NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stomejfič
Urednica NT Milena Brecko Poklic
ŠT. 26 - LETO Sa - CELJE, 1. 7.1999 - CENA 280 SIT - 20 HRK
DDV e tu!
Od danes imamo davek na dodano vrednost. Stran 5.
KAMENIK
V ZAPOR ZA
LETO DNI
Iz Celja v Maribor. Stran 31.
Osem svečic za Slovenijo
Ob dnevu državnosti se je na celjskem območju zvrstila množica prireditev.
Osrednja slovesnost je bila v Velenju (stran 2), živahno pa je bilo tako rekoč povsod.
Prireditve so bile Izredno pestre in so pritegnile predstavnike vseh generacij.
Cerarjevo zanimajo trije ceijsici primeri
Novinarska konferenca Državnega tožilstva Republike Slovenije o primerih Berisha in strelnikoff ter tragični nesreči na tirih v
Podlogu pri Šempetru. Stran 30.
IZ GLOBOČJA TRGANE ZGODBE
Multimedijski Muzej premogovništva Slovenije 180 metrov pod zemljo. Reportaža na strani 15.
NOVA
RUBRIKA:
FINANCE
Vsak teden vse o gibanju cen vrednostnih
papirjev. Stran 6.
Rogaške sorodnice
svetega Avguština
Kronika s Celjskega na strani 48.
MODRI TELEFON:
0609 620 133
2
DOGODKI
Osem svečk za Slovenijo
Veličastna proslava dneva državnosti v Velenju
Ob Velenjskem jezeru sta
v petek sijali dve sonci - tisto
pravo je omogočilo lepo vre-
me in sproščeno vzdušje
med več kot 10 tisoč udele-
ženci na proslavi Severovz-
hodna Slovenija v boju za
svobodo; drugo sonce pa je
žarelo na sceni, kjer so
umetniki veličastno obeleži-
li in proslavili dan državno-
sti.
V proslavi so bili združeni
trije mejniki za svobodo Slo-
vencev: boj Maistrovih čet,
narodnoosvobodilni boj in
osamosvojitvena vojna, na
proslavi pa so bili predstav-
niki vseh treh vojska. »V
svojem zgodovinskem spo-
minu hranimo neizmerno
bogastvo pokončnosti in
svobodnosti številnih rodov,
njihovih upanj, žrtev in de-
janj za svobodo in človeč-
nost - ta naj nas trdno, jasno
in pritrjujoče vodi skozi uso-
do. In naj nas, zaboga, ne bo
sram zasramovanega, pop-
Ijuvanega in prebitega Lac-
ka, ponižane Čečeve, Šarho-
vih otrok, ki so jih pobili kot
ničvredno golazen, vseh
ukradenih otrok, Kajuhovih
pesmi in vseh drugih nešte-
vilnih in plemenitih dejanj in
žrtev, ker bi nas potem mo-
ralo biti sram tudi tega, da
nas niso uspeli zbrisati z
zemljevida in iz življenja,« je
poudaril slavnostni govor-
nik dr. Matjaž Kmecl in še
dodal: »Naj nas bo raje sram
medsebojnega žrtja in grize-
nja - zdi se včasih, kot da
hočemo iz sebe za vsako
ceno napraviti obgrizek zgo-
dovine. Bolj se bomo med
seboj žrli, manj nas bo; po
številu bomo seveda isti, to-
da navznoter nas bo manj,
zmeraj manj bi bilo tiste mo-
či, ki nam zagotavlja svobo-
do in gospodarjenje z lastno
usodo.«
Proslavo je s slovensko
himno pričela Irena Vrčkov-
nik, vsem zbranim je prisrč-
no dobrodošlico izrekel žu-
pan Mestne občine Velenje
Srečko Meh, nastopili so
pevci iz Mešanega pevskega
zbora Svoboda iz Šoštanja,
združena pihalna orkestra
Premogovnika Velenje in
Zarje Šoštanj, pela sta Zoran
Predin in Peter Lovšin, bala-
do o plesalki je zaplesala
Nina Mavec Krenker; Slomš-
kove besede, odlomek iz
življenja generala Maistra, o
začetku \ipora 1941, poslo-
vilno pismo Martina Konša-
ka ter o vojni 1991 pa je
prebiral Polde Bibič. Zbrane
je nagovoril predsednik dr-
žave Milan Kučan, ki je iz-
postavil pomen narodnoos-
vobodilne vojne za temelje
slovenske države, ki je v pe-
tek slavila 8. rojstni dan. »Če
se leta 1941 ne bi uprh, po-
tem tudi pol stoletja kasneje
ne bi imel kdo ustanavljati
slovenske države,« je pou-
daril predsednik Kučan. »Če
ste partizani in partizanke v
dvomih, ali je bila vaša mla-
dostna odločitev pravilna in
ali ste se borili za pravo
stvar, se spomnite Županči-
čevih verzov o eni domovini
- spomnite se tega in bodite
ponosni,« je zaključil poz-
dravni nagovor Milan Ku-
čan, ki se je od ucieležencev
poslovil z rudarskim »sreč-
no«.
V pozdrav prazniku so v
Velenju zaplapolali številni
prapori, pred slovenskimi
spomeniki so se poklonili
vsem, ki so žrtvovali življenja
za svobodno Slovenijo, Ve-
lenjsko jezero so preletavala
letala Slovenske vojske. Šte-
vilni mladi, ki so se udeležili
proslave, pa so pokazali, da
se zavedajo, kako daleč sega-
jo korenine slovenske držav-
nosti.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Prisrčno srečanje predsednika države z Maistrovim borcem, 99-letnim Friderikom Kraljem.
Občina noče svojega pašnika
Asfaltna baza ni več na občinski zemlji - Ustavno sodišče je začasno preprečilo izvrševanje šentjurskega odloka
m^mmm^m^mmmm
šentjurski občinski svet je
na ponedeljkovi seji omogočil
Mirku Kovaču, ki je zgradil
del asfaltne baze v Planinski
vasi na zemlji v občinski lasti,
da to zemljišče odkupi. Last-
ninsko pravico so prenesli na
KS Planina, ki bo morala pro-
dati zemljišče investitorju.
