NHCSHČ1
SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH štS52	Vitomarci, julij 2015
Iz vsebine:
-15. Sandijev memorial
-	40 let Društva gospodinj Vitomarci
-	Ustanovitev vaških skupnosti
-	Nov prostorski plan
-	Septembra nov oddelek vrtca
-	Ponovno zaigrale tamburice
-	Otvoritev pisarne Društva upokojencev

15. Sandijev memorial (29. - 31-
Prvaki U19
Mladi udeleženci
Zmagovalci turnirja med zaselki z Veselimi pubeci
Četrfinalisti članskega turnirja
Obiskovalci in ambient
Dvoboj
Boksarska revija
Zmagovalci turnirja
Foto: Špela Pučko
2 Novice občine Sv. Andraž
uredništvo
Uvodnik
»Poletna noč, bila je najin dom, vse stene iz dreves za strop nebo, preproge iz travnih bilk, zvezd nebroj za luč, brez strehe brez zidov mladim je toplo!...«
Pozdravljeni dragi bralci
Le koga ne bi zgornje vrstice zimzelene slovenske pesmi spomnile na poletje, poletne noči in ljubezen? Ljubezen do česarkoli...
Sončni žarki in visoke temperature nas vsak dan bolj opominjajo, da je med nas prišlo poletje, s tem pa tudi zaključek šolskega leta, čas počitnic ter dopustov. Tega se najbolj veselijo otroci in učenci, verjamem pa, da tudi mi odrasli. Vroče dneve preživite v senci in se hladite s sladoledom ali hladno pijačo. Ob tem pa ne pozabite na živali, ki tudi težko prenašajo vročino. Priskrbite jim senco in posodo z vodo.
V tej številki Novic smo vam pripravili veliko zanimivih dogodkov, ki so nastali izpod pridnih rok naših ljudi. Verjamem, da se za vsakogar izmed nas
nekaj najde.
Seveda pa bomo dejavni tudi čez poletje. Kolikor vam bo čas dopuščal, se udeležite prireditev, ki si jih lahko preberete v napovedniku.
Za konec pa vam v imenu uredniškega odbora želim prijetne poletne dni, da se z dopustov varno vrnete v svoje domove, kjer boste konec septembra lahko v roke vzeli že naslednjo številko občinskih Novic.
Nina Žvarc, uredniški odbor
Novice št. 53 bodo praviloma izšle 17. septembra 2015. Rok za oddajo prispevkov (člankov, fotografij...) je najkasneje do vključno 6. septembra 2015. Prispevke posredujte na elektronski naslov: info@sv-andraz.si ali na prenosljivem mediju občinski upravi.
Uredniški odbor
NAPOVEDNIK DOGODKOV
V nadaljevanju je napovednik dogodkov s prireditvami, ki so jih posredovali predstavniki društev.
Julij:
-	3., 4. in 5. julij - taborjenje z Društvom mladih Vito-marci v Mozirju, Društvo mladih Vitomarci;
-	11. 7. - srečanje društev Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v Mužah, Društvo mladih Vitomarci;
-	12. 7. - izlet na Polenšak - praznik žetve in ogled etnografskega muzeja, Društvo upokojencev Vitomarci;
-	konec julija ali začetek avgusta - postavitev klopotca in piknik, Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci.
Avgust:
-	strokovna ekskurzija na Madžarsko, Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci;
-	otvoritev razstave o čebelarskem učitelju Ivanu Ju-rančiču in zgodovini čebelarstva v dvorani društva upokojencev. Društvo bo ob tej priložnosti izdalo brošuro o učitelju Ivanu Strelcu, Društvo upokojencev Vitomarci;
-	Otvoritev 3. dela razstave - Muzej Hrgova hiša, Društvo upokojencev Vitomarci;
-	8. 8. - nogomet v balonih, igralci oblečeni v napihnjene balone, Društvo mladih Vitomarci;
-	8. 8. - pohod od kapele do kapele in križev ter zgodovinskih poteh občine z zaključkom - piknikom v
Lovskem domu v Mužah, Društvo upokojencev Vitomarci.
-	28. in 29. 8. - Muže 2015, Društvo mladih Vitomarci.
September:
-	krajši kulturni program na parkirnem prostoru pred Večnamensko dvorano in otvoritev razstave "Kultura srca - Ljubezen na vasi" v Večnamenski dvorani, KUD Vitomarci;
-	rekreativni pohod s krajšim kulturnim programom (lokacija pohoda bo objavljena naknadno), KUD Vitomarci;
-	možen ogled razstave "Kultura srca - Ljubezen na vasi",
v Večnamenski dvorani v Vitomarcih, KUD Vitomarci.
Cenik oglasnega prostora in komercialnih sporočil v Novicah:
Velikost oglasa
1/9 strani
2/9 strani
3/9
4/9
6/9
9/9
Cena oglasa
20 € 40 € 60 € 80 € 120 € 180 €
Letno oglaševanje
64 € 128 € 192 € 256 € 384 € 576 €
Cene vsebujejo DDV. Za celoletno oglaševanje se prizna 20 % popust. Doplačilo za oglas na platnicah Novic je 20 %.
Več informacije na telefonski številki 02 757 9530 ali elektronskem naslovu info@sv-andrazsi.
Uredniški odbor
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo.
Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah; Članke pregledala: Mateja Toš; Za izdajo odgovorna; Darja Vudler; Odgovorni urednik:
Kristijan Majer; Uredniški odbor: Mateja Toš, Nina Druzovič, Nina Žvarc in Špela Pučko; Računalniška obdelava: Kristijan Majer; Naklada: 400 izvodov; Tisk: Grafična forma Hutter.
Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 376.
Julij 2015 3
županja
Spoštovane občanke, spoštovani občani
Informiranje občanov je izjemnega pomena, zato upam, da vam z vsemi novimi orodji, ki smo jih na novo uvedli, omogočamo, da prejemate ažurne informacije. Redno izdajamo Novičke in Novice, imamo novo spletno stran, vključeni pa smo tudi v socialna omrežja. Seveda bomo veseli kakršnih koli sugestij v smeri izboljšanja informiranja. Kot boste lahko prebrali v enem izmed prispevkov bomo kmalu ustanovili vaške odbore in tako storili še korak naprej, ne samo pri informiranosti po posameznih vaseh, temveč tudi k možnosti neposrednega sodelovanja občanov po posameznih vaških odborih po vaseh pri pomembnih nalogah občine. Občinski upravi bodo informacije iz prve roke v izjemno pomoč, saj smo kljub naši majhnosti toliko veliki, da naše oko ne doseže vedno vsakega kotička naše občine in vseh problemov posameznih vasi.
Prav tako lahko končno sporočim, da smo po dolgih letih sprejeli nov občinski prostorski načrt občine s katerim smo dali možnost gradnje številnim občanom, ki so na to čakali več let. Žal vsem ni bilo ugodeno, zato se prostorske problematike lotevamo naprej.
Kar se tiče investicij zadeve tečejo po predvidenih planih.
V	pridobivanju je gradbeno dovoljenje za vodovod v Spodnjih Vitomarcih, kjer bomo preplastili tudi lokalno cesto. Novogradnja ceste Novinci-Župetinci, katere del dolgujemo Občini Cerkvenjak od leta 2009, bo predvidoma izvedena v dveh etapah. V kratkem bomo pričeli še z obnovo stanovanjskega bloka s katerim smo se po pooblastilu vseh lastnikov prijavili na razpis EKO sklada. Obnovljeni bodo streha, fasada in okna. Izdelana je idejna zasnova poslovnega objekta. Poslovni prostor bo stal v centru občine na prazni parceli nekaj metrov naprej ob občinski stavbi na desni strani, če se peljemo proti šoli. Za izgradnjo centra bomo objavili javni razpis za izbiro investitorja.
V	mesecu juniju smo se prijavili na razpis Pošte Slovenije za prevzem pogodbene pošte. V primeru pozitivne izbire predvidevamo, da bi pošta pod okriljem občine pričela delovati z novim letom, z daljšim in občanom dostopne-
jšim delovnim časom kot sedaj.
Intenzivno se pripravljamo na prihajajoče razpise države in neposredne iz Bruslja. Ker bo velik poudarek pri projektih prav na kulturni dediščini, turizmu in podobnem vabim vsa društva in poslovne subjekte v občini, da se nam pridružijo z morebitnimi idejami v skupnih projektih.
Morda se nekoliko ponavljam pa vendar vas želim zopet in spet povabiti na poletne dogodke bodisi v organizaciji občine, društev, šole in ostalih prirediteljev v občini. Najlažje je reči, da se nič ne dogaja, če se nikamor ne gre. Iz prve roke vam lahko povem, da je na vseh dogodkih zanimivo, prijetno in lepo, včasih burno, včasih žalostno, a največkrat veselo, prijetno, družabno, lahkotno in brez skrbi. Ljudje smo vendar socialna bitja in se moramo družiti. Prav na prireditvah sama velikokrat izkoristim priložnost neformalne razprave z občani glede njihovih želja, potreb in videnjih razvoja občine.
Naj vam za konec zaželim prijetne poletne dni v družbi ljudi, ki so vam pri srcu.
Darja Vudler, županja
9. bilateralna konferenca županov na gradu Negova
Novice občine Sv. Andraž
4
občinski svet in odbori
Seji občinskega sveta
5. redna seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah je bila v letošnjem letu 2015 po vrsti že druga seja in je potekala 2. aprila. Dnevni red je obsegal 18 točk. Po potrditvi zapisnika prejšnje seje je sledil pregled realiziranih sklepov 4. redne seje nato pa obravnava in potrditev Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Spodnjega Podravja. Pod peto točko se je občinski svet seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju občine v letu 2014. Tudi šesta, sedma in osma točka so bile sprejete. Teme so bile Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju kulturne dejavnosti v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah ter predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Na peti seji je bil sprejet Predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o dodeljevanju sredstev za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo
razvoj in promocijo Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Svetniki so sprejeli tudi letni program športa za leto 2015 ter letni program kulture za leto 2015. Pod dvanajsto točko je beseda tekla o predlogu Odloka o organizaciji in načinu dela vaških odborov, ki je bil prav tako sprejet. Pod trinajsto točko so obravnavali tudi Predlog sprememb in dopolnitev Odloka o javnem in uradnem glasilu Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, ki je bil sprejet. Sledila je točka o sklepu o razrešitvi članice Uredniškega odbora Alenke Omulec Divjak in imenovanju Nine Žvarc za novo članico Uredniškega odbora, sklep je bil soglasno sprejet. Občinski svetniki so sprejeli tudi sklep o višini nadomestila odgovornega urednika. Točka sedemnajst so bile tekoče zadeve, kjer so svetniki obravnavali vlogo za oprostitev plačila NUSZ, kjer so soglasno sprejeli oprostitev plačila.
Tretja seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah v letu 2015 je potekala 14. maja. To je bila po vrsti 6. redna seja. Občinski svet je najprej potrdil spremembo dnevnega reda in na dnevni red uvrstil točko Razrešitev
članice Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti in imenoval novega člana odbora. Sledila sta pregled in potrditev zapisnika ter sprejetih sklepov na 5. redni seji. Nato je bil soglasno sprejet Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, k tej točki se je pridružil tudi g. Peter Cafuta iz Skupne občinske uprave. Peta točka je bil zaključni račun proračuna Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2014, ki so ga svetniki soglasno sprejeli. V nadaljevanju je Občinski svet obravnaval in sprejel spremembo Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav - največ do 50% vrednosti. Sprejet je bil tudi sklep o razrešitvi člana Uredniškega odbora. Pod sedmo točko so svetniki obravnavali razrešitev članice Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, Petro Breznik in imenovali novega člana Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Sklep so sprejeli in na to mesto imenovali Tadeja Hrga.
Petra Breznik
občinska uprava
Svetovalka za družbene dejavnosti
Sem Petra Breznik, od 4. 5. 2015 zaposlena na Občini Sveti Andraž, kjer opravljam delo svetovalke za družbene dejavnosti. Moje delovno mesto je sprejemna pisarna v prostorih Občine Sveti Andraž, kjer skrbim za administrativne zadeve in socialno področje. Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije me je imenovalo za nadomestno članico v Koordinacijski skupini za deinstitucionalizacijo. Z mano se boste srečevali tudi v pisarni Društva Upokojencev, ki je bila z namenom pomagati starejšim odprta 3. 6. 2015 in bo delovala vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v popoldanskem času. Tam bom prisotna kot koordinator-ka v projektu »Starejši za starejše« in kot koordinatorka med Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Društvom upokojencev.
Rojena sem 22. 10. 1977. Svoje otroštvo sem preživljala v Gorišnici in tam tudi obiskovala osnovno šolo. Po končani srednji Upravno - administrativni šoli na Ptuju, sem v času študija živela v Ljubljani, kjer sem si pridobila izobrazbo
univ. dipl. socialne delavke in univ. dipl. sociologinje. Sicer pa me je vedno zanimalo še poučevanje in vzgoja otrok, zato sem si na Pedagoški fakulteti v Mariboru pridobila še Pedagoško - andragoško izobrazbo. Z družino sedaj živim v Vitomarcih.
Petra Breznik
Julij 2015 5
občinska uprava
Vedno so me zanimali ljudje, od tega kako živijo in predvsem kako in kaj lahko naredimo/naredijo za to, da nam/ jim je bolje. Ukvarjala sem se z različnimi stvarmi in si tako pridobivala takšne in drugačne izkušnje na najrazličnejših področjih. Zanimanje za ljudi me je pripeljalo tudi do poklica socialne delavke in sociologinje, ki sta nekako tudi vodilo mojega življenja in načina razmišljanja. Najpomembnejša vrednota zame je medsebojno sodelovanje in v tem okviru tudi pomoč ljudem. Pomembno se mi zdi, da se vedno zavedamo, da lahko samo skupaj in z medsebojnim sodelovanjem imamo več in naredimo več.
Več let sem bila prostovoljka v društvu, ki se ukvarja s psi-hosocialno pomočjo in se tako seznanila tudi z različnimi oblikami psihoterapije in v tem okviru delala tudi z otroki z vzgojnimi in učnimi težavami v osnovni šoli. Bila sem tudi vzgojiteljica otrok v počitniških kolonijah v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana. Sodelovala sem pri raziskovalnem delu Inštituta za družbene vede v Ljubljani in podobno.
