitvi javnih parkirnih površin, kjer je časovno omejeno parkiranje in kjer se plačuje parkirnina, višine parkirnine ter načina plačevanja parkirnine (Uradni vestnik OT, št. 4/09). Skladno z navedenim sklepom sta bila postavljena dva parkomata z namenom vzpostavitve sistema parkiranja in zagotavljanja minimalnega reda in dostopnosti javnih parkirišč in ne z namenom polnjenja občinskega proračuna.
Zaradi sprejema Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 60/15, 75/15 in 90/15), v praksi uvedbe davčnih blagajn, slednje velja tudi za parkomate, zato je treba le-te nadgraditi.
Od dveh postavljenih parkomatov smo se na Občini Trzin, glede na spremljanje mirujočega prometa - izdanih parkirnih listkov, in ekonomsko upravičenost odločili, da parkomat v OIC Trzin, ki stoji pri poslovnem objektu Piramida, nadgradimo.
Zaradi zahtevnosti nadgradnje parkomata in časovne stiske prej omenjene spremembe pravilnika, ki so bile sprejete dne 28. novembra 2015, je nadgradnja parkomata v OIC Trzin potekala v prvih dneh januarja 2016, kar je posledično pomenilo, da smo parkomat po praznjenju dne 28. decembra 2015 zaklenili in pustili zaklenjenega do končane nadgradnje. Parkiranje je vseskozi omogočeno, vendar mora voznik nedvoumno označiti začetni čas parkiranja s parkirno uro ali lastnim zapisom časa. Delovanje parkomata med prazniki in v začetku januarju 2016 brez nadgradnje bi pomenilo prekršek, ki je opredeljen v Zakonu o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 57/15).
Glede na dosedanji mirujoči promet je izpad štirinajstdnevnega prihodka s strani pobranih parkirnin iz proračuna ocenjen na 17 evrov za področje OIC Trzin, za Ljubljansko cesto pa je ocenjen še veliko nižje, saj celoten mesečni izkupiček ne dosega 17 evrov.
Zato za parkomat na Ljubljanski cesti, pri kolesarnici ob vstopu v naselje Trzin-Mlake, nadgradnja ekonomsko ni upravičena, sledila bo sprememba ureditve mirujočega prometa v takšni smeri, da uporaba parkomata ne bo več potrebna.
Večina vlaganj v javno infrastrukturo ne predstavlja dejavnosti, ki bi bila zanimiva za trg ali bi z njo kovali dobičke, namen samoupravne lokalne skupnosti je, da samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, gradnjo dobrin, ki so vsem dostopne pod enakimi pogoji ipd. Obnova cest, zimska služba, gradnja primarne zdravstvene in vzgojno-izobraževalne mreže, pospeševanje kulturno-umetniške ustvarjalnosti idr. ne prestavlja vlaganj, katerih namen je ustvarjanje dobička, pač pa zagotavljanje javnega interesa vožnje po varnih in prevoznih cestah, skrbi za zdravje, vzgoje in izobraževanje prebivalstva, kulturnega udejstvovanja idr. •	Občinska uprava Občine Trzin
Februar 2016
I 7

Sl

Februar - mesec pustnih norčij
Zima, prav nič utrujena ali nemočna, se še vedno oklepa svojega obdobja in v svoji malhi hrani zalogo mraza ter snega. Pa vseeno se letos zdi, kot da ji razposajena pomlad kar malo nagaja s sončnimi dnevi in nenormalno visokimi temperaturami. Pa se škrbasta starka ne da, drži se svojega prestola in žuga: Le počakajte, predno odidem, vam jo še zagodem. v
Čeprav je pust muhast in ne goduje vsako leto na isti dan, letos je zelo zgoden, se ga kljub temu vsako leto znova razveselimo. Pust je čas rajanja, veseljačenja, pustne šeme so pisane, polne živih barv in norčij. S piščalkami, trobentami, zvonci in drugimi zvočnimi pripomočki opozarjajo nase. Pustne šeme preganjajo starko zimo in kličejo prve znanilce pomladi, konec je temnih dni in dolgih noči, narava se nezadržno prebuja. To je čas veselja ob pripravah na pomlad in čas, ko skriti za pustno šemo lahko povemo vse tisto, kar si drugače ne bi upali. Pust je čas, ko šeme prevzamejo oblast.
V času, ko zadiši po krofih in flancatih, težko najdemo koga, ki si ni vsaj enkrat v življenju nadel pustne maske in užival v pustnem rajanju ter preganjanju zime. Odrasli se zavedamo, da je pust del naše kulturne dediščine, pozornost nam vzbujajo izvirne in tradicionalne maske ter zgodbe, kako se je včasih pustovalo. Pust ima zelo staro tradicijo, ki sega v predkrščansko dobo, ko so častili prednike in se poslavljali od zime. Kelti pa so k nam prinesli kulturo, čigar sestavni del so bili tudi pohodi z maskami. Značilnost teh pohodov so bile živalske maske. Kdor nosi takšno masko, želi pridobiti dostojanstvo in lepoto te živali. Predvsem pa maska ljudem omogoča, da pokažejo svoj pravi obraz in izrazijo del svojega sanjskega sveta.
Po Sloveniji se ta tradicija po intenzivnosti zelo različno ohranja, nesporno pa je, da za ta dan živijo meščani Ptuja, kjer imajo na pusta polovični delovni čas, župan celo preda ključe mestne hiše princu, vodji karnevala. V Cerknici ogromna in strašna čarovnica Uršula bdi nad dogajanjem in poskrbi, da poteka vse tako, kot je treba. Na debeli četrtek Butalci Cerknico spremenijo v Butale, na ulicah oživijo hudič, povodni mož in vsa rodbina slivniških coprnic, ki vladajo do pepelnične srede.
Tudi nekatera druga mesta in vasi trdno vztrajajo pri svoji pustni dediščini. Takšni znani kraji, kjer ohranjajo tovrstni običaj, so tudi Markovci, brkinske vasi, Kostanjevica na Krki ... Držijo se starih pustnih likov, kot so lavfarji, škoromati, košute ...
Najslavnejše štajerske šeme so kurenti, ki so svojevrstne in skrivnostne pojave. Trume kurentov, ki z oglušujočim žvenketom zvoncev poskakujejo, vzbujajo pošastne predstave. Oblečeni so v narobe obrnjene bele ali črne ovčje kožuhe, prepasane z usnjenimi pasovi, na katerih visijo vrste velikih kravjih zvoncev in lepo
8 | Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
vezenih robcev. Na glavi imajo strašno kosmato kapo, in največja sramota je, če mu jo kdo sname. Spremljajo jih tudi v rdeče oblečeni hudiči. Včasih je veljalo, da so bili kurenti lahko le neporočeni moški, danes pa se pod obleko skrivajo celo ženske.
In še samo za pokušino pogled na dva znana karnevala. Najbolj prepoznaven, čeprav ne največji, vendar se dogaja čisto blizu nas, je karneval v Benetkah. Posebnost mesta na vodi niso le gondole in golobi, tam vsako leto priredijo pustni karneval, ki slovi po značilnih elegantnih maskah.
V Riu de Janeiru je najbolj znan svetovni karneval, ki se odvija štiri dni in se konča na pustni torek. Največja značilnost karnevala je ples sambe. Kostumi so pernati, barviti, predvsem pa več odkrijejo, kot skrijejo, miganje z boki pa je obvezno.
In kako se je pustovalo doma, torej v Trzinu? Društvo prijateljev mladine je že drugo leto zapored organiziralo pustovanje. Na sončno pustno soboto so povabili pustne šeme v sprevod, da se pokažejo gledalcev ob poti, žal le maloštevilnim, in po že znani tradicionalni poti obiščejo naše gostoljubne gostince in se za eno leto do sitega najedo pustnih krofov. Zbirališče je bilo na ploščadi med bloki. V lokalu Olivia so se pred napornim pohodom maškare posladkale in odžejale. Pod vodstvom črnega »hudička« je nato sprevod krenil do Bara Eva, kjer so se male in velike maškare okrepčale in pripravile na daljšo pot. Klovn Žiga je raztegnil meh in toplo sonce je spremljalo sprevod različnih dobrodušnih mask, in ker se tega praznika najbolj veselijo najmlajši, je bil tudi sprevod pisan in prijazen. Vil se je po dolgi Mengeški cesti, zato se je utrujenim šemam prilegla pogostitev v gostilni Pr' Jakov'Met. Tudi tukaj so mlade in malo manj mlade obiskovalce odžejali in posladkali, in z novo energijo napolnjena vesela druščina je krenila na krofe in sokove ter seveda kuhano vino v La Gojo. Po krajšem posedanju na sončku je bil nato samo korak čez dvorišče k sosedu v gostilno Narobe. Tu je bil po dolgoletni tradiciji daljši
postanek. Na veliki mizi je sprevod pričakala raznovrstna hrana in seveda tudi pijača. In za nekatere je napočil težko pričakovani dogodek, ko je prijazna rdeča gospa »hudičevka« začela z drobnimi darilci nagrajevati mlade maškare za originalne ideje, lep videz ali pa barvito udeležbo v tem veselem dnevu. Pa saj to niti ni tako pomembno, maske so namenjene veselju in druženju, da se mogoče za nekaj ur, predvsem otroci, spremenijo v svoje priljubljene junake, živali ali pa s poslikavo obraza postanejo nekdo ali nekaj, kar sicer niso; tega dne so namreč dovoljene sanje. Čas je hitro minil, sonce je zahajalo in s polnimi želodčki so zadovoljne šeme zaključile druženje na pustno soboto in se napotile proti domovom.
Staro izročilo namreč pravi, in tega so se tudi letos naši trzinski gostitelji držali, da obisk pustnih šem prinaša srečo in vse dobro. In zapisi še povedo: "Revež tisti, ki si ob pustu ne more privoščiti tolste južine.«
In naj bo bučno tudi v torek, ko bodo otroci praznovali in razgrajali v vrtcu in šoli, pa čeprav zima še maha z repom. Narave pa se ne da ogoljufati, kajti prvi znanilci pomladi so tu, telohi in zvončki so namesto snega že pobelili travnike.
Ko našemite svoje otroke in jih pošljete po hišah, bodo dosegli veliko več uspeha, če bodo zapeli ali pa povedali kakšno pustno pesmico. »Od hiše do hiše, od vrat do vrat prinašamo smeh vam in s smehom pomlad.«
S pustnim torkom se bo po ljudskem izročilu končal navihan pustni čas, obdobje z veliko težkih, mastnih in ocvrtih jedi. Na pepelnično sredo pokopavajo ali sežigajo pusta tisti, ki tega niso utegnili narediti že v torek. In polnočni zvon je včasih oznanil, da se morajo zabave zaključiti, ljudje so se umirili, vstopili v postni čas, čas spokornosti, očiščenja in vzdržnosti tako pri jedi kot zabavi in začenja se 40-dnevni post, tudi 40 dni brez alkohola, ki za kristjane pomeni pripravo na veliko noč. • Dunja Špendal
Menjava generacij
Tako kot se to dogaja v vsakem podjetju, je tudi v našem pevskem zboru Žerjavčki prišlo do menjave generacij.
Kadar se menjavajo generacije, se velikokrat zgodi, da pride do viharnega obdobja. Tudi v našem zboru se temu nismo mogli izogniti. V zboru je ostalo samo 10 pevcev. Kako naprej ni bilo nikoli vprašanje, saj je v naše glasove trdno verjela naša zborovodki-nja Olga Kuzmich.
Veseli smo, da smo srečali prave ljudi, ki so zbor oplemenitili z odličnimi glasovi in pozitivno energijo. Ti pevci so zamenjali 11 prejšnjih. Prihod mlajše generacije je zbor pomladil. Kljub viharnemu obdobju je imel zbor v letu 2015 štirinajst nastopov.
Že v jesenskem delu je bilo moč zaznati spremembe - klasične vsebine se umikajo bolj živahnim zgodbam.
In kakšni so cilji v letu 2016? Precej drugačni. Okrepitev pri basih in tenorjih se nadaljuje. Zborovodkinja bo še večjo pozornost namenila oblikovanju glasov v posameznih skupinah. S tem bomo postopno spreminjali repertoar in pripravili bolj razgibane pesmi.
Začeli se bomo pripravljati tudi na pevsko revijo zborov Gorenjske, ki bo spomladi. Naši nastopi se bodo odvijali vsak mesec. Povabila že prihajajo, tako da smo prve tri mesece že zasedeni. Letos načrtujemo več kot 20 nastopov, nekateri med njimi bodo precej drugačni od jesenskih.
Druženje z glasbenimi skupinami iz sosednjih občin je namreč vedno dobrodošlo in spodbudno. Tokrat bomo sodelovali z glasbeno skupino STRUNE KUD-a Pirniče-Medvode. Našim pevskim nastopom bodo dodali drugačnost. Saj skupina išče harmonijo med različno zvenečimi instrumenti - kitaro, tamburico, harmoniko, violino, citrami, trobento, klarinetom, vokalom in bobni.
Glasbena skupina Strune igra stare ljudske ponarodele pesmi, vedno zelene melodije, dalmatinske pesmi in vse, kar nam in vam pomiri dušo in polepša dan. Dogovorjeni smo za vsaj štiri skupne nastope.
Ob tej priložnosti naj se vam javno zahvalim, dragi moji potrpežljivi pevci. Vem, da ni lahko, ampak brez vas bi bilo še težje. Hvala, ker verjamete v naše skupno delo in uspehe. Hvala tudi vam, dragi občani in občanke Trzina, da prihajate na prireditve, na katerih nastopamo tudi mi. Hvala za vse pohvale, ki jih dobimo. Hvala tudi za vse kritike, ob katerih se učimo.
Naš pevski zbor Žerjavčki nima starostne omejitve, zato ponovno vabim, da se nam pridružite na vaji vsak torek ob 18. uri v CIH-u. Pridite in prisluhnite. Če vam bo z nami lepo in boste dodali še svoj glas v mozaik drugih glasov, vas bomo zelo veseli.
Življenje je priložnost za nove začetke, začnite jih z nami v Pevskem zboru Žerjavčki Trzin. •	Štefka Prelc, vodja pevskega zbora
Februar 2016
I 9
Doktor, fig, fig!
Slovenci imamo dolgo zgodovino, na katero smo včasih ponosni, včasih pa tudi ne. Že več kot dva tisoč let nazaj smo Slovenci v tedanji Karantaniji ustoličevali svoje kneze na knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. Nekaj pričevanj govori, da Slovenci izhajamo iz Venetov, in tako je ustoličevanje slovenskih knezov na Gosposvetskem polju logično, ker Slovani v tistih časih niso bili tako daleč na zahodu. Najbrž pa so se Veneti in Slovani pomešali prav na slovenskem prostoru. Avstrija si je priključila slovensko Koroško po plebiscitu, ker Slovenci nismo bili tako složni kot na referendumu o samostojni državi Sloveniji leta 1990. Zato je Koroška še danes del Avstrije. To je samo nekaj razlogov, zakaj smo včasih lahko ponosni, včasih pa tudi ne. Danes smo lahko ponosni, da nam je uspelo in smo na svoji zemlji svoj gospodar, vendar pa ne moremo biti ponosni na razklanost na leve in desne in navsezadnje tudi na nerazumevanje političnega vrha, da sta kultura in jezik osnova samobitnosti in obstoja vsakega naroda. Zaradi jezika in kulture smo preživeli kot narod, čeprav ni bilo lahko.
Tako tudi Prešernu ni bilo lahko pod Avstro-Ogrsko, saj zaradi zlo-namernosti takratne oblasti ni mogel dobiti svoji izobrazbi ustrezno službo, še sploh ne, ko je napisal za tiste čase izredno domoljubno pesem Zdravljico, ki je danes slovenska himna. Prešeren je v slovensko poezijo vnesel po obliki in vsebini nove pesmi, kot so sonetni venec, glosa, gazele in še marsikaj, zato ga lahko primerjamo z velikani svetovne književnosti. V klubu Slovensko-škotsko prijateljstvo vsi priznavajo njegovo veličino in ga postavljajo ob bok Roberta Burnsa, ki je sicer umrl štiri leta pred Prešernovim rojstvom. In kakšna je razlika med Prešernom in Burnsom? Velika. Zakaj? Zato, ker ima Robert Burns postavljen monumentalni spomenik na dveh hektarjih zemlje ob njegovi domačiji z lepim parkom in veliko dvorano, kjer predvajajo 12 ur na dan njegove pesmi, predelane v filme, vrstijo se deklamacije in vsakodnevno spoštovanje do velikega uma, ki je poleg Walterja Skotta, ki je tudi živel v tistem času, najbolj zaznamoval škotsko književnost.
Na Prešernovi domačiji, kamor prideš s težavo zaradi slabih sosedskih odnosov, se dogaja precej manj, kot da Slovenci ne bi hoteli spoštovati velikega uma in borca za slovensko besedo. Pa to ni res, kajti preprosti ljudje Prešerna zelo častimo in spoštujemo, saj se radi zbiramo pri Prešernovem spomeniku ob raznih dogodkih, ki bodo mogoče v prihodnje zaznamovali naš čas in dogajanje.
Prešeren je v Glosi napisal:
Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže, pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja.
In tako se godi danes tudi v naši kulturi, ki se nas dotakne samo ob njenem prazniku, drugače pa so nekateri kulturniki na robu preživetja, kot v starih časih Prešeren.
Zadnji čas je, da Slovenci stopimo skupaj in začnemo spoštovati svojo kulturo in jezik. V našem Trzinu je kultura na srečo na dovolj visokem nivoju, saj občinska uprava kulturno dejavnost podpira, in tako je prav. •	Zmago Knuplež-ZMAK
V	Trzinu lep večer s proslavo ob dnevu kulture
V	Trzinu je tradicija, da ob državnih praznikih Občina Trzin z drugimi sodelujočimi pripravi proslavo v počastitev praznika in v počastitev naše DOMOVINE. Zakaj je napisana beseda domovina z velikimi črkami? Zato, ker je naša, ker je edina, ki jo imamo, in ker imamo radi to našo deželico. Ob kulturnem prazniku so pripravili avtorsko igro v domači zasedbi »To, to, to ... Portret!« o življenju in delu slikarja Jožeta Tominca in o tem, kako razumejo kulturo in umetnost mladi danes. Dvorana je bila nabito polna, tako da so morali postaviti dodatne stole. Vidi se, da je v Trzinu doma UMETNOST.
Predgovor je imel župan Peter Ložar in med drugim povedal, da je umetnost deljena na profesionalno in amatersko. Danes se financira na državnem nivoju predvsem profesionalna umetnost, amaterska pa kvečjemu na lokalnem nivoju. Tudi Občina Trzin financira društva po razdelilniku, in lepo je vedeti, da sta KUD Franca Kotarja Trzin in trzinska folklora poznana tudi na državnem nivoju, zato so sredstva, ki jih namenja občina društvom, dobro naložena.
Kulturno-umetniško društvo Franca Kotarja Trzin je pripravilo predstavo v režiji Tatjane Peršuh. Igralska zasedba - Matevž Peternel, Aleksandra Kmetič, Mariša Jagodic, Nika Goropečnik in Jure Aljančič - je bila odlična, lahkotna v izvedbi, liki so bili komično realistično prikazani. V glavni vlogi Jožeta Tominca je žarel Matevž Peternel, vsi drugi pa so z odlično interpretacijo in mimiko dopolnili glavno vlogo, da nihče ni posebej izstopal, ampak so bili vsi odlični.
Da, umetnost je za ljudi z nežno dušo kot tile verzi Ivana Mi-nattija:
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje -za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje...
Verjamem, da v naši deželi živijo ljudje, ki zaupajo svoji domovini in spoštujejo umetnost, saj bomo le tako preživeli in doživeli boljši in lepši jutri. •	Zmago Knuplež-ZMAK
10 | Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Povodni mož v Trzinu
Manj kot mesec dni pred premiero domače otroške gledališke skupine, ki se ponaša z nazivom Show skupina, je Trzin v okviru abonmaja Franckov živžav obiskalo Družinsko gledališče Kolenc. Ker smo naslednji dan praznovali kulturni praznik, je bila tudi predstava v znamenju Prešerna, saj je gledališče z Vač nastopilo s predstavo Povodni mož, ki je nastala prav po znameniti Prešernovi pesnitvi. Tako so se obiskovalci, predvsem otroci, seznanili z modernejšo različico te pesnitve, v kateri se Uršika zala odloči, da ne bo več prevzetna. KUD Franca Kotarja, ki abonmajske predstave pripravlja, se tako tudi na tak način trudi ozaveščati otroke o pomenu kulture, skozi odrske pripovedke pa vedno privre na dan tudi kak pameten nasvet za življenje. •	Brigita Ložar
Za kulturni praznik na obisk k Prešernu
Veterani vojne za Slovenijo smo se že po tradiciji na naš kulturni praznik odpravili na Gorenjsko. Priključili smo se pohod-nikom iz Radovljice, ki so kljub dežju, ki ni prenehal, prepešačili celotno petnajst kilometrov dolgo pot do Vrbe.
Prvič smo se ustavili na Bledu, kjer je bila krajša proslava ob spomeniku našemu velikemu poetu. V Vrbi je bila osrednja proslava, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor, ki je poudaril, da se slabo piše narodu, kjer vsak posameznik lahko pove vse, kar mu roji v glavi, in to na nespoštljiv način. Temelj zaupanja med ljudmi je medsebojno spoštovanje in upoštevanje vsakega posameznika. Tokratni govor našega predsednika je bil za razliko od drugih zelo dober in povezovalen, kar se seveda na tak dan tudi spodobi.
Dežne zaloge iz temnih oblakov še niso pojenjale, tako nam ni preostalo drugega, kot da obudimo Prešernovega Povodnega moža, ki se nam je ob dobrem kosilu nedvomno prilegel. Le Urške mu nismo dovolili »valovom šumečim predati, saj od silnih oblakov pršenja dovolj je že mokra bila«. •	Janez Gregorič
Za zeleni turizem in aktivno preživljanje prostega časa
Slovenski turizem je v letu 2015 zabeležil rekordno turistično bero, zato si slovenski turistični delavci upravičeno zadovoljno manejo roke in z optimizmom pričakujejo še uspešnejše turistično leto 2016, je na okrogli mizi povedal Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija.
Glede na vse, kar se dogaja v Sloveniji in okrog nje in tudi v globalnih okvirih, pa bo lahko turistično leto 2016 tudi eno od najbolj kriznih v celotnem obdobju samostojne slovenske države. Terorizem, migranti, postavljanje žičnih ovir na mejah znotraj EU in prav tako na slovenskih mejah ter nadzor na mejnih prehodih bodo zagotovo negativno vplivali na turizem globalno in tudi lokalno.
Prisotnost Trzina po lanski slabi izkušnji na GR, ki je bila samo nadaljevanje enakih že pred leti, ko smo dobili preko Turizma Lju -bljana neprimeren prostor, zato naša prisotnost ni bila opažena. Drugi prostor nam je nudila Turistična zveza Slovenije, ki je glavna povezovalka turističnih ponudnikov oziroma društev. Tudi tam smo imeli na razpolago samo manjši prostor, namenjen našim rezbarjem in veziljam, poleg tega pa so nam določili tudi čas za predstavitev na odru. Naša predstavitev je bila skromna, brez pravih idej in obeležij, torej izgubljena priložnost. In z nostalgijo smo obujali prijetne spomine, ko smo preko Srca Slovenije imeli najkakovostnejše prireditve s plesom in petjem, na odru pa smo prikazali vso pestrost društvenega življenja v kraju in tudi zelo bogato kulinarično ponudbo. Takrat so prav vsi obiskovalci vedeli, da smo iz Trzina.
Na posebno povabilo Ljubljanske regije oziroma Turizma Ljubljana se je odzvala gostilna Narobe in v uri in pol po tradiciji bogato
pogostila obiskovalce. Novi, težko pričakovani občinski pano pa je pogrešal uradne udeležence sejma. Seveda pa priložnosti ob pestri dejavnosti naše občine ne bo manjkalo niti v prihodnje.
In zato smo se lani resno spraševali, kako naprej. Več možnosti smo imeli, vse pa so povezane tudi s finančnimi sredstvi. Lahko se, in to res kvalitetno, predstavljamo vse dni, lahko samo en dan ali pa sploh ne in počakamo na boljše čase. Na vsak način pa mora vse potekati v povezavi z vsemi akterji, torej Občino, turističnim društvom in ostalimi društvi in z vsemi turističnimi prednostmi, kot so kulturna dediščina, domača obrt, šport, kultura in tudi gostinci s ponudbo prenočitvenih zmogljivosti, ki zaradi bližine Ljubljane ni zanemarljiva prednost, in primerno, udarno reklamo. Vse to namreč predstavlja turistično ponudbo kraja in omogoča predstavitev Trzina. Po pogovorih in sestankih v preteklem letu je bila sprejeta odločitev tako na Upravnem odboru Turističnega društva Kanja Trzin kot tudi na Občini Trzin, da se letos ne udeležimo sejma. Čeprav imamo uspešne športnike, požrtvovalne gasilce, bogato društveno in kulturno življenje, pohodnike, kolesarje, smučišče, kjer bodo otroci kvalitetno preživljali počitnice, in še mnogo drugega, pa v trenutni situaciji to, na žalost, še ne znamo predstaviti. Res smo tranzitna občina tik pred prestolnico, pa bi vseeno morali tudi preko znanih domačih gostincev tržiti trzinsko klobaso, Jefačnikovo domačijo in našega rojaka, najuspešnejšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Na Komisiji za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo občine Trzin smo se dogovorili, da preverimo, koliko je za nas udeležba na omenjenem sejmu sploh pomembna, in od tega bo odvisna prihodnost. •	Dunja Špendal
Februar 2016
| 11
V našem kraju
Življenjski cikli družine - kako skozi izzive?
Ljudje smo vpeti v odnose - ali znotraj družine kot partnerji, prijatelji, sosedje ali kot del širše družbe. V njih si postavljamo ogledalo - nam samim, nam o drugih in drugim o nas. Različno se odzivamo glede na bolj in manj prijetna čustva. Pri tem igra pomembno vlogo tudi medgeneracijski prenos čustvenih vzorcev. Kako ta zapletena mreža preteklih in trenutnih odnosov, čustev in prepričanj vpliva na oblikovanje identitete in vedenje?
Besedilo: Nataša Pavšek
Družinski in terapevtski center Pogled ter Terapevtski in izobraževalni inštitut Punčica organizirata letos v Trzinu mesečne tematske večere z naslovom Življenjski cikli družine. Med desetimi predavanji, ki so se začela januarja na temo Kako mladi iščejo odnos, se bo do konca leta zagotovo našla zanimiva tema tudi za vas.
Z Andrejo Vukmir, direktorico in strokovno vodjo Pogleda sva se pogovarjali predvsem o tem, kako so zastavili tematske večere, komu so namenjeni, katere so bistvene prelomnice in izzivi družine ter kako se ob tem odzivamo v medsebojnih odnosih. Našo predavateljico in druge specialiste zakonske in družinske terapije (ZDT) boste lahko o tem tudi sami povprašali na predavanjih, ki bodo potekala v dvorani Marjance Ručigaj pod trzinsko knjižnico vsak drugi ali tretji četrtek v mesecu ob 19. uri. Več o posameznih temah si lahko preberete tudi na spletnih straneh www.pogled.si in www.punčica.si, kjer bodo na voljo desetminutni povzetki predavanj.
Kdo še deluje v Zavodu Pogled in s čim se ukvarjate?
Poleg mene v centru deluje še Barbara Vister, tudi specialistka ZDT. Pomembno vlogo ima tudi zunanja sodelavka in supervizorka dr. Tina Rahne Mandelj iz Zavoda Punčica. Svoje prostore imamo že štiri leta v Domžalah, na Ljubljanski cesti 16a. Poleg terapevtskega programa vodimo terapevtske skupine. Najbolj odmevna je zagotovo skupina za hčerke, v kateri se pogovarjamo o odnosu med mamo in hčerko. V slovenskem prostoru smo tudi izdajatelj knjig dr. Daniela Siegla (Celostni razvoj otroških možganov, Vihar v glavi, moč najstniških možganov, zelo uspešna so bila tudi tematska Srečanja ob knjigi), ki smo ga lani gostili v Sloveniji. Prav tako imamo v centru poseben program zdravljenja ljudi, ki trpijo za posledicami posttravmatske stresne motnje, paničnimi napadi in drugimi tesnobnimi motnjami. S sodelavko imava po šolah in drugih organizacijah številna predavanja.
Naši programi so namenjeni ljudem v stiski, posameznikom, zakoncem ali partnerjem, staršem. Delamo tudi z družinami, z otroki, predvsem najstniki. Vendar je pomembneje delati s starši, potem se tudi težave z otroki razrešijo. Pri specifičnih motnjah, kot so hude zasvojenosti ali motnje hranjenja, pa za ljudi poiščemo ustrezen program ali terapevta.
Kateri specialisti s področja zakonske in družinske terapije nam bodo predavali?
Kot sem že omenila, je to Rahne Mandljeva, strokovnjakinja na področju družinske terapije, ki je bila dolgoletna terapevtka na Frančiškanskem družinskem inštitutu. Poleg naju bosta predavala tudi Barbara Vister in Matej Torkar. Vsi smo specialisti ZDT, res pa je, da se pri svojem delu ukvarjamo s specifično problematiko. Tina predvsem z mladim starševstvom, jaz z najstniki, mladimi odraslimi, odnosom mama hči, zato pokrivam bolj ta področja. Matej tudi sicer dela z umirajočimi, Barbara pa se ukvarja s travmami. Tako nekako tudi na predavanjih skušamo pokrivati posamezne teme.
Komu so namenjeni tematski večeri v Trzinu in zakaj ste izbrali tematike iz cikla družine?
Tematski večeri so namenjeni prav vsem. Vsi smo se rodili v neki družini, vsi smo del tega procesa življenjskega kroga družine. To tematiko smo izbrali zato, ker so to temeljna znanja, ki bi jih moral imeti (čutiti) vsak človek. Velikokrat nam znanje pomaga, da lažje obvladujemo življenje in odnose. Če tega ne zmoremo, pa vsaj vemo, kaj se nam dogaja in si lahko poiščemo ustrezno pomoč, in to pravočasno. Zato smo se lotili družinskega kroga. Da bi razumeli, kako se nerešene vsebine prenašajo od staršev na otroke, iz enega cikla v drugega. Toliko stvari bi se nam v življenju lahko obrnilo drugače, če bi pravočasno vedeli, kaj se nam dogaja in kako se to rešuje, predvsem pa, zakaj je to treba rešiti.
V tematskih večerih sledimo življenjskemu krogu družine (mladi odrasel, poroka, prihod otroka, najstniki, mlada družina in stari starši, staranje v družini, smrt), vendar bo poudarek na resničnih zgodbah iz naše terapevtske prakse. To se nam zdi najbolj pomembno. Ob teh zgodbah bomo spoznali nekatera teoretična izhodišča, razrešitev, ovrednotenje zgodbe. Izhajamo iz resničnega življenja.
Zdi se, da so danes starši veliko bolj seznanjeni z različnimi dognanji, saj vedo, kako naj bi in tudi kako naj ne bi ravnali z otroki. Pa jim kljub temu ne uspe najbolje. Zakaj?