■ ^ ■ "m
s tem sklepom so odločili
vnaprej, da bo moral Kovač pla-
čati za kvadratni meter zemljiš-
ča 820 tolarjev, pri čemer so
postavili nov pogoj: KS mu bo
lahko to zemljo prodala, če bo
ustavno sodišče razsodilo v Ko-
vačevo korist. To je blizu pet
arov velika parcela, ki je v zem-
ljiški knjigi označena kot pašnik
ter je nekoč služila za cesto.
Za takšno odločitev je glaso-
vala večina svetnikov. Med raz-
pravo so posamezni svetniki
menili, da za takšno prodajo
Kovaču ni nobene ovire, da je
strah pred asfaltnim mešalcem
pretiran ter so močni odpori
zaradi rušenja monopola, pa
tudi to, da je investitor vložil
približno milijon mark tolarske
protivrednosti ter da potrebuje-
jo delovna mesta. Ponedeljkovi
odločitvi pa je ostro nasproto-
vala svetnica Tatjana Oset, ki je
menila, da je vse skupaj »pove-
zano z mnogimi prednostmi, ki
jih pričakujejo nekateri,« da vo-
di občina nezakonite postopke
in posreduje ustavnemu sodiš-
ču neresnične podatke.
Gre za zahtevo slovenskega
ustavnega sodišča, ki je konec
maja želelo od občine Šentjur
dodatna pojasnila v zvezi s črno
gradnjo asfaltne baze v KS Pla-
nina. Pobudniki postopka pred
ustavnim sodiščem, ki so meja-
ši ter se preživljajo s kmetijsko
dejavnostjo, so namreč predla-
gali, da sodišče zadrži izvrševa-
nje lani sprejetega šentjurskega
odloka, ki po nekaterih mne-
njih omogoča posredno legali-
zacijo črne gradnje.
Iz občinske stavbe so poslali
odgovor v začetku junija, v
drugi polovici meseca pa preje-
li odgovor ustavnega sodišča.
Sodišče je pod vodstvom pred-
sednika Franca Testena 17. ju-
nija sprejelo soglasno odločitev
o sprejetju pobude za oceno
ustavnosti in zakonitosti spor-
nega šentjurskega odloka ter
ustavilo njegovo izvrševanje
do svoje končne odločitve. Me-
nilo je, da bi lahko v nasprot-
nem primeru prišlo do težko
popravljivih posledic tako za
okolje kot za investitorja.
Kot je bilo mogoče slišati
med ponedeljkovo sejo, naj bi
bila dokončna odločitev iz
Ljubljane znana sredi julija.
S BRANE JERANKO
V	V
Se trinajst novih stanovanj v Šoštanju
Ob božiču pred dvema letoma je požar upepelil graščino v Šoštanju in brez strehe je ostalo 38
družin. Stanovanjski sklad republike Slovenije je poskrbel za obnovo graščine v rekordnem
času, pred dnevi pa so stekla dela na tamkajšnjem pomožnem stanovanjskem objektu. Uredili
bodo trinajst novih stanovanj in tudi to naložbo bo prevzel republiški stanovanjski sklad.
Projekte je izdelal arhitekt Pavle Šifer s svojo ekipo iz Velenja, gradbenih del pa so se lotili
delavci podjetja Cigrad iz Raven pri Šoštanju.	L. OJSTERŠEK
Od vode do
stanovanj
V občini Gornji Grad v teh
dneh z večimi prireditvami
slavijo občinski praznik.
Gornjegrajska praznovanja
so se pričela pretekli teden,
ko so v galeriji Štekl odprli
razstavo likovnih del Jureta
Repenška, konec tedna so se
v različnih disciplinah pome-
rili športniki in gasilci, eden
izmed vrhuncev praznovanj
pa je bil v torek, ko je minister
dr. Pavle Gantar slovesno
odprl čistilno napravo, po od-
prtju pa so pripravili okroglo
mizo o varstvu voda v Zgornji
Savinjski dolini.
Včerajšnja sreda je bila v
Gornjem Gradu posvečena
stanovanjem, saj so najprej
pripravili okroglo mizo o sta-
novanjski problematiki v lo-
kalni skupnosti, nato pa slo-
vesno predali namenu nov
blok z 8 neprofitnimi stano-
vanji. Danes, v četrtek, bodo
v sodelovanju z zavodom za
gozdove in nazarskim gozd-
nim gospodarstvom odprli
naravoslovno učno pot, zve-
čer pa galeriji Štekl odprli
nove muzejske zbirke. Slav-
nostna seja gornjegrajskih
svetnikov ob občinskem
prazniku bo jutri, v petek ob
20. uri, ko bodo podelili tudi
priznanja.	US
Za poletno
šolanje
pribcxiiikov
Ministrstvo za šolstvo in
šport in Slovenska filantro-
pija sta v ponedeljek in torek
v Rogaški Slatini pripravila
seminar za učitelje, ki bodo
poučevali šolarje v poletnih
šolah za pribežnike s Koso-
va.
V šolskem letu, ki se je
pravkar izteklo, je bilo 154
šoloobveznih otrok, pribežni-
kov s Kosova, vključenih v
pouk v 35 slovenskih osnov-
nih šolah. Da učenci preko
poletnih počitnic ne bi po-
vsem pozabili na že pridob-
ljeno znanje, zlasti pa zato, da
bi se lažje vključili v pouk
septembra, bodo preko po-
letja dvakrat tedensko pripra-
vili učne ure slovenskega in
maternega jezika, za starejše
šolarje pa še uro angleškega
jezika.	IS
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje za v torek, 6. julija 1999 ob 13. uri v veliki dvorani
Narodnega doma Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje 7, sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje.
Na seji bodo svetniki obravnavali naslednji dnevni red: pod 3. Poročilo o realizaciji sklepov Mestnega
sveta MOC od 2.2. do 1. 7. 1999 in potrditev zapisnika 6. seje mestnega sveta z dne 1. junija 1999. Pod 4.
Predhodno soglasje k imenovanju direktorja Stanovanjskega sklada občine Celje. Pod 5. Nerealiziran sklep
Mestnega sveta MOC, z dne 28.7. 1998 v zvezi s »Pregledom zakonitosti izplačevanja plač v zavodih in
drugih osebah javnega prava«. Pod 6. Premoženjska bilanca občine Celje po stanju 31. 12, 1998. Pod 7.
Predlog o ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Pod 8. Sklep o pristopu MOC v združenje slovenskih
občin in mest. Pod 9. Sklep o osnovah in merilih za financiranje osnovnega delovanja mestnih četrti in
krajevnih skupnosti v MOC v letu 1999. Pod 10. Pravilnik o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem
in o določanju najemnin - nadaljevanje razprave. Pod 11. Predlog sklepa o razporeditvi dobička Javnega
podjetja Energetika d.o.o. za leto 1998. Pod 12. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v MOC - druga
obravnava. Pod 13. Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter
padavinskih voda na območju MOC - druga obravnava. Pod 14. Predlog povišanja cen kanalščine. Pod 15.
Predlog povišanja cen urejanja pokopališč ter pokopališke in lf)ogrebne dejavnosti. Pod 16. Sprememba
oziroma dopolnitev sklepa o parkiranju v mestu Celju. Pod 17. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v MOC
- prva obravnava. Pod 18. Odlok o občinskih cestah - prva obravnava. Pod 19. Odlok o ureditvi prometa v
MOC - prva obravnava. Pod 20. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem nadzoru v
MOC - prva obravnava. Pod 21. Predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek
sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro mestno jedro Celje - KARE 1. Pod 22. Predlog stališč do
pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro
mestno jedro Celje - KARE 10. Pod 23.a Odgovori na vprašanja, pobude in predloge. Pod 23.b Vprašanja,
pobude in predlogi.
3
Dvorana, na katero se
je splačalo počakali
Celje je v četrtek dobilo sodobno, večnamensko dvorano - Prva preizkušnja za dvorano
L bo v času 32. MOS
Blizu 1,3 milijarde tolarjev vredna dvorana L, ki sodi v
sklop razstavišč Celjskega sejma d.d., je po besedah direk-
torja sejemske hiše mag. Franca Pangerla dvorana z najso-
dobnejšo sejemsko infrastrukturo, kakršne nobeno sloven-
sko mesto ne more dobiti vsaj še tri ali štiri leta. To, se je
strinjal tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, pa Celju
ohranja prednost vodilnega sejemskega mesta v državi, za
kar je s svojim pravim partnerskim odnosom v veliki meri
zaslužna tudi Obrtna zbornica Slovenije.
Dvorano v izmeri 51x100
metrov, z bruto površinami
11.500 kvadratnih metrov, so
po predpisih protipotresne
gradnje zgradili delavci Ingra-
da VNG in italijanskega Come-
tal Palma, ob četrtkovi slove-
sni otvoritvi pa so priznanja
prejeli še vsi najzaslužnejši,
da je sredi lanskega oktobra
začeta naložba zdaj priprav-
ljena za prve prireditve. Z ot-
voritvijo dvorane so, kot so
poudarili v četrtek zaradi ob-
jektivnih težav, saj je bila le-
tošnja zima za gradnjo sila
neugodna, zamujali za dobra
dva meseca, vendar pa se je na
dvorano splačalo počakati. Do
metrov v višino je dvora-
na obložena o	^r^^hr.
naprej pa jo domiselno obn-
kujeta aluminij in steklo. Nje-
na notranjost je arhitekturno
rešena tako, da bo lahko re-
snično služila v različne na-
mene, poseben čar pa ji po
zamisli arhitekta Boruta
Preglja iz celjskega Mobil
Arch daje središčni stopniščni
prehod v zgornjo etažo, do-
polnjen s panoramskim dviga-
lom.
Prvo resnejšo preizkušnjo
bo novozgrajena dvorana do-
živela med 10. in 19. septem-
brom, ko bo v njej del razsta-
višč 32. Mednarodnega obrt-
nega sejma, za začetek okto-
bra pa v Celjskem sejmu d.d.
napovedujejo tudi novo se-
jemsko prireditev, ko bodo
skupaj z Olimpijskim komite-
jem Slovenije, Fakulteto za
šport in Zvezo športnih dru-
štev Slovenije celjski sejmarji
lovili tržno nišo na področju
športa.
I. STAMEJČIČ
A . , Foto: G. KATIČ
Tik zatem, ko je novozgrajeno dvorano blagoslovil celjski opat Marjan Jezernik, je celjski
župan Bojan Šrot prerezal trak in obiskovalce četrtkove slovesnosti povabil v notranjost.
Samo za
Ceiianel
Vse prebivalce Mestne
občine Celje, ki doslej še
niso prejeli na dom prve
številke novega občinskega
mesečnika NoviCe obveš-
čamo, da jo lahko dvignejo
v tajništvu NT&RC, Prešer-
nova 19.
Veselijo se ambulante
Po številnih prireditvah v
počastitev občinskega praz-
nika Šmarja pri Jelšah, ki so
se vrstile ves mesec, je bila v
soboto osrednja prireditev.
Med slavnostno sejo občin-
skega sveta je podelil župan
Jože Čakš letošnja občinska
priznanja.
Najvišje priznanje. Plaketo
občine, je po odločitvi svetni-
kov prejel zdravnik Janez
Čakš dr. med., ki se je izkazal
tako na področju zdravstva
kot tudi v življenju občine
nasploh. Priznanja občine so
prejeli glasbenik Adam Bic-
skey, obrtnik Stanislav
Šraml, ki je prav tako dejaven
Y obrtni zbornici ter veterinar
Štefan Kupec dr. vet. med. Tri
denarne nagrade so prejeli ga-
silke iz Mestinja, ki so zmaga-
le na državnem prvenstvu, vo-
kalna skupina Freya in gasil-
sko društvo Kristan Vrh.