Moja prva zaposlitev je bila delo z otroki s posebnimi potrebami na OŠ Minke Namestnik v Slovenski Bistrici,
Čiščenje vodotokov
potem sem nekaj časa delala v Kriznem Centru za mlade v Murski Soboti, nadalje na Uradu za delo Ptuj z brezposelnimi osebami in na področju samozaposlovanja in nazadnje kot informatorka na CSD Ljutomer. Poleg šolanja in zaposlitve sem se vedno ukvarjala še z drugimi stvarmi in med drugim bila tudi predsednica Društva socialnih delavcev Prekmurja in Prlekije.
Ker je moja kvaliteta poznavanje zakonodaje, imam izkušnje z različnih področij in sem pripravljena prisluhniti in skupaj z ljudmi tudi iskati in oblikovati nove rešitve, lahko s tem prispevam k temu, da bo naša občina prijazna in dostopna vsem občanom naše občine. Občanom, katerim je le-ta tudi namenjena. Kot sem povedala že na začetku je moje delo usmerjeno v spodbujanje in življenje vrednot kot so: pomoč ljudem, povezovanje in sodelovanje, ker le skupaj lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili in tako mislim delovati in živeti tudi v prihodnje.
Petra Breznik
Urejanje Brnce, Andrenskega potoka in severnega obrobnega jarka
Tudi v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah se je pričelo urejati vodotoke. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Vodno Gospodarsko podjetje Drava Ptuj d.d. kot upravljalec vodotokov, sta se že nekaj časa pogovarjali o možnosti čiščenja vodotokov. V okviru tega sta bila sklicana dva sestanka z občani, kateri imajo ob vodotokih svoja zemljišča, da smo jih seznanili s predvidenimi posegi. Županja, Darja Vudler, se je obeh sestankov udeležila in s tem pokazala, da je ureditev vodotokov v občini ena od pomembnih ciljev občine. Županja in občinska uprava se bomo trudili in skupaj z Vodno Gospodarskim podjetjem Drava Ptuj d.d. začrtali ureditve vodotokov na območju občine in s tem zmanjšali možnost poplav ob večjih deževjih na minimum. Zavedati se je potrebno, da takšnega dela ni možno opraviti v letu ali dveh, saj so za posege potrebna velika finančna sredstva. Občina bo v naslednjem obdobju, v okviru zmožnosti, prispevala in pripomogla, da bodo vodotoki čim hitreje urejeni.
Za leto 2015 je zaenkrat zagotovljeni slabih 90.000,00 EUR sredstev za sanitarni poseg na Brnci, delu An-
drenskega potoka in ureditev dela severnega obrobnega jarka v Vasi Vitomarci in Drbetinci. Sredstva za ta poseg je zagotovila država.
V Hvaletincih se že izvaja sanitarni poseg na Brnci in Andrenskem potoku v dolžini 2.700 m od Pesnice gor vodno. Sanitarni poseg gor vodno se bo izvedel približno 600m gor vodno od sotočja z malo Brnco (Andrenski potok). Izvaja se tako imenovani sanitarni poseg na podlagi katerega se izvaja odstranitev prekomerne zarasti, odstranitev štorov in plavja. Občina Sveti Andraž si prizadeva, da se bo nadaljevala ureditev Andrenskega potoka v najkrajšem času.
Andrenski potok
Prav tako se izvaja ureditev na delu severnega obrobnega jarka v vasi Vitomarci in Drbetinci od h. št.
Vitomarci 18 gor vodno v dolžini 1.600 m. Pri urejanju severnega obrobnega jarka se izvaja odstranitev naplavin, planiranje ravnih in poševnih površin in posejanje s travnim semenom.
Severni obrobni jarek
Miran Čeh, dir. obč. uprave
6 Novice občine Sv. Andraž
občinska uprava
Ustanovitev vaških skupnosti
Občinski svet Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je na svoji 5. redni seji, dne 2. 4. 2015 sprejel Odlok o organizaciji in načinu dela vaških odborov.
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij, so v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti.
Vaške skupnosti so s statutom ustanovljene v vseh naseljih Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, in sicer v: 1. Drbetincih, 2. Gibini, 3. Hvaletincih, 4. Novincih, 5. Rjavcih, 6. Slavšini in 7. Vitomarcih.
Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini so za posamezno vaško skupnost ustanovljeni vaški odbori kot posvetovalna telesa občinskega sveta.
Vaški odbor vaške skupnosti šteje od 3 do 5 članov. Vaški odbor izmed članov izvoli predsednika in podpredsednika. Mandat članov vaškega odbora je vezan na mandat članov občinskega sveta.
Član vaškega odbora je lahko občan, ki ima stalno prebivališče na območju naselja, za katero je ustanovljena vaška skupnost.
Septembra bo županja sklicala zbore občanov za posamezne vaške skupnosti, ki bodo predlagale kandidate za člane vaških odborov. Navedene predloge bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in podala predlog za imenovanja občinskemu svetu, ki jih imenuje in razrešuje. Funkcija člana vaškega odbora je nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z zaposlitvijo v občinski upravi.
Občinska uprava
Opravljanje praktičnega izobraževanja
Uroš
Sem Uroš Ilešič, rojen 20. 7. 1997 na Ptuju. Obiskujem 3. letnik Srednje elektro in računalniške šole Ptuj, smer tehnik računalništva. Za to smer sem se odločil ker me zelo veseli delo z računalniki.
Za prakso na Občini Vitomarci sem se odločil, ker sem izvedel, da imajo nekaj starejših računalnikov, ki pa niso v najboljšem stanju. Zato sem povprašal, če bi lahko šolsko prakso opravljal na občini. Prakso so mi odobrili ter mi za mentorja določili direktorja občinske uprave, g. Mirana Čeha.
Dela ki sem jih že opravljal so: nameščanja iz operacijskega sistema Windows XP na operacijski sistem Windows 7 ter obratno. Ko sem namestil Windowse sem nameščal razne programe kot so Adobe Acrobat Reader DC (program za ogled in tisk datotek v PDF obliki, ter dodajanju pripisov tem dokumentom),
Microsoft Security Essentials (antivi-rusni program), gonilnike, ipd. Vmes sem opravljal tudi delo v arhivu, pomagal pri kopiranju, skeniranju in urejal spletno stran Občinske uprave Vitomarci.
Opravljanje prakse na občini mi je zelo všeč, saj so vsi zelo prijazni in takoj priskočijo na pomoč.
Uroš Ilešič
Nataša
Sem Nataša Brenholc, dijakinja 2. letnika Biotehniške šole na Ptuju, smer okoljevarstveni tehnik. Za šolanje v tem programu sem se odločila zato,
ker me veseli delo v stiku z okoljem in naravo oz. varovanje okolja in narave.
V programu okoljevarstveni tehnik moramo dijaki v treh letih šolanja opravljati tudi PUD, to je praktično usposabljanje pri delodajalcu. Letos moramo opraviti 152 ur. Že na začetku šolanja v srednji šoli sem želela, da bi PUD opravljala na naši občini pri Sv. Andražu in ko sem se letos morala odločiti, kje ga bom opravljala, so me na občini sprejeli. Sedaj PUD tukaj opravljam že dobra dva tedna. Moja mentorica je ga. Darja Vudler, županja naše občine. Opravljanje dela ni težko, le privaditi se je treba.
Urejam mape, delam z računalnikom in s printerji, bila sem pa tudi že na terenu z gospo Sabino, inšpektorico za okolje in prostor.
Delo tukaj na občini in na terenu mi je zelo všeč. Na terenu je potrebna potrpežljivost pri delu z nekaterimi ljudmi. Zgodi se tudi, da nekateri ne želijo sodelovati pri vzpostavljanju reda v okolju in naravi. Pred mano sta še dva tedna prakse in upam, da bom od tukaj odnesla čim več pozitivnih izkušenj.
Nataša Brenholc
Julij 2015 7
občinska uprava
Obvestilo lastnikom gozdov in zemljišč
Na podlagi ogleda cest ugotavljamo, da je na nekaterih odsekih še vedno prisotno drevje in grmičevje, ki sega v prosti profil občinske ceste in s tem ovira normalen pretok vozil. To je posebej nevarno v zimskem času, ko zaradi padlih dreves prihaja do nepotrebnih zapletov pri izvajanju zimske službe.
Odlok o občinskih cestah v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradni list RS, št. 83/99, 14/2006) v prvem odstavku 38. člena prepoveduje ogrožanje občinske ceste in prometa na njej in sicer: prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti.
Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
V drugem odstavku v sedmi točki tega člena prepoveduje ob občinskih
cestah postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati ob cesti les, opeko in drugi material, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost; v trinajstem členu drugega odstavka pa prepoveduje puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto.
Zakon o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 25/99) v 14. odstavku določa »cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov odmerjeno od točke na osi vozišča«.
V občinskem odloku o občinskih cestah je v 43. členu prav tako določeno polje preglednosti in sicer v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikot-
nik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
Zato pozivamo lastnike gozdov in grmičevja ob občinskih cestah, da odstranijo vsa drevesa, ki visijo na cesto in predstavljajo nevarnost za ljudi in promet na njej.
Prav tako se naj obrežejo krošnje dreves in grmičevja, ki segajo v varovalni pas in ki na kakršen koli način ovirajo normalen pretok prometa po občinskih cestah in izvajanje zimske službe.
Pred morebitno sečnjo dreves je potrebno obvestiti pristojnega revirne-ga gozdarja Zavoda za gozdove RS.
Sabina Jupič, medobčinska inšpektorica
Razpisi za financiranje društev
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v letu 2015 objavila 4 javne razpise, na katere se lahko prijavijo društva, ki delujejo na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Razpisi so bili objavljeni 15. 4. 2015, rok za prijavo je bil do 15. 5. 2015, do 12:00 ure. Javno odpiranje vlog je bilo izvedeno 19. 5. 2015, ob 14:00 uri v sejni sobi Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Javnega odpiranja se je poleg članov komisije udeležil še en predstavnik javnosti.
Število vlog, ki so pravočasno prispele na posamezen javnei razpis in sredstva, ki so namenjena za financiranje društev primerjava med letoma 2014 in 2015:
Razpis:	St. vlog v letu 2015	Sredstva 2015	Sredstva 2014
- Javni razpis za dodeljevanje sredstev za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo razvoj in promocijo Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah	7	3000 €	1500 €
- Javni razpis za izbor izvajalcev programov letnega programa športa v letu 2015	2	4000 €	3000 €
- Javni razpis za vrednotenje programov društev na področju kulturne dejavnosti v letu 2015	2	3000 €	3000 €
- Javni razpis za vrednotenje programov organizacij in društev v letu 2015	6	8000 €	4500 €
Rezultati javnih razpisov bodo znani predvidoma do konca meseca julija 2015.
Petra Breznik
8 Novice občine Sv. Andraž
občinska uprava
Odmera nadomestila za stavbno zemljišče
Predvidoma bo v mesecu avgustu Finančna uprava na vaše domove poslala odmero za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče za leto 2015. Pri odmeri so upoštevani podatki o površinah objektov iz uradne in javne evidence registra stavb pri Geodetski upravi RS ter višina seštevka točk v skladu z Odlokom o nadomestilu za stavbno zemljišče. Glavnina sprememb je v površini objektov, ki niso bile usklajene, vrednost točke je ostala enaka. Pri odmeri smo upoštevali spremembe, ki ste jih v roku enega meseca sporočili na Geodetsko upravo in Občino po prejetem informativnem izračunu in javnim oznanilom.
Podlaga za uskladitev pridobivanja podatkov za odmero NUSZ iz javnih evidenc obstaja že od leta 2004, vendar se občinska uprava do letos ni sistematično lotila zajema podatkov kot to predvideva zakon, temveč je podatke ažurirala le pri nekaterih zavezancih in ne vseh, kar pomeni neenakopravno obravnavanje zavezancev.
Ob pregledu smo naleteli tudi na nelogično odmero nadomestila farmam, katerih namembnost je bila vsa leta določena kot stavbno zemljišče za poslovne namene in ne kmetijske dejavnosti, posledica pa so izjemno velike odmere NUSZ-ja. Po drugi strani pa so hladilnice ovrednotene kot kmetijska in ne poslovna dejavnost. S ciljem
Obisk minimaturantov
spodbujati kmetijske dejavnosti bomo proučili zadevo in predlagali občinskemu svetu spremembo odloka o NUSZ s katerim se bo namembnost farm izrecno opredelila kot stavbno zemljišče, ki služi kmetijski dejavnosti. Kmetijski objekti fizičnih oseb, ki nimajo dejavnosti so oproščeni plačila NUSZ.
Razumemo nekaj slabe volje tistih, ki bodo letos prejeli višje položnice, vendar je na zadevo potrebno gledati s stališča, da bi po zakonu morali že vsa leta plačevati odmero po dejanskih kvadratih in da je del zavezancev vsa leta plačeval odmero po dejanski kvadraturi. Zavezanci niso odgovorni za nastalo situacijo, odgovorna je Občina, ki je vsa leta imela na razpolago podatke iz javnih evidenc do katerih bi morala dostopati in pravilno odmeriti nadomestilo.
Za prihodnja leta, po napovedanem davku na nepremičnine, ki se bo slej kot prej zgodil, bodo še naprej geodetski podatki podlaga za odmero. Zato predlagamo vsem, ki še nimate ustrezno urejenih vpisov v kataster stavb, da svoje objekte pravočasno vpišete v kataster in si zagotovite pravilne odmere.
Občinska uprava
18. 6. 2015 so nas obiskali minimaturantje, ki v letošnjem šolskem letu obiskujejo in zaključujejo vrtec v Vitomarcih in bodo z novim šolskim letom postali prvošolčki. Veliko uspeha v šolskih klopeh in vesele šolske dni jim želimo.
Občinska uprava
Minimaturanti pri županji
Nov občinski prostorski načrt
5. 6. 2015 je pričel veljati nov Občinski prostorski načrt Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. S Sklepom o začetku postopka priprave OPN občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki je bil sprejet leta 2008 je bila podana osnova za nadaljnjo pripravo akta na podlagi nove prostorske zakonodaje.
