i PLANINSKI VESTNIK
Ko je natančneje obravnaval projekt Šlajmerjevega doma v Vratih, je menil, da ima več pomanjkljivosti, ki jih je nadrobno razložil.
Janez Bizjak, drugi član gospodarske komisije PZS, je v poročilu zapisal, da se popolnoma strinja s poročilom Janeza Duhovnika in je predlagal upravnemu odboru PZS, naj za napeljavo novega kabla iz Mojstrane do Aljaževega doma, za dokončanje vodovoda Aljažev dom in za bivak pod Luknjo poskusi najti kakšna dodatna sredstva in jih dodeli PD Dovje Mojstrana. O prenovitvi Šlajmerjevega doma pa meni, da bi bilo treba poprej dobiti natančne podatke o zasedenosti prenočitvenih zmogljivosti sosednjega Aljaževega doma v Vratih; sicer pa bi bila ta prenova smotrna le tedaj, če bi šlajmerjev dom postal osrednji izobraževalni center PZS, se pravi osrednja planinska šola pod neposrednim vodenjem PZS. »če pa čas še nI dozorel za dokončno odločitev« (o namembnosti doma), »naj izgradnja Šlajmerjevega doma počaka,« piše Janez Bizjak. «Začetek gradnje danes lahko pomeni le nedokončano gradnjo in prenos lastništva na enega od sovlagateljev oziroma investitorjev. Poleg Aljaževega doma bi v Vratih tako nastal samostojni gorski hotel kot konkurent Aljaževemu domu.« — Ob tem je še opozoril na mnenje hidrogeologov, da so Vrata vodno zaledje za zajetje pitne vode pri vodovodu Peričnik in da bi vsake nove sanitarije utegnile dodatno vplivati na ta zajetja. Predlagal je, naj PZS naroči pri Geološkem zavodu posebno hidrogeolo-ško analizo za Vrata — »da bomo vedeli, pri čem smo in da ne bomo govorili na pamet«.
Kot zdaj kaže, bi bila vrednost obnovitvenih del (gradbena in obrtniška dela ter instalacije) približno pet milijonov dinarjev (kar ustreza 714 285 zahodnonemškim markam).
Gospodarska komisija pri PZS je za lani in predlanskim izračunala izkoriščenost Aljaževega doma, in sicer na podlagi statističnih podatkov in podatkov o obratovanju doma. Poleg tega so še preračunali, kakšna bi bila zasedenost, če bi bila postojanka odprta 100 in 365 dni v letu. Lani so bila ležišča v Aljaževem domu izkoriščena v dneh obratovanja doma 14-odstotno in predlanskim 12-odstotno. Celo v sto dneh vrhunca planinske sezone so bila ležišča lani zasedena 24-odstotno in predlanskim 21-odstotno. Seveda je še neugodnejši podatek o tem, kako bi bile postelje v domu zasedene, če bi bila koča odprta vse leto: po lanski zasedenosti bi biie postelje izkoriščene le sedemodstotno.
Seveda je glede na te podatke in na ta mnenja gradnja novega Šlajmerjevega doma v Vratih tik ob Aljaževem domu močno vprašljiva.
Lojze Motore 70-letnik
Lojze Motore je že pred vojno v družbi prijateljev rad zahajal na Lisco in tako nadaljeval tudi po vojni. Leta 1950 je sodeloval pri obnovi Tončkovega doma in postal član Planinskega društva »Lisca« Sevnica-Krško. 2e leta 1964 je bil izvoljen za predsednika za eno mandatno dobo. V tem času so zgradili na Lisci vodovod in kletne prostore v Tončkovem domu. Močno se je tudi po njegovi zaslugi raz-
vilo izletništvo, na osnovni šoli v Sevnici pa so ustanovili mladinski odsek. Od leta 1969 je stalno član upravnega odbora društva, predsednik pa je zadnjih šest let. Aktivno je sodeloval pri ustanavljanju mladinskega odseka, planinskih skupin v šolah in podjetjih. Po oddaji Tončkovega doma v najem Konfekciji »Lisca« iz Sevnice je kot član gradbenega odbora vodil obnovo Jurkove koče, ki je trajala tri leta. To kočo ima društvo le za lastne potrebe, predvsem za vzgojo in Izobraževanje in za občasno zbiranje društvenih članov na sejah in drugih prireditvah, pri katerih naš jubilant vedno kreativno sodeluje. Ne samo v okviru društva in meddruštve-nega odbora Posavje, temveč tudi v osrednji planinski organizaciji je Lojze Motore sodeloval več let kot član mladinske komisije in več let vodil SKIZ. Opravil je izpit inštruktorja planinske vzgoje in tako vodil izobraževanje predvsem planinskih vodnikov v domačem okolju. Kot inštruktor planinske vzgoje je veliko prispeval k organizaciji In izvedbi mladinskih taborov v različnih krajih Slovenije v zadnjih dvajsetih letih, ki jih društvo Lisca organizira skupaj s sosednjima društvoma Bohorjem iz Senovega in Brežice. Ker je sam veliko zahajal v gore, je s tem
pritegnil veliko svojih prijateljev in znancev, tako da se je planinstvo v času njegove »vladavine« zelo razmahnilo. Vsako leto večkrat sodeluje pri vodenju najmlajših po slovenskih vrhovih. Da pa ne bi ostalo le pri tem, se je udeležil med-društvenih alpinističnih odprav na Mt. Ke-nyo in v Ande, ki ju je vodil Danilo Šker-binek. Bil je v gorah Avstrije, Bolgarije in Grčije ter po vsej Jugoslaviji. Kot dobremu tovarišu, planinskemu vodniku, inštruktorju in človeku, ki se udej-stvuje ne samo v planinstvu, temveč tudi na drugih področjih, mu planinci ob njegovem jubileju — 28. junija je bil star 70 let — iskreno čestitamo in želimo veliko lepih dni v naši sredi.