Za letošnji občinski praznik
se v teh krajih posebno veseli-
jo nove ambulante šmarskega
zdravstvenega doma za
zdravstveno varstvo otrok, šo-
larjev in mladine ter dveh no-
vih reševalnih vozil, kar je
prejšnji teden predal namenu
minister za zdravstvo dr. Mar-
jan Jereb. V ambulanto so vlo-
žili 13 milijonov tolarjev, sku-
paj z menjavo oken in novim
pročeljem, ki ga v tem času
dobiva zdravstveni dom, pa
bo vanj vloženih približno 35
milijonov tolarjev. Gre za le-
tošnjo največjo naložbo v tej
občini.	BJ
DOGODKI
Lokalne
skupnosliv
združenju
Seje Združenja slovenskih
občin in mest, Ri je bila v
Velenju v torek, 29. junija, so
se udeležili predstavniki iz
53 občin, med njimi je bilo
približno 40 županov, a še
zmeraj ne dovolj, da bi lahko
spremenili statut združenja.
Predsedstvo združenja naj bi
štelo 25 članov. Dogovorili so se,
da naj bi bili po novem statutu
enakovredno zastopani pred-
stavniki mestnih občin in občin,
kjer imajo sedeže upravne eno-
te, ter predstavniki ostalih ob-
čin. Združenje slovenskih občin
in mest, ki trenutno povezuje 97
članic, si prizadeva pridobiti no-
ve članice, saj se v njem zaveda-
jo, da lahko le večina vseh slo-
venskih občin združenju omo-
goči predstavljanje kar najširše-
ga spektra lokalnih interesov in
sogovorništvo z vlado. KL
Krščanski
demokrati na
Črnem vrhu
člani SKD in njihovi sim-
patizerji iz Savinjske doline
se že več let zaporedoma na
dan državnosti zbirajo pri ev-
harističnem križu na Črnem
vrhu nad Taborom. To skup-
no slovesnost so obdržali tudi
po ustanovitvi novih občin.
Petkovo sončno popoldne je
privabilo številne udeležence
iz vseh krajev Savinjske doli-
ne, kot gost pa je prišel tudi
predsednik SKD Slovenije Loj-
ze Peterle. Po govoru županje
Tabora, Vide Slakan, in kul-
turnem programu je dekan
Polde Selčan opravil molitev
za domovino, povedanih pa je
bilo tudi veliko Slomškovih
misli na teme domovina, ma-
terin jezik in vera. O pomem-
bnosti Slomška za slovenstvo
je govoril tudi Lojze Peterle.
T TAVČAR
Piicanci, raffaello in
paradiiinU
Afera z dioksinom in ugi-
banja o neoporečnosti slo-
venskih izdelkov se še niso
polegla. Zato je podjetje Me-
ja Šentjur za danes sklicalo
novinarsko konferenco, na
kateri želi javnosti predsta-
viti podatke o neoporečnosti
svojih piščancev.
Povabili so tudi predstavni-
ke tovarne krmil Emona iz
Ljubljane, ki bodo predstavili
analize krme, ki jo uporablja-
jo pri reji piščancev v Šentjur-
ju ter dva neodvisna strokov-
njaka, ki bdita nad proizvod-
njo v Meji.
Medtem je v zvezi z dioksini
zdravstveni inšpektorat RS
ugotovil, da so izdelki Raffael-
lo popolnoma neoporečni, saj
surovine zanje ne izvirajo iz
Belgije, pač pa jih tam le izde-
lujejo. Zato je prenehal veljati
ukrep začasnega umika teh iz-
delkov iz prodaje.
Zavod za varstvo pri delu RS
pa je analiziral makedonsko
zelenjavo, za katero so se v
medijih pojavila namigovanja,
da je kontaminirana z ura-
nom, ki naj bi ga sile Nata
uporabile pri obstreljevanju
srbskih ciljev. Zavod, ki sicer
spremlja radioaktivnosti v Slo-
veniji, je ugotovil, da je pri
bombardiranju na Kosovu Na-
to res uporabljal tudi izstrelke
z uranom, ki pa ni bil radioak-
tiven. To je osiromašen uran,
ki ga vojaška industrija upo-
rablja za povečanje prebojne
in zažigalne moči izstrelka.
Povzroči manjše onesnaženje
zraka z uranovimi aerosoli, ki
so za človeka škodljivi le v tej
meri, da lahko negativno vpli-
vajo na pljuča in prebavni
trakt tistega, ki jih vdihuje.
Izsledki meritev vsebnosti
urana v makedonskem para-
dižniku so pokazali manj kot
0,1 Bequerela na kilogram,
kar je toliko kot vsebuje sadje
in zelenjava iz Slovenije, saj je
uran naravni element, ki je v
majhnih količinah vedno pri-
soten v naravi.	TC
po svetu
Bulatovic ponudil
odstop
Jugoslovanski premier Mo-
mir Bulatovič je po številnih
kritikah med razpravo zvez-
ne skupščine ponudil odstop.
Med drugim je namreč izja-
vil, da si ZRJ želi normaliza-
cije odnosov z državami
»agresorkami« iz zveze Nato.
Skupščina je sicer na tej seji
razglasila odpravo vojnega sta-
nja. Poleg tega je razveljavila
vse uredbe iz vojnega obdobja,
izjema je le vladni nadzor nad
cenami. Tako je med drugim
tudi odpravljena uredba o pre-
povedi potovanja v tujino, ki je
veljala za moške, stare od 18 do
60 let. Poleg tega je zvezni pre-
mier Bulatovič od Zahoda zah-
teval, da odgovarja za kršenje
ustanovne listine ZN in medna-
rodnih konvencij, da plača voj-
no škodo in da Jugoslavijo zno-
va vključi v mednarodne orga-
nizacije in finančne ustanove.
Na seji zvezne skupščine je
svoj odstop z mesta podpred-
sednika srbske vlade vnovič na-
povedal tudi ultranacionalist
Šešelj, ki je še dodal, da se bo z
odstopom povsem umaknil iz
politike.
Pozivi Miloševicu
naj odide
Po pozivu srbske pravoslav-
ne cerkve, naj Miloševič od-
stopi, so vse glasnejše tudi
druge skupine, ki menijo
enako. Tako so se oglasili
akademiki na čelu z nekda-
njim jugoslovanskim pred-
sednikom Čosičem.
Znani nacionalist je jasno po-
vedal, »da bi začetek političnih
sprememb v državi moral biti
odstop Slobodana Miloševiča«.
Vožda je zato pozval, naj to stori
takoj. Nekdanji jugoslovanski
premier Milan Panič, sicer po-
slovnež v ZDA pa je napovedal,
da bo Miloševič v naslednjih
treh mesecih zapustil politično
prizorišče. Po Paničevem mne-
nju ga bodo prijeli in nato ubili
pripadnHci vojske ali policije.
Zvezni premier iz leta 92 še
meni, da obstaja 15 odstotkov
možnosti, da ga bodo odstranili
njegovi dosedanji prijatelji. Ena-
ka možnost je tudi, da bo nare-
dil samomor, 25 odstotkov pa je
.	bo pobegnil v
tujmo. OpozkijaiN. .5,. ^ ^
danji župan Beograda Djimfjič
je celo špekuliral, da bi ga lahko
sprejela Kitajska. Če bo »car z
Dedinja« pobegnil, mu v tujini
ne bo težko, saj ima kar nekaj
»prihrankov«. Vendar pa so ne-
katere banke po svetu na zahte-
vo haaškega sodišča že zamrz-
nile imetje Miloševiča in njego-
ve družine. V banki v Švici je
denimo zbiral denar od tujih
posojil, namenjenih za prepo-
rod Srbije, pa od divjega lastni-
njenja in drugih sumljivih tran-
sakcij. Menda pa naj bi imel tudi
razkošno stanovanje v elitnem
delu New Yorka. In še nekaj
številk: zadnje javnomnenjske
raziskave kažejo, da mu zaupa
le še 15 odstotkov Srbov (med
bombardiranjem 35 odstotkov),
kar 70 odstotkov pa jih meni, da
je odgovoren za dogodke v ZRJ.
Kaos na Kosovv
Kljub temu, da je na Koso-
vu že več deset tisoč pripadni-
kov mednarodnih mirovnih
sil Kfor ne mine dan, da s
Kosova ne bi poročali o inci-
dentih. Največkrat so v spor
vpleteni tudi pripadniki Kfor-
ja, vedno več pa je obračuna-
vanja Albancev s Kosova s
Srbi.
Kosovski Albanci se mašču-
jejo Srbom, ki so ostali v po-
krajini ali pa požigajo zapuš-
čene srbske hiše. Menda naj
bi imeli nekakšne »odrede
smrti« namenjene izključno
maščevanju. Kosovo je te dni
prvič obiskal šef Nata Šolana,
ki je srečanje z navdušeno
množico označil za »znak
upanja v prihodnost«. Kosov-
skim Srbom je obljubil zašči-
to in jih pozval, naj ostanejo
doma. Zatrdil je še, da »je
Miloševič preteklost«. Evrop-
ska komisija je v tem tednu
ustanovila agencijo za obno-
vo Kosova, ki bo od jeseni
naprej delovala vsaj tri leta. V
tem obdobju bo petnajsterica
za obnovo Kosova letno na-
menila 500 do 700 milijonov
evrov. Vendar pa so v Bruslju
poudarili, da Srbija makroe-
konomske pomoči ne bo de-
ležna, dokler bo na oblasti
Miloševič.
Ocalana obsodili na
smrt
Sodni proces proti vodji
Kurdske delavske stranke Ab-
dulahu Ocalanu je končan.
Mesec dni je trajalo sojenje
50-letnemu Kurdu na močno
zastraženem otoku Imrali, v
posebni, neprebojni kletki iz
stekla. Sodišče ga je obsodilo
na smrt zaradi izdaje.
Zdaj je na vrsti parlament, ki
mora smrtno kazen sprejeti ali
zavrniti. Glede na to, da je v
njem večina nacionalistov, se
bo verjetno odločil za izvršitev
kazni. V tem primeru bodo
Ocalana obesili. V Turčiji urad-
gg^še^vedno velja smrtna ka-
1984. Pred koncem"sojffijM.
je Ocalan ponudil za nekak-
šnega posrednika med Kurdi
in turško oblastjo. Pa ne da bi
prosjačil, kot je dejal, temveč
da bi preprečil nadaljnje preli-
vanje krvi. Kot je namreč v isti
sapi povedal, v primeru izreka
smrtne kazni čaka pet tisoč
privržencev, ki so se priprav-
ljeni žrtvovati v samomoril-
skih napadih. Znano je, da so
bili silni neredi že med Ocala-
novo aretacijo. Ocalan je vodil
14-letno kurdsko vstajo v boju
za neodvisnost, za samostojno
državo na jugovzhodu Turčije.
V bojih je bilo od takrat ubitih
več kot 29 tisoč ljudi. Desetmi-
lijonski kurdski narod ne sa-
mo, da nima svoje države,
temveč jim turški zakoni ne
dovoljujejo niti šolanja v
kurdščini. Poleg tega omejuje-
jo izražanje njihovega politič-
nega prepričanja.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Svetniki v Peiciu
žalski svetniki so se na
zadnji predpočitniški seji
zbrali v jami Pekel, kjer so
jim predsednik začasnega
odbora Jožef Randl, učenci
osnovne šole in moški pev-
ski zbor pričarali slovesen
utrip Krajevne skupnosti
Šempeter, ki je ravno v to-
rek, na dan sv. Petra in Pa-
vla, praznovala krajevni
praznik.
Svetniki so se v začetku
spoprijeli s premoženjsko
pravnimi zadevami - strinjali
so se z odkupom zemljišča
za ureditev križišča v Levcu;
z nakupom zemljišč za do-
graditev in posodobitev či-
stilne naprave Kasaze; sogla-
šali z neodplačanim preno-
som zgradbe Lokovina 12 na
občino Dobrna in zgradb pot
v Konjsko 2, Pot v Konjsko
12, Socka 12 in Nova Cerkev
6 na občino Vojnik; se stri-
njali s poroštvom Skladu
kmetijskih zemljišč za plači-
lo odškodnin denacionaliza-
cijskim upravičencem - zem-
ljišča potrebujejo za ureditev
novega železniškega preho-
da v Podlogu in ceste do
Šempetra ter se strinjali z
odprodajo nepremičnin v in-
dustrijskem območju Hme-
zad Duri, vendar za več kot
za 7,5 milijona tolarjev, kot
je sedaj ponujeno.
Kakor kaže, se bo naselje
Dobrteša vas združilo z na-
seljem Šempeter v Savinjski
dolini, v Šempetru pa bodo z
1. novembrom uvedli ulični
sistem. Odlok so sprejeli v
prvi obravnavi, sedaj pa je v
30-dnevni javni razpravi. V
javni razpravi je tudi odlok o
javni sna^i in videzu naselij
v občini Žalec. V odloku so
za prekrške predvidene kar
precej visoke kazni - od 5 do
100 tisoč tolarjev, na vpogled
pa je pri svetnikih, političnih
strankah in na sedežih KS.
Za leto dni so ribnik Vrbje
z zaledjem razglasili za na-
ravno znamenitost, saj bi ra-
di preprečili izvajanje pro-
grama po zazidalnem načr-
tu, ki ni v skladu z varovalni-
mi interesi; za letos so kraja-
ne Ložnice in dela Podvina
oprostili prispevka za inve-
sticijska vlaganja, kar velja
tudi ta odvoz kosovnih od-
padkov za vse uporabnike v
žalski občini. Svetniki so se
tudi strinjali, da lahko celj-
sko podjetje Vodovod- kana-
lizacija, ki za Leveč opravlja
storitve kanalizacije, za del
naselja Galicija pa distribuci-
jo pitne vode, porabnikom
zaračunava enako ceno kot v
Celju. Žalski svetniki so do-
ločili še število članov in vo-
lilne enote za volitve v svete
krajevnih skupnosti, ki bodo
17. oktobra.
URŠKA SELIŠNIK
Kušar obiskal dom upoko|encev
Minulo sredo je celjski
dom upokojencev obiskal
minister Janko Kušar, ki si je
ogledal razmere v domu ter
predstavil programe, ki jih
vlada pripravlja za ostarele.
Kot je poudaril, je v Sloveni-
ji pomanjkanje prostora v do-
movih za upokojence, težavo
pa naj bi, tudi po mnenju
vodstva doma in članov po-
dročne enote stranke DeSUS,
ki pripravlja obisk vseh do-
mov za ostarele na Celjskem,
rešil predvsem vladni pro-
gram za gradnjo domov do
leta 2005 ter drugi, alternativ-
ni programi varstva ostarehh.
Nov dom za ostarele bodo
kmalu odprli v Šentjurju,
kmalu pa se bo pričela tudi
gradnja doma v Vojniku, so
povedali med srečanjem, kjer
so izpostavili še druge težave,
s katerimi se srečujejo ljudje v
tretjem življenjskem obdobju.
Kot je povedala direktorica
celjskega doma upokojencev
Marinka Muck, je celjski
dom eden bolje urejenih v Slo-
veniji, vseeno pa ne zadostuje
potrebam, saj imajo v domu
kar 350 vlog čakajočih na
sprejem, ki jim zaradi prostor-
ske stiske ne morejo urediti
namestitve. Ena od možnih re-
šitev je uvedba dnevnega cen-
tra, ki pa bo besedah Muckove
v Celju še ni zaživel. Srečanja
z ministrom Kušarjem se je
udeležila tudi celjska podžu-
panja Janja Romih, ki je pou-
darila pomembnost skrbi za
ostarele tudi na občinski rav-
ni. Tako je mestni svet v pro-
gramu Mestne občine Celje
soglašal z organizacijo dnev-
nega centra za invalide, načr-
tujejo pa tudi novogradnjo 25-
30 varovanih stanovanj za sta-
rejše občane v Celju.
N.-M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
z občinskih svetov
Vec cvenka kot lani
ŠENTJUR - Za letos planirani skupni prihod-
ki in odhodki šentjurskega občinskega prora-
čuna, ki so ga sprejeli v ponedeljek po drugi
obravnavi, znašajo nad 1,4 milijarde tolarjev.
To predstavlja 35 odstotkov več od lanskega
plana. Sicer pa znaša skupna primerna poraba
občine 1,1 milijarde SIT, med odhodki pa
namenjajo za investicije 405 milijonov SIT.
Največ denarja bodo namenili za vodovode,
dokončanje šole Prevorje ter šentjurskega do-
ma starejših, pokopališča, pločnike, športni
park in podobno. (BJ)
Nove cene pogrebov
PREBOLD - Svetniki so med drugim sprejeli
nov cenik pokopaliških in pogrebnih storitev
za pokopališče Prebold in Marija Reka. V 15-
dnevno javno razpravo^pa s^o^^^ali^^^^-j
to je šola s prilagojenim
programom. Glasbena šola Žalec in Upi - Ljud-
ska univerza Žalec. (TT)
Proračun sprejet
BRASLOVČE - Svetniki so največ pozornosti
namenili sprejemanju proračuna občine za le-
tošnje leto, ki znaša nekaj več kot 303 milijone
tolarjev, in ga tudi sprejeli. (TT)
Pot do lastnega žiro računa
DOBJE - Občinski svet je na zadnji seji
sprejel lanski zaključni račun šentjurske obči-
ne, kamor so lani še spadali. Odločitev pomeni
konec skupnega žiro računa ter pogoj za poslo-
vanje na lastnem računu. Svetniki so med
drugim tudi odločili, da bo občina med poletni-
mi počitnicami prispevala 50 odstotkov plačila,
ki ga morajo plačati starši za otroke v vrtcih.
Gre za podobni odstotek kot v šentjurski obči-
ni, kjer je večina otrok iz nove občine. (BJ)
Nagrajenci ob prazniku
VELENJE - Grb mestne občine bodo letos
podelili Planinskemu društvu Velenje ob 50-
letnici uspešnega dela in Domu za varstvo
odraslih Velenje, ki je veliko postoril za razvoj
na področju oskrbe starostnikov. Plakete bodo
prejeli mag. Božo Lednik, ki je vrsto let uspe-
šno delal na gospodarskem področju, odlična
mlada športnica Katarina Srebotnik in Jože
Oštir, znan kot eden najbolj predanih ljubite-
ljev zborovskega petja v Velenju. (KL)
Lokalni podjetniški centri se
povezujejo
VELENJE - Mestna občina bo kot družbenica
pristopila v Zgornjesavinjski podjetniški center
d.o.o.,-so v torek sklenili svetniki. Trenutno je
v Sloveniji več kot 40 lokalnih podjetniških
centrov, eden takih je tudi šaleško podjetniški
center. K večji pogajalski moči. ugotavljajo, pa
pripomore povezovanje lokalnih podjetniških
centrov v regijske. Svetniki so bili ^^^IJoij^o
so med Šaleško in
, ..oviii v^ebmske povezave na po-
onr^icpjiio	*
aiocju uveljavljanja širših razvojnih projektov.
(KL)
Znani dobitniki priznanj
ŽALEC - Po odločitvi članov občinskega
sveta prejmejo grb občine Žalec za leto 1999
Milan Dolar iz Gotovelj, Milan Jezernik s Po-
nikve in Franc Tratar starejši iz Zabukovice.
Plaketo občine Žalec prejmejo Karate klub iz
Žalca. Jožef Randl iz Šempetra in Peter Škrabar
iz Podloga. Priznanja bodo podelili septembra
ob praznovanju občinskega praznika. Hkrati
so svetniki izrekli pozitivno mnenje k imeno-
vanju Franca Žagarja za ravnatelja Osnovne
šole Griže.
Enoten spodn jesavin jski
sklad
ŽALEC - Kakor kaže, bo Sklad za razvoj obrti
in podjetništva kljub razpadu enotne občine še
naprej opravljal svoje delo za vse občine. Zato
so žalski svetniki že sprejeli dopolnjen odlok o
ustanovitvi sklada, v katerem je kot ustanovi-
telj navedenih vseh šest spodnjesavinjskih ob-
čin. Sklad je ustanovljen z ustanovnim kapita-
lom 3 milijone tolarjev. Nekaj več kot polovica
tega denarja je delež občine Žalec, delež obči-
ne Polzela je 390 tisoč tolarjev, delež občin
Braslovče in Prebold po 360, občine Vransko
180, občine Tabor pa 120 tisoč tolarjev. (US)
Asfaltna mrzlica v Dobju
v občini s 1074 prebivalci so v preteklem mesecu asfaltirali
1.2 kilometra cest. Gre za ceste Repuš-Klance. Dobje-lovska
koča in Jezerce-Suho. Vrednost naložbe ocenjujejo na 10
milijonov SIT, od česar so iz domačega proračuna prispevali 6
milijonov. V Dobjem želijo asfaltirati še blizu kilometer ceste
Škarnice-Presečno-Žegar, za kar pričakujejo sredstva za demo-
grafsko ogrožene.	BJ
komentar^
Golaž na oltar«
Zaradi praznika podaljšan
konec tedna je bil u Celju prije-
ten in živahen. Tisti, ki se je
zadnje dni pritoževal, da je
življenje v mestu ob Savinji
zaspano in dolgočasno g
rp^nirJin Jrrf	^ *
/cer ni znal pogledati pre-
ko domačega praga in se od-
praviti na eno od številnih pri-
zorišč poletnega zabavnega in
kulturnega dogajanja.
Čeprav šele dobro načeto po-
letje je na parkirišču za mest-
nim gradom - po nastopih
glasbenih skupin v paviljonu
mestnega parka in slavnostni
otvoritvi Poletja v Celju, knež-
jem mestu na Starem gradu,
po osrednji slovesnosti ob dne-
vu državnosti s koncertom
Zadnje poletje - dodobra ožive-
lo v četrtek zvečer. Na Glav-
nem trgu so Šumeli gozdovi
domači, ljudi pa je bilo na
obeh prizoriščih ravno prav;
čeprav se je med obiskovalci ob
že uveljavljenem Glavnem tr-
gu prav parkirišče izkazalo za
eno tistih neodkritih možno-
sti, ki jih Celje počasi le odkri-
va. Sledil je praznični dan in
ob celjskem rocku, ki noče
umret' na parkirišču, so do-
mači televizijci na Glavnem
trgu nadaljevali s prireditva-
mi.
Žal, napovedanega in med
gostinci sila odmevnega tek-
movanja v kuhanju golaža ni
bilo. Prireditelji so ga morali,
kljub prijavi preko 20 gostin-
skih ekip, med katerimi so bila
tudi zelo uveljavljena imena,
preprost, za tek-
movanje v kuhanju golaža bi
morali dobiti uporabno dovo-
ljenje, osnova zanj pa je izpol-
njevanje vseh sanitarno hi-
gienskih predpisov, ki pa so,
roko na srce, za popestritev
poletnega dogajanja na pro-
stem sila neživljenjski in togi.
Predstavljajte si samo več kot
20 »boksov«, vsakega z last-
nim dovodom in odvodom vo-
de, kar je zgolj eden od pogo-
jev. da bi se tako skuhan golaž
lahko potem prodajal med obi-
skovalce na Glavnem trgu. Ide-
ja, da z izkupičkom organiza-
torji pomagajo Splošni bolni-
šnici Celje, ljudem pa potešijo
lakoto in žejo s porcijami gola-
ža v emajlirani Emovi posodi,
žemljo in pivom v pločevinki,
je padla v vodo.
Neskuhani celjski golaž pa
so organizatorji tokrat - pravi-
jo, da bodo za prihodnje leto
že našli ustrezno rešitev - kljub
dobim namenom in precejš-
njemu zanimanju kuharjev
položili na oltar državne pa-
pirnate birokracije. Predpisi so
predpisi, pa golaž, poletje in
oživljanje našega mesta gor ali
dol!
IVANA STAMEJČIČ
po državi
Kresna krona
LJUBLJANA, 23. junija
(Delo) - Na Rožniku so pi-
satelju Dragu Jančarju izro-
čili nagrado kresnik za naj-
boljši slovenski roman Zve-
nenje v glavi. Od 48 roma-
nov, ki so izšli lani, se jih je
v ožji izbor uvrstilo pet.
Brez
praznovanja
LJUBLJANA, 24. junija
(Delo) - Vlada je namesto
drugega dela letošnje pro-
slave dneva državnosti na
prostem svojcem padlih v
vojni za Slovenijo namenila
5.5 milijona tolarjev.