Razlog za pripravo vsakega novega prostorskega akta je v razvojnih potrebah občine in pobudah občanov. Občina želi ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določiti cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine,
načrtovati prostorske ureditve lokalnega pomena ter določiti pogoje umeščanja objektov v prostor. Občina želi zagotoviti prostorske možnosti za bivanje, gospodarski razvoj, gradnjo objektov, omrežij in naprav gospodarske javne in družbene infrastrukture ter izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja v okolju in na področju varovanja narave ter kulturne dediščine.
Cilj priprave akta je izdelati pregleden, strokoven, uporaben in razvojno naravnan prostorski akt ter s tem v občini celovito urejeno in pregledno pravno stanje prostorskih aktov, ki so naravnani k trajnostnemu razvoju.
Julij 2015 9
občinska uprava
Do aprila 2015 je bilo pridobljenih 32 mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so bila potrebna za pripravo dokončnega predloga za potrditev na občinskem svetu.
Bilanca primerjave osnovne namenske rabe med prejšnjo plansko rabo in namensko rabo v novem OPN je:
-	povečanje stavbnih zemljišč za 5,51 ha,
-	povečanje gozdnih zemljišč za 14,87 ha,
-	v namenski rabi se opredelijo vodna zemljišča, ki v prejšnjem aktu niso bila opredeljena (9,41 ha),
-	zmanjšanje kmetijskih zemljišč za 45,39 ha.
V skladu s kriteriji Pravilnika o prikazu stanja prostora (Uradni list RS, št. 50/08) je bilo s prejšnjim aktom na
območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah 11 ha nepozidanih stavbnih zemljišč.
Zračni posnetek
Z izvedbo OPN Sveti Andraž v Slovenskih goricah je prostorski razvoj mogoč na obstoječih nezazidanih stavbnih zemljiščih kot so opredeljena v prejšnjem odstavku po sta-
rem aktu, na manjših nezazidanih površinah v posameznih naseljih ter na okoli 5,5 ha novih stavbnih zemljiščih, ki so bili potrjeni z novim OPN Sveti Andraž v Slovenskih goricah za razvoj poselitve in dejavnosti.
Namenska raba je javno dostopna na portalu PISO - prostorskem informacijskem sistemu občin.
Ker se prostorske potrebe prebivalcev in občine spreminjajo lahko podajate pobude za spremembo namembnosti. Pobude lahko podate na Skupno občinsko upravo na Ptuju na predpisanem obrazcu, ki je dostopen na spletni strani www.sv-an-draz.si in na sedežu občine.
Občinska uprava
Septembra nov oddelek vrtca
Septembra bo Vrtec Vitomarci odprl nov dodatni polovični oddelek vrtca. Skupno bodo tako prvič po odprtju vrtca delovale tri skupine. V šolskih prostorih je veliko prostora, tako da bo nov oddelek najstarejše skupine najverjetneje v šolskem razredu, ki je za to ustrezno opremljena.
V	prvi, najmlajši skupini bo 11 otrok in bo prostora še za enega otroka. Drugo skupino bo obiskovalo 18 otrok in je trenutno prostora še za tri otroke. V tretji skupini bo 13 otrok, ta skupina je zapolnjena.
V	primeru, da se ne bi odločili in ustanovili dodatnega oddelka bi morali odkloniti kar 9 otrok.
Otroci se prvič začnejo vključevati
v družbeno življenje v občini prav z vstopom v vrtec, zato je izjemnega pomena, da se zagotovi prostor v vrtcu čim večjemu številu otrok, po možnosti vsem. Starši, ki so zaposleni, morajo namreč v primeru zavrnitve v domačem kraju iskati rešitve v drugih vrtcih, posledično to pomeni slabo voljo staršev in tudi plačilo naše občine drugim.
Otroci se z leti navadijo na drug vrtec in starši se redko odločajo za spremembo tekom let, ko otrok obiskuje vrtec, nato se stkejo prijateljstva in zgodi se, da otroci potem tudi obiskujejo šolo izven svojega šolskega okoliša. V naši občini je nekaj takšnih primerov. Z vstopom v prvi razred pa nastane težava z združevanjem razre-
dov.
Iz vseh teh razlogov smo zelo zadovoljni, da smo lahko sprejeli vse otroke, katerih starši so podali vloge za vpis in upamo, da bomo kmalu lahko pisali o tem, da smo odprli še kakšen oddelek in da bosta naša šola in vrtec polna otrok.
Noviteta, ki se je uvedla že v tem šolskem letu je tudi ta, da smo nabavili novo posteljnino, ki jo v vrtcu pere perica in je starši več ne rabijo odnašati domov.
Občinska uprava
Spominska slovesnost ob obletnici konca 2. svetovne vojne
Tudi v naši občini je v soboto, 9. 5. 2015 pri spomeniku padlim talcem potekala spominska slovesnost ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Slovesnost in kulturni program je pripravilo domače Kulturno umetniško društvo Vitomarci, sodelovali pa so še Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, Društvo upokojencev Sv. Andraž in območna organizacija rdečega križa Sveti Andraž. Županja Darja Vudler in svetnik Tomaž Toš sta položila venec v spomin padlim talcem.
Po slovesnosti je bil organiziran pohod iz Vitomarcev v Hvaletince 2, kjer je prav tako potekal kratek kulturni pro-
Nastopajoči na slovesnosti
10 Novice občine Sv. Andraž
občinska uprava
program in kjer so se udeleženci pohoda spomnili ustanovitve Krajevnega ljudskega odbora, ki je bil 9. 5. 1954 za vas Hvaletinci ustanovljen pri Ilešičevih na "Stračini". Zbralo se je lepo število ljudi.
V vseh govorih je bilo poudarjeno, da je prav, da se vojn spominjamo, a hkrati slavimo mir v katerem živimo in da ohranjamo slovenski jezik, ki je bil med vojno zatiran. Vsi nastopajoči so skupaj z udeleženci ta dan zapeli marsikatero slovensko pesem v opomin, da kljub vedno večji rabi tujih jezikov, nikoli ne smemo pozabiti slovenskega.
Občinska uprava
Športno društvo ROSA vabi na turnir v nogometu, ki bo 4. 7. 2015 od 10. ure naprej v Novincih pri Krambergar Vladotu.
Vabljeni!
Županja in svetnik v spomin položila venec
društva
Čebelarski krožek na osnovni šoli
V mesecu aprilu je na OŠ Cerkvenjak-Vitomarci pričel delovati Čebelarski krožek. Izvajalo ga je Čebelarsko društvo Vitomarci pod vodstvom mentorjev g. Franca Rajšpa
ter g. Darka Štrafele. Imeli so 11 srečanj. Pri krožku so učenci spoznavali življenje čebel in njihov izjemen pomen za naravo. Seznanili so se tudi z njihovim prebivališčem, družino, se učili kako je sestavljeno telo čebel, s čim se hranijo, kaj pridelajo in kako zelo so ogrožene. Seznanili so se z informacijo o gojiteljih čebel ali čebelarjih in praktično delali v čebelnjakih. Krožek se je zaključil v ponedeljek 8. junija 2015, ko so otroci prejeli tudi potrdila o sodelovanju.
Čebelarsko društvo načrtuje, da se bo krožek nadaljeval tudi v naslednjem šolskem letu, saj je nadaljevanje tradicije čebelarjenja velikega pomena za naš kraj.
Občinska uprava
Otroci in mentorji
Člani PGD Vitomarci aktivni tudi v poletnih mesecih
Za začetek naj omenimo, da smo že v objemu vročih in suhih poletnih dni, s tem pa se je tudi povečala ogroženost požarov v naravi in drugih požarov povezanih z suhim obdobjem. Zato tudi gasilci PGD Vitomarci v teh dneh preizkušamo in pregledujemo opremo, saj se trudimo, da bi bila le-ta kar se da brezhibna. Med drugim izvajamo društvene
vaje doma, vaj pa se udeležujemo tudi v sosednjih društvih. Udeležili smo se vaje ob reki Pesnici v organizaciji PGD Biš. Na vaji smo preverjali usposobljenost operativnih članov pri odvzemu vode iz potoka z motorno brizgalno in preverjali tlačno vzdržljivost cevi. Med vajo se je opazila meddruštvena uigranost in utečenost obeh gasilskih organizacij.
Veseli nas povezanost med mladimi gasilci ter njihov odziv nad sodelovanjem pri vseh dejavnostih društva, kot tudi sodelovanje na vseh operativnih vajah, saj se oboji zavedamo kako pomembne so izkušnje in pripravljenost članov društva za požarno varnost v domači občini in širše.
Člani PGD Vitomarci smo bili 30. 5. 2015
Julij 2015 11
društva
prisotni v Trnovski vasi na curkometu, ki ga je organiziralo tamkajšnje domače društvo PGD Biš. Curkomet je segal od večnamenske dvorane Trnovska vas do trgovine Jager. Z vodno zaveso smo presenetili člana PGD Biš, Mitjo Potrča ob njegovem ženitvenem procesu. Sodelovala so društva PGD Biš, PGD Vitomarci, PGD Destrnik in PGD Desenci z več kot 20 gasilci.
Pregled izpravnosti cisterne
Veterani PGD Vitomarci so se 6. 6. 2015, udeležili srečanja veteranov na Ptujski Gori, kjer so imeli celodnevno druženje in pogostitev. Ob lepem sončnem vremenu so se zabavali, družili ter si izmenjevali izkušnje in zgodbe iz časov operativnih vrst.
Priprave na curkomet
13. 6. 2015 smo člani PGD Vitomarci, kot že prejšnja leta, sodelovali s Perutnino Ptuj in pomagali pri izvedbi Polimaratona, tako da smo zavarovali kritične točke kolesarske trase. Po izvedbi smo bili povabljeni na pogostitev pri organizatorju.
Testiranje tlačnih cevi
Za konec vas vabimo vsako prvo soboto v mesecu v prostore PGD Vitomarci, kjer lahko dobite informacije o nevarnostih, ki nam pretijo v vročih dneh, o pravilnem kurjenju v suhem obdobju in drugih preventivnih postopkih požarne varnosti. Lepo vabimo tudi tiste, ki bi se bili željni pridružiti vrstam gasilcev PGD Vito-marci, kot gasilci ali kot člani.
Vaja pri reki Pesnici
Andrej Toš
V Vitomarcih so znova zaigrale tamburice
Saj ni res, pa je. Človek kar ne more verjeti, da je minilo že več kot deset let, odkar so pri Svetem Andražu zadnjič zaigrale tamburice. Veliko nas je takšnih, ki smo ob misli na tamburice dobili cmok v grlu, ker je želja po tem, da bi to dejavnost v Vitomarcih spet obudili, bila še kako velika.
Veliko nas je takšnih, ki smo s tamburicami odraščali in si življenja brez teh majhnih, a za nas še kako pomembnih in posebnih inštrumentov nismo znali predstavljati. Ampak tako kot so naše tamburice počasi zastarele, tako smo odraščali tudi mi in s časoma se je v življenju vsakega izmed nas nabralo vedno več obveznosti, ki so na koncu vodile do tega, da smo žal tamburanje morali dati na stran, za nekaj časa. No, tako smo vsaj mislili. Tisti „nekaj časa" se je prevesil v debelo desetletje in vedno težje je bilo stvar zagnati tako rekoč od začetka. Priznam, da se to verjetno ne bi zgodilo, če ne bi bilo toliko pobud za oživitev tamburašev iz strani mladih v naši občini, iz strani moje družine in seveda tudi iz strani naše nekdanje vodje ga. Vide Toš, ki je vedno ko sva se srečali rekla: „Mateja, samo tamburaše bi še rada enkrat slišala". Ker me je ta stavek vedno pretresel in ker tudi sicer veliko časa posvetim glasbi, mi je to zadostovalo, da sem se poglobila v trdo delo in začela tam kjer se vsaka stvar pač začne ... na začetku. Najprej je bilo potrebno usposobiti tamburice, ki so sicer bile čisto nove, 6 - strunske, ampak so po kleteh in kdo ve kje še vse ležale kar nekaj let. Priskrbeti je bilo treba nove strune, jih namestiti na tamburice in na kon-
cu še uglasiti. Na tem mestu se za tehnično podporo in pomoč zahvaljujem svojemu očetu Slaveku, ki je rade volje priskočil na pomoč, saj je bil tudi on eden izmed tistih, ki je zvok tamburic zelo pogrešal. Za tem je bilo potrebno pridobiti notno gradivo, ki mi ga je posredoval nekdanji vodja tamburašev, g. Marjan Horvat, za kar, Marjan, iskrena hvala. In ko sem že mislila, da je težji del za mano, je sledilo kopiranje in podpisovanje not. Ker sama nikoli nisem igrala po notah, ampak po posluhu, si lahko samo predstavljate kakšne visoke cilje sem si postavila. ampak sem jih na mojo in na srečo vseh ostalih tudi izpolnila. Note so bile pripravljene in že smo se zbrali na prvih vajah. Takrat sicer v nekoliko drugačni postavi kot trenutno, saj so se nekateri morali zaradi zdravstvenih razlogov začasno tamburanju odpovedati. Nekaj članov se nam je pridružilo še naknadno, od tega ogromno starih tamburašev, česar sem bila še posebej vesela. In tako smo se v prostorih naše lepe vitomarške kulturne dvorane dobre štiri mesece pripravljali na naš prvi nastop, ki smo ga izvedli na prireditvi ob Dnevu državnosti, 24. junija 2015. Moram priznati, da smo bili pred samim nastopom nervozni, živčni, po drugi strani pa napolnjeni z adrenalinom v pričakovanju, za vse nas, velikega trenutka.
Vsi in vsak posebej smo se potrudili maksimalno, kar verjamem da je bilo slišati, predvsem pa čutiti. Sicer pa mislim, da ga ni bilo junaka, ki se mu ne bi naježila koža, ko je po tolikih letih znova zaigrala tamburica . Z namenom
12 Novice občine Sv. Andraž
društva
sta bili zaigrani skladbi, ki smo ju tamburaši že v časih z veseljem prei-gravali, vi pa z veseljem poslušali. Na tak način smo vam želeli pokloniti kanček nostalgije, hkrati pa napovedati vrnitev vitomarških tamburašev in tamburanja pri Svetem Andražu! Obljubljamo vam, da boste še slišali za nas in da bomo tokrat vztrajali do konca!
Mateja Toš, vodja tamburašev
Tamburaški orkester Mateja Toš, Tamara Toš, Nina Žvarc, Breda Toš, Milan Černel, Špela Pučko, Danijela Šoštarič, Domen Toš in Lea Majer
52 ekip na 15. Sandijevem memorialu v Vitomarcih
Rekordno število ekip na nogometu, naj boksar za pokal Pivovarne Kozel je Miha Vindiš
V Vitomarcih se nadaljuje uspešna zgodba organizacije enega najboljših turnirjev v malem nogometu v Sloveniji, ki ga je letos še posebej popestrila boksarska revija za Pokal Pivovarne Kozel. V vseh treh tekmovalnih dneh se je zbralo zelo veliko ljubiteljev športa in zabave, bilo jih je preko 2000. Videli smo dober nogomet in spektakularne boksarske predstave.
Mali nogomet Prvaki PIZERIJA ŠPAJZA
Gledalci so spremljali zanimive tekme, največ znanja pa sta pokazali ekipi Picerije Špajza in Voličine, slednja je poskrbela za največje presenečenje turnirja, saj je prvi tekmovalni dan v težkih deževnih pogojih izločila 6-kratne zaporedne zmagovalce in državne prvake, KMN Dobovec Pivovarna Kozel.
Vse tekme so sodili priznani malono-gometni sodniki Uroš Hozjan, Robert Markež in Janko Pignar. Zmagovalci, ekipa Picerije Špajza, so postali bogatejši za l06O €, drugouvrščeni nogometaši so prejeli 560 €, tretje mesto je pripadlo ekipi ŠD Lotus iz Cerkvenjaka. Četrti so bili igralci ekipe Pomurski športni festival. Bogato so bile nagrajene vse ekipe do 8. mesta.
Zimzeleni Peter Stres deklasiral konkurenco
V	najboljšo peterko turnirja so bili izbrani, naj strelec turnirja Peter Stres (Picerija Špajza), ki je s svojim mojstrstvom deklasiral nasprotnike tako v polfinalu kot finalu. Simon Krajnc (Picerija Špajza) je postal najboljši vratar, naziv naj igralec pa so prejeli: Kristian Škerget (Voličina), Marko Čupič (ŠD Lotus) in Gregor Vinčec (Pomurski športni festival). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade.
Prijatelji Gostilna 29 najboljša med veterani
Med veterani so bili najprepričljivejši igralci ekipe Prijatelji »Gostilna 29«-Lenart pred ekipo Tornado Cerkven-jak.
KMN Vitomarci pobrali večino
V	mladinski konkurenci do 19 let so bili najprepričljivejši igralci KMN Vitomarci, ki so v finalu ugnali ekipo Pu-kaži iz Juršincev. Lovorika v kategoriji U8 je prav tako pripadla domačim, U10 KMN Slovenske gorice Voličina, U15 pa podmladku prvoligaša Benedikta.
Domači primat potrdili Drbetinci
V	kategoriji med zaselki občine so največ nogometnega znanja pokazali Drbetinci in četrtič zapored, tokrat po kazenskih strelih usvojili turnir v tej kategoriji. Drugo mesto je pripadalo Slavšini, tretje pa Novincem.
Boksarski spektakel popoln, svetovni prvak Dejan Zavec v vlogi trenerja_
Odlična popestritev je bila boksarska revija, ki so se je gledalci udeležili v velikem številu in videli nekaj zelo kvalitetnih borb. Posebej je v dvorani zavreščalo, ko je v ring stopil domači borec Tomi Lorenčič pod vodstvom Svetovnega šampiona Dejana Zavca. Po izboru strokovne komisije je pokal Pivovarne Kozel prejel Miha Vindiš iz BK Ring Ptuj.
Ob gledanju dobrih nogometnih tekem, boksarski reviji, obilo zabave (zanjo je še posebej poskrbel glasbeni gost Vili Resnik) in dobro volje je športni praznik v Vitomarcih minil v pravem vzdušju. Organizatorji so se potrudili za vse, tudi najmanjše detajle in si zaslužijo vse pohvale za izvrstno organizirano športno prireditev.
REZULTATI MALI NOGOMET:
Dečki do 8 let (3 ekipe): Vitomarci, KMN Vitomarci, Trnovska Vas in De-strnik.
1. mesto: Vitomarci
Dečki do 10 let (4 ekipe): Vitomarci, KMN Slovenske gorice, Trnovska vas in Destrnik.
1. mesto: KMN Slovenske gorice Vo-ličina
Dečki do 15 let (3 ekipe): KMN Benedikt, KMN Slovenske gorice in Kenguru.
1. mesto: KMN Benedikt
Zaselki občine Sv. Andraž (8 ekip): Novinci, Hvaletinci, Drbetinci, Drbet-
Julij 2015 13
društva
inci pekel, Dobrava, Monte Negro, Slavšina, Vitomarci graba.
1. mesto: Drbetinci
Mladinci U19 (6 ekip): Vitomarci, Pukaži, Olimp Celje, ŠD Selce mladi, Benedikt, Voličina. finale: KMN Vitomarci: Pukaži 3:1
Revijalna tekma (2 ekipi) ŽNK Cerkvenjak, FC Budučnost
Veterani (6 ekip): ŠD Vitomarci, Dobovec, Prijatelji Gostilna 29, Pizerija pri Mici, Športna zveza Cerkvenjak, Tornado.
Naj igralec med veterani: Aleksander Horvat - Tornado. Naj Vratar med veterani: Pavič Branko- Prijatelji gostilna 29.
Finale: Prijatelji Gostilna 29: Tornado 2:0 Postava finalistov:
Tornado: Dušan Gavez, Sandi Podgoršek,Sandi Hor-vat,Andrej Zorko,Andrej Arih Slaček, Karli Golob, Bojan Kotar, Primož Omulec, Mitja Kovačec, Matjaž Košnik, Leon Mlinarič.
Prijatelji Gostilna 29: Pavič Branko, Boris Šprah, Dejan Kraut, Danilo Pukšič, Aleš Lašič, Vrbanec Robi.
Člani (18 ekip) : Picerija Špajza, KMN Tomaž, ŠD Pernica, Lotus, Avto Anželj, Mitmau, FC Ptuj, Pukaži,Gradbeništvo Rokavec, Vitomarci Petlja, Komunalno podjetje Ptuj, Vitomarci mladi, NBD Krapina, Voličina, Kozel pivo, Pomurski športni festival, ŠD Mladost, KMN Celeia. Polfinale:
Voličina - Pomurski športni festival 3:1 Picerija Špajza - ŠD Lotus Cerkvenjak 4:1 Tekma za tretje mesto:
ŠD Lotus Cerkvenjak: Pomurski športni festival 3:0
Strelska sezona v teku
Finale:
Picerija Špajza : Voličina 3:0
PICERIJA ŠPAJZA: Simon Krajnc, Borut Šket, Peter Stres, David Škrabl, Florjan Fras, Uroš Krivec, David Poljanec, Tilen Škrinjar.
VOLIČINA: Mihael Taužič, Miha Šilec, Kristian Škerget, Tadej Fras, Tadej Gajser, Žan Roškarič, Matija Damiš, Tomi Tuš.
Najboljša peterka članskega turnirja:
Naj igralec: Kristian Škerget (Voličina)
Naj vratar : Simon Krajnc (picerija Špajza)
Naj strelec: Peter Stres (picerija Špajza)
V idealni peterki še: Marko Čupič - Lotus in Gregor Vinčec
- Pomurski športni festival.
POKAL PIVOVARNE KOZEL, ZA NAJATRAKTIVNEJŠEGA BOKSARJA JE OSVOJIL MIHA VINDIŠ IZ BOKSARSKEGA KLUBA RING PTUJ.
Darko Rojs
Trener Dejan Zavec in njegov varovanec Tomi Lorenčič
V SD Trap Vitomarci se je od članka v Občinskih novicah v aprilu zgodilo kar precej novega. V mesecu aprilu je na Skupščini bilo izvoljeno novo vodstvo društva, ki že aktivno izvaja načrtovani program dela za leto 2015.
Uspešno je bil izveden 5. tradicionalni Velikonočni turnir v streljanju na glinaste golobe, malokalibersko in zračno puško. V dveh tekmovalnih dnevih (25. in 26. april) je sodelovalo 18 društev s skupaj 100 tekmovalci. Najatraktivnejšo nagrado, odojka, si je tokrat pristreljal domačin Davorin Toš iz LD Trnovska vas.
Jan Soto Vargas je z zračno puško tekmoval na šolskem finalu v Kidričevem, kjer je osvojil 11. mesto, na državnem prvenstvu, ki je letos potekalo na Rogli, pa je zasedel 37.
mesto. Z obema tekmama je zaključil uspešno sezono med prvo tretjino tekmovalcev, za sam vrh pa je zmanjkalo nekaj koncentracije in športne sreče. Sicer pa je bila sezona odlična šola za nadaljno tekmovanje v zahtevnejših višjih kategorijah na državni ravni.
Medobčinsko ligo z zračno puško smo ekipno zaključili na 4. mestu, posamezno pa je bil najboljši Jan Soto Vargas na 8. mestu. Sedaj je v teku še medobčinska liga v streljanju z malokalibersko puško, kjer držimo ekipno 3. mesto, do zaključka pa ostajata še dve tekmi. V streljanju na glinaste golobe (TRAP) poteka čez poletje sezona strelskih turnirjev, vse do konca jeseni.
V mesecu juniju je sledila še predstavitev društva v prostorih OŠ Vito-
marci, ob dnevu državnosti smo priredili kres na Ostragovi, konec meseca pa smo imeli društveno srečanje s strelsko tekmo in zabavnim zaključkom. Verjamemo, da bo naslednja strelska sezona kronana s še boljšimi rezultati v vseh sekcijah in več aktivnimi člani, predvsem mladimi!
Marjan Horvat
Medobčinska liga
14 Novice občine Sv. Andraž
društva
Otvoritev pisarne Društva upokojencev
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v sodelovanju z Društvom upokojencev, v sredo 3. junija 2015 odprla pisarno Društva upokojencev. Pisarna bo delovala z namenom pomagati starejšim občanom v občini.
V pisarni bodo med drugim tudi na voljo informacije o pridobitvi pomoči na domu, pridobitvi pravic iz javnih sredstev (na CSD - denarna socialna pomoč, varstveni dodatek...), pridobitvi dodatka za pomoč in postrežbo, pridobitvi pomoči s strani Rdečega križa in Karitasa, možnostih koriščenja prevoza do centra občine (zdravnik, občina.), možnostih pomoči pri hišnih opravilih s pomočjo Društva upokojencev v sodelovanju z ostalimi društvi in prostovoljci (odmetavanje snega, priprava drv, košnja trave.).
Kar pomeni: 17. junija, 1. in 15. julija, 5. in 19. avgusta, 2. in 16. septembra, 7. in 21. oktobra, 4. in 18. novembra ter 2. in 16. decembra. Z otvoritvijo omenjene pisarne je tudi uresničena dolgoletna želja Društva upokojencev.
Občinska uprava
Županja in predsednik Društva upokojencev simbolično prerezala trak
Uradne ure pisarne do konca leta 2015 bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 13:30 - 16:30 ure.
Pisarna za pomoč starejšim
40 let delovanja Društva gospodinj Vitomarci
V nedeljo 14. junija 2015 smo članice Društva gospodinj Vitomarci praznovale 40 let delovanja in naše praznovanje raztegnile na štiridnevno dogajanje.
Peka drobnega peciva
V nedeljo 7. 6. 2015 smo imele pohod od Mojce Druzovič pa do Stanka Čučka. Najprej smo si ogledale muzej kovaštva pri Gomzijevih v Novincih, sledil je ogled viničarske hiške Stanka Čučka, nato pa nas je pot peljala še do dveh hišk v Galušaku. Ena teh je narejena iz slame - bal, druga pa iz gline. V sredo 10. 6. 2015 smo obiskale zeliščni vrt Danice Kolarič na Sveti Ani, v soboto 13. 5. 2015 pa smo imele delavnico peke drobnega peciva. V nedeljo smo praznovanje pričele s sveto mašo, ki je bila darovana za rajne in žive članice ter dobrotnike Društva gospodinj Vito-
marci. Ob 10. uri se je začel kulturni program v Večnamenski dvorani. Najprej so nastopile naše Ljudske pevke društva gospodinj Vitomar-ci, nato KUD Vitomarci z odlomkom iz predstave »Čaj za dve«. Sledila je recitacija pesmi v izvedbi recitatorjev KUD Vitomarci, nagovor predsednice Društva gospodinj Ljudmile Kocuvan ter nagovor podžupana Janija Druzoviča. Sledilo je podeljevanje priznanj za dosežene uspehe, ki so ga prejele: Frančiška Danko, Anica Mat-jašič, Marta Druzovič, Jožica Stergar, Anica Cigula, Marija Petrovič, Marjet-ka Hrga, Ljudmila Kocuvan, Elizabeta Kosec, Marjanca Braček, Vilma Firbas, Mojca Druzovič, Danica Žvarc, Marica Brenholc, Jožica Štebih, Darinka Pi-hler, Irena Danko, Pavla Pignar, Katika Šamperl in Milena Toš. Vsem iskrene čestitke, hkrati pa zahvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali npri izvedbi prireditve.
Pa še nekaj besed o zgodovini Društva gospodinj. 1975 leta se je ustanovilo Društvo kmečkih žena Vitomarci. V zimskih mesecih istega leta, so v stari šoli petega razreda (sedanja občina) takratkne članice imele prvi ustanovitveni sestanek, ki ga je organizirala Frančiška Danko. Bila je prva predsednica društva in je svoje delo opravljala dva mandata. Za Frančiško Danko je naslednja dva manda-
Proslava
ta gospodinje vodila Ivica Kocuvan -Rolova. Za Ivico je vodstvo prevzela Anica Matjašič, nato Marta Druzovič, Jožica Stergar in Anica Cigula. Sedaj pa naše društvo, kot sedma predsednica, vodi Ljudmila Kocuvan. Vsa ta leta so gospodinje bile aktivne na vseh področjih v krajevnih skupnosti, kasneje tudi v občini in izven nje. Zaradi spremenjene zakonodaje o društvih smo članice Društva kmečkih žena leta 1996 sprejele pobudo, da se preimenujemo v Društvo gospodinj Vitomarci. Takrat se je Društvo registriralo v Upravni enoti Ptuj. Naše društvo že od vsega začetka delovanja sodeluje s Kmetijsko svetovalno službo kmetijskega zavoda Ptuj. Članice društva smo aktivno sodelovale na vseh razstavah, ki so vrsto let bile v Toševi kleti ob Občinskem prazniku. Že devet let razstavljamo svoje izdelke ob veliki noči v upokojenski dvorani. Organiziramo kuharske tečaje, delavnice ročnih spr-
Julij 2015 15
društva
spretnosti, strokovne ekskurzije, predavanja o zdravju in sodelujemo z našimi društvi na vseh prireditvah in srečanjih. Že tri leta tekmujemo v Juršincih na tekmovanju v kuhanju prleškega piskra, lani smo tekmovale na Krompir festu v Dornavi. Dve leti že sodelujemo na Kmetijskem zavodu, kjer kuhamo kurjo obaro. Sodelovale smo pri projektu Bogastvo okusov podeželja z zbiranjem starih receptov in pripravi jedi za knjigo, ki je izšla v lan-
skem letu. Lahko rečemo, da smo dokaj aktivne, skrbimo za druženje članic saj imamo v zimskem času vsak teden delavnice vezenja in kvačkanja. Društvo smo popestrile z Ljudskimi pevkami, ki letos že šesto leto prepevamo, svoj trud in delo pa pokažemo na domačih prireditvah v občini in na raznih srečanjih izven občine, saj imamo na leto čez 40 nastopov.
Ljudmila Kocuvan
Društvo mladih Vitomarci in Humanitarček skupaj v akcijo
V nedeljo, 24. maja 2015 od 10. ure je na Glavnem trgu v Mariboru potekala akcija Skupaj Z in ZA bolnike z multiplo sklerozo.
Multipla skleroza je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Ob procesu propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken zaradi poškodb in izgube mielina - sestavina mielinske ovojnice (del živčne celice). Vzrok bolezni je neznan. Osebo bolezen prizadene nenadoma, v zagonih, v različnih obdobjih življenja. Zagon je lahko blag ali močan, s terapijami se ga da odpraviti ali ublažiti. Ponavadi bolezen osebo prizadene večkrat, z različno intenziteto.
Društvo Humanitarček deluje že več let. Njihovi cilji so ozaveščanje o manj znanih in prepoznanih boleznih ter pomoč in zbiranje sredstev za bolnike. Njihov podpornik je tudi naš krajan Matjaž Toš, na povabilo katerega smo se tudi udeležili akcije.
Člani našega društva so se udeležili akcije kot prostovoljci in asistenti organizatorjem. Sredstva so se zbirala od prodanih srečk, donatorjev, sponzorjev, dražbo slik, nakupom majic, dežnikov ipd. Z zbranimi sredstvi je društvo Humanitarček podarilo Nevrološkemu oddelku
UKC Maribor 4 vozičke, 3 recipročne hodulje s kolesi in 11 recipročnih hodulL
Udeleženci našega društva skupaj s povabiteljem Matjažem Tošem
Občutek, da smo bili prisotni in da smo pomagali, je bil odličen. Vsak od nas je lahko humanitaren, tako ali drugače. V imenu vseh humanitarcev vas vabim, da se tudi vi udeležite kakšnega dogodka, ali na kakršenkoli drug način pomagate obolelim ali ljudem v stiski.
Kristijan Majer
razred 1. b
šola
Deževen dan, Zan Hauzer
Ladja, Tomaž Vršič
Ribice, skupinsko delo
Izdelki iz gline
Marjetice, skupinsko delo
Oblikovanje z glino
16 Novice občine Sv. Andraž
šola
razred 2. b
NOGOMETNI TURNIR
V	prostem času zelo rad igram nogomet. Obiskujem tudi nogometni krožek, ki poteka na naši šoli. Naša ekipa se je udeležila turnirja, ki je potekal v petek, 29. 5. 2015 v Vitomar-cih. Vedel sem, da bomo igrali z ekipo iz Trnovske vasi in ekipo iz Destrnika. Obe tekmi smo zmagali, ker smo trdo trenirali. Za zmagi smo dobili pokal. Ta turnir mi je bil zelo všeč. Želim si še več takšnih turnirjev.
Domen Kokol
BILA SEM UČENKA 2. RAZREDA
V	tem šolskem letu sem obiskovala 2. razred Osnovne šole Vitomarci. Moja učiteljica je bila Jožica Zorko. Bila sem uspešna pri vseh predmetih, najbolj pa pri slovenščini. Obiskovala sem različne interesne dejavnosti: pevski zbor, pravljični krožek, angleščino in športne igre. Drugi razred mi je
bil zelo všeč. Sedaj pa komaj čakam počitnice.
Larisa Megla
ČAROBNA VILA
Nekoč, pred davnimi časi je živela čarobna vila. Imela je modre oči in rjave lase. Nekega dne, ko je letela nad gozdom, je zagledala veliko drevo. Bila je radovedna in je šla pogledat, če so tam mogoče ptice. Ptice so njene najljubše živalce. Ampak tako hitro je letela, da se ni mogla ustaviti. Zaletela se je v drevo. Opazila je, da si je zlomila krilo. Ni ji preostalo drugega kot, da gre k zdravniku. Zdravnik ji je trikrat obvezal krilo. Zdravniku se je zahvalila in odšla. Ko je hodila, je videla žabo. Žaba je čarobno vilo prosila naj jo reši. Vila jo je posula s čarobnim prahom. In žaba se je naenkrat spremenila v ljubkega kuž-ka. Kužek je bil čarobni vili tako všeč,
da se je odločila, da ga bo imela za ljubljenčka.
Sara Krepša
MOJA SESTRICA NEJA
Neja je zelo vesela in nagajiva deklica. Zelo rada se igra s punčkami in žogo. Njena posebnost je, da je odločna punčka.
Neja ima svetle lase in modre oči. Je zelo velika in srednje debelosti. Ne nosi uhanov. Oblečena je v črtasto majico z dolgimi rokavi in dolge hlače, ki so poslikane z rožicami. Neja zelo rada je čokolino. Imam jo zelo rada. Mislim, da me ima rada tudi ona.
Taja Pučko
razred 3. b
PLAVALNI TEČAJ
Učenci 3.a in 3.b razreda smo z učiteljico Angelco Peklar in Suzano Klasič imeli od 1. 6. 2015 do 5. 6. 2015 plavalni tečaj v Biotermah Mala Nedelja. S plavalnima učiteljema smo se igrali različne igre v vodi, se učili različnih tehnik plavanja in skakali v vodo na različne načine. Bilo nam je zelo lepo in zabavno. Zadnji dan smo tudi preverili naše znanje v plavanju. Z rezultati smo bili vsi zadovoljni, zato smo si na koncu privoščili sladoled.
Na plavalnem tečaju
Po plavalnem tečaju so učenci povedali:
TINA - Vesela sem, ker sem se naučila plavati.
AMADEJA - Bilo mi je zelo všeč in zelo sem uživala.
FILIP - Bilo mi je v redu, ker smo se v vodi tudi igrali in
naučil sem se še boljše plavati.
NIKA - Zelo sem se zabavala in bilo mi je zelo v redu.
SAŠO - Naučil sem se plavati in všeč so mi bile igre v vodi. DANIJELA - Bilo mi je zelo v redu. IZTOK - Bilo mi je všeč in še boljše sem se naučil plavati. NINA - Bilo mi je super, plavati sem se naučila preko igre. NEJC - Bilo mi je v redu in še boljše sem se naučil plavati. ŽIGA - Bilo mi je všeč, ker smo se igrali različne igre v vodi in plavali.
PAPIRNATI ZMAJ
Bilo je lepo dopoldne. Jure se je odločil, da bo šel spuščat papirnatega zmaja. Iz police je vzel zmaja. Potem je šel ven in nasproti mu je pritekel prijatelj. Šla sta na travnik in spuščala zmaja. Hitro so pritekli še drugi otroci. Z zanimanjem so ju opazovali. Ko sta zmaja preveč približala drevesu, se je zmaj zapletel za vejo. Mimo je prišel gospod in jima zmaja dal dol. Zmaj je bil uničen in Jure se je odločil, da bo naredil novega.
Nina Toš
MOŽIČEK MED DIMNIKI
Sem možiček, ki živim med dimniki. Ime mi je Duda. Zelo rad pomagam ljudem, najbolj pa dojenčkom. Nekega dne sem se zbudil in slišal jok na dvorišču. Bila je mama, ki je izgubila svojega dojenčka. Iskal sem sledi in ugotovil, da je šel v gozd. Sledil sem sledem in sredi gozda našel dojenčka, ki se je igral z majhno veverico. Odnesel sem ga k mami, ki je bila zelo vesela. Potem sem odšel nazaj na streho med dimnike in zadovoljen zaspal.
Nejc Vršič
Julij 2015 17
šola
CICIVESELA ŠOLA
Učenci 1., 2. in 3. razreda so 17. 4. 2015 tekmovali v Ciciveseli šoli. Naloge so bile prilagojene za posamezni razred. Učenci so preko različnih zanimivih nalog preverili svoje znanje. Vsi učenci so se po svojih najboljših močeh potrudili in tako prejeli priznanje za sodelovanje na tekmovanju v Ciciveseli šoli. Vsem učencem iskrene čestitke.
Suzana Klasič
C H
Učenci tekmovalci
TEKMOVANJE ZNAM VEČ
V petek, 15. 5. 2015, so se učenci preverili v tekmovanju Znam več. Tekmovali so trije učenci iz 1. razreda (Ni-kita Rehak Friš, Lana Vidovič, Tomaž Vršič), 6 učencev iz 2. razreda (Jaka Ljubec, Domen Kokol, Taja Pučko, Gašper Meglič, Gašper Hanžel) in trije učenci iz 3. razreda (Filip Gomzi,
Nejc Vršič, Žiga Žmavc). Vsi učenci so prejeli priznanje za sodelovanje na tekmovanju Znam več in zapestnice. Najboljši iz vsakega razreda pa so prejeli tud majice. V 1. razredu je bila najboljša Lana Vidovič, v 2. razredu Domen Kokol in v 3. razredu Nejc Vršič.
Vsem učencem iskrene čestitke.
Suzana Klasič
Znam več
GASILCI
Bil je lep sončen dan. Na podeželju je stal velik gasilski dom. Zraven njega je stalo visoko drevo. Gasilci so naenkrat zaslišali sireno in so se hitro začeli spuščati po drogu. Oblekli so se v gasilske uniforme. Usedli so se v gasilski avto, odprli garažna vrata in se hitro odpeljali. Vključili so tudi sireno. Ko so se pripeljali do hiše,
so stanovalci že bili zunaj. Gorela je že cela streha. Gasilci so si postavili lestev, se povzpeli na njo in pogasili požar. Vse se je srečno končalo.
Filip Gomzi
ŽIGA KVAK KVAK
Ko sta moja mama in očka bila na morju, je name pazila babica. Rad sem se igral tako, da sem bil psiček. Babica me je poklicala ti moj psiček in naenkrat sem se zares spremenil v psička. Babica se je prestrašila in me je vprašala kaj mora storiti, da se bom spet spremenil nazaj v fanta. Rekel sem ji, da mora storiti tri dobre stvari. Najprej mora prepričati mamico in očka, da mi kupita konja. Potem še, da mi kupita sedlo za konja in na koncu mi moraš dati veliko skledo sladoleda. Ko je to vse storila, sem se spremenil nazaj v fanta po imenu Žiga.
Žiga Žmavc
PTIČKA
Ptička leta naokoli čiv, čiv, čiv in veselo žvrgoli čiv, čiv, čiv, rada bi se še igrala čiv, čiv, čiv, in vsem ptičkom pokaza čiv, čiv, čiv, kako že zna letati čiv, čiv, čiv.
Filip Gomzi, Nejc Vršič
razred 4. b
Čudežno orodj'e
Pred davnimi časi je živelo čudežno orodje. To orodje je samo popravljalo motorje in menjavalo gume. Delalo je vse, kar je naročil lastnik. Orodje je bilo svojega dela veselo. Najraje je imelo, ko ga je lastnik pobrisal in pospravil v svoj kovček. Tam se je orodje pogovarjalo med seboj. Povedalo si je, kaj vse je počelo. Hvalilo in prerekalo se je, katero je najboljše in najkoristnejše ter s katerim je lastnik najbolj zadovoljen.
Lastnikje imel rad orodje, zato je zanj lepo skrbel.
Dobila sem muco
Lani, leta 2014 sem dobila muco. Šli smo v Pristavo k mamini sodelavki.
Ko smo se pripeljali tja je mamina sodelavka že čakala. Povabila nas je na sok in kavo. Popili smo jo zunaj. Imeli so tudi igrala. Potem mi je stric pokazal dve muci in me vprašal ali bi imela muciko ali muceka. Mama mi je že doma povedala, da bomo imeli muceka, zato sem rekla da bi imela muceka. Teta me je vprašala, kako mu bo
ime. Odgovorila sem, da bo Miki. Stric je rekel, da je to zelo lepo ime. Teta mi je povedala, da se je skotil prvega maja. Tako sem Mikija vzela v naročje in skupaj smo odšli domov. Za Mikija sva z bratcem zelo lepo skrbela. Ampak ni dolgo živel. Doletela ga je smrt.
Sploh nismo vedeli kaj se je zgodilo. Bil je zelo dober lovec, zato smo menili, da je pojedel strupeno miš. Jaz sem se jokala po cele dneve. Ampak Miki mi je ostal v spominu in mi bo še do konca mojega življenja.
Nika Ilešič
Tine Pečar Delfin
Delfin ima vretenast trup. Njegova koža je gladka in sive barve. Zunanjih uhljev nima, ima pa močan rep, da z njim udarja gor in dol ter se z njim odriva. S hrbtno plavutjo lovi ravnotežje. Na glavi ima nosno odprtino, da lahko diha ko je na vodni gladini. Ima kljunast gobček in ostre zobe (50 do 120 zob). Velik je približno 2 do 4 metre in tehta 300 kg. Njegovo obnašanje je podobno tankemu cviljenju, v vodi pa se ta zvok širi trikrat hitreje kot po zraku. Delfini se prehranjujejo z ribami in lignji. Pogosto lovijo v
18 Novice občine Sv. Andraž
šola
skupini, da jih lažje ujamejo. Živijo v vseh morjih sveta in oceanih, zaidejo pa tudi v kako globoko reko. Parijo se spomladi in zgodaj poleti. Nosečnost traja od 10 do 12 mesecev. Samica takrat skoti enega mladiča vsake dve do tri leta. So sesalci, zato pri materi sesajo hranljivo mleko in zelo hitro rastejo.
Njegovo znanstveno ime je Delphinidae (delfinid). Spada v družino kitov v razred sesalcev. Na svetu je znanih 34 vrst. Med seboj se razlikujejo po načinu gibanja, velikosti in zunanjosti. Ima pa tudi dve posebnosti. Prva je ta, da diha s pljuči, zato mora vsake 3 do 5 minut na površje po zrak, druga pa, da nikoli zares ne spijo, saj spijo samo z eno polovico možganov, druga polovica pa nadzoruje okolico. Vsake štiri ure se polovici zamenjata.
Vanessa Repič
razreda 5. b in 6. b
Prireditev ob materinskem dnevu
V	torek, 24. 3. 2015, smo imeli prireditev ob materinskem dnevu.
Začeli smo z otroškim pevskim zborom. Najprej so nastopili učenci nižjih razredov. Učenci 5. in 6. razreda smo bili zadnji na vrsti. Prva med nami je nastopila Adriana z recitacijo Mamina ljubezen. Nato sva sledila midva s Ticianom s prizorčkom, Če dedek ne zna pripovedovati pravljic. Sledile so misli o mamah, tetah in babicah. Po mislih sta Tanja in Nina zaigrali na flavto, Tristan pa na kitaro.
Spet sem šla na oder jaz s sošolkama Niko in Adriano z recitacijo Kdaj prve rože zacveto.
Na koncu smo učenci 5. in 6. razreda ustvarjali glasbo s telesom. Piko na i pa so dali plesalci plesnega krožka.
Ko je bilo prireditve konec, je vsaka mama in babica dobila rožico, ki jo je podarila Občina Sveti Andraž. Prireditev mi
je bila zelo všeč.
Mojca Šilak
Kulturni dan
V	sredo, 25. 3., smo imeli kulturni dan. Udeležili smo se območne revije otroških gledaliških skupin. Ogledali smo si pet predstav. Prva je govorila o ježku, ki se je na koncu poročil s princeso - meni je ta pravljica znana pod naslovom Janček Ježek. Zelo všeč mi je bila predstava Cesarjeva nova oblačila, domačih gledališčnikov, vendar je bila zaigrana le do polovice. Drugo polovico, so nam obljubili čez en mesec. Nato smo šli na malico, zato tretje predstave nismo videli. Za malico smo imeli kruh z Viki kremo in čaj.
Ko smo se namalicali smo pohiteli nazaj v večnamensko dvorano. Tam smo Mihael , jaz in Primož našli gledališki list tretje predstave. Četrta predstava je bila precej žalostna, saj je govorila o deklici, ki je pri osmih letih izgubila mamo, očeta in mlajšo sestro. Zadnja je bila predstava o Lepi Vidi. Ta dan mi je bil eden boljših doslej.
Tristan Berlak
Poslavljanje od Osnovne šole Vitomarci
Danes je dan, za nekatere dober, za druge malo slabši. Ampak za večino verjamem , da zagotovo dober. Pred nami je konec šolskega leta, za nas šestošolce, je ta dan zelo poseben. Septembra odhajamo v OŠ Cerkvenjak. Ampak ne smemo pozabiti na poletne počitnice, ki so še pred nami.
Bilo je lepo, dokler je trajalo. Prvega šolskega dne se spominjam, kot da bi bil včeraj. Vsako leto znova smo se zabavali,
jokali, bili žalostni, če smo se skregali, ali če smo dobili slabo oceno.
Iz leta v leto smo znali več. Zdaj se smejimo računom, ki so nam nekoč delali preglavice.
Bilo je lepo, vendar ne vedno. So bili dnevi , ko smo učitelje klicali kar mučitelji, saj se nam je zdelo, da nas preveč mučijo. Ampak , veliko so nas naučili. Če ne bi bilo tako, se danes ne bi poslavljali.
Ne smemo pozabiti pohvaliti kuharice, gospe Vilme za odlična kosila, čistilke Marinke za čiste mize, tla in table. Seveda pa je tu še hišnik Stanko, mojster za vse. Vse kar smo zlomili ali pokvarili, nam je popravil. Večkrat nam je tudi priskočil na pomoč z rezervnim ključem za omarice.
Na koncu pa še en velik pozdrav v slovo. Zbogom dragi učitelji, delavci šole, ter učenci, ki ostajate. Mi smo tukaj zaključili. Čas je da gremo novim dogodivščinam naproti na veliko šolo v Cerkvenjaku. Vemo, da se bomo tam še videvali.
Še enkrat hvala za vse kar ste storili za nas, ne bomo vas pozabili. Se vidimo v Cerkvenjaku.
Tanja Gavez
Delfin
Julij 2015 19
šola
Vtisi o šoli
Šola v Vitomarcih, v njej sem šest let bil. Bilo je res lepo, a se bom poslovil.
Peterica učencev, pet let smo bili. A v šesti razred, smo štirje odšli.
Naslednje leto gremo v Cerkvenjak, to bo za nas en velik korak.
Šesti razred bo počasi končan, ko gremo v sedmi razred, začel se bo nov dan.
Sergej Ilešič
Občutki v POŠ Vitomarci
Ko sem prišla v prvi razred, sem se začudila, ker smo bili samo štirje. A sem vseeno bila vesela, saj sem imela dobre sošolce. Ob polletju se nam je pridružil nov sošolec Primož. Tudi z njim smo se hitro začeli igrati. Sprejela nas je zelo prijazna učiteljica Urška. Zdelo se mi je, da smo imeli več odmorov, kot pouka, a ni bilo tako. Ko sem šla v drugi in tretji razred, pa tega občutka več ni bilo. Ker sem že bila navajena na učitelje, mi je bilo zelo všeč. Učenci višjih razredov so nam kazali naloge, ki nas čakajo in sem si mislila »težke snovi nas čakajo«. Največ težav v tretjem razredu mi je povzročala likovna, saj nikakor ni šlo lepo risati. Pisava je bila dosti lepša . Vedno sem naredila domačo nalogo, a kaj ko so zvezki včasih ostali doma. V četrtem razredu smo imeli učiteljici Mileno in Jožico. Začele so se prave številčne ocene, zato se tega razreda nisem veselila. Najbolj všeč mi je bila družba, ki mi ni delala nobenih težav. Takrat smo tudi dežurali na hodnikih, vsak dan eden. Bilo je zanimivo, vendar smo si nato morali prepisovati snov.
Ko sem prišla v peti razred, sem se zavedala, da se bo potrebno še bolj učiti, saj je bila snov še težja. Najraje sem imela izlete in šolo v naravi.
Prišel je šesti razred. Bilo me je še bolj strah. » Joj, še bolj zapletena in težka snov.«
Za razredničarko smo dobili Marjano
Gomzi, to sem si najmanj mislila. Letos se učimo veliko več kot prejšnja leta snov je dosti bolj zapletena. Naslednje šolsko leto pa odhajamo v Cerkvenjak. Tega se ne veselim preveč, a kaj če moram iti. Bom tudi to preživela.
Tukaj v Vitomarcih mi je bilo lepo. Zanimivo je bilo preživljati čas z vsemi učitelji. Upam, da se bom z njim še kdaj srečala tudi v Cerkvenjaku.
Laura Zorec
Odpadki
Odpadki so včasih zelo tečni, ker so včasih odvečni.
Plastika ves čas brni in se grdo reži.
Papir pa se hihita,
zaradi šal,
ki jih vrečka doda.
Ko se zdani, še steklo vedno smrči. Ostali odpadki se pritožujejo, ker steklo smrči in jih strašno mori.
Larisa Čuček
Zabojnik
Zabojnik je pravi razbojnik, vse kar dobi poje in gorje tistemu, ki ga pogleda , če ga le zagleda,
Filip Kuri
Naravoslovni dan
V soboto, 11. 4. 2015, smo imeli naravoslovni dan. Ko smo prišli v šolo smo prebrali zgodbico na temo ločevanja odpadkov. Nato smo se razdelili v skupine. Ene skupine so delale plakate, druge pa koše za ločeno zbiranje odpadkov. Po končanem delu smo šli ven. Tam smo urejali okrasne in cvetlično zelenjavne gredice. Napočil je čas za malico. Jedli smo hrenovke in kruh, ter pili čaj. Po malici smo spet šli na gredice. Ena skupina je vzela grablje in razkopala krtine. Po koncu urejanja smo vzeli vrečke in šli pobirat smeti od šole do cerkve. Nabrali smo polno vrečko najrazličnejših smeti. Tako se je končal naš
naravoslovni dan. Sledilo je kosilo in odhod domov.
Sanja Ilešič
Čebelarski krožek
Nekega dne smo v šoli dobili ponudbo za čebelarski krožek. Z mamo sva se pogovorili in odločili sva se, da se vpišem h krožku. Prišel je dan, ko smo se prvič srečali s prijaznim čebelarjem. Tam smo se učili o čebelah, pridelavi medu in poskušali med. Prišel je tudi čas, ko smo imeli preverjanje. Malo nas je bili strah, a se je izkazalo, da ni bilo tako težko. Po predstavitvi smo dobili spričevala. Bilo je zelo lep hoditi h krožku.
Aneja Duh
Čebela
Čebela letela, kot štručka vesela, pride do panja, kot mala kanja.
Pa pride do panja vsa razbesnela, ker kanja je šla pa spet je vesela.
Pa matica pride, cela rjava, jo vpraša čebela, kje bo obsedela .
Pa pride čebelar, ko spet je nov dan, pa konec je dneva in spet je vesela.
Larisa Čuček
Kolesarski izpit
Na kolesarski izpit smo se začeli pripravljati v mesecu januarju. S teorijo smo se ukvarjali štiri mesece. Vaje so večino potekale preko računalnika. V aprilu smo začeli z vožnjo s kolesi . Štiri ure smo izvedli na igrišču, kjer smo imeli postavljene različne ovire. Ostale ure smo vozili po cesti. 12. maja smo opravili teoretični del izpita. Praktični del smo opravljali 5. junija. Ocenjeval nas je policist Samo Mikolič. Danes, 9. 6. pa smo že dobili kolesarske izkaznice.
Timotej Zorko
20 Novice občine Sv. Andraž
šola
Projekt Eko šola
Na podružnici v Vitomarcih smo vključeni v projekt Ekošola že od leta 2003.
Osrednja tema letošnjega EKO projekta so bili odpadki. Poraba naravnih surovin na Zemlji je zelo velika, zato odpadke ločujemo na take, ki jih lahko ponovno uporabimo in take, ki jih ne moremo.
Poudarili smo pomen recikliranja. Z recikliranjem odpadkov ponovno izdelamo uporabe predmete. Iz odpadnega papirja izdelujemo recikliran papir. Kovine stalimo in jih ponovno oblikujemo. Nekatere umetne mase zdrobimo in jih ponovno uporabimo kot surovino za nove izdelke. Recikliramo tudi steklo. Biološke odpadke kompostiramo in izdelamo gnojilo.
Pridno smo zbirali in prinašali v šolo star papir, tetrapake, baterije in plastične zamaške.
Jeseni in spomladi smo čistili okolico naše šole. Skrbeli smo za urejenost šolske zeliščne in cvetlične gredice. V učilnicah smo se navajali na ločeno zbiranje odpadkov ter se pogovarjali kaj sodi med posamezne vrste odpadkov in kaj ne.
Na učnem sprehodu smo opazili, da nekateri še vedno odvržejo različne odpadke v bližnji gozd ali jamo. S tem naravi zelo škodujejo.
Nevarne odpadke, kot so električne in elektronske naprave, ostanke zdravil in baterije, zbiramo ločeno.
Zapisali so učenci 4. b razreda:
Žiga Krepša: Z recikliranjem ohranjamo in manj onesnažujemo naravo. Za naravo moramo skrbeti vsi. Recikliramo lahko papir, steklo, kovino in plastiko. Ne moremo pa reciklirati nevarnih odpadkov.
Ana Marija Roškar: Na ekološkem otoku ločeno zbiramo odpadke. Nato jih recikliramo, da ponovno dobimo upo-
Vrt ob POŠ Vitomarci
Učenci so se pri urejanju zeliščnega vrta spoznavali s sajenjem, sejanjem semen, negovanjem trajnic in gojenjem rastlin.
Majhni in veliki, skupine Zmajčki, bomo ponovno zaključili še eno zanimivo in zabavno šolsko leto. Skupaj smo se igrali, peli pesmice, brali knjige, risali, šteli, ustvarjali, se razgibavali v telovadnici ter na šolskem in vrteškem igrišču. Postali smo mali pevci, kuharji, naravoslovci, raziskovalci, vremenarji, vrtnarji, lutkarji, risarji, slikarji, športniki, plesalci..itd.
rabne predmete. S tem ohranjamo okolje čisto in zdravo. Nick Gavez: Recikliramo, varujemo, pobiramo,... varujemo naravo, ker je ustvarila rože na travniku. Zelo sem vesel zate, mati narava!
Melani Matjašič: Za zdravo življenje je potrebno imeti čisto okolico. Zanjo moramo skrbeti vsi. Zato moramo združiti svoje moči, da bomo imeli lepo prihodnost vsi.
Iz odpadne oziroma reciklirane embalaže in naravnih materialov smo izdelovali pustne maske, rože za mamo, novoletne voščilnice in druge izdelke.
V okviru EKO projekta in v sodelovanju s čebelarji smo imeli v petek, 21. novembra 2014 tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Učencem smo ponudili domači kruh z medom in maslom. Pili smo mleko in za konec pojedli jabolko.
Vsa hrana je bila iz naših domačih krajev. V nadaljevanju dneva smo se pogovarjali o zdravem načinu življenja in pripravili zdrave in okusne prigrizke in solate.
Vsi učenci šole so sodelovali tudi v likovnem natečaju. Likovno smo ustvarjali na temo prednovoletni čas in zimski motivi.
Učenci so brali in ustvarjali v EKO bralni znački.
S sodelovanjem v EKO šoli pri učencih opažamo velik napredek pri ravnanju z odpadki, odnosu do narave in drugačnih.
Naše delo in izdelke smo predstavili na zaključni prireditvi EKO projekta, ki je bila 24. aprila 2015 na naši šoli.
Milena Zagoršek, koordinatorica
tudi različne vrtnine in zelišča ter uporabo pridelka.
Saša Pavlič
Odpravili smo se na več sprehodov: z dežniki, v gozd, na travnik pri lovskem domu, do potoka in opazovali ter raziskovali naravo. Na daljšem pohodu po Vitomarcih pa smo podrobneje spoznavali Andraževo učno pot.
Zelo pridni smo bili pri branju knjig, saj je veliko število otrok v skupini osvojilo bralno značko.
Sodelovali so tudi pri setvi semen.
S pripravo soka iz melise so spoznali tudi uporabo zelišč. Spoznavali so
Juhuhu, počitnice so tu
Julij 2015 21
vrtec
Najbolj zanimiva je bila v vrtcu vožnja s kolesi. Otroci so si od doma pripeljali svoja izpravna kolesa in čelade. Odpravili smo se na šolsko igrišče kjer so se lahko preizkusili v vožnji med stožci, po črti in v prosti vožnji. Vsem je šlo odlično s pomožnimi kolesci ali brez.
Šolsko leto bomo zaključili s prireditvijo Mali in veliki v počitniške dni, kjer se bomo predstavili z različnimi točkami skupaj z mlajšo skupino Sončkov. Mini maturanti pa se bodo predstavili s pesmijo in plesom ter se tako poslovili
Pohod po Andraževi učni poti
Vrtnarimo
od vzgojiteljic in svojih vrstnikov iz vrtca.
Naslednje šolsko leto se bomo spet zbrali in skupaj zakorakali novim dogodivščinam naproti.
Vsem šolarjem in otrokom iz vrtca želim lepe in vroče počitniške dni.
Janja Danko, vzgojiteljica skupine Zmajčki
Sprehod z dežniki
Na kolo za zdravo telo
Vrtec v naravi
Zadnji teden v mesecu maju smo se otroci iz starejše skupine (Zmajčki) vrtca Vitomarci že šesto leto zapored odpravili v vrtec v naravi. Tam so se nam pridružili še otroci iz vrtca Cerkvenjak in skupaj smo preživeli nepozabne dni. Vrtec v naravi je potekal dva dneva, udeležilo se ga je 13 otrok iz vrtca Vitomarci in 13 otrok iz vrtca Cerkvenjak. Tudi tokrat smo izbrali turistično kmetijo Firbas v Co-getincih, kjer sta nas prijazno sprejela gospodarja te kmetije, g. Alojz in
ga. Marjana ter nam z veseljem in s ponosom razkazala kmetijo in njene pridobitve. Tema letošnjega vrtca je bila: krava, mleko in mlečni izdelki.
Vsi skupaj smo se zbrali v četrtek ob 8. uri na kmetiji in pričeli dan z domačim zajtrkom. Nato so potekale dejavnosti po predvidenem programu.
Program: 1. dan
-po zajtrku ogled sob in namestitev
po sobah,
-ogled kmetije z gospodarjem (hranjenje živali z gospodarjem), -kaj lahko pripravimo iz mleka ( predstavi gospodinja), priprava gibanic, -reševanje delovnih listov, -izdelava sirekov z gospodinjo ( vsak otrok si izdela svojega), -kosilo, -počitek, -igra na prostem, -branje pravljice na seniku, -jahanje konja,
22 Novice občine Sv. Andraž
vrtec
-priprava večerje z gospodinjo (palačinke),
-pohod do sosedovih in ogled krav, -sprehod v mraku z baterijskimi lučkami do bližnjega gozda, -urejanje in priprava na spanje.
2. dan
-zajtrk,
-pohod do Negovskega jezera, opa-
zovanje narave, hranjenje labodov in
malica iz nahrbtnika,
-vožnja na motorju (oldtajmerjem) z
gospodarjem
-kosilo,
-reševanje delovnih listov, risanka,
-popoldanska malica,
-igra na prostem in odhod domov.
Otroci so nestrpno čakali dneve do
odhoda na kmetijo v velikem pričakovanju nekaj novega. Na kmetiji jim je bilo zanimivo, z lastnim sodelovanjem so spoznavali temo letošnjega vrtca v naravi, domov pa so se vrnili z nepozabnimi spomini katere z veseljem pogosto obujajo v vrtcu.
Marjana Horvat, vzgojiteljica
Pri konjih
Hranili smo zajčke
Skupinska fotografija
Gospodar nas je popeljal
Ekoprojekt v vrtcu
Glavna tema letošnjega šolskega leta je bila »Skrivnosti našega gozda«. Z uporabo čutil smo opazovali, zaznavali in spoznavali gozd in gozdne živali skozi vse letne čase.
V	jesenskem času smo se odpravili v gozd skupaj s teto Jesenjo, nabirali naravne (gozdne) materiale (veje, mah, plodove, listje..) in si iz njih izdelali dekoracijo, ki je krasila naš vrtec.
Večkrat smo se odpravili na sprehod skozi gozd, si tam izdelali frotaž dreves in listja. Z rokami smo merili obseg drevesnih debel, opazovali gozdne živali ter prisluhnili njihovemu oglašanju. Na to temo smo prepevali različne pesmi in brali zgodbice.
V	zimskem času smo namenili veliko pozornosti skrbi za
divje živali. Zalagali smo krmišča s hrano in opazovali sledi živali v snegu. Iz različnih revij smo izrezovali fotografije živali in si izdelali plakat gozdnih živali, ki zimo prespijo. Otroke in obiskovalce vrtca smo prav tako skozi celo šolsko leto ekološko osveščali o varčevanju z vodo, energijo in ravnanju z odpadki. Sodelovali smo pri Ekobralni značkiin jo, kot že nekaj let zapored, tudi letos osvojili. Veliko smo ustvarjali iz odpadnega materiala, zbirali smo star papir, zamaške, tonerje in baterije. Ob Svetovnem dnevu Zemlje so nas obiskali člani Društva za boljši svet in se nam predstavili z ekološko predstavo »Kakšnega okusa je sonce«.
Janja Danko, koordinatorica
Julij 2015 23
vrtec
Ločujemo odpadke	Urejanje zeliščne gredice
župnija
Župnijski Karitas
Župnijski Karitas Sv. Andraž vabi vse krajane in krajanke k daritvi prispevkov za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Svoje darove lahko v denarni obliki oddate v nabiralnik Karitas, ki je postavljen v cerkvi Svetega Andraža ali pa pomagate z
darovanjem živil. Te bomo v cerkvi Sv. Andraža sprejemali v nedeljo, 12. julija po sveti maši in vsak ponedeljek med 15. in 16. uro v prostorih Župnijskega Karitas Sv. Andraž. Živila naj bodo trajno obstojna, primerno zapakirana, sprejeli bomo
tudi vloženo oz. svežo zelenjavo in sadje ter krompir.
V imenu tistih, ki jim boste s svojimi darovi pomagali, se vam že v naprej iskreno zahvaljujemo.
Članice
prispevki občanov
Naravna zaščita proti komarjem
Poletje je končno tukaj, s tem pa tudi	Z malo iznajdljivosti lahko sami
nadležni komarji. Preberite, kako se	naredimo učinkovito past, kamor se
jih lahko znebite na popolnoma nar-	ujamejo komarji.
aven način.	Potrebujete:
-	2 dl vode
-	50 g rjavega sladkorja
-	1 g svežega kvasa
-	1 veliko plastično steklenico
24 Novice občine Sv. Andraž
prispevki občanov
Postopek priprave začnite tako, da v posodi segrejete vodo in v njej raztopite rjavi sladkor. Pustite, da se ohladi, medtem pa pripravite plastenko. Z ostrim nožem odrežite zgornji del plastenke. V spodnji del plastenke nalijte raztopino in povrhu potresite zdrobljen kvas, mešati ni treba. Nato vzemite odrezani del plastenke in ga
obrnite ter ga uporabite kot lijak na spodnji del plastenke.
Tako pripravljeno past namestite v kot sobe, terase ali na vrt. Presenečeni boste, koliko komarjev se bo ujelo!
Komarje pritegne plin, ki se sprošča ob fermentaciji sladkorja. Ta ekološka
past je primerna za vse prostore, saj je popolnoma naravna.
VIR:
http://www.siol.net
Nina Žvarc
ostali prispevki
Popravki in pripombe ob izidu knjige Sveti Andraž in mi 1513-2013
Spodnje pripombe ne smejo in ne morejo vplivati na vrednost koristnosti zgodovinske knjige.
-	Zadovoljen sem, da je knjiga kljub zapletom sploh izšla. Izdaja je zapoznela za več kot eno leto, kljub zagotovljenim sredstvom in pripravljenim gradivom.
-	Iz dostopnih kopij je razvidno kdo in kdaj je kaj zapisal ter kdo je kaj prepisal.
-	Uredniške zamisli in končni izdelek ga. Ban niso bile po-kazane avtorju.
-	Urednica se ni držala začetnega dogovora z avtorjem.
-	Naslov knjige je drugačen. Pravilen je naveden na tretji strani knjige.
-	Drugače je oblikovano nadaljevanje naslovne strani, ki je običajno rezervirana za avtorje, ki so izpuščeni. Mnenje župana in urednice sodita na peto stran.
-	Tekst 1. 1. na strani 11-13 je pomanjkljiv, izpuščeni so nekateri važni dogodki.
-	Pri tekstu 1. 2. g. Lorenčiča manjka mnogo podatkov, ki sicer res niso dostopni v arhivu Ptuja, a so dostopni v Vitomarcih.
-	Na strani 19 je zgodovinski del slabo prepisan iz mojih raziskav in je brez navedbe vira. Nadaljni teksti z mojim podpisom so v nekaj mestih neskladni z župnijsko kroniko.
-	Povabilo drugih strokovnjakov - avtorjev sem v začetku opravil sam, saj sem sam ali s pomočjo drugih Vitomarčanov odkril zgodovinsko bogastvo in dejstva. Strokovno osvetljeni in dodelani teksti so bili s strani avtorjev: ga. Petre Čeh, na strani 37 in ga. Monike Roškar ter g. Boštjana Roškarja na strani 42. Občina je izvedla le organizacijo tiska, objave in delno razstav.
-	Poglavje VIII - za tisk tega dela avtorja g. Andreja Omulca je bil dogovor med nama že na začetku zbiranja podatkov za diplomsko nalogo sledeč: Jaz mu bom pomagal in sodeloval s svojimi podatki raziskav, ki sem jih opravil do tedaj iz področja posvetne zgodovine cerkve, posameznih kapel in križev (kot sem že veliko ostalim
študentom). Tega sva se tudi držala pri predstavitvi knjige občanom Vitomarcev. G. Omulec je opravil zelo dobro liturgično-versko raziskavo z odlično oceno. Raziskal je uporabnost teh objektov skozi čas, ljudska izročila o njih, zbiranja-druženja, molitve, zvonenja in ostalo. Z ga. Ban je bilo s soglasjem g. Omulca dogovorjeno, v izogib podvojitvam, da se moja posvetna zgodovina doda verski z opombo, kaj sem raziskal jaz. V knjigi to ni dovolj ločeno in je marsikaj zgodovinsko važnega izpuščeno ali skrajšano. Kakšna škoda! Dokaz je diplomska naloga in moj originalen zapis.
-	Na mnogih mestih so opombe podatkov o virih izpuščene, so pa razvidne v delovnem gradivu. Prav tako so izpuščena ali močno skrajšana nekatera poglavja drugih raziskav zgodovine.
-	Manjka mnogo fotografij, ki dokazujejo resničnost, nekatere fotografije pa so preveč poudarjene.
-	Brisana je pomembna vloga Društva upokojencev pri zbiranju ljudskega izročila in ostalo.
-	Drugi podnaslov je bil Društvo upokojencev Sv. Andraž.
-	Delno opravičljivo je, da je bil obseg knjige omejen z višino sredstev.
-	Mnoge besede so napačne in pomešane: npr. narod Obrov ali staro ime Avari in Ogri - prvotni Madžari ter Turki.
-	Besedilo sedanje cerkve ni ustrezno, na strani 28 je pomanjkljivo. V besedilu manjka zgornji del s svetnikoma: Janez Krstnik in Janez Apostolski (glej fotografijo oltarja). Manjkajo opisi: Spodnji del oltarja, Križev pot, prostori ob cerkvi z znamenitostmi, umetnostne klopi, kor, stranska oltarja, zvonik in druge zanimivosti. Poskrbel bom, da bo to opisano pred 500 - letnico posvetitve cerkve.
-	Naslednjič bom objavil ostale manjkajoče strani in zgodovinske podatke.
Kupčič Edvard
Rubrika: Za vas odgovarjamo
Ponovno vas vabimo, da nam zastavite kakršnokoli vprašanje, ki se nanaša na naš odbor, občinsko vodstvo, občane ali druge lokalne ustanove ali pa eno vprašanje kar tako - iz radovednosti. Za vas bomo z veseljem poiskali odgovor s prve roke.
Uredniški odbor
Julij 2015 25
ostali prispevki
Odpadki imajo svoje mesto v zabojnikih
Ko sva se nekaj dni nazaj v koloni peljali po lokalni cesti blizu domačega kraja, sva iz dolgčasa začeli šteti koliko pločevink, plastenk, vrečk in druge nesnage leži ob cesti. Kar zm-razilo naju je ob ugotovitvi, da so robovi cest postali odlagališča za odpadke. Še bolj pa naju je jezilo dejstvo, da v današnjem času obstaja veliko nesramnih in nevestnih ljudi, ki mečejo smeti skozi okna svojih avtomobilov ali pa kot izletniki kar odvržejo odpadke v naravo. Takšna početja so zelo nizkotna in neopravičljiva. S tovrstnimi dejanji ne jezimo le naravovarstvenikov in lastnikov zemljišč ampak močno onesnažujemo tudi naravo.
Če je voznik ali njegov sopotnik tako hudo žejen, da mora to žejo potešiti kar med vožnjo, potem naj bo vsaj toliko ozaveščen, da bo prazno pločevinko ali plastenko vrgel med domače odpadke, nikakor pa ne skozi okno svojega avtomobila!
Z več kot tristo čistilnimi akcijami na leto se ljudje na lokalni ravni sicer trudijo, da bi svojo okolico le očistili, a ogromno nezakonitih odlagališč odpadkov kljub temu ostaja. Verjetno se še vsi dobro spomnimo akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki so jo ekologi izpeljali pred leti. Uspehi so bili res neverjetni, Slovenija pa je bila po dolgem času spet čista in urejena. Količino zbranih odpadkov so merili v tonah, v akciji pa je sodelovala nepregledna množica ozaveščenih Slovenk in Slovencev. Tovrstne akcije naj bodo torej za vzgled!
Sami osebno vidiva v tem velik problem, reševanje le-tega pa v vsakem posamezniku posebej. Dajmo prevzeti odgovornost za svoje ravnanje, poskušajmo doseči tudi nekatere spremembe v okoljski politiki in izboljšajmo zakonodajo, narava nam bo hvaležna. Res je, da so čistilne akcije ponekod zelo uspešne in da predvsem šole in vrtci v zadnjih letih
veliko delajo na področju ravnanja z odpadki, vendar je še vedno vse preveč lahkomiselno odvrženih vreč tja, kamor ne sodijo.
Torej, če bi imeli pozitiven, predvsem pa odgovoren odnos do naše narave, potem tovrstnega problema sploh ne bi bilo treba posebej omenjati. Tako pa moramo žal pospravljati za drugimi, ki jim je prav malo mar za čisto in urejeno okolico.
Za konec ne bova posebej ponavljali tistega, ko tako radi pometamo pred tujimi pragovi, na domačega pa največkrat pozabljamo. In ko vas bo naslednjič zagrabil napad, da bi plastenko ali pločevinko vrgli skozi odprto okno svojega avtomobila, premislite in počakajte, da napad mine. Smetnjakov in zabojnikov za smeti je povsod dovolj!
Valerija Gabrovec, Anja Rakuš,
dijakinji Biotehniške šole Ptuj
Sramota za državo, vlado in poslance
V	občini Sv. Andraž-Vitomarci je 226 upokojencev, večina članov društva. Med upokojenci je 64 starih čez 80 let, več kot 90 let pa šteje 8 upokojencev. Kmečko ali vdovsko pokojnino, ki znaša manj kot 400 evrov, prejema 62 % upokojencev. Z ukinitvijo državne pokojnine je 36 upokojencev ostalo brez sredstev za preživljanje, ekonomsko so popolnoma odvisni od dohodkov zakonca, 26 upokojencev pa živi samih, večina v starih, popravila potrebnih hišah zunaj občinskega središča.
V	okviru projekta Starejši za starejše je letos 5 prostovoljk in1 prostovoljec obiskalo 38 starih nad 80 oziroma 90 let. Predsednik DU Edi Kupčič, ki opravlja tudi delo koordinatorja, pravi, da so to povečini osamljeni, manj gibljivi in bolni ljudje. »Ugotovitve naših prostovoljcev so boleče, stanje je obupno, nevzdržno in ponižujoče za teh 38 občanov. Odnos države do starejših je sramoten!17 upokojencev potrebuje pomoč zaradi demence, drugih bolezni ali slabe gibljivosti. Med obiskanimi jih 9 potrebujejo nujno pomoč. Oboleli za demenco so večino dneva ali ves dan sami, zanemarjeni, daleč od zdravnika, trgovine ... Nekateri prejemajo pakete hrane rdečega
križa ali karitas, naši prostovoljci pa jim nudijo različne oblike pomoči. Sramota za državo, vlado in poslance, da ljudje živijo v tako nemogočih razmerah«. Za številkami, ki jih ponuja statistika, so skrite usode posameznikov, ki jih prostovoljci dobro poznajo. Lani je 9 prostovoljcev opravilo čez 500 obiskov. Pomagali so pri hišnih opravilih, dostavljali hrano, odšli v trgovino, dostavili pakete rdečega križa in karitas, pomagali pri urejanju pokojnin, pomoči in postrežbi, opozorili pristojne ustanove na težave starostnikov.
»Starejšim bomo pomagali tudi z informacijami o pravicah iz pokojnin, socialnega in zdravstvenega varstva ter varuha bolnikovih pravic. Tudi o tem, kdaj so upravičeni do delne ali celodnevne pomoči na domu, o pomoči potrebnih bomo pristojne. Skrbeli bomo, da bodo naši starejši bolni ljudje na toplem, preskrbljeni s hrano, poskrbeli za sosedske stike, jih obveščali o delu društva, jim zagotovili duhovno pomoč, če bodo želeli in pomagali pridobiti rdeči SOS gumb. Tudi občina je pripravljena sodelovati«.
Nevenka Dobljekar
DAVORIN TOS s. p., Vitomarci 38b, 031 637
6^6
O
•i
26 Novice občine Sv. Andraž
kronika kraja
Na svet so prijokali in razveselili svoje starše:
deček Andraž, rojen 28. 4. 2015; mamica Andreja Černel, Vitomarci 56 deček Sven, rojen 1. 5. 2015; mamica Suzana Hojnik, Slavšina 25 deček Aleksej, rojen 31. 5. 2015; mamica Ivica Ozmec, Novinci 36 A deček Maj, rojen 3. 6. 2015; mamica Kostanjevec Petra, Drbetinci 63 A deček Vid, rojen 4. 6. 2015; mamica Jana Ilešič, Vitomarci 56 A
V svet tišine so odšli:
Blažič Zinka, Novinci 3, rojena 21. 4. 1954, umrla 31. 3. 2015 Lovrenčič Jožef, Slavšina 48, rojen 14. 3. 1928, umrl 12. 6. 2015 Gašpar Angela, Vitomarci 9, rojena 25. 5. 1931, umrla 18. 6. 2015
Zaplujte z nami v poletje
Dragi otroci,
da vam med počitnicami ne bo dolgčas, smo mi poskrbeli za vas. Pošljite nam fotografijo vaše ladjice iz papirja na naslov info@sv-andraz.si in mi bomo med prispelimi fotografijami izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo sladke nagrade, kijih podarja Sladolednica Jagoda iz Cerkvenjaka.
1.	nagrada: 5 kepic sladoleda
2.	nagrada: 3 kepice sladoleda
3.	nagrada: 1 kepica sladoleda
Uredniški odbor

,- f	I ':
- — J	v i !

11
Sladolednica Jagoda, Cerkvenjak 27, 2236 Cerkvenjak
Sledite korakom in sestavili si boste ladjico. Dajte jo poslikat, pobarvat, prelepit s kakšnimi slikami... Fotografirajte se skupaj z izdelkom na posebnem mestu in nam fotografijo pošljite. Za vas imamo nagrade.
Julij 2015 27
ostali prispevki
Ujeli smo ...
Uredniški odbor Novic še vedno pridno išče trenutke za rubriko Ujeli smo. Na 15. Sandijevem memorialu, na nedeljski boksarski reviji, smo ujeli županjo skupaj s slovenskim boksarskim šampionom Dejanom Zavcem. Verjetno se naša županja ni imela namena z njim preizkusiti v ringu. Videti je v redu, brez posledic udarcev, zato predvidevamo, da je z Dejanom le poklepetala.
Vsem pa pri športnih aktivnostih želimo, da vas ne doletijo poškodbe in da boste zdravi in fit za daljše časovno obdobje. Migajte tudi z nami, zato se udeležujte športnih iger in skupaj se tako tudi podružimo in poveselimo.
Uredniški odbor
Županja, podžupan, Dejan Zavec z ženo in svojim varovancem
Proslava ob dnevu državnosti
V	sredo, 24. junija 2015 je, tako kot vsako leto, potekala proslava ob dnevu državnosti. Proslava tradicionalno poteka na trgu pri cerkvi, kjer je posajena lipa, simbol slovenstva.
V	manj kot enournem programu je nastopilo veliko otrok, recitatorjev,
pevskih skupin in tudi tamburaški orkester. Županja nam je povedala nekaj vzpodbudnih in lepih besed, obisk je bil presenetljivo velik. Društvo gospodinj je poskrbelo tudi za prigrizek, seveda pa ni manjkalo tudi okrepčila.
Kot že omenjeno, je spet premierno nastopil tamburaški orkester. Po štirinajstih letih so spet zaigrali, nekaj članov od takratne skupine, nekaj pa popolnoma novih. Glede na to, da je ekipa res mlada, lahko pričakujemo, da bodo igrali dolgo, z velikim navdušenjem, mi jim bomo pa vedno radi prisluhnili in zaploskali.
Naša občina je tako spet bogatejša za še eno skupino, ki neguje kulturo in običaje.
Ob pogovorih po proslavi, je padla tudi ideja o ustanovitvi folklornega društva. Upam, da se bo res nekdo našel, ki bo to zagnal. Zanimanja je pa kar dovolj, saj je tudi sama županja rekla, da je pripravljena sodelovati in da že sedaj komaj čaka.
Mi Slovenci... bodimo ponosni na svoj narod in svojo državo. Četudi se v državi dogaja marsikaj nevšečnega in grdega. Saj vsepovsod ni vedno vse rožnato, pa je vendar treba živeti. Bodimo optimisti in imejmo radi ter negujmo vsaj tisto kar je v naši državi prednost, lepo in prijazno.
Kristijan Majer
Foto: Špela Pučko
28 Novice občine Sv. Andraž
razvedrilo
Statusi naših občanov na družabnih omrežjih
Rok Dolinar
M.majat09.56'EtUted-JL
Snoči odperem okno, da bi mglo prel0fte pg mgn Čez 5 minut notre puno komgrov, netopirje, tri sove, jehove priče pa dva od herbalejfe.
169 llkes ScommerUs
Like
Comment
Share
Zbrali smo nekaj statusov naših mladih občanov (v tej številki dveh oseb), ki na družbenih omrežjih požejo veliko všečkov, komentarjev in smeha. Upamo, da se boste tudi vi nasmejali do solz.
Opozarjamo pa vas, da teh stvari ne počnete doma. Brez skrbi, izjave niso resnične, fotografije pa so le za tisti trenutek zrežirane.
S kokoško je vse v redu, da ne bo napačnih misli. Še danes se sprehaja po dvorišču in Roku dela družbo.
Na vašem internet-nem iskalniku vpišite: www.youtube.com/ watch?v=7uBEl61 1Ws
Videli boste, kako sta se na Boksarski reviji v Vito-marcih pomerila naša borca.
Več statusov in drugih zanimivih reči vam bomo spet prikazali v naslednjih številkah. Do takrat pa tudi se tudi vi šalite in smejte, saj bo le tako svet lepši.
>Smeh je pol zdravja.<
Trije litri vina
V gostilno Bar Rola, pr Andraši seveda, enega dneva pride Lublančan pa se zadere: "Slišal sem, da ste Andrašovčari hudo odporni pivci, sam pa sem prepričan, da ste navadne reve. Tako prepričan sem, da grem stavit, da nihče med vami ne more spiti 3 litrov vina na eks, enega za drugim. Če komu uspe, mu dam 1.000 evrov." Cela gostilna ftihne. Niše se ne prijavi, samo Poki se stane pa odide iz gostilne, tak kak da bi mu malo nerodno gratalo. Lublančan se zadovolen fsedne za šank pa naroči špricar.
Pol viire kesneje pride Poki nazej. Stopi do Lublančana pa ga rtikne po rami: "Čuješ, tvoja stava še vala?"
Lublančan prikima pa kelnarci naroči, nej na šank postovi 3 litre vina.
Poki zgrabi prvi liter pa ga na eks spisti doj po guti. Vsi v gostilni ga na ves glas spodbujajo. Litri se praznijo en za drugin, dokič po guti ne spisti še zadjega litra.Gostilna je v ekstazi, Lublančani neje nič jasno, začudeni se fsede za šank pa Pokiji da 1.000 evrov.
Samo še ga nekej fseeno mantra: "Oprosti, ker te tole sprašujem, ampak zanima me, kam si izginil za tiste pol ure?"
Pa reče Poki, kak da bi že malo pozaba, gi je sploh bija: "Aja, to mislš. K Šileci tu polek sen šo probat, či resen lehko 3 litre eksan."
I h Like
Comment
Share
r ^Ok Samo Vršič
I9H 24. maj at 19.57 ■ 11
Ne moreš verjet! Danes pri maši si je en prižgal cigaret, mene je to tak šokiralo, da mi je skoro pivo padlo iz rok..
58 I ikes
lh Like
Comment
ft Share
Julij 2015 29
razvedrilo
Nagradna križanka
Nagradna križanka
Rešitve nagradne križanke (celotna križanka) pošljite na naslov: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, s pripisom Nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve križanke, ki bodo prispele na naš naslov do torka, 21. julija 2015. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tri dobitnike nagrad.
Nagrade:
1.	nagrada- Večerja za dve osebi. Gostilna Pri Ovinku. Borut Berlak s.p., Obrtniška ulica 7, 2250 Ptuj;
2.	nagrada- Pica. Bar Rola Vitomarci. Kocmut Tatjana s.p. , Vitomarci 65, 2255 Vitomarci;
3.	nagrada- banana split in kavica po izbiri za dve osebi. Bubi Bar Cerkvenjek. M-cvet Mateja Zadravec s.p. , Cerkvenjak 13.
Nagrajenci prejšnje križanke so:
1.	nagrada: Vilma Firbas;
2.	nagrada: Tjaša Kocmut;
3.	nagrada: Rene Vršič.
Prejeli smo 11 rešitev križanke, a le 6 je bilo pravilno rešenih.
Bar ROLA
Tatjana Kocmut s. p., Vitomarci 65, 2255 Vitomarci
Matjaž Košnik s. p., Cerkvenjak 13a 2236 Cerkvenjak
GOSTILNA

Borut Berlak s. p., Obrtniška ulica 7 2250 Ptuj
30 Novice občine Sv. Andraž
Foto: Katarina Gomzi
IÄ
MIJZ1LÄ1
NA IGRIŠČU PRI OŠ VITOMARCI
petek, 28.8., ob 20.oo
MEJAŠI 61 MLADI GAMSI
Društvo mladih Vitomarci
vstopnina 4€
[•Mi] *m FKtTO
i2* IGRE BREZ MEJA

NINA PUŠLAR z bandom in MAMBO KINGS
vstopnina 4€
PRI]AVE EKIP: 041 937 ! 43
Julij 201S 31