Pot po samoborskem gorju_
V spodnjem desnem vogalu karte Posavskega hribovja boste našli med gosto mrežo markiranih planinskih poti napis Samoborsko gorje. Dobre prometne zveze in pet planinskih koč in domov so dobra podlaga za obisk tega nizkega gričevja. Koče so odprte ob koncih tedna vse teto, glede založenosti z domačo hrano pa jih je vsekakor mogoče primerjati s planinskimi kočami v Sloveniji. Vsak obiskovalec Zasavja, Polhograjskih Dolomitov, Kozjaka, Boča ali Nanosa se bo tod počutil kot doma.
Transverzala Po Samoborskem gorju povezuje tri najvišje vrhove, Plešivlco (779 m), Oštro (752 m} in Japetič (879 m), prehoditi pa jo je mogoče v dveh dneh.
XRUÎNI PLANI NARSKI PUT „KROZ SAMOBORSKO GORJE"
Planinsko društvo Japetič je te dni izdalo nov dnevnik te krožne planinske poti, ki ga je mogoče kupiti za 50 dinarjev, če pišete na naslov: PD Japetič, p. p. 32, 41430 Samobor. Dnevnik pošljejo po povzetju. Knjižica ima 44 strani besedila o Samoborskem gorju, v žepku na platnicah pa je dnevnik za žige in planinska karta Samoborskega gorja. Ta transverzala je med bolj obiskovanimi na Hrvaškem in v Jugoslaviji. Doslej so jo prehodili planinci iz 216 planinskih
društev iz vseh republik In pokrajin. Pred nedavnim so podelili spominsko značko s številko 5000, ki jo je dobil Ante Juras iz PD Kamenar iz Sibenika. Iz Slovenije je do konca lanskega leta prehodilo trans-verzalo »Kroz Samoborsko gorje« 93 planincev iz PD Maribor Matica, 92 iz PD Ljubljana Matica, 59 iz PD Litija, 51 iz PD Zabukovica, 41 iz PD Kranj, 27 Iz PD TAM Maribor, 26 iz PD Celje itd. PD Japetič iz Samobora lahko večjim skupinam planincev, ki se bodo odpravili na to transverzalno pot, ponudi planinskega vodiča in jim rezervira prenočevanje v planinskih kočah.
Zdenko Kristijan
Rekorderji PaŠkega Kozjaka
Vsako prvo nedeljo v maju pripravi PD Titovo Velenje trimski pohod na Paški Kozjak, kjer stoji njegov planinski dom (960 m). V njem je od predlanskim posebna vpisna knjiga, namenjena tistim ljubiteljem Kozjaka, :kl se večkrat letno povzpnejo nanj, tja pa je mogoče priti med drugim iz Dobrne, Vitanja, Vinske gore ali Titovega Velenja, da omenim samo nekatere dostope. Letošnjo prvo majsko nedeljo je vsak pohodnik po prihodu v kočo brezplačno dobi! čaj, po okrepčilu (Iz nahrbtnika ali iz kuhinje In z žara planinske postojanke) pa so razglasili imena tistih, ki so v enem letu prišli več kot desetkrat v kočo in na vrh Kozjaka. Prvo nagrado so podelili paru — veliko košaro različnih dobrot, ki jih je prispevala Nama iz Titovega Velenja. Ker sta bila »zmagovalca« Storov-čana, so bili »domačini« vidno razočarani. Po uradnem delu so bile okoli doma domiselne igre za otroke in odrasle, ki so vsestransko uspele, tudi po zaslugi lepega vremena ter neutrudnih oskrbnikov Marjane in Tlneta ter njunih pomočnikov. Obiskovalci so biii polni hvale na račun oskrbnikov, ki da sta enako prijazna ter lepo skrbita za dom in njegove obiskovalce vse leto (dom je namreč odprt vse leto vsak dan razen ob ponedeljkih).
Stani
Srečanje pomurskih planincev
V nedeljo, 27. maja, smo imeli v Gančanih (murskosoboška občina), kjer se prične transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije, letošnje srečanje pomurskih planincev (PD Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart, Mura in Matica M. Sobota), združeno s proslavo 40-tetnice PD Matica M. Sobota.
Prireditve sta se v imenu PZS udeležila podpredsednika Jože Dobnik in Jože Sta-nonik, slavnostni govor pa je imel predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer,