Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 49.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
3. decembra 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Katoličancom Slovenske Krajine!
Rimski papa, Kristušov namestnik so predpisali za preminoli mesec november té namen molitvi i dela: „širjenje dobroga štampa.“ Naš višešnji paster v püšpekiji so dali zapoved svojim dühovnikom v oktoberskoj svojoj okrožnici, naj „širijo dober štamp.“ Žela, zapoved naše kat. Materecerkvi je, da se proti božnomi tiski razširjava dober tisk. Bodisi na Vogrskom, bodisi pri nas v Sloveniji i celoj Jugoslaviji, bodisi v Italiji ali kde koli po sveti, poprek se več slabih proti verskih novin i knig dava na svetlo kak dobrih. Že pred dobrimi stoleti, gda ešče štamp ne bio tak razširjen, kak dnesden, je pravo casar Napoleon, ka šesta velemoč na sveti je štamp. Dnesden se na milijone slabih časopisov i knig da na svetlo tjeden za tjednom, dobrih pa milijone menje, ar se „dobromi,“ „vernomi“ ljüdstvi mili par koron dati Bogi na  čast, i svojoj pa svojega bližnjega düši i teli na hasek. Ne mili se pa to sovražnikom vere, sovražnikom tvojim, verno ljüdstvo. Tei podpirajo tebi sovražne liste i podpirajo je dostakrat ravno s tvojimi penezi, štere so z tebe zcecali pri kakših drüžbaj, veselicaj itd. O kak sramotno je za nas, ka podpiramo tisto, ka nam najsvetejšo reč: Boga žali! Z svojega žepa plačamo tistoga, ki nam düšo mori! A z toga žepa pa dati par koronic na dober štamp, kak Kristušov namestnik žele, ne voščimo. Kak sramotno i kak žalostno je toj
Včimo se od naših sovražnikov düha darovitnosti za dober tisk. Horthyjova vláda je pred kratkim v Pešti prepovedala en den izhajajo socialdemokratičnoga lista „Népszava." Na nájnesramnejši način blpti te grdi list Boga i vse ka je ž njim v zvezi. I glejta, ka se je zgodilo? Tisti den, gda je te list bio vstavljen, so prišli delavci v uredništvo lista i prinesli v 24 vöraj po zaplenjen}! lista jezero- jezerne dare i povekšali število naročnikov. En stari delavec iz Pestszentlőrinca je naročo taki dve številki i darüvao 1000 koron pa obečo, ka vsele teliko da, kelikokrát se list zapleni. Te drügi je na-ednok 10 številk küpo i obljübo to ponoviti pri vsakoj zaplenili. Ti tretji so taki začeli nabirati podporo na list i nabrali 2925 K. itd. Pred pár tjedni je ta bilo. Tak delajo sovražniki vete za list, šteri blati vérte šteri njim jemlje vekivečno blaženost i podkopa časno srečo 1 Pa to Siromaki darüjejo. Kak nas osramotio tej ubogi zapelani ljüdje z Ali bi nas samo osramotili.'Ne! Vüpamo se, kredo nas tüdi včitiI Včili do nas ná darovitnost' za dober tisk ! Včili do nas na poštüvanje i zdržanje vsega, ka od nas žele naša sveta kat. Maticerkev! Jeli katoličanci, ka ne /de edna hiža v novom leti brez naših Novin, brez Marijinoga lista!? Pijačo mate brezplačno! Jesti vam je zraslo 1 Za telo ste preskrbljeni t Naj se vam ne mili za düšo.tüdi aldov na sebe vzeti. Katoličanci, vűpamo sé, ka ste to zarazmeti 1
Uradna naznanila.