Volilni sistem
UUBLJANA, 24. junija
(Delo) - Skupina 23 poslan-
cev iz SDS in SKD je vložila
zahtevo po sklicu izredne
seje državnega zbora, na
kateri naj bi obravnavali
oziroma uzakonili dvo-
krožni volilni sistem. Pred-
sednik SDS Janez Janša tr-
di, da Slovenija nima volil-
nega sistema in zato volitev
ni mogoče razpisati.
Festival
pdkistov
UUBUANA, 26. junija
(Delo) - Končal se je peti
evropski policijski festival,
na katerem je sodelovalo,
50 policistov iz 15 držav z
20 patruljnimi vozili. Pred-
stavili so se tudf policisti
konjeniki in policisti kole-
sarji.
Prva vlada
LJUBLJANA, 28. junija
(Delo) - Na povabilo Lojze-
ta Peterleta so se sestali mi-
nistri prve demokratično
izvoljene slovenske vlade,
ki je pred devetimi leti štela
27 članov. Poleg takratnega
premiera Peterleta so bili
takrat v njej Še trije pod-
predsedniki, štirje reD.ub-
ocKretarji m
i9 predsednikov repubhš-
kih komitejev.
Stavka carinikov
UUBLJANA, 28. junija
(Delo) - Stavkovni odbor
Sindikata carinikov Slove-
nije je že napovedano stav-
ko prestavil za nedoločen
čas, ni pa izključeno, da bo
morda že ta teden. Odloči-
tev bo odvisna od tega, ali
bo vlada k carinskemu za-
konu sprejela vsa dopolnila
sindikata carinikov.
Slovenija med
prvimi
LJUBLJANA, 29. junija
(STA) - Francoski minister
za evropske zadeve je ob
zaključku obiska v Slove-
niji dejal, da bo naša drža-
va med prvimi, ki bodo
stopile v Evropsko unijo.
Pohvalil je sodelovanje
vlade in parlamenta pri
sprejemanju evropske za-
konodaje, omenil je tudi
posebno vlogo Slovenije
pri posredovanju za boljše
sodelovanje med EU in ju-
govzhodno Evropo v okvi-
ru pakta stabilnosti.
AKTUALNO
5
Slovo od starih davkov
Danes je začel veljati davek na dodano vrednost-Trgovci so še pred nekaj dnevi zagotavljali, da ne bo prevelikih sprememb cen
Napočil je eden od letoš-
njih najpomembnejših do-
godkov pri nas. Danes je za-
čel veljati davek na dodano
vrednost, o katerem dan za
dnem beremo in poslušamo
že skoraj več kot eno leto.
Čeprav so se v zadnjih mese-
cih strokovne razprave in
informacije, pa tudi dezin-
formacije in ugibanja še bolj
namnožile, še vedno nihče
ne ve pravega odgovora na
vprašanje, kaj se bo zgodilo
v gospodarstvu in na trgu,
kako bomo učinke novega
davka občutili potrošniki.
Ker so nekateri trgovci raz-
glasih, da bo po 1. juliju vse
dražje, je marsikoga zajel pre-
plah. V samo petih mesecih je
avtomobile kupilo skoraj 40
tisoč ljudi, na veliko se je
prodajalo in kupovalo stano-
vanja. Država je namreč do-
slej odkrito povedala le to, da
je težko napovedati, kakšne
bodo cene po novem, in zatr-
dila, da bo tisto slabo petino
cen, ki so pod njenim nadzo-
rom, ohranjala na sedanji rav-
ni vsaj še do konca julija. Za
ostale izdelke in storitve so
strokovnjaki napovedali le na-
kaj odstotni dvig ali znižanje
cen. Tako naj bi se med dru-
gim od 1,7 do 5,2 odstotka
zvišale cene energetskih suro-
vin, lesa in lesnih izdelkov,
trgovskih in gostinskih stori-
tev, za 1,7 odstotka gor ali dol
naj bi se spremenile cene pi-
jač, tobaka, tekstilnih izdel-
kov, naftnih derivatov, strojev
in naprav, proizvodov prede-
lovalne industrije, nepremič-
nin, najemov... Pocenile pa
naj bi se telefonske storitve,
proizvodnja hrane, papirja,
elektronske in optične opre-
me, električni' energije, pli-
na...
Tako nam je zatrjevala drža-
va, to, kakšne cene bomo od-
slej našli na posameznih iz-
delkih, pa bo bržkone odvisno
od trgovcev in podjetnikov.
Pričakovati je kar nekaj špe-
kulacij, zato bo od danes dalje
treba bolj skrbno spremljali
cene in kupovati tam, kjer se
zaradi, novega davka niso od-
ločili za podražitev. Nekatera
večja trgovska podjetja so že
pred časom javno naznanila,
da cen ne bodo zvišala. Sicer
pa v državah, kjer imajo že več
let davek na dodano vrednost
pravijo, da se cene po prvem
»udaru« umirijo, in tako naj bi
bilo tudi pri nas.
Kljub takšnim zagotovilom je
država že prejšnji mesec pričela
kampanjo za zaščito potrošni-
ka. Zveza potrošnikov Sloveni-
je bo pripravila pregled podat-
kov o gibanju cen izdelkov in
storitev pred uvedbo davka in
po njej ter ugotavljala, v kakšni
meri bo novi davek vplival na
cene. Od junija do septembra
bo beležila cene približno 70
izdelkov in storitev in o tem
obveščala javnost ter opozarja-
la na morebitna nesorazmerna
odstopanja navzgor. Zaradi tega
se cene najverjetneje ne bodo
spremenile, bodo pa potrošniki
imeli priložnost, da izbirajo ce-
novno najbolj ugodnega po-
nudnika.
Od danes dalje se bomo mo-
rali navaditi tudi na to, da
bomo za vse, kar bomo kupili,
dobili račun. Računa namreč
ni treba izstaviti le kmetom,
ki svoje izdelke prodajajo na
tržnici. Pri^tistih, ki so zave-
zanci za DDV, morajo biti na
računu razvidni vrednost bla-
ga oziroma storitve, znesek
vračunanega davka in skupna
vrednost blaga in davka. Raču-
ni tistih trgovcev, ki se niso
registrirali kot zavezanci za
DDV, pa bodo brez novega
davka. Tako ne bo težko pre-
veriti