Veliko je knjig, veliko je predavanj, veliko je nasvetov. Vse to je lepo in prav. Bistveno pa je, da imajo starši ovrednoteno lastno otroštvo, svojo življenjsko zgodbo, svojo vlogo v izvorni družini, da pridejo v stik s svojimi čutenji v izvorni družini in so jih zdaj kot odrasli sposobni regulirati na funkcionalen način. Temu strokovno pravimo, da jim je uspela t. i. osebnostna in spominska integracija. Taki bodo sposobni začutiti otroka in se nanj odzvati na način, ki ga otrok potrebuje, kar mu daje varnost in ga umirja.
Biti najstnik ni lahko. Kakšna je naloga staršev v tem obdobju presežnikov, velikih čustvenih nihanj?
Najstniškega obdobja se starši bojijo, skrbi jih za svoje otroke in ne ra-
12 | Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
O sogovornici Andreji Vukmir: Andreja Vukmir, po izobrazbi zgodovinarka in sociologinja, je 2010 končala podiplomski študij Zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Poldrugo leto se je izobraževala tudi pri dr. Babette Rotschild v Cambridgeu v Angliji o tem, kako zdraviti travmo v telesu. Andreja je tudi vaditeljica joge, saj je v Indiji končala dveletno izobraževanje. Uveljavila se je tudi kot otroška pisateljica in se lahko pohvali z 12 knjigami.
zumejo, kaj se z njimi v resnici dogaja. To je obdobje, ko se v možganih najstnikov dogajajo neverjetne spremembe, ki so za nekaj časa vzrok njihovega impulzivnega, čustvenega vedenja. Seveda je pomembno, kakšno je bilo njihovo najstniško obdobje, kako so ga ovrednotili, kako so ga doživljali. Vse to pride na dan v odnosih z našimi najstniki. In kaj od tega smo odnesli v lastno odraslost. Seveda pa ima to obdobje svoje pasti, kar nas lahko upravičeno skrbi. Vendar pa, če je v naših odnosih dovolj stika in resničnega razumevanja narave drug drugega, nam bodo najstniki sledili.
Kaj starši največkrat delamo narobe v medsebojnih odnosih do partnerja in do otrok in starih staršev?
Vsak od omenjenih treh odnosov ima svojo naravo, in jih ne moremo dati v isti koš. Ker so stari starši ena generacija pred nami in so bili naši vzgojitelji, imajo vendar večjo odgovornost za odnos. So ga zgradili, ustvarili. Kot pa odrastemo, se tudi naša odgovornost spremeni. Žal se veliko starih staršev od svojih odraslih otrok umakne v užalje-nost, kar je popolnoma nefunkcionalno. Nekateri odrasli otroci pa še vedno niso zmogli predelati težkih občutij, ki so jih doživljali ob svojih starših, in se jim nekako »maščujejo«.
Kar se tiče odnosa do otrok, je odgovornost za odnos na starših. Med partnerjema je odgovornost vzajemna, saj skupaj ustvarjata medsebojno dinamiko. Težko v nekaj besedah povem, kaj vse delamo narobe. Predvsem ne sprejmemo odgovornosti za svoja občutja. To pa je malo bolj zapleten koncept, ki se nanaša na poznavanje delovanja naših možganov in implicitnega (nezavednega) spomina.
Kako lahko terapevt pomaga ranjeni notranjosti?
Terapevt mora biti za tako delo ustrezno teoretično in praktično usposobljen, zrel, osebnostno in spominsko integriran. Ne pomeni, da je popoln človek, ki nima svojih težav, sploh ne. Naj bi bil pa človek, ki je sposoben sprejemati odgovornost za svoja občutja. Če je dovolj empatičen, zrel, topel človek, lahko postane priča klientove ranjenos-ti, priča njegovega trpljenja, ki vzame, naslovi klientova nepredelana
čutenja, jih predela znotraj sebe in mu jih take vrne. Ob tem klient prihaja v stik s svojimi nepredelanimi vsebinami in razvija drugačno obliko navezanosti, predvsem pa sposobnost »upravljanja« s težkimi čustvi. Dobesedno se spremembe dogajajo v možganih. Zavedati se moramo, da je to dolg čustven proces.
Kako naprej, ko se znajdemo v slepi ulici in sami ne najdemo rešitve? Poiskati strokovno psihoterapevtsko pomoč gotovo ni enostavno.
Tudi to, da si poiščemo terapevtsko pomoč, je določen čustven proces. Tukaj je lahko veliko strahu in sramu. Za nekatere to pomeni, da so zgube, predvsem moški trdijo, da zmorejo probleme reševati sami. Bistvo je drugje, zato imamo tudi terapevti supervizijo. Ko smo »noter«, torej v določeni čustveni dinamiki, stvari ne zmoremo videti »zunaj« tega. Še terapevti tega ne zmoremo vedno. Zato tukaj vstopi nekdo tretji. Takrat je dobro, da se obrnemo na strokovnjaka. Jaz sicer mislim, da je najbolje, da si pomoč poiščemo čim prej, ko so stvari še bolj obvladljive, ko se zakonca še nista do konca prizadela. Žal pa je tako, da si ljudje pomoč poiščemo šele takrat, ko je zares hudo. Nujno pa je to narediti takrat, ko zaradi stiske naše življenje ni več funkcionalno.
Ko Andreja Vukmir spregovori o rezultatih dela, se čuti, da dela s srcem: »Veste, ko gre nekomu bolje, to so zame ganljivi trenutki. Vsi ti ljudje, vse te zgodbe, vse te izkušnje, jaz sem do tega vedno nekako ponižna. Zelo spoštujem vsakogar, s katerim delam, in nikoli zame niso samo klienti. To je težak, ampak tudi posvečen poklic.«
O načrtih za prihodnje si želi, da bi ta predavanja čim bolj uspela in da bi dosegla čim več ljudi. To leto izide nova knjiga dr. Daniela Siegla Vzgoja brez drame, februarja bodo začeli z novo terapevtsko skupino za hčerke (o odnosu mama hči), Vukmirjeva pa pripravlja program Zavestnost oziroma Čuječnost, namenjen tako otrokom kot odraslim. Kot pravi sogovornica, »dela je dovolj, samo videti ga moraš.« •
Kako mladi iščejo odnos
Na prvem od desetih predavanj Življenjski cikli družine, ki ga je 21. januarja pripravila Andreja Vukmir iz Zavoda Pogled, smo imeli Trzinci priložnost zvedeti nekaj več o tem, kako mladi iščejo odnos. Kreativno, dinamično in svobodno obdobje je hkrati tudi zahtevno - mlad odrasel odhaja od doma, hkrati odhaja tudi v prva resnejša partnerstva, izbiro poklica, se finančno osamosvaja, ustvarja svojo družino in nadaljuje s tem, kar je dobil v izvorni družini.
Na konkretnem primeru dveh mladih odraslih, imenujmo ju Tadeja in Marko, smo poskušali razumeti, kaj se zgodi, če primarna družina nima zdravih odnosov, in kako se vzorci prenašajo v novi intimni odnos.
Pomembno je, da se mlad odrasel čustveno razmeji od prvotne družine, a pomni svojo vlogo v njej. »Potreben je čustven proces, da veš, kdo si, ko greš v odnos,« pravi terapevtka in doda, da morajo mladi prevzeti odgovornost za čutenja in ravnanja. V novem odnosu je vse prvič, zato se tudi prvič pokaže, kakšen je mlad odrasel. Če je prvotna družina zdrava in je v njej prostor za občutja mladostnika, se te razvojne poti razvijajo naravno in se tako ustvarjajo tudi varni temelji na drugih področjih. Kdor ne odide od doma, ne more čustveno dozo-
reti. Marka je zaznamoval mamin alkoholizem in občutek zavrženosti, Tadejo očetova travma, strah pred zapuščenostjo, sram. Oba sta bila oropana izkušnje varnega doma, oba zapuščena, in vendar sta se vračala v dom, kjer ni bilo varno. Vračala sta se tudi drug k drugemu. Ker vzorci vztrajajo, na odnos nista bila pripravljena. Tadeja je spoznala, da je z njo nekaj narobe, da želi naprej, in je poiskala pomoč, Marko temu ni bil sposoben slediti, ni znal stopiti iz začaranega kroga. Kot pravi Vukmirjeva, kar je poškodovano z odnosom, se zdravi samo z odnosom. Vsak potrebuje izkušnjo varnega odnosa, da si lahko zaupa. Zase in za svoje potrebe potrebujemo občutek, česar pa se naučimo v svojih najzgodnejših letih. In ne pozabimo: v odnosih nastavimo ogledalo najprej sebi. •	Nataša Pavšek
Februar 2016
I 13
V našem kraju
Obisk
slovenskega inovatorja Jožeta Bidra
Trzinci, ki se srečujemo v društvu Trzin je naš dom, smo lani, proti koncu leta, obiskali zanimivega človeka, inovatorja Jožeta Bidra. Obisk je organiziral naš krajan Tomaž Pevc, ki je tudi sam uspešen inovator.
V	novembrskem dopoldnevu smo se člani društva Trzin je naš dom odpeljali na obisk k Bidrovim, ki domujejo v Rečici pri Savinji. Naš sogovornik Jože Bider nas je očaral s svojim simpatičnim karakterjem ter zdravo in plodno »kmečko pametjo«, ki mu v življenju zelo dobro služi. Jože Bider je energičen sedemdesetletnik, ki je svojo kariero začel s kmetovanjem. Ob kmečkih opravilih so se pojavljali problemi in rojevale nove ideje. Tako je že leta 1970 izdelal prvi mešalnik gnojevke na traktorski pogon.
V	vseh letih je nastalo več kot 52 inovacij, od katerih so bile štiri patentno, nekaj pa modelno zaščitenih. Vseskozi je bil član zveze inovatorjev. Veliko Slovencev ga pozna po njegovih strojih za pridobivanje biomase (lesnih sekancev, peletov) in takih, ki le-to uporabljajo (različni gorilci ...).
Razkazal nam je svoje nove prototipe različnih strojev, s sinom pa sta nam v živo predstavila, kako stroj za biomaso razreže odpadni les (veje in slabša drevesna debla) v lesne sekance. Pohvali se lahko tudi z inovativno sušilnico lesne biomase. Jože Bider je na področju inovacij še vedno zelo aktiven, saj vsa -ko leto izdela kak nov prototip. Zadnji med njimi je GLODALKA - rezalnik okroglih senenih bal. Proizvodnjo strojev po očetovih prototipih vodi njegov sin Bojan. •	Barbara Sršen
v
Dolgi dolini letos vreme ni naklonjeno
Po kratkotrajnem sneženju na začetku januarja nam zima v nižinah ni več postregla s snežnimi padavinami, za pripravo umetnega snega pri nas pa tudi nočne temperature niso bile dovolj nizke. Sredi januarja so le padle dovolj pod ledišče, da so člani Smučarskega društva Trzin štiri noči lahko umetno zasneževali in utrjevali sneg na spodnjem delu smučišča v Dolgi dolini. In tako je zadnjo soboto v mesecu nekaj otrok prvič v sezoni na domačem smučišču preizkušalo svoje znanje smučanja. Že v naslednjih dneh pa je veselje smučarjem skazil dež. Člani društva so si pomagali s ponjavami trzinskih gasilcev, z njimi so prekrili sneg in tako vsaj malo podaljšali njegovo obstojnost. »Letos res nimamo sreče z vremenom. Ker naše smučišče ni v celoti zasneženo, bomo tradicionalni veleslalom za Odprto prvenstvo Trzina organizirali 12. marca na smučišču Soriška planina,« je povedala predsednica društva Marjeta Zupan. •	Tanja Jankovič
Ste vedeli za škorpijonovo žganje?
Igor Fabjan nam je 26. januarja predstavil vietnamske značilnosti in navade. Popeljal nas je po Sajgonu, drugem največjem mestu, kjer dobesedno »divjajo« s skuterji, ki je glavno prevozno sredstvo in tudi najcenejše. Ogledali smo si posnetek, ob katerem nam je zastal dih, saj se na prometne predpise enostavno požvižgajo. Neverjetno, nesreč je manj, kot pri nas! Vietnam je nesporno vredno obiskati, prebivalci so namreč zelo prijazni, zelo dobro govorijo angleško, o vsem se dogovoriš hitro in enostavno, tudi cene so nizke. Najbolj zanimive so njihove prehranjevalne navade; jedo neprestano, vendar ostajajo popolnoma vitki. Spoznali smo njihove specialitete, kot so juha »Po« na tisoč in en način ter žganje iz škorpijonov ali kač. Najdejo se posamezniki, ki zberejo dovolj poguma za pokušino tega alkoholnega napitka, vendar njihove reakcije niso pozitivne. Zelo zanimiva je tudi njihova zgodovina, ki pa še vedno pušča sledi. To se najbolj vidi zunaj mesta. V džungli imajo vodene oglede podzemnih rovov iz vietnamske vojne ali po porušenih templjih na podeželju. Resnično zanimava država, posebno njena kultura in njeni prebivalci. • Ana Pirc
V» V V
Smučišču
14 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Pregled operativnega gasilskega dela v letu 2015
Leto je naokoli in v društvu smo naredili pregled dela, ki smo ga opravili v preteklem letu. V letu 2015 smo imeli skupno 28 intervencij, na katerih smo posredovali operativni gasilci društva z razpoložljivimi društvenimi vozili.
Posredovali smo v šestih požarih, in sicer pri stanovanjskih požarih, požarih zabojnikov in gozdnih požarih. Prav tako smo posredovali pri 20 tehničnih intervencijah, kot so prometne nesreče, odstranjevanje sršenov, reševanje ujetih oseb iz dvigal, pri iskanju pogrešanih oseb, pomoči reševalcem ob prenosu onemoglih oseb, pri odpiranju vrat stanovanja, ko so občani izgubili ključe, in pri dveh nezgodah z nevarnimi snovmi. Pri nezgodah z nevarnimi snovmi je neznana oseba v potok spustila rdečo barvo, zaradi katere se je potok obarval. Pri drugi taki nezgodi so občani opazili sode z neznanimi vsebinami na začetku Bele ceste. Izlito tekočino smo pobrali in predali službam, ki se ukvarjajo z uničenjem teh snovi. Na intervencijah smo opravili 433 operativnih ur.
V	letu 2015 smo imeli 12 operativnih vaj, na katerih smo ponavljali in utrjevali znanje ter se naučili tudi novih standardnih operativnih postopkov, ki so v pomoč pri izvajanju del na dejanski intervenciji. Ob tem naj pohvalim vse operativne gasilce, ki so se pridno udeleževali vaj. S stalnimi vajami bomo pridobili več znanja in izkušenj, tako bomo hitreje in uspešneje posredovali ob nezgodah. Na vajah smo skupno opravili 564 delovnih ur.
V	mesecu oktobru smo organizirali medobčinsko gasilsko vajo TRZIN 2015. Sodelovale so gasilske enote iz štirih občin (Trzin, Domžale, Mengeš in Ljubljana). Vaja je potekala pri plinarni Interina, kjer smo uprizorili nesrečo med pretakanjem plina. Vzporedno smo pripravili še scenarij prometne nezgode na križišču obvoznice in vstopom proti plinarni. Vaja je potekala po predvidenem načrtu. Ugotavljamo, da smo gasilci dobro pripravljeni in usposobljeni za posredovanje ob večjih nezgodah, ki se lahko zgodijo v naši občini. Na vaji je sodelovalo 12 operativnih enot s 108 gasilci in dvema reševalcema iz ZD Domžale.
Poleg vaj in intervencij so v gasilskem domu še druga dela, ko so pomembna za dobro upravljanje in vodenje društva. Vsi člani društva smo požrtvovalni, zato nekaj svojega prostega časa namenimo delovanju društva in ostalim dejavnostim društva, kot so pogrebi, sektorske vaje, gasilske straže, pomoč pri prireditvah, pripravi in izvedbi gasilske veselice, oratorij, akcija Očistimo Slovenijo in še bi lahko našteval. Tudi letos smo pripravili predstavitev društva za sedme razrede Osnovne šole Trzin in vse vrtce, ki delujejo v občini.
V našem kraju
V	skladu z medsebojnim dogovorom in pogodbo s Prodnikom smo pregledali vse hidrante v občini. Vseh hidrantov je 159. Ugotovili smo, da je stanje zadovoljivo, nekaj hidrantov pa bo treba popraviti in na novo prebarvati. Našli smo tudi nekaj hidrantov, ki še niso bili vrisani v karto. Te smo označili in poročilo oddali Prodniku.
Po končani gasilski veselici smo vse komplete gasilskih miz in klopi prebarvali in popravili ogrodja. Vsi člani skupaj smo v letu 2015 naredili 6510 delovnih ur.
V	letu 2015 smo se udeležili tudi izobraževanj s področja gasilstva, in sicer:
•	Delo z motorno žago - 13 gasilcev
•	Nadaljevalni tečaj za gasilca - 5 članov
•	Izobraževanje sveta članic - 2 članici
•	Hot fire modul A - 1 član
•	Hot fire modul B - 1 član
•	Usposabljanje za člana štaba CZ - 1 član
•	Tečaj za nevarne snovi - 1 član
•	Tečaj za bolničarja - 2 članici
•	Tečaj gašenja požarov v naravnem okolju - 1 član
•	Seminar na Rogli - 6 članov
•	Seminar Vizija varnost - 8 članov
Najbolj ponosni smo na novo vozilo, ki nam ga je s pomočjo občanov in občine uspelo pripeljati v Trzin in ga predati njegovemu namenu. Že zdaj je jasno, da je vozilo nepogrešljiv del gasilskega voznega parka, redno ga uporabljamo na intervencijah in tudi na vajah. Vsem občanom se v imenu društva zahvaljujemo za pomoč pri nakupu novega vozila. Vsi si želimo, da bi ga čim manjkrat uporabljali na intervencijah in čim večkrat samo na vajah.
Z gasilsko mladino smo se v letu 2015 udeležili različnih tekmovanj (kviz, orientacija itd.). Pohvala mentorjem mladine in tudi otrokom za izjemne dosežke na gasilski orientaciji in gasilskem kvizu.
Člani smo se udeležili tekmovanja v Medulinu, in sicer na gasilskem krosu. V Markovcih pa je bila tekma s starimi brizgalnami, kjer smo dosegli 4. mesto.
Praznovali smo pet okroglih obletnic naših članov. Po gasilskem običaju smo jih poškropili in jim zaželeli še na mnoga leta. Na kratko sem strnil delo gasilske operative v letu 2015. Veliko bi lahko napisal tudi predsednik društva Borut Kump o organizacijskem delovanju društva.
Zahvaljujem se vsem članom društva za požrtvovalnost in pridno delo v gasilski organizaciji. Le tako naprej!
Z gasilskim pozdravom: V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ VARNI DAN IN NOČ! •	Marko Kajfež, poveljnik PGD Trzin
Zahvala
Najlepše se zahvaljujem članom PGD Trzin za tako hitro in požrtvovalno posredovanje pri požaru 4. januarja 2016 v moji rojstni hiši „Pr' Smuk" na Jemčevi cesti v Trzinu. Vsem in vsakemu posebej iskrena HVALA!
Franc Florjančič z družino
Februar 2016
I 15
Trzinci - naš ponos
Profesorica Dragica Marinko:
Francoščina v zgodovini ali obratno
Osnovna šola Trzin je »hram« znanja in učenosti za naše največje bogastvo - otroke. Po vseh kriterijih je ena najuspešnejših šol v Sloveniji, k čemur pripomore seveda dober kolektiv. Da bi profesorje, ki učijo naše otroke, bolje spoznali, sem se pogovarjal z eno od profesoric, ki je po mnenju sodelavcev in učencev zelo dobra, saj pri učencih išče znanje, izredno dobro predava in podaja učno snov in ima dober odnos do sodelavk in sodelavcev, učence pa spodbuja z lepo besedo. Pogovarjal sem se s profesorico Dragico Marinko, ki poučuje francoščino, zgodovino in etiko.
Besedilo: Zmago Knuplež - ZMAK
Odraščala je na Gorenjskem, v Srednji vasi pri Šenčurju, sedaj pa je njen dom v Stranski vasi pri Dobrovi. Po študiju je imela možnost zaposlitve na dveh šolah. Ugotavlja, da se je pravilno odločila, ko je izbrala OŠ Trzin, ker so zaposleni izredno dobri sodelavci, tudi šolarji in starši so jo lepo sprejeli.
Ste profesorica francoskega jezika in zgodovine. Kako usklajujete oba predmeta, ki nimata veliko skupnega?
O, imata nekaj skupnega, francosko zgodovino. Francoščina je čudovit jezik, zgodovina Francije pa je pestra in zanimiva.
Kako to, da ste se zapisali študiju francoščine, ki ni ravno pogost jezik v našem okolju?
Zaradi občudovanja francoščine in francoske kulture v gimnazijskih letih. V času, ko sem se odločala za študij, zame sploh ni bilo velike dileme, vedela sem, da bom jezikoslovka. In francoščina je bila zame res nekaj posebnega. Starša, oba preprosta človeka, sta si želela, da bi postala pravnica ali ekonomistka, sama pa se nisem videla v tej stroki. K odločitvi mi je pomagal pogovor s šolsko psihologinjo. Še danes jo slišim: »Dragica, odloči se tako, kot ti pravi srce, le tako boš zares srečna in uspešna.« In izkazalo se je, da je bilo tako prav. Tudi sama bi danes enako svetovala mladim.
Koliko časa ste na trzinski šoli?
HM, sem že polnoletna ... 18 let! Prej sem kar nekaj let poučevala otroke, študente, odrasle, starejše na različnih jezikovnih šolah.
Kako se dopolnjujeta predmeta francoščina in zgodovina?
Nekoliko se; pri zgodovini lahko povem kaj več o francoski zgodovini. Pri francoščini obravnavamo tudi zgodovinske osebnosti, spoznavamo Francijo in njeno zgodovino. Poučujem tudi etiko.
Kako vas vidijo in sprejemajo učenci?
Zanimivo vprašanje, morali bi ga zastaviti njim. No, iskreno upam, da me imajo radi, kot imam jaz njih.
Na kakšen način naredite francoščino zanimivo, na kakšen način zgodovino, kako učence sploh spodbudite, da so uspešni pri obeh predmetih, in kateri predmet jim je bolj zanimiv?
Morda bo zvenelo romantično, a pri poučevanju skušam slediti načelu, ki me je v življenju že večkrat prepričalo: otrok se bo veliko naučil, če se bo nekaj učil rad. To še posebno velja za mlajše otroke. So pa pri vsakem predmetu tudi stvari, ki se jih enostavno moramo naučiti ali jih narediti (npr. domače naloge), pa če so nam všeč ali ne. Vse to se obrestuje.
Pri francoščini skušam v pouk vključevati dramatizacijo, to je igro vlog, multisenzorno učenje z vsemi čutili (sluh, vid, tip in gibanje), francoski film, francoske pesmi, pomaga informacijska tehnologija. Pripravimo tudi francoski zajtrk ali pa katero od preprostih francoskih specialitet. Z mlajšimi učenci (na naši šoli se lahko francoščino učijo že v 3. in 4. razredu) se tudi igramo, žogamo, telovadimo, pojemo, ustvarjamo, si ogledamo kakšen francoski film ali risanko ... Vse učen -ce skušam vsako leto znova pridobiti za francosko bralno značko in za sodelovanje na različnih prireditvah na šoli in na Frankofonskem festivalu v Kranju, kamor odhajamo tudi maja letos. No, spodbuda za učenje pa je prav gotovo tudi obljubljena ekskurzija v Pariz in pohvala, ki dela čudeže.
Pri zgodovini sta računalnik in splet nepogrešljiva. Zgodovino mladim približajo verodostojni posnetki ali dokumentarni filmi, slikovno gradivo, biografije ... Vse to nam je danes lahko dostopno prav s pomočjo spleta. Bistvo je, da pri zgodovini pouk zastavimo tako, da učenci niso le poslušalci, ampak spremljajo potek dogajanj in sami ali z mojo pomočjo ugotavljajo vzroke in posledice zgodovinskih dogodkov in procesov ter povezave med njimi. »Zgodovina je učiteljica življenja,« je dejal že Cicero.
Kateri predmet je za učence bolj zanimiv?
Različno. Francoščina je izbirni predmet, tako da se jo učijo samo tisti, ki jih jezik zanima. Zato je res prijetno, ker imam pri pouku motivirane učence. Zgodovina je obvezni predmet, ki se ga učijo vsi, nekateri raje, drugi manj. Jaz jih pri tem skušam motivirati.
16 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Učenca Luka in Aljoš sta profesorico izredno pohvalila in povedala, da je do učencev vljudna, izredno dobro predava in pri učencih išče znanje in ne neznanja, zelo pravično ocenjuje. Njene ure rada obiskujeta, ker naredi pouk vedno zanimiv. S tem se je strinjala še cela gruča prisotnih učencev. To pa je za profesorico najboljša pohvala, ki jo lahko dobi.
Trzinci - naš ponos
S katerimi profesorji največ sodelujete?
Imam čudovite sodelavce in sodelavke. Biti v službi skupaj z ljudmi, ki si med seboj radi pomagajo, je največ, kar si lahko želiš. Najboljši dokaz za to so naše uspele dobrodelne prireditve Zame, zate, za nas. Pri tem sodelujemo prav vsi delavci šole in smo kot eden. Res lep občutek!
Vodite kakšen krožek ali dodatno izobraževanje na šoli?
Vodim krožek Francoske urice za 3. razred, kjer pojemo, se igramo, ustvarjamo in se učimo prvih besed v francoščini, ter Francoski dramski krožek, pri katerem pripravljamo dramske prizore in predstave, s katerimi nastopamo na različnih prireditvah.
So vaši učenci na tekmovanjih uspešni in kakšne uspehe dosegajo?
Moji učenci francoščine me navdajajo s ponosom vsakokrat, ko jih slišim govoriti francosko, še bolj, ko se to zgodi na odru prireditev na šoli ali ko z dramatizacijo nastopijo na vsakoletnem Frankofonskem festivalu v Kranju. Ob koncu šolskega leta pripravimo tudi Francoski večer za starše, kjer pokažemo, kaj smo se v celem letu novega naučili. Takrat so ponosni tudi starši.
Seveda ne smem pozabiti na devetošolke, ki so na državnem tekmovanju v znanju francoščine v preteklih štirih letih dosegle tri zlata, tri srebrna in eno bronasto priznanje.
Poleg omenjenih uspehov mojih učencev pa me je lansko pomlad ganilo, ko sem po pošti na domači naslov dobila prijazno pismo zahvale od bivše učenke. Pri meni se je pred več leti naučila prvih francoskih besed, sedaj pa s ponosom prebiram njeno diplomo iz francoščine.
Družina, šola, obšolske dejavnosti - kako vam uspeva vse to?
Da, dan je prekratek, da bi naredila vse, kar si želim. Sem tudi žena in mama dveh šolarjev, Mance in Matica, in včasih je težko uskladiti družinsko in poklicno življenje. Poučevanje je pomemben del mojega življenja, ki ga prinesem tudi s seboj domov. Narava dela nas učiteljic je takšna, da veliko dela postorimo tudi doma. Med tednom so to večerne ure, ko se družinski ritem umiri, konec tedna pa skušam bolj posvetiti družini. V prostem času grem rada na sprehod z našim labradorcem, sprosti me delo na vrtu, kjer gojim raznovrstno zelenjavo in začimbe, rada pa tudi berem in pogledam kakšen dober film. Sem ljubiteljica narave.
Kako vidite OŠ Trzin v prihodnje?
Vidim in želim si jo kot šolo, kjer bomo starši, učenci in učitelji še bolj enotni v prizadevanjih za resnično prave človeške vrednote: spoštovanje, strpnost, solidarnost in odgovornost.
Kakšni so vaši načrti za naprej?
Želim si, da bi francoščina na naši šoli ostala vsaj tako dobro obiskana, kot je bila doslej, in da bi vsako novo šolsko leto za učenje uspela navdušiti novo skupinico otrok. Vsekakor si tudi želim ponoviti še kakšno ekskurzijo z učenci v Pariz. Upam, da še letos.
Zase si želim, da bi se naučila še kakšnega novega tujega jezika, in da bi, ko bo pravi čas za to, še kdaj kam odpotovala. •
Nekaj dosežkov si bo dobro zapomnila
Nike Brajkovič Mihelič iz Trzina je zaradi eksploziv-nosti, moči in hitrosti navdušena nad badmintonom. Na začetku ga je igrala ljubiteljsko, nato pa je prestopila mejo in postala tekmovalka ter začela posegati po najvišjih mestih. Trenutno se ponaša z nazivom državna prvakinja v badmintonu v dvojicah v kategoriji do 13 let ter drugim mestom na državnem prvenstvu posamezno in v mešanih dvojicah.
Zakaj ti je badminton tako pri srcu?
Badminton mi je pri srcu zato, ker je zelo lep, eksploziven, močan in hiter šport, kar mi je pri športih zelo všeč. Hkrati pa je tudi eden redkih športov, pri katerem je obremenjeno celo telo.
Od katerega leta ga treniraš?
Badminton treniram že od drugega razreda osnovne šole (6 let). Sprva sem tri leta igrala bolj za zabavo, kasneje pa me je tako navdušila hitrost, eksplozivnost in moč tega športa, da sem ga začela igrati tekmovalno. S tem sem zamenjala tudi klub, in sicer sem odšla igrat pod okrilje Badmintonskega kluba Ljubljana.
Kako pogosto zdaj treniraš?
Treniram petkrat do šestkrat na teden, v bistvu pa je to odvisno od prihajajočih turnirjev. Včasih treniram tudi dvakrat na dan, vendar se to dogaja bolj med vikendom, ker drugače bi v šoli preveč manjkala.
Kako pogosto potekajo tekmovanja, ki se jih udeležuješ?
Začetek sezone v jeseni, ko je tudi začetek šole, je po navadi zelo naporen, saj imamo takrat veliko turnirjev. Skoraj vsak vikend. Potem se v decembru to stanje umiri in traja do marca, takrat potekajo bolj naporni treningi in posamezni turnirji na mesec, ki trajajo samo kakšen dan, dva. Marec, april, maj in junij pa so najtežji meseci sezone. V tem delu leta je veliko mednarodnih tekmovanj, ki trajajo po tri dni, na koncu pa nastopi še državno prvenstvo, ki terja veliko truda in treningov.
Na kateri svoj dosežek iz tekmovanj si najbolj ponosna?
V bistvu nimam dosežka, na katerega sem najbolj ponosna, imam pa nekaj dosežkov, ki si jih bom dobro zapomnila. Eden od teh je prvo mesto med posameznicami na državnem tekmovanju v letošnji sezoni in seveda tudi rezultat lanske sezone, ko sem na državnem prvenstvu zasedla dvakrat drugo in enkrat prvo mesto. •	Metka Pravst
Februar 2016
I 17
Trzinski podjetniki
Fanči Perdih:
Od semena do krožnika
V Trzinu je v ponedeljek, 1. februarja, odprla vrata trgovinica Amarant (Mengeška cesta 26), ki je založena z ekološkimi semeni, sadikami in pridelki. Vodja trgovinice in celotne kooperative Amarant je Fanči Perdih, agronomka, doma iz Jevnice.
Nasmejana, polna energije in načrtov nam je opisala dolgoletno pot, ki je bila potrebna za izobraževanje, animiranje kooperantov in sodelavcev, pridobivanje dokumentov in prve uspehe na trgu. „Od leta 2003 smo s pokojno dr. Černetovo v okviru društev Ajda orale ledino na področju semenarstva. Začele smo s predavanji o pridelavi zelenjadnic in o tem, kako lahko sami pridelamo semena. Viške takega doma pridelanega semena smo pripravile za izmenjavo ter istočasno testirale kvaliteto posameznih semen v primerjalnih posevkih. Po treh letih delavnic po vsej Sloveniji se je iz skupine zagnancev izluščilo osem kmetov, ki so želeli pridelovati seme za trg. Takrat je bilo treba pridobiti vso potrebno dokumentacijo in se uradno lotiti dela. Tako je leta 2007 nastal Amarant. Skozi leta so se nam priključevali vedno novi kmetje, nekaj pa jih je na tej poti obupalo, ker je pri pridelavi semena potrebno veliko natančnosti, znanja in trdega dela. Trenutno imamo preko 20 kooperantov. Na tej poti sem se srečevala s težavami pridobivanja potrebne dokumentacije ter se sproti izobraževala. Tako sem z leti sestavila ekipo, ki sedaj poleg tehnologije in prodaje tudi svetuje kupcem."
Kot vemo, čaka vse, ki začenjajo poslovno pot, poleg najrazličnejših dovoljenj, sestave ekip ipd. tudi projekt trženja. Kdo vam je pri tem pomagal?
Priprava semen za trg in prodaja sta s strani zakonodaje zelo zahtevna. Kooperanti mi zaupajo, se opirajo name, ker sami na tem področju »niso doma«. Smo pa redno pod drobnogledom različnih inšpekcij. Ker sem zakonodajo dobro preučila, sem lah-
ko pripravila izdelke v skladu s predpisi. Moram reči, da smo s pomočjo društev in tistih, ki nam zaupajo, postali prepoznavni, zaradi kvalitete semen in strokovnega svetovanja pa se kupci radi vračajo.«
Leta 2007 je nastalo ime kooperative Amarant, pa me zanima, kaj pomeni?
Ime amarant pomeni inkovsko žito, rastlina spada v družino ščirov. V ekoloških krogih je zelo čislana rastlina, saj njeno seme vsebuje veliko rudnin, ne vsebuje pa glutena, zato ga uporabljajo v muslijih ter kot dodatek moki za kruh. Inki so ga uporabljali predvsem kot hrano za starejše in nosečnice.
Kje ste se začeli predstavljati in tudi tržiti?
V preteklih osmih letih smo ustvarili in utrdili naše ime in naš posel. Predstavljali smo se in sodelovali na raznih prireditvah, sejmih (tudi pri vas v Trzinu, op. a.), predvsem na ljubljanski tržnici - eko prostoru ob sobotah. Danes imamo proizvode v 40 trgovinah po Sloveniji in v 13 trgovinah Interspara. Radi nas imajo in veliko nas vabijo. Poleg tega imamo internetno trgovino, spletno stran, skratka, hodimo v koraku s časom.
In zakaj ste se odločili za maloprodajno trgovino?
Glede na to, da imamo v ponudbi tudi eko sadike, po katerih je vedno večje povpraševanje, se je izkazalo, da prodaja na trgu ob sobotah in občasno na prireditvah in sejmih ne zadošča več. Spoznali smo, da je potrebna tudi maloprodaja, ki je dostopna ves teden, kjer lahko kupec blago v zabojčke naloži in odpelje z avtom. To smo upoštevali pri iskanju lokacije. Našli smo jo v Trzinu nasproti Občine Trzin, kjer je lokal znane slaščičarne - bivše Skirce. Kupcem smo trenutno na voljo vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. Poletni čas bomo podaljšali še v večerne ure in se seveda prilagodili povpraševanju.
Omenili ste tudi razna predavanja o semenih in sadikah, svetovanje, ne samo v omenjenih primerih, pač pa tudi na terenu - vrtovih in njivah.
Sama, včasih pa tudi moja hči Daniela, preko različnih ekoloških in turističnih društev, društev kmečkih žena itd. sodelujem in vodim predavanja, ki so vedno dobro obiskana in odmevna. V tem času je največ zanimanja za vrtnarjenje na domačih vrtovih na ekološki način. V primeru skupinskih delavnic so le-te možne tudi na terenu. Glede na to, da vodim ekološko semensko pridelavo na slovenskih kmetijah, imam tudi bogate praktične izkušnje.
18 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Reševanje problemov na domačem vrtu na ekološki način. Fanči Perdih iz Amaranta je predavateljica in organizatorka ekološke semenske pridelave na slovenskih kmetijah. Pozna zakonitosti in skrivnosti rastlin na naših vrtovih in tudi to, kako se le-te v naših klimatskih pogojih obnašajo. Predvsem zna prepoznati probleme in podati odgovore, kako jih re -ševati na ekološki način, brez uporabe pesticidov. V ta namen bo tudi v našem kraju potekalo predavanje, na katerem bo na podlagi problemov, ki jih bodo zaznali slušatelji, vodila debato.
„Vsem, ki želite pridelati zdravo zelenjavo na naraven način, sem pripravljena z nasveti pomagati do čim boljših uspehov. Na predavanju vam želim razkriti, kje delamo drobne napake, zakaj nam rastline na vrtu ne uspevajo tako, kot bi si želeli. Iz lastne prakse sem spoznala, s katerimi postopki lahko dobimo najboljše učinke. V tem primeru bomo imeli velik uspeh z manj truda.
Ravno tako sem se naučila spopadati z boleznimi in škodljivci v naši ekološki semenski pridelavi, in vam lahko iz prakse povem, kaj lahko naredite preventivno, da do bolezni sploh ne pride, ter s čim si lahko pomagate, ko je bolezen že prisotna," nam je zaupala Fanči in dodala nekaj primerov dobre prakse: „Zjutraj zemlja izdihuje, popoldne vdihuje. Če je zemlja vlažna, jo v lepem vremenu obdelamo zjutraj, da se bodo gredice hitro osušile, če je suša, gredice plitvo okopljemo proti večeru, da bodo tla vsrkala večerno roso." Predlaga tudi sejanje korenčka skupaj s solato, če imamo na rastlinah gosenice, jih poškropimo s pelinovim čajem. To je le nekaj nasvetov, ki jih bo predavateljica delila z vami.
Še veliko več boste lahko izvedeli na predavanju 22. februarja ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj na Ljubljanski cesti 12f v Trzinu. Vabljeni!
Ali vas poznajo in vabijo različne organizacije s področja kmetijstva, na primer sosednji Kmetijski inštitut Slovenije, ki deluje tudi v Jablah, znana slovenska Semenarna in drugi?
Najtesneje sodelujemo z Univerzo v Mariboru - oddelek za bio-sistemske vede. Omembe vredna je udeležba na različnih predavanjih v omenjenem inštitutu, medtem ko s Semenarno nimamo tesnejših stikov. Naš strateški partner je avstrijska semenska hiša, s katero sodelujemo tako, da mi pridelamo določena semena za njih, iz Avstrije pa dobimo vse tisto, česar ne moremo pridelati v zadostnih količinah ali pa sploh ne. Tako imamo v svoji ponudbi semen več kot 400 različnih sort zelenjadnic, zelišč in zdravilnih ter okrasnih rastlin, od tega približno 70 pridelanih na slovenskih eko kmetijah.
Naše bralce zanima, kakšna izbira bo na voljo v vaši trgovini.
Naša osnovna dejavnost je ponudba semen za zelenjadnice, zelišča, zeleno gnojenje, program za kaljenje ter sadike zelenjave in zelišč. To dopolnjujemo s pripomočki za vrtnarstvo: zemlja, orodja ipd. Naša ponudba se širi tudi na zelenjavo in sadje ter izdelke z naših kooperantskih kmetij, ki jo bomo med letom še dopolnjevali. Poudariti moram, da se lahko v našo trgovino oglasite tudi samo po nasvet, če imate probleme pri pridelavi zelenjave na vrtu, balkonu ali okenski polici.
Še eno vprašanje pred piko na i. Vračajo se nekdaj tako znane »zasipnice« za shrambo jesenskih pridelkov preko zime.
Tudi na to temo bomo kakšno rekli na predavanju, ki ga načrtujemo ob koncu februarja v Trzinu, kamor ste, cenjeni bralci, občani in občanke, lepo vabljeni. Tema bo: Reševanje problemov na domačem vrtu na ekološki način - vesela bom vsakega vprašanja. Hvala za pogovor in dobrodošli v Trzinu. •	Jožica Valenčak
Arhitekturni nasvet
Mladi arhitekti in krajinski arhitekti prihajajo v Trzin na drugi teden brezplačnih arhitekturnih in krajin-sko-arhitekturnih svetovalnic.
Po uspešnem prvem tednu brezplačnih svetovalnic v jeseni se mladi arhitekti in krajinski arhitekti iz skupine Arhitekturni nasvet vračajo v 30 slovenskih mest. Med 29. februarjem in 4. marcem bodo nudili osnovne usmeritve za razvoj kakovostne bivalne kulture.
Mladi strokovnjaki na področju urejanja prostora zagovarjajo osebni pristop, izmenjavo informacij, dostopnost stroke in povezovanje na različnih nivojih za iskanje in oblikovanje kakovostnejšega skupnega prostora. V tem tednu bodo mladi krajinski arhitekti na voljo za reševanje obstoječih prostorskih zagat in iskanje optimalnih izvedbenih ter finančnih rešitev. Obiskovalci bodo lahko iz prve roke izvedeli vse o smiselnosti načrtovanih posegov ter morebitnih nadaljnjih postopkih in sodelovanju s posameznimi strokovnjaki. Tako se bodo lahko razumno spopadli z vsemi izzivi, ki jih prinaša urejanje prostora, in si ob upoštevanju nasvetov olajšali pot do kakovostnih prostorskih rešitev.
S tovrstnimi svetovanji želijo poudariti smotrnost razumno oblikovanega prostora, ki odgovarja posameznikovim bivalnim navadam, in nuditi osnovne usmeritve pri vprašanjih v zvezi z gradnjo, prenovo, sanacijo, adaptacijo ter urejanjem okolice. Pridružite se jim na svetovalnici v torek, 1. marca 2016, od 15. do 16. ure v Jefačnikovi domačiji, Jemčeva cesta 37a. Več podatkov ter obvezne prijavnice najdete na njihovi spletni strani www.arhnasvet.si/svetovalnice. •
Podjetnice in obrtnice v rdečem
Vse imamo, a prodati ne znamo. To je letošnja rdeča nit 500 podjetnic. Zato vabljene vse podjetnice in obrtnice, da se pridružite največjemu dogodku ženskega podjetništva v Sloveniji, ki bo 9. marca potekal v Grand hotelu Union v Ljubljani. Zagotavljamo, da boste navdušene in motivirane in da vas predavatelji ne bodo razočarali. Prijavite se na www.podjetni-ca.com/prijave-2. Za vse vas, drage trzinske podjetnice, ponujamo izredno ceno! Pokličite na 041-636-295 in se prijavite še danes. •	Štefka Prelc, Skupina Trzinske podjetnice
Februar 2016
I 19
Na dlani
Biodinamika - kmetijstvo prihodnosti
Biodinamika je sonaravni način kmetovanja, ki pa ni nekaj novega, temveč je že več kot 90 let prisotna in temeljito preizkušena metoda kmetovanja po celem svetu. Z biološko dinamičnim gospodarjenjem se že 15. leto aktivno ukvarja tudi Društvo Ajda Domžale, ki organizira mnoga predavanja in praktične delavnice.
Biodinamika ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, razmišljanja in dojemanja sveta okoli nas. Temelje metodi je podal dr. Rudolf Steiner na kmetijskem tečaju v Koberwitzu leta 1924. V času po prvi svetovni vojni se je razširila uporaba mineralnih gnojil in drugih tehnoloških »dosežkov« za bolj intenzivno pridelavo v kmetijstvu. Kmalu po začetku kemizacije kmetijstva so kmetje začeli opažati prve znake degeneracije semen in spreminjanje zemlje. Iz pobude po novem pristopu, ki bi okrepil naravne življenjske sile in ponovno oživil zemljo, je bil izveden obsežen večdnevni tečaj, ki je zapisan tudi v knjigi Temelji uspešnega kmetovanja v očeh duhovne znanosti. Omenjeni kmetijski tečaj ima še vedno zelo aktualno besedilo.
Preizkušena metoda kmetovanja
Biodinamika tako ni nekaj novega, temveč je že več kot 90 let prisotna in temeljito preizkušena metoda kmetovanja po celem svetu. Gre za metodo, ki jo lahko prakticiramo na vrtu, njivi ali več stohektarskem posestvu, kot to delajo v tujini. S tem načinom kmetovanja je mogoče oživiti celo puščavo, kar je dokazala iniciativa Sekem v Egiptu, ki je eden največjih biodinamičnih in skupnostnih projektov na svetu in je prejemnik mnogih prestižnih nagrad, med katerimi je tudi alternativna Nobelova nagrada leta 2003.
Ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost
V	biodinamiki je bistveno dojemanje, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Čim bolj razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, tem bolj smo sposobni pridelati zdravo in živo hrano. Biodinamika kmetijo dojema kot celoto, saj na njej pridelujemo hrano, v čim večji meri lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, s kompostom in biodinamičnimi preparati trajno oživljamo tla ter ohranjamo plodnost zemlje.
Biodinamična društva v Sloveniji
V	Sloveniji deluje 16 biodinamičnih društev, ki so poznana tudi kot društva Ajda. Društvo Ajda Domžale je eno prvih ustanovljenih biodinamičnih društev in letos obeležuje 15. leto delovanja. Društvo je bilo vsa leta zelo aktivno, njegovo članstvo danes že presega število 250 in združuje vrtičkarje, kmete ter druge. Glavno poslanstvo društva je širjenje ozaveščenosti o pomenu zdrave in energijsko polne hrane, ki nam jo prinaša biološko-dinamična metoda pridelave, ter spodbujanje večje prehranske samooskrbe. Zato organiziramo različna predavanja in delavnice o biodinamiki in sorodnih temah, ki so zelo dobro obiskana, saj so odprta tudi za širšo javnost ne le za člane društva. V društvu je mnogo znanja o pridelavi zdrave hrane, ki je rezultat večletnih izkušenj uporabe biodinamičnih preparatov in poznavanja zdravilnih zelišč ter pozornega opazovanja naravnih procesov. Dognanja in izkušnje z veseljem posredujemo naprej, zato društvo predstavlja glavni podporni sistem tako za nove člane kot tudi za prehod z ekološkega na biodinamični način kmetovanja. Zelo nas veseli, da imamo v Društvu Ajda Domžale kar šest (od skupno 37) biodinamičnih kmetij, katerih pridelki nosijo svetovno priznano blagovno znamko Demeter, ki označuje hrano najvišje kakovosti. Biodinamično usmerjeni kmetje so vključeni v ekološko in Demeter kontrolo, kar pomeni, da poleg vseh zahtev za ekološko kmetovanje sledijo načelom biodinamike in upoštevajo stroge smernice Demeter za pridelavo in predelavo. Da bi našim kmetom odprli pot do potrošnikov, na sedežu društva (Podrečje 10, Domžale) vsak torek med 16. in 18. uro poteka tržnica z raznovrstno ponudbo biodinamično pridelanih živil. Na voljo je širok izbor sezonske zelenjave in sadja, več vrst žita in moke, mleko, skuta in sir, vložena živila, marmelade in namazi, več vrst kruha iz krušne peči, različni čaji in zelišča ter še marsikaj. To je tudi čas, ko urejamo društvene zadeve, se družimo in izmenjujemo nasvete, torej je dogajanje zelo živahno.