V področju gradbene sekcije v Murski Soboti je popolniti 26 mest državnih cestarjov: na državnih cestah 10, na komitatskih in vicinalnih cestah 16. z mesečno mezdo 15 do 17 5 Din. pravico do osem Štiriletnic po 10% temeljne plače mesečno in prispevkom k stanovanja v letnem znesku 25 Din. za one, ki niso nastanjeni v državni cestarski hiši. Poleg tega dobivajo cestar}!’ draginjsko doklade zase po 14 Din. za obitelj po 3 Din. dnevno maksimirano v smislu naredbe ministrstva z dne. 8. IV. 1822 do preklica. Pravilno (3—5 Din.) kolekovane prošnjo za ta mesta so vložiti pri Okrožni grad-beni sekciji v M. Soboti, za katero prosijo do 15. decembra 1922. Prošnji je treba priložiti: 1. Rojstni (krstni) in domovinski list; 2. spisi o dovršeni vojaški službi; 3. uradno zdravniške spričevalo o telesno s posebnosti za cestarsko službo. 4. spričevalo o pravnosti; 5. dokazilo, da je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi; 6. dokazilo o dovršeni osnovni šoli. Prosile!, izučeni v kakšni stavbni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest zaposljeni kot stálni delavci potem dobrovolen in vojni invalidi, ki so Sicer sposobni za take službo., kakor tudi taki, ki imajo zasigurjena stanovanja na progi, za katero prosijo, imajo Prednost pri podelili izpraznjenih mest. Vsa ta mesta se oddajo, do ureditve avtonomni!) častnih zastopo v, le pro-vizorično. — Gradbena direkciji za Slovenijo.
Brezplačno potüvanje invalidov. Po  naredbi ministrstva prometa vala brezplačno potüvanje za invalide samo na potnički i mešani vlaki, za brzovlake samo sposebnim dovoljenjom ministrstva prometa.
Radič i Mi!
Srečni smo! Vsi se brigajo za naše dobrostanje. Vidimo edne tü pri nas drkati, vidimo indri pa drüge, pa vsi nam obečavle ráj na zemli.
Gledajmo pobliže te naše takzvane .tutora." Vsi se nas držijo kak k'ešč koze. Hodo je k nam Mermolja i vsem Znani g. min. Pucelj i Kukovec itd.
S toga se vidi, ka smo mi Prekmürce nej tak zapüščeni, kak bi si nikak mislo, rad nas ma vsaki, kda trbe votume z nahrbtnike:« poberati.
Pa misli na nas i tisti, ki bi žeIo svojo hrvatsko seljačko republiko razširiti nad lepo našo krajino i to je g. Radič, ki bi rad bio predsednik poznano nam republike. To piše on od nas v svojem „Slobodnom Domi.” „V Prekmurji, štero na onkráj Müre leži poleg Medjimurja, ne morejo nikaj napraviti med lüstvom ne batinaši (demokrati) ne Koroščovi popovci, ne vladini socijalisti. Prekmürci z düšov telom gučijo, — pravi na dale, — naj bi k njim prišli Radičovi agitatőrije iz Medjimurja, ar se njim tüdi , vidi republika, kakšo Ščejo Medjimurci pa drügi Hrvatje. *
Tak ga je Skašlao Radičev list, bi Cigan pravo. Liki razpravlajo zdaj tű, ka je z pisanoga istina ka nej. Vidimo, ka pisateo jako lepo zna zemlepis, zna kde leži ta zemla lepše bodočnosti, zna biti namerava on k nam priti šalato pova! na stare dni, kak Dioklecijan v Dalmacijo nigda sveta. Prle za časa Vogrov je Ra-. diči pa mnogim deveta briga bila Slovenci pa Hrvatje prek Drave i Müre. Zdaj nas iščejo, blüzi so volitve.
Nadale pravi, ka demokrati nemro nikaj dosegnoti. To je istina kak i to ka socialisti nemajo tla pri nas.
Ka se tiče .Koroščovi popovcov so tei Radiči trn v péti. Teh se boji, zato piše ka jih nega. On tüdi tak, kak ovi drügi demokratski brezverci »veri mir dajo" samo „pöpe," dühovčino psüjo, nje bi radi spoti spravili. Boli ga, da je prekmürsko lüstvo verno i na krščansko stranko.
Poznamo mi Radiča i njegovo prefrigano politiko, on lejko nori drüge, ki nepoznajo naših razmer, ne pa nas. On je potegno za nos Zagorec s tem, ka kda nad nje pride si Obleče bele prestrane hlače i torbo na rame, v šteroj ma lük pa krűh, no pa pipa z bičkom tüdi ne sfali. Med govorom se zna križah, či ravno zazvoni i moli, po molitvi pa vudri pope — liki on zato veri mir da; Bog varüj, ka bi njemi što v oči povedao, da je proti veri.
On guči od republike, v šteroj ne de trbelo plačati, ne dače, ne vojske, ne krala, liki to se samo posebi razmi, ka predsedniki neutralne seljačke republike ide vse, ka drügim v kraj jemlje. On kriči, ka zakaj zemla dühovčinl. Zakaj to, zakaj ono, liki tiho je kak senca od svoji treh hiš v Zagrebi, od svojih goric i vile, štero Šče zidati'kraj Zagreba, kde bi stanüvao kak predsednik hrv. neutralne seljačke republike. .
To je odgovor na članek objavleni v Štev. 41. 12. XI. t. 1. v »Slobodnom Domi." Na konci lejko povejmo o njegovom članki: „Babi se povidlo pa se njoj senjalo." .
Glasi.
Slovenska Krajina.
V imeni občin M. Sobota, Rakičan i Lipovci so naš g. poslanec vložili priziv, da se veleposestvo Rakičan ne razlasti za kmetijsko šolo, nego zemlja da potrebnim iz gori imenüvanih treh občin.
Šolska mladina v V. Polani je nabrala 556 K. za Jugosl. Matico i 342 K. za šolsko knjižnico.
S krühom so nas lüčili. V petoj številki „Mörske Krajine“ urednik toga lista s krühom lüči nazaj za tisti kamen, šteroga so prej „Novine“ v njega lüčile. Glejmo te krüh i te kamen. On piše, ka so ga „Novine“ (kak i „Slov. Gospodar“ i „Murska Straža“) imenüvale za „Madžarona“, „grobjanskoga pavra“, ka je njegova slovenščina sramotna itd. V niednoj številki „Novin“ ne naide tej napadov, g. Kühar, niti edne reči od njij ne. Zakaj nas te napada, zakaj laže na nas? I poprek: zakaj laže na dühovnike? „Murske Straže“ urednik ne dühovnik i ne je pisao dühovnik od njega v tom listi. „Slov. Gospodara“ urednik ne je dühovnik i dühovnik ne je pisao v njem nikaj od njega. „Novin“ urednik je dühovnik ali te edne slabe reči ne je pisao od njega, ar je dopis doposlan iz M. Sobote. Dühovnik je držao svojo reč, niti edne piknjice ne je pisao proti „M. Krajini“. Zakaj pa te napada dühovnike, či so tej nikaj ne krivi i nikaj ne pisali. Te on misli, da njegov, „krekelni tabor“ iz samih popov stoji? Zaistino, prav je meo, kda je pisao, ka je on liberalno misliči človek; po liberalnom recepti je vjo ne krivo dühovščino. Ogrizava nas, ka smo v „Novinaj“ pisali od njega, ka je brezvörec. Strašna laž! Piše, da Švikaršič je privatna oseba, štera kak takša ne dobi iz dače plače. Ka Kühar piše od našega g, poslanca, na to ne bomo odgovarjali, ár se proti lažlivci ne vredno zagovarjati. Tisti Kühar, ki kak smo više popisali, takše grobjanske laži vüpa na svetlo dati, tisti Kühar, šteri je letos na püconskom shodi naše stranke to grozovito hüdobno laž vüpao povdarjati, ka so naš g. poslanec nej betežni, nego neščejo med lüdi priti — bili so pa ravno te smrtno nevarno betežni i doma spovedani — tisti Kühar, ki je na den volitev v Püconci pred gg. Dr. Slavičom i Božidar Sevrom to nesramno laž vüpao vözblencnoti, ka so naš g. poslanec mrtvih Evangeličancov imena podpisali, ki so svedočili, da so je oni ne šinfali, kak sebeštjanski plebanuš (to izjavo so živi evangeličanci podpisali pred g. Prša Ivanom), pravimo, te lažlivi Kühar ne zaslüži i ne je vreden dokeč laži ne popravi, da bi se naš g. poslanec i vsaki pravičen človek ž njim v guč vzeo. Pravičen.
2
NOVINE
3. decembra 1922
Papir za Novine smo naročili v Beči. Na edno leto keliko bi ga porabili pri Novinah na 4 strani, teliko smo ga naročili. Ka mislite, ka košta. Ne več kak 24 milijon 421 jezero 800 austp. koron, te je okoli 90 jezero naših koron brez carine i brez poštnine. Štamp bi nas pa koštao 156 jezero koron i Poštnina 30 jezero koron. Vse fktip okoli 300 to je'tristojezero naših koron na celo leto. I to samo Novine.' Če mo meli tri-štiri jezero naročnikov, bo Znesli* naročnina za ednoga naročnika * 20 dinarov, če de pa 5000 naročnikov, de samo 15 Din'. Širitelje na delo i nabirejte naročnike. Če bi pa naročniki sadovolni bili z Novinami na dve strani, bo naročnina znašala samo	10—12 Dinarov.