Začetni tečaj biodinamike
Zimski čas, ko ni toliko dela zunaj na vrtovih in njivah, izkoristimo za večji poudarek na izobraževalnih dejavnostih, med njimi ima pomembno mesto Začetni tečaj biodinamike. Na tečaju predstavimo glavna načela biodinamike, pripravo in uporabo biodinamičnih preparatov, principe uspešnega kolobarjenja, pripravo kompostnega kupa, pomen setvenega koledarja, uporabo rastlinskih pripravkov za zaščito in krepitev rastlin ter mnoge preverjene nasvete za uspešno vrtnarjenje. V praktičnem delu izdelamo homeopatski preparat za zatiranje polžev, pripravimo kompostni kup in izdelamo preparat po Mariji Thun. Ogledamo si orodja in naprave za obdelavo zemlje ter škropljenje. Prikažemo tudi obrezovanje, sajenje, škropljenje in cepljenje sadnega drevja, trte in jagodičevja. Tečaj je primeren tako za vrtičkarje in kmete kot tudi za vse druge, ki jih tema zanima. Začetni tečaj biodinamike bo potekal v Domžalskem domu (Ljubljanska 58, Domžale) štiri sobote, in sicer 27. februarja, 5. marca, 12. marca in 2. aprila 2016 od 9. do 13. ure. Za več informacij nam pišite na elektronski naslov andreja.videmsek@gmail.com ali pokličite na 051 204 436. Vse o naših aktivnostih lahko najdete na koledarju dogodkov na spletni strani www.demeter.si, kmalu pa tudi na naši novi spletni strani. •	Andreja Videmšek
20 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Na dlani
8. marec - praznik vseh žena
Razmišljam, kako živijo danes naše žene v slovenskem prostoru. Precej bolje kot nekoč, vendar še vedno prenašajo velik del bremena na svojih plečih, posebej sedaj v času krize, za katero nekateri trdijo, da se je končala, pa se še ni popolnoma. Marsikateri moški je brez službe, marsikje sta brez službe oba, in v takih
Pomladansko cvetje nas pozdravlja
Pozimi narava miruje, okrog nas sta le sivina in puščoba. Vendar se dnevi že počasi daljšajo, prebuja se prvo spomladansko cvetje, prihaja pomlad. Čas, ki je poln barv in svetlobe, čas, ki v nas budi optimistično gledanje na svet.
Toplo sonce, ki prebuja naravo, nas vabi, da si dneve tudi doma polepšamo s prvim pomladanskim cvetjem. Čudoviti cvetoči okras nam bo bolje uspeval v hladnejšem okolju, torej pisano zasajena korita in lonce postavimo pred vhod in s tem razveselimo domače in tudi obiskovalce. Že stari Rimljani so vzljubili pomladne rastline, ki v zgodnjih mesecih, ko je zunaj še mraz, razveseljujejo s svojim cvetjem. Tako so
primerih pride vedno do izraza ženska pridnost in iznajdljivost. Že ob koncu 19. stoletja so žene rešile marsikatero družino in domačijo na Primorskem pred bedo ali celo propadom, ko so hodile služit v Egipt; te ženske poznamo danes kot Aleksandrijčanke. Preživljati pa so znale družine tudi med prvo in drugo svetovno vojno, ko se je večina moških borila na frontah, in so bile edine, ki so vzdrževale kmetije in vzgajale otroke. Pa tudi boriti so se znale za naš boljši današnji in jutrišnji dan.
Pravijo, da praznik zveni socialistično, pa ni tako. Vsem ženskam moramo priznati njihov trud v družini in sploh v slovenskem prostoru in jim izkazati spoštovanje. Naše žene, matere, hčerke, sestre si to zaslužijo v polni meri. Vse to pa ne bo prav veliko vredno, če bodo ženske čutile samo enkrat na leto, » kako so spoštovane in kako jih imamo radi«, ko bomo možje prišli domov z rožico in velikimi pričakovanji do sebe. Vedimo, možje, rožice cvetijo v vseh letnih časih, vsak dan! Mogoče pa se dasta ljubezen in spoštovanje kupiti? •	Zmago Knuplež-ZMAK
npr. primulo poimenovali »majhna, a vendar prva znanilka pomladi«. To je dekorativna balkonska ali vrtna rastlina, ki je vso pomlad zelo priljubljena, krasijo jo bogati, pisani cvetovi številnih barv - od modre, bele, rumene, vijolične, rožnate, rdeče, pogosto pa med njimi najdemo tudi dvobarvne in take z resasto strukturo cvetnih listov. Cvetovi nekaterih sort zrastejo za dlan veliki, obstojnost cvetja pa se z novimi sortami iz leta v leto izboljšuje. Zelo lepo je, če jih posadimo v eni, dveh ali vseh barvnih kombinacijah skupaj, saj pri tej zasaditvi velja, da je pisana zasaditev lepa kot »cigankina kikla«. Če želimo, lahko prve znanilce pomladi zasadimo skupaj z narcisami, predvsem nižjih sort, na katerih se bodo v hladnih in svetlih razmerah razvili nežni dišeči cvetovi. Tudi tulipani se vse pogosteje pojavljajo v takšnih zasaditvah in razveseljujejo z barvitimi prizori. V tem primeru kupimo sorte nizke rasti, ki so primerne tudi za skalnjake. Poleg tega poskrbimo še za čudovite in močno dišeče hijacinte številnih različnih sort, barv in odtenkov.
Na gredicah in travnikih nas lahko marsikaj počaka že od prej, spomladi pa se prebudi kar samo od sebe. Takšni so zvončki, telohi, kro-kosi, scile. Mačehe, ki so ob zadnjem mrazu povesile glavice, so sončni žarki čudežno ponovno prebudili in nepoškodovane cvetijo še naprej. To je tudi čas ciklam, ki imajo rade neposredno zimsko svetlobo in se odlično počutijo v hladnih razmerah. Ciklame nimajo le bahavih cvetov, pač pa tudi privlačne liste z različnimi srebrnimi obrobami. Ljubki cvetovi z uvihanimi cvetnimi listi so na voljo v beli, rožnati, lila barvi, tudi v rdeči; barve se prelivajo od temnejših do svetlejših odtenkov. Nekatere ciklame, predvsem tiste z manjšimi cvetovi, ki so nekoliko bolj odporne proti mrazu, pa tudi prijetno dišijo. Zasadimo si prve znanilce prebujajoče se narave in uživajmo v pričakovanju svetlobe, sonca in barv. •	Dunja Špendal
Februar 2016
I 21
Na dlani
A
m
tt. m
• ■

Šolsko delo in dogodki v šoli v drugem polletju
Osnovna šola v Trzinu je pomembna ustanova za vse občane Trzin, ne samo za tiste, ki imajo v njej svoje otroke. Zato je dobro vedeti, kaj se v njej dogaja. In tako sem zastavil nekaj vprašanj ravnateljici Heleni Mazi Golob. Po odgovorih sodeč je življenje in učenje na naši šoli pestro, zanimivo in predvsem polno znanja, ki je naložba za prihodnost naših otrok. S tem znanjem se bodo lažje soočali z učnimi načrti na srednji šoli in kasneje na univerzi.
Gredo vsi učenci v šolo v naravi, če ne gredo, zakaj ne?
Zimske počitnice bodo letos od 15. do 19. februarja. Zimsko šolo v naravi smo morali zaradi pretoplega vremena s prvotnega termina prestaviti. Tako bodo šestošolci v Bodental odšli v tednu od 22. do 26. februarja 2016. Po do sedaj zbranih prijavah se zimske šole v naravi ne bosta udeležila dva učenca - eden iz zdravstvenih razlogov, za drugega pa mi razlog neudeležbe ni znan.
V prvi polovici marca bomo organizirali še tekaški tabor na Pokljuki. Tega se bodo udeležili vsi sedmošolci.
Kaj se v šoli dogaja v pustnih dneh?
Pust je doživetje predvsem za otroke v vrtcu in za učence razredne stopnje, ki se vedno našemijo. V vrtcu pripravijo pustni sprevod, ki se sprehodi po Trzinu in obišče oskrbovance Doma starejših občanov Trzin ter zaposlene na Občini Trzin. V pustnih norčijah uživajo tudi učenci razredne stopnje, ki se na ta dan prav tako prelevijo v najrazličnejše zanimive like. Sem in tja je na šoli moč opaziti tudi kakšno veliko maškaro, ki izdatno pomaga pri odganjanju zime. Lani ali predelani nas je obiskal zelo učinkovit »komunalni delavec«, ki je v svoj
velikanski zabojnik za smeti v trenutku pospravil vse okostnjake iz naših omar. Seveda pust ni pust, če ni mastnih ust, zato ga potrdimo tudi kulinarično - s krofi.
Dan žena - kako ga obeležite v šoli?
Dan žena obeležimo s kakšno rožico - tako kot v časih, ko se je praznovanje dneva žena šele rojevalo. Roža, najbolje vrtnica, ob dnevu žena namreč simbolizira boljšo kvaliteto življenja, za katero so se borile naše prednice.
Materinski dan - kakšen je v šoli?
Materinski dan obeležimo s simpatično prireditvijo Poljubček ti dam, ki jo pripravijo sodelavke in učenci v podaljšanem bivanju. Seveda so na prireditvi dobrodošli tudi očetje, babice in dedki, tako da je to lahko priložnost za prijeten družinski dan.
Velika noč - pomemben cerkveni praznik - kako ga označite v šoli in kako ga sprejmejo učenci drugih ver?
Cerkvene praznike na šoli obravnavamo kot del zgodovine in slovenske kulturne dediščine. Ker je naša šola javna in ker je ena od naših temeljnih vrednot spoštovanje različnosti, vsem praznikom posvečamo enako pozornost, prav tako svojega načina praznovanja ne želimo nikomur vsiljevati.
Kakšna bo kulturna dejavnost v drugem polletju?
V drugem ocenjevalnem obdobju imamo po navadi štiri kulturne prire -ditve: prva bo v čast kulturnemu prazniku, nato sledita prej omenjeni Poljubček ti dam in dobrodelna prireditev šolskega sklada, ob koncu šolskega leta pa še francoski večer in seveda valeta. Naj na tem mestu omenim, da bo dobrodelna prireditev šolskega sklada letos še posebej slovesna, saj bomo z njo obeležili 30. obletnico delovanja Osnovne šole Trzin.
Kakšna bo športna dejavnost v drugem polletju?
Športna tekmovanja se počasi prebujajo. Za nami je že šolsko državno tekmovanje v šahu, na katerem sta našo šolo zastopala dva učenca, tik pred nami je tekmovanje v streljanju z zračno puško. Udeležili se bomo še regijskih tekmovanj, upam, da tudi državnih v nogometu, košarki, namiznem tenisu, odbojki in atletiki, sodelovati pa nameravamo tudi na Teku Petra Levca. Letos na športnem področju načrtujemo še dve novosti: ob 30. obletnici šole bomo pripravili tudi športno prireditev, na kateri se bodo v različnih športnih disciplinah pomerili učenci, zaposleni in starši. Letos bomo tudi prvič po dolgih letih pod pokroviteljstvom ene od slovenskih zavarovalnic učencem omogočili ogled uradnega treninga smučarskih skokov v Planici.
Boste priredili tekmovanja v znanju, kot je gostitev državnega tekmovanja v francoščini?
Tudi tekmovanja v znanju so v polnem zamahu in že stopnjujejo svojo zahtevnost. Za nami sta že tekmovanji iz astronomije in računalniškega razmišljanja, na katerih so se naši učenci odlično izkazali. Sledijo še regijska in državna tekmovanja iz matematike, angleščine, nemščine, zgodovine, geografije, slovenščine, fizike, kemije in Vesele šole. Državno tekmovanje iz francoščine pa bomo gostili celo na naši šoli.
Končni koncert - kdaj bo in kako bo izveden?
Kot sem že omenila, bo osrednja letošnja prireditev namenjena 30. obletnice ustanovitve šole. Prireditev bo 20. aprila, upamo, da bomo na njej združili predstavnike vseh generacij, ki so kadar koli obiskovale Osnovno šolo Trzin. Udeležbo na prireditvi so načeloma potrdili tudi v uradu predsednika države.
Na čem bo največji poudarek v drugem polletju?
Poudarek bo na vsem naštetem in seveda na pridobivanju znanja za nadaljnje življenje naših učencev. • Zmago Knuplež - ZMAK
22 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Na dlani
Po sledeh dinozavrov
Vzgojiteljice Vrtca Trzin, enota Palčiča, smo zaradi velikega zanimanja otrok o življenju dinozavrov pripravile različne tematske dejavnosti. Na ta način ustvarjamo skozi vse šolsko leto, saj je zanimanje otrok in usvojene končne sposobnosti, spretnosti in znanje tako večje. Teme, ki jih obravnavamo, so vezane na aktualne dogodke (npr. uspehi slovenskih športnikov, olimpijske igre, poplave, medkulturna vzgoja), letne čase (živali pozimi, oblačila, naravni pojavi), ljudske običaje (pust, gregorjevo, slovensko ljudsko izročilo), praznike (kulturni praznik, državni simboli, trije dobri možje).
V enoti Palčiča so prisotni otroci od drugega do šestega leta, zato dejavnosti ustrezno prilagajamo. Področja, ki jih razvijamo, so gibanje, družba, narava, umetnost, jezik in matematika. V sklopu dinozavrov smo si pričarali pravo arheološko najdišče. Za začetek smo sobe uredili kot pragozd in nato spoznavali življenje dinozavrov od jajca do odrasle živali. Spoznali smo, da so bili nekateri mesojedi, drugi rastlinojedi, jih poimenovali, opisovali, se pogovarjali o izumrtju in se na koncu pomerili v Dino kvizu.
Dinozavre smo oblikovali iz gline, iz odpadnih materialov, jih risali, iz mavca izdelovali fosile, v mivki odkrivali kosti s čopiči in povečevalnimi stekli. Naredili smo naravoslovni poskus bruhanje vulkana, reševali delovne liste, brali pravljice in informacije iskali v strokovni literaturi. Velikost dinozavrov smo merili z nestandardnimi enotami in se raz-gibavali na poligonu Dinozavrova pot. Ogledali smo si drevo ginko, ki raste v bližini našega vrtca, uspevalo pa je tudi takrat, ko so po zemlji hodili dinozavri. Otroci so se tako srečali s kar nekaj poučnimi, a hkrati zabavnimi kotički, med katerimi so se lahko poljubno sprehajali.
Prav gotovo se marsikatero okostje veličastnih dinozavrov »zaveda«, da bo morda prav kmalu nastopil čas, ko bodo spretni čopiči in ostra očesa novopečenih trzinskih paleontologov končno odkrili davno zakopano skrivnost. •	Tina Lampreht in Tina Mauhar
Številka: 6020-1/2016/1 Datum: 1. 2. 2016
JAVNI RAZPIS ZA VPIS NOVINCEV V Osnovno šolo Trzin, ENOTO VRTEC ŽABICA ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Ur.l. RS, št. 12/1996, 44/2000, 78/2003, 113/2003-UPB1, 72/2005, 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF) objavljamo javni razpis za vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtec Žabica za šolsko leto 2016/2017. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte
najkasneje do 31. 3. 2016 v upravo vrtca, Mengeška c. 7/B, 1236 Trzin.
Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani vrtca: www.vrtec-trzin.si.
Ravnateljica: mag. Helena Mazi Golob

ÜG
■VI Z A
• Delovni čas: vsakdan 8:00 -18:00, SOB 9:00 -12:00 • tel.: 01/777-7777 • registracija@aclovse.si • www.adovse.si •
Februar 2016
I 23
Na dlani
Princesa kamnitih besed
Trzinski teater III. triade osnovne šole, Show skupina, se bo 28. februarja 2016 ob 17. uri v kulturnem domu Trzin premierno predstavil z muzikalom »Princesa kamnitih besed«, za katerega so 10 igralcev in spremljevalna ekipa garali že od začetka šolskega leta.
Skupina, ki pod vodstvom mentoric Saše Hudnik in Ksenije Dvoršak v KUD Franca Kotarja deluje že tretje leto, je posegla tudi po nekaterih nenavadnih metodah vaj. Tako so imeli kar dvakrat v delovnem procesu gledališke vaje cel vikend, tako imenovane sleep-overje. To je člane skupine in mentorje še dodatno povezalo med seboj, hkrati pa so bili izredno motivirani za delo. S predstavo so se prijavili na tekmovanje otroških gledaliških skupin in na Festival otroških gledaliških sanj. Srčno upamo, da bodo na obeh dosegli rezultate, primerljive z lanskimi, če ne celo boljše.
Besedilo za predstavo je delo Bine Štampe Žmavc, priredba Saše Hudnik. Za kostume in koreografijo je poskrbela Ksenija Dvoršak. Avtorsko glasbo in aranžmaje je napisal in posnel Igor Razpotnik mlajši, ki je prevzel tudi vlogo korepetitorja na vajah, teksti za songe so delo režiserke Hudnikove in avtorice teksta Žmavčeve. Igrajo: Nina Janko-vič, Liam Manevski, Žak Župan Galunič, Lea Goričan, Žana Planinšek,
Maks Židan, Neja Janežič, Petra Džeroska, Ana Hrovatin in Leon Ulča-kar. Na tehničnih reglerjih je prisotna Gordana Granatir, pomagal je Matej Gradišar.
V predstavi nagajivi Škrat in njegov pomočnik Poper začarata ljubeznivo deklico Princeso, da se prelevi v pravo nesramneso, ki greni življenje vsem okoli sebe. Bo mlademu pevcu Elvisu uspelo, da jo reši? Ta rock'n'roll pravljica uči mlade in stare, da je najpomembneje, kaj človek nosi v svojem srcu, in da je nesramnost in nespoštljivost mogoče premagati s prijaznostjo in ljubeznijo. Princesa kamnitih besed bo na ogled tudi 6. marca ob 17. uri. •	Brigita Ložar
Leto Shakespeara: Gostujoča predstava v marcu
Mesec dni po domači gledališki premieri prihaja gostujoča predstava, prav tako s tematiko, posvečeno spominu na Shakespeara. Predstava združuje nize znanih in mogoče vam neznanih odlomkov iz 37-ih iger največjega svetovnega dramatika. Prepletu verbalne in fizične komike bodite priča na duhovito parodičen in interaktiven način v predstavi »Vse o Šejkspiru« KD Gledališče Velenje. Krajšemu komično-biografskem predavanju o W. Shakespearu sledi parodični vpogled v veliko ljubezen med Romeom in Julijo, tragedija Tit Andronik a la kuharski nasveti, rap verzija Othella, Macbeth s »pristnim slovenskim škotskim naglasom« in vseh šestnajst Shakespearovih komedij, strnjenih v eno ... Igrali bodo: Nejc Škorjanc, Matej Mraz, Miha Šilc, Karl Čretnik, Urban Hrastnik, Peter Iršič, Noemi Čop, Zoja Lešnik, Špela Skaza, Ama-dej Šuperger, Bojan Domazet, Vid Hrovat; režija: Kajetan Čop. Toplo vabljeni na živahen večer v soboto, 12. marca, ob 20:00 v Kulturni dom Trzin. Vstopnina bo 8 evrov. Se vidimo! • Ana Pirc
, Látt-CWSL	/fis
fffl!	^ /ZfiPfv
f
f

" M
Turistično društvo Kanja Trzin v sodelovanju z Glasbeno šolo Lartko, Osnovno šolo Trzin in vrtcem Trzin VABI, da skupaj pozdravimo praznik pomladi - Gregorjevo in sicer s spustom ladjic po Pšati. Lučke na gregorčkih bomo prižgali po kulturnem programu,ki bo v petek 11.3.2016 ob 17.30 uri na makadamskem parkirišču ob Pšati (za Centrom Ivana Hribarja).
24 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Na dlani
Manca Čujež: Nepal po potresu - drugi polčas
PD Onger Trzin napoveduje predavanje Mance Čujež »Nepal po potresu«, s katerim zbira denar za pomoč Nepalcem. Predavanje bo v sredo, 23. marca 2016, ob 19. uri v dvorani Marjance Ručigaj.
Manca Čujež je popotnica in novinarka s Kozjanskega, predstavnica Planinske zveze Slovenije za odnose z javnostmi, sodelavka Festivala gorniškega filma, priloge Ona in Planinskega vestnika ter planinska vodnica PD Slivnica pri Celju. Želja po odkrivanju neznanih kotičkov našega planeta in spoznavanje svetovnega kulturnega mozaika jo pogosto odnese prek domačih meja. Prijazni Nepalci so ji zlezli pod kožo že pred leti, po lanskem potresu pa je sklenila, da je znova čas za nasmehe in vnovično postavitev Nepala na turistični zemljevid sveta. Vstop bo prost. Predavateljica s prostovoljnimi prispevki na predavanjih zbira denar za pomoč Nepalcem. •
Tone Škarja: Po svoji sledi
PD Onger Trzin vabi na predavanje legende slovenskega hima-lajizma, ki bo v sredo, 24. februarja 2016, ob 19. uri v dvorani Marjance Ručigaj.
Tone Škarja, slovenski alpinist, gorski reševalec in pisatelj je legenda slovenskega himalajizma. Z alpinizmom se ukvarja že šest desetletij - od leta 1956. Leta 2011 je izdal življenjsko delo Po svoji sledi. Na predavanju nam bo povedal kaj več o svojih začetkih, o stenah, o odgovornosti biti vodja odprave, o doživljanju gora, življenja, vrhunskih uspehov, o tragičnih plateh alpinizma, o vodenju in prijateljstvu ... Prost vstop. •
KUD
FRANC KOTAR TRZIN
TOREK, 23.02. ob 20h Kulturni dom Trzin
cena 2,00 €
Mica in Srečko se v novemberskem iskanju večnega poletja odpravita na Filipine, deželo tisočerih otokov. Navsezgodaj zjutraj v toplem morju na Cebuju zaplavata s kiti. Brodita po Pacifiku, ko nasedlo barko potiskata čez plitvine pred Panglauom. Na Boholu mokra kot dve male miši občudujeta velike krtine, imenovane "čokoladni griči" in med listi dreves iščeta terzierje, najmanjše opice na svetu. Na skoraj nedotaknjenem polotoku Anda najdeta | svojo rajsko plažo in si obljubita, da se bosta kmalu spet vrnila.
MU RIJA
www.kud-trzin.si/nezervacija-vstDpnic/
POTOPISNO
Februar 2016
I 25
Na dlani
Obvestilo veteranom vojne za Slovenijo in nOb o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju
Z začetkom letošnjega leta je začela veljati sprejeta zakonska ureditev, ki določa enake splošne formalne pogoje po Zakonu o vojnih veteranih za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo vsem upravičencem (posameznikom, ki imajo status vojnega veterana) odslej zopet plačevala država, in sicer:
•	vsem, ki prejemajo veteranski dodatek ali so do njega upravičeni,
•	vsem, ki so starejši od 55 let in so trenutno brez redne zaposlitve,
•	vsem, ki so upokojeni, ne glede na starost.
Vsak upravičenec mora izpolniti vlogo (Zahtevo za priznanje pravice do zdravstvenega varstva), ki jo dobi na spletu ali Upravni enoti Domžale. To zahtevo morate oddati v vložišču v sobi 1 (v stavbi, kjer domuje UE Domžale in Občina Domžale). Ob oddaji vloge potrebujete: izkaznico upokojenca, zdravstveno izkaznico, davčno številko, matično številko, ki je na osebni izkaznici, in številko tekočega računa, da se vam povrnejo v letošnjem letu že plačana nakazila.
Zavarovalnice, pri kateri ste dopolnilno zavarovani, ne menjajte, saj tako ne bo treba upoštevati odpovednega roka, ki je v veljavi, če se hočemo zavarovati pri drugi zavarovalnici.
Vloga je takse prosta. Vloge je možno oddati vsak delovni dan v tednu, razen četrtka. V Domžalah so uslužbenke, ki delajo v vložišču, še posebno prijazne.
Leta 2017 bo to veljalo za vse vojne veterane, ki imajo status in so že dopolnili 55 let.
S tem dejanjem je zaključena zgodba z zbiranjem podpisov, ki so pred leti romali v parlament in je bila ukinjena določba ZUJF-a, ki je posegala v pravice vojnih veteranov.
Če želite pri vsem tem pomoč, se obrnite na OZVVS Domžale - 031/646 819.
Če še niste včlanjeni v zvezo veteranov, pa si želite postati naš član, se ravno obrnete na nas, z veseljem vam bomo pomagali in svetovali. •	Janez Gregorič, OZVVS Domžale
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo izvajalo splošno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu v občini Trzin.
Torek, 1. 3. 2016
13.00 - 13.30, novi Trzin pri PD Onger, Ul. Rašiške čete 4 13.45 - 14.15, Trzin pri Ivanu Keclju, Mengeška 19
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih kot v rednem cepljenju.
Petek, 4. 3. 2016 14.00 - 14.20, Trzin 14.30 - 14.45, novi Trzin
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov (POTNI LIST - MODRA IZKAZNICA).
Ob cepljenju na terenu bo možno kupiti ampule proti bolham in klopom.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini med 12. in 16. tednom starosti. Breje in doječe psice ne smemo cepiti, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju moramo pse označiti z mikročipom in jih registrirati v skladu s predpisom, zato s seboj prinesite enotno matično številko (EMŠO) lastnika psa, številko čipa matere mladička in podatke o lastniku matere mladička. Stroški cepljenja znašajo 31,42 evra. Ob prvem cepljenju se k tem prištejejo še stroški označitve, izdaje potnega lista in registracije v znesku 29,90 evra.
Posamezno cepljenje je v Veterinarskem domu Domžale, Ihanska cesta 19a, Zaboršt, vsak delavnik med 7. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro. • Veterinarski dom Domžale
26 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Na dlani
URNIK ODVOZA ODPADKOV - OBČINA TRZIN
201			6 JANUAR				
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
53					1	2	3
1	4	5	6	7	8	9	10
2	11	12	13	14	15	16	17
3	18	19	20	21	22	23	24
4	25	26	27	28	29	30	31
PREDNIK
2016 FEBRU					AR				2016 MAREC							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED		TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
5	1	2	3	4	5	6	7		9		1	2	3	4	5	6
6	8	9	10	11	12	13	14		10	7	8	9	10	11	12	13
7	15	16	17	18	19	20	21		11	14	15	16	17	18	19	20
8	22	23	24	25	26	27	28		12	21	22	23	24	25	26	27
9	29								13	28	29	30	31			
2016 APR					L		
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
13					1	2	3
14	4	5	6	7	8	9	10
15	11	12	13	14	15	16	17
16	18	19	20	21	22	23	24
17	25	26	27	28	29	30	
							
2016 JULI							
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
26					1	2	3
27	4	5	6	7	8	9	10
28	11	12	13	14	15	16	17
29	18	19	20	21	22	23	24
30	25	26	27	28	29	30	31
2016 MAJ									2016				JUN	J		
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED		TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
17							1		22			1	2	3	4	5
18	2	3	4	5	6	7	8		23	6	7	8	9	10	11	12
19	9	10	11	12	13	14	15		24	13	14	15	16	17	18	19
20	16	17	18	19	20	21	22		25	20	21	22	23	24	25	26
21	23	24	25	26	27	28	29		26	27	28	29	30			
22	30	31														
																
201			6 AVGUST						2016 SEPTEM					BER		
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED		TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
31	1	2	3	4	5	6	7		35				1	2	3	4
32	8	9	10	11	12	13	14		36	5	6	7	8	9	10	11
33	15	16	17	18	19	20	21		37	12	13	14	15	16	17	18
34	22	23	24	25	26	27	28		38	19	20	21	22	23	24	25
35	29	30	31						39	26	27	28	29	30		
2016 OKTO					SER		
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
39						1	2
40	3	4	5	6	7	8	9
41	10	11	12	13	14	15	16
42	17	18	19	20	21	22	23
43	24	25	26	27	28	29	30
44	31						
Legenda: [
2016 NOVEM					BER		
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
44		1	2	3	4	5	6
45	7	8	9	10	11	12	13
46	14	15	16	17	18	19	20
47	21	22	23	24	25	26	27
48	28	29	30				
2016 DECEM					BER		
TEDEN	PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
48				1	2	3	4
49	5	6	7	8	9	10	11
50	12	13	14	15	16	17	18
51	19	20	21	22	23	24	25
52	26	27	28	29	30	31	
] EMBALAŽA
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI	|	|BIOLOŠKI ODPADKI
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI TRZIN (POMLAD 2016)
DATUM ZAČETKA ODVOZA	NASELJA
16. 03. 2016	Trzin (Habatova ul., Jemčeva c., Kmetičeva ul., Mengeška c., Za hribom)
17. 03. 2016 Trzin (ostale ulice)
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo:
V	kopalniška oprema,
V	pohištvo,
V	preproge,
V	oblazinjeno pohištvo,
V	svetila in senčila,
V	veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...),
V	veliki železni in kovinski kosi...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo:
X nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in
lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji, X gume, sodi,
X gradbeni material,
veje drevja in živih mej, X azbestne kritine.
Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Februar 2016
I 27
Na dlani
Dobrodelna akcija: Z ogledom predstave pomagamo Tiji
Leo klub Ljubljana je dobrodelna, neprofitna organizacija, ki združuje mlade med 16. in 30. letom starosti. Pomagajo socialno ogroženim posameznikom, slepim, otrokom in starostnikom, gibalno in mentalno oviranim in ostalim skupinam ljudi, ki pomoč nujno potrebujejo. Predvsem poskušajo izboljšati prihodnost mladim in omogočati njihovo povezovanje za naš skupni boljši jutri. Njihov slogan je - »POMAGAMO« (»WE SERVE«). Tokrat so člani Leo kluba Ljubljana združili moči z lokalnim okoljem, predvsem s Kulturno-umetniškim društvom Franca Ko-tarja Trzin. Skupaj bodo organizirali dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za zdravljenje deklice Tije Pozvek, ki se zdravi zaradi Di Georgeovega sindroma. Akcijo je z veseljem podprl tudi župan občine Trzin Peter Ložar.
Ogled komedije italijanskega dramatika Alda Nicolaja v režiji Tatjane Peršuh „Hamlet v pikantni omaki" bo v četrtek, 25. februarja 2016, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin.
Svoje mesto na dobrodelnem dogodku si lahko rezervirate na spletni strani www.kud-trzin.si/rezervacije-vstopnic.
Vaš prispevek bo prišel v prave roke! Vnaprej hvala!
LEO KLUB LJUBLJANA, KUD
Franca Kotarja Trzin in župan Peter Ložar
Štajerski Trzin
Po skoraj poldrugem desetletju življenja v Trzinu sem bil do pred kratkim prepričan, da pri nas ni drugega Trzina, kot je tale naš pod Ongrom. Kot se je pokazalo pred kratkim, pa sem bil v zmoti. Oni dan sem »surfal« po digitalnem zemljevidu tam okrog krofastih Trojan - in glej ga, zlomka, naenkrat se je pokazal Trzin - čisto majčken (zaselek), a pravi, vzhodno od Šentgotarda. Spomnimo s pomočjo Wikipedije (ki v bistvu povzema Stražarjevo knjigo Trzin skozi čas ...), najstarejša ohranjena listina, v kateri je zapisano ime našega Trzina, je bila napisana 15. maja 1273. Gre za dokument nemškega viteškega reda, s katerim je kranjski deželni glavar potrdil, da se je Viljem Svibenjski v korist Nemškega viteškega reda odpovedal pravicam do šestih kmetij v Trzinu, kraj sam pa je v listini zapisan z imenom Direzin. Kasnejši zapisi kraja so še Terzzein, Terzeyn, Trezein ali Tersein.
A vrnimo se na Trojane, ki imajo edini tak krajevni naziv na Slovenskem; ta označuje bolj samo vas kakor pa preval. Ime Trojane najbrž bolj pomeni lego nad tremi oziroma nad povirji treh voda - domžalske Radomlje, savinjske Bolske in izlaške Orehovice. Med vzpetinami je gotovo najprivlačnejša Čemšeniška planina, vzhodna soseda Trojan. Pa ne toliko sama planina, imenovana tudi Velika, temveč vasi pod njo na visokih prisojah. Od Šentgotarda do Znojil so prav vse »od sonca razvajene«; pleča planine pa jih varujejo pred severom. Tudi Šentgotard je enako
kot Trojane edini slovenski kraj s takim imenom in bi ga lahko z malo domišljije primerjali celo z istoimenskim švicarskim prelazom (Sankt Gotthard). Vasica je nekoč sprejemala popotnike s kranjske strani in jih odpravljala na Štajersko. Tako rimska cesta kakor tudi srednjeveška se ni s Trojan spuščala po tesni grapi Bolske, temveč se je povzpela do Šen -tgotarda in se potem držala visokih osoj Čemšeniške planine do prevala Presedlje (740 m). Naprej je stekla mimo celjskega gradu Ojstrica (to je tam, kjer so po prvem zabeleženem čarovniškem procesu na Slovenskem usmrtili Veroniko Deseniško!) v savinjski Tabor. Kakorkoli že, cesta se iz Šentgotarda stegne po vrhu slemena skozi zaselek Trzin do naslednjega razpotja. Vsega nekaj hiš, pa vendarle Trzin, morda za kakšnega Trzinca celo zadosten razlog (ali celo povod) za tak ali drugačen obisk. Na vas je, da se odločite, ali bo to vaš cilj ali pa izhodišče, lahko pa si izberete tudi letni čas obiska, mi predlagamo pomlad, ko so na Čemše-niški planini polja čemaža. •	Miha Pavšek
28 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Vremenska sekir(i)ca
Vremensko jamranje osrednjega meseca meteorološke zime
To rubriko pesnimo ravno na pustni vikend, ko naj bi maškare odganjale zimo, ki pa je letos v resnici sploh še nismo imeli. Morda pa se nam prikaže v času, ko bo pust že mimo oziroma po pepelnični sredi. Vendar pa so lahko februarske količine snega še tako velike - prej ali slej jih poliže vse bolj močno in toplo sonce. Daljnega februarja 1952 so namerili v Ljubljanski kotlini kar okoli poldrugi meter snega (v Ljubljani natančno 146 cm!). Tudi v zadnjih desetletjih najvišja februarska višina snežne odeje ni tako skromna, saj meri zavidljivih 67 centimetrov. Če bi sodili po tem, koliko peska in soli s(m)o zmetali na osrednji trzinski »aveniji« tudi to zimo, bi kar težko verjeli izmerjenemu podatku o 14 centimetrih snega kmalu po novem letu, natančneje v nedeljo, 3. januarja. Očitno so ga spet potresli »na zalogo«, da bo držal vse tja do konca marca, ko se nas usmilijo »razpočni« delavci s posebnimi super širokimi metlami z gostimi ščetinami. Bi pa prišle tovrstne metle prav tudi pred marsikaterim trzinskim domom, kjer čakajo, da se bo kaj »razpočilo« tudi na tako imenovanih funkcionalnih (skupnih ...) zemljiščih, za katere skrbijo na naši občini.
Ta se je tudi na začetku novega leta na nekaterih lestvicah spet uvrstila zelo visoko med vsemi 212 slovenskimi občinami. Kot smo že vajeni, pa krajani (spet) ne bomo imeli kaj več od tega kot le slavo, še več, prav na ta račun kaže, da bomo tudi v prihodnje za marsikaj prikrajšani. Pa ne bomo nadaljevali z vremenskim jamranjem in iska -njem rešitev za letošnjo zimo, ki se že poslavlja, temveč si bomo raje pogledali, kakšen vremenski vtis nam je pustil prvi mesec letošnjega leta. Nova vremenska postaja pri OŠ Trzin omogoča povsem drugačen vpogled v mesečno vremensko statistiko, kar smo s pridom uporabili tudi pri razširitvi prikazanih podatkov minulega meseca. Dosedanjim padavinskim smo dodali še nekaj povprečnih in skrajnih vrednosti in število dni glede na posamezne vremenske kazalce. Na rob prvi tovrstni predstavitvi poudarimo, da smo januarja zabeležili pet ledenih dni (ko najvišja T zraka ne preseže ledišča) in kar močan sunek vetra, skoraj 40 km/h.
Tudi na širšem območju Trzina je bil januar 2016 toplejši od dolgoletnega povprečja, v visokogorju pa se je po daleč najbolj rekordnem decembru temperatura le vrnila v pričakovane okvire. Tudi sicer januarska temperaturna povprečja zadnjih desetletij kažejo naraš-
čajoč trend temperature - lahko bi rekli, da skorajda nimamo več izrazito mrzlih januarjev. Minuli mesec so padavine nekoliko presegle dolgoletno povprečje za obdobje 1981-2010, glavnina je padla v prvi polovici januarja, v drugi polovici meseca pa smo imeli zato več sončnega vremena. Mesec se je začel povsem zimsko, a so zimi že po nekaj dneh pošle moči, saj so nad nami zavladali zahodni do jugozahodni vetrovi, ki prinašajo toplo in občasno bolj vlažno atlantsko vreme. So bila pa zato jutra kar sveža, kar enajstkrat smo imeli jutranjo temperaturo nižjo od minus 5 °C. In kaj naj zapišemo po vsem tem? Prosinec mil, bog se usmil! Ali pa raje »Če prosinca ne sneži, rad sušec (marec) to nadomesti«? Naj bo prvo ali drugo, še bolj razveseljujoče je, da svečan (februar) raztegne dan. Skratka, ni razlogov za jamranje, dragi moji Trzinci & Trzinčani (vključno s trzinskimi pripadnicami nežnejšega spola), pomlad je pred vrati, treba bo spet poprijeti za (fizično) delo, sicer nas bodo zimski »narastki« ovirali tudi še kasneje, ko bomo - končno - odvrgli še kakšen kos oblačila ali pa vsaj skrajšane različice. Sicer pa bo že v zadnji tretjini prihodnjega meseca dolžina svetlega dela dne spet prevladala nad temnim. Če se boste potrudili še malo bolj, pa se vam lahko zgodi kaj takega tudi že prej, ne verjamete? • Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Odklon povprečne dnevne temperature januarja 2016 v sosednji Ljubljani glede na povprečje med letoma 1991-2010. Vir: ARSO
Opazovalna	Januar 2016	Vremenska postaja OŠ Trzin	Januar 2016		
postaja	(v mm)	Kazalec	Podatek	Čas	Datum
Radomlje	61	Povprečna mesečna T zraka (°C)		0,5	
Grosuplje	62	Najvišja mesečna T zraka (°C)	14,5	12:30	11. 1.
Trzin (OŠ)	64	Najnižja mesečna T zraka (°C)	-8,6	7:00	19. 1.
Domžale	66	Število dni s padavinami > 0,2/2/20 mm		14 / 6 / 0	
Letališče Brnik	67	Največja dnevna količina padavin (mm)	15,2	0:00 - 24:00	9. 1.
Moste pri Komendi	70	Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h)	24,6	19:00	11. 1.
Ljubljana Bežigrad	76	Najvišja hitrost (km/h) in smer vetra	37	11:00	11. 1.
Brezje pri Tržiču	92	Najpogostejša smer vetra		SSZ	
Topol pri Medvodah (685 m)	106	Število ledenih/hladnih/toplih/vročih dni		5 / 24 / 0/0	
Vrhnika	120	Skupna količina padavin v 2016 (mm)		64	
Količina padavin decembra 2015 na širšem območju Ljubljanske kotline; na letni ravni (spodnja vrstica) smo minuli mesec tudi v Trzinu presegli tisočico. (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, vremenska postaja OŠ Trzin, Vremenski forum ZEVS).
Februar 2016
| 29
Napovednik
Joga in
orientalski plesi
Društvo Pot srca vabi k vpisu na vadbe:
•	Joga za začetnike in izkušene
Vadba joge za gibčno in močno telo, bister um, sprostitev, zmanjšanje stresa in izboljšanje splošnega počutja - vsak petek od 18.30 do 20.00 v OS Trzin (mala telovadnica).
•	Orientalski plesi
Vadba orientalskih plesov za prebuditev ženskosti in občutenje svojega telesa - vsak torek od 20.00 do 21.30 v OŠ Trzin (mala telovadnica).
Vabilo na delavnici
04j8Ve i4r,0i1nformacije:	Dobrodelna
drustvopotsrca@gmail.com predstava „Hamlet
v pikantni omaki" za deklico Tijo Stran 28
Kulturni večer,	a
posvečen trzinskim	M
ženam, in razstava	I
ročnih del vezilj	I
Spoštovane občanke, sodelavke, prijateljice! Turistično društvo Kanja Trzin se vsako leto, že tradicionalno, ob 8. marcu, dnevu žena, spom-	Bi r
ni na vse občanke, še zlasti na svoje članice,	ekol
sodelavke in podpornice. Letos bomo praznik	Potrebuje'
obeležili s kulturnim večerom, posvečenim tr-	svetovanje
zinskim ženam, in ob tem odprli tudi razstavo	srečanj
ročnih del naših vezilj.	Strar
Vabimo vas, da se nam v ponedeljek, 7. marca 2016, ob 18. uri pridružite v CIH, v dvoranici Mar-jance Ručigaj (Ljubljanska cesta 12/f, Trzin), kjer bomo v prijetnem, družabnem in seveda prazničnem vzdušju obeležili praznik vseh žena. Nato si bomo ob skromnem prigrizku v avli ogledali razstavo veziljskih izdelkov. Seveda so vrata odprta tudi moškim spremljevalcem.
Društvo Yin Trzin vabi na delavnico Taijiquana (Tai Chi) Formo 10 v nedeljo, 28. februarja, od 9. do 12. ure v mali telovadnici OŠ Trzin in na sobotno delavnico Qigonga Ma Wang Dui v soboto, 12. marca, od 9. do 12. ure v mali telovadnici OŠ Trzin.
Delavnici bosta izvedeni le ob zadostnem številu prijav.
Informacije in prijave Društvo Yin, 031 861 961.
Napovednik Društva upokojencev Žerjavčki Trzin
V četrtek, 11. februarja, je bila odprta razstava ročnih del članic našega društva; na ogled bodo do 29. februarja 2016.
V petek, 26. februarja, ob 16. uri bomo imeli žerjavčki zbor članov. Pregledali bomo delo v preteklem letu in povedali, kaj že počnemo in bomo še počeli v letu 2016.
Bi radi imeli
ekološki vrt?
Potrebujete arhitekturno svetovanje? Bi se udeležili srečanja podjetnic? Strani 18 in 19
V četrtek, 17. marca, bo ob 17. uri predavanje in praktična vaja za delo z defibrila-torjem - aparatom, ki rešuje življenja.
Pridružite se nam, vljudno vabljeni!
Povabilo na ogled regijskega srečanja folklornih skupin
Regijsko srečanje oziroma tekmovanje odraslih in otroških folklornih skupin 2016 bo 5. marca 2016 v Kulturnem domu Groblje v Domžalah. Vabljeni!
Gledališke predstave in spust ladjic po Pšati na gregorjevo Stran 24
Potopisna predavanja
Stran 25
rhitekturno Druge aktivnosti: i se ude?ežili Pohodniki se v torkih ob 8. uri odpravijo
jetnic?	izpred Mercatorja na krajše in daljše
3 in 19	sprehode.
Strelci z zračno puško vadijo streljanje ob petkih ob 16. uri na strelišču v osnovni šoli.
Pevci se zbirajo ob torkih na vajah v CIH - dvorana
Marjance Ručigaj ob 18. uri. Imajo že veliko nastopov.
Ročne spretnosti preizkušajo in ustvarjajo v društveni
sobi Mengeška 9 ob četrtkih po 10. uri
Prijave na tek Petra Levca SKIRCA
Odprte so prijave za 18. tek Petra Levca SKIRCA in 5. tek s kužki v organizaciji Športnega društva Trzin, ki bosta potekala v soboto, 23. aprila, s startom pred centrom Ivana Hribarja v Trzinu. Podroben program, opis prog in prijavnico boste našli na spletni strani http://tek.trzin.si. Vabljeni!
30 | Odsev — Glasilo občine Trzin
TA MESEC
V MODRIH NOVICAH
PREBERITE:
Intervju z Janezom Perom,
pogovor z novim direktorjem domžalskega zavoda za šport in rekreacijo,
najnovejšo kolumno Noaha Charneya, in preostale aktualne vsebine.
Občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda.
modre novice
www.modre-novice.si
I*!]1«
_r.r—AS DOMŽALE
NAGRADNO
ŽREBANJE
©pravite tehnični pregled med 15.1.2016 in 30.6.2016 ter osvojite scooter
HONdA ViSiON NS€5@
«K
Motor: zračno hlajeni, 4-taktni, 2-ventiljski
Prostornina: 49 cm3 Največja moč: 2,5 kW (3,4 KM) / 7.000/min Zagon: električni Višina sedeža: 785 mm Posoda za gorivo: 5,5 l Masa: 100 kg (pripravljen za vožnjo) RE/VOL
TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
m 031 689 832 - Boštjan
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Prostor vaš oglas!
info@ir-image.si, 01 839 64 00
IR IMAGE
Rok Posavec s.p.
GSM: 031 470 724
montazaposavec@gmail.com

montažaposavec
lesni i ¡i i e o i r i n s
1 svetovanje, izmera, montaža in popravilo pohištva
1 prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih)
DODATEN 12% POPUST
NA NAKUP + MONTAŽO
NOTRANJIH VRAT IN PODBOJEV
Akcija velja od 22. do 29. februarja in v času Sejma Dom, 8. -13. marec.
liRbled
Ali veste?
Pri nakupu stavbnega pohištva z montažo pri NAS, plačate samo 9.5% DDV!

¿rGOSTÏLNA

Ulica Rašiške čete 17, Trzin www.trzinka.com
v
^ - JT* '"tv
«Jaročila in rezervacije po telefonu
>>T 3 0 B010
dnsbva
na «ton*
Ob nedeljah zaprto.
'Dada s klimo že za 7.990 €
ra
J23tá -
Podarimo vam: • 4 zimske pnevmatike
•	7 let jamstva*
•	2 leti kasko zavarovanja*
GROUPE RENAULT
* Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 7 let ali 100.000 km In ob nakupu z Dacia Financiranjem. 3 leta tovarniške garancije In podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto, velja do 31.10.2015 **Brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvi dve leti in paket zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih osebnih vozil, ki opravijo nakup preko Dacia Financiranja in velja do 31.10.2015.
www.dacia.si Zanesljiva. Ne glede na vse.
FJ RVTOHIŠR MALGAÍ. ,
LI.Hlill	U*«1**®4*'
AVTOHlSA IULGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108,1000 Ljubljana.
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com
ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO
Luniiu.rrinlrjn^corn
Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 9,0 1/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,011 - 0,049 g/km. Emisija trdih delcev: 0,00001 - 0,0024 g/km. Število delcev (x!0u): 0,01 - 32,59. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam
prizemnega ozona, delcev PM
ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana
SVEŽINA IN UGODJE
ZA VAŠE OČI
PROCULIN® TEARS: kapljice za vlaženje oči s hialuronsko kislino so namenjene dnevni negi oči ter zagotavljajo občutek svežine In ugodja skozi ves dan. Vlažllne In zaščitne lastnosti hlaluronske kisline blažijo občutek vzdraženih, suhih In pekočih oči. PROCULIN® LENS: večnamenska raztopina za leče s hialuronsko kislino je prava Izbira za celovito nego vseh vrst kontaktnih leč.
Leče čisti, razkužuje, ščiti In vlaži. PROCULIN® LENS TRAVEL PACK: večnamenska raztopina za leče s hialuronsko kislino je na voljo v priročni embalaži, primerni za potovanja.
Proculin® izdelki so na voljo v enotah Lekarne Ljubljana, spletni lekarni Lekarna24ur.com in drugih izbranih lekarnah.