Dajte nam Širitelje glas naj kesnej do 25. decembra t. leta, kelko naročnikov bo i ka želejo tei.
Naj se hrastje iz kobiljanske i bukovniške gošče tečas vö ne vozi, dokeč se ga po licitaciji ne oda prle teliko, keliko ge naše domače ljüdstvo šče küpiti, so naš g. poslanec prosili drž. komisariat veleposetva kneza Eszter-hazija v D. Lendavi. Odgovor objavimo v Novinah.
Marijin misijonski koledar 1923 je lepa misijonske knjiga. Ma 130 Strani, prek 40 kepóv in lepi papir. Stane samo 5 Din. (in pőštnina). Poleg domačega koledara si bo gotovo vsakši Prekmurec naročo ešče toga. Vidili te, ka ga nete mogli z rok dati, dokeč ga vsega ne prečtite ino spreglédate ino tüdi sledkar celo leto te ga radi v roke jemali. Štampali so ga 10 jezer, pa so ga ljüdje včasi vsega raznesli. Zdaj so dali ešče 5 jezer štampati. Naročite si ga včasi, ovači pá sfali. Vlnsšterne fare ga pošljemo na farov, Tam pítajte za njega, če ga pa nede pa ga naročite po dopisnici nete naslov: »Misijonišče p. Domžale," Slovenija. — Ki more, sme več tüdi dati kak 5 Din. To de šlo na misijone.
Bucsuzó. Mindazon ismerös és jóbnrátaimnak, akiktől személyesen bucsut vennem nem állott módonban, ez uton mondok ugy saját mint családom nevében szivélycs Isten hozzádot.
Alsólendva, 1922. november 28.
FUSS F. NÁNDOR volt orszgy. képviselő, gyógyszerész.
V zadevi Poljske gospodarske banke v M. Soboti nam g, Koder notariuš pošiljajo sledeča pojasnila: 1) .Oni tak mislijo, ka je državni komisar pri banki to rešo konkurza (kredo), z šterov bi ljüdstvo ešče- več kvara trpelo. V Beograd i Ljubljano so oni po naših Novinah naznanili to delo, naj zvemo, što je kriv, ka je ljüdstvo teliko škode trpelo. 2) Oni so samo tri mesece komisar pri banki, od L 1919. E nov. do 31. julija 1922. so bili dr. Černe fiškališ. ,3) Plače ma komisar 2000 K. (dvejezero) na mesec. 4) Oni so dosta čSsa potrošili i svojoj pisarni s tem škodili l dvakrat ešče na svoje stroške hodili v Ljubljano, da rešijo banko nesreče. 5. Branili so se prevzeti slüžbo komisara i samo zato so se podvrgli predpis! zakona, ka ljüdstvo rešijo ešče vekšega kvara.” — (Naš g. poslanec so v posebnoj spomenici prosili vlado za rešitev naših posojilnic i posebi še z g. Pušenjakom sta še potegüvali za nje vse brez izjeme i odgovor ešče dnes dén ne je prišo. Vr.)
Kalendare naročnikom kak smo obljübili, smo vsem odposlali. Prosimo vse, ki naročnine na Novine ali podpore na M. List neso dali', naj to včinijo kem hitrej, ar nas davijo dugovje zavolo dragoga štampa, šteroga stroški so se meseca oktobra podignoli, mi pa naročnine'nemo podigavale. Ki kalendara ne bi dobo, naj se glasi pri vredništvi v Črensovcih.
Državni komisar veleposestva kneza Eszterhazija nam dajo sledeča pojasnila na više stavljeno pismo: 1) L. 1912. je bilo odano Hrastje z hercegovih šum v Bükovnici i Dobrovniki. Agrarna direkcija v Ljubljani je zahtevala,, da se ta pogodba razreši, a ministrstvo za agrarno reformo jo je Potrdilo 1. 1922. marc. ,29. 2) Za letos je pet jezero kubikmetróv hrastja bilo ponüjenoga za stavbeni les, a niti trijezero-neso ga naši domačini odpelali. Vsaki, ki šče hrastje meti, se naj zglasi samo v Žitkovci i dobi ga, keliko ga šče. 3) Nešterne občine čeravno je bila cena nizka, so se odpovedale lesi, ar so bile ž njim preskrbljeno. (— Mi teliko Znamo, ka drv nega, ljüdstvo je v strašnoj nevoli za nje i za par let bomo popolnoma brez drv. Mi bi želeli, da če se naš stavbeni les vö vozi, naj nam tisto bogato drüštvo vozi bar za kürjavo drva nazaj, ka je moremo po krščanskoj ceni dobiti. To prosimo. Vr.)
Bitje. Bitje se ne pripeti med Bistričanci pri kapliei vina, nego tüdi v parlamenti pri sü-hoj politiki. Tak se je zgodilo pri debati o posodi za oberožanje naše vojske. Zbila sta se poslanca eden musliman pa demokrat.
Novi penez. Naša vlada je dala zdelati nove peneze po 100 i po 1000 dinari. Penezi se delani v Ameriki, napis do samo v dinaraj, ne pa tüdi v koronaj kak do zdaj.
S potrtim srcom naznanjamo tužno vest, da je
  Leopold Freyer
preljubi mož, skrbni oča in dober sorodnik dne 20. nov. v Beči umrl.
Njegovi zemelski ostanki počivajo daleč od nas v tuji zemlji, a spomin njegov bo živel med nami.
D. Lendava, dne 24. nov. 1922.
Gizela Freyer roj. Brünner in družina.
Fájdalomtól megtört szivvel jelentjük,
hogy
Freyer Lipót,
a gyöngéden szerető férj és apa, a jó rokon nov. hó 20-án Becsben meghalt.
Pórhüvelye messze idegenben nyugszik, emléke szivünkben él.
D. Lendava, 1922. nov. 24.
Freyerné Brünner Gizella és családja.
Pozor Amerikanci!
Posestvo na prodaj!
Nova zidana hiša s 4 sobami kühinjov, kletjov itd., lepim gospodarskim poslopjom i više 1 plüg njive se po fal ceni proda. Posestvo je samo 10 minut od žel. postaje na Štajerskom.     Poizve se v šoli na Kobilji.
Umetni mlin.
Išče se. kompaništa na polovico mlina i žage. Mlin je na dve turbini, z tremi dupliškimi valeki (hengeri) i z 2 para kamenjom na vodi Murici. K odaji je tüdi eden lokomobil 20 H. P. Kompanist mora meti osemsto jezero dinarov. Oglasite se pri
Štefan Kumpariči posestniki mlina Razkrižje pošta Štrigova (Medjimurje.)
Velika zaloga gotovih kufrnih
KOTLOV
za žganje žganice zdelani v lastnoj delavnici
po
najpopolnešoj minti
V. WEISS Varaždin
Uska ulica 5. ali Gajeva ulica 6.
Podpirajte Novine!
Gosposko posestvo.
Na Spodnjem Štajarskom, približno 56 ha. gošče, 48 ha. njiv in travnikov se proda. Na posestvi, štero leži poleg okrajne ceste, pet minut od maloga mesta i deset minut od kolodvora, stoji lepo gosposko poslopje z gospodarskimi poslopji, z ogradom i sadonosnikom, z tremi najemniškimi poslopji i gostilnov. Zemljišče je prvovrstno, del gošče dober za sekanje, na razpolago je tüdi vodna moč, približno 20 konjskih sil, ki se dá lehko izrabiti. Morebitni interesenti se blagovolijo obrniti na drja.
E. SCHWARZA, lekarnarja v LOTMERKI.
Dr. Sedlaček
okrožni zdravnik
se je stalno naselo v Radincih
in ordinira dnevno v hiši g. Jurkoviča.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSET Maribor,
Aleksandrova cesta 57.                Telefon štev 88.
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski   Singer   šivalni   stroji
dobijo se za Prekmurje
v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije)
Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Na odajo nova, popolnoma nova
HARMONIKA
na tri vrste, dvakrat glašena z Helikonbasi.
Trpežno ino solidno vönapravljena v najlepšoj izpeljavi z Šikom.
Vse falinge čista.
Franc Škerlec posestnik v Vičancih
pošta Velika Nedelja. (Slovenija)
Hiša s trgovinov v Dolnji Lendavi na prodajo.
Küpci se naj zglasijo pri Dr. Némethy Vilmoši fiškališi v D. Lendavi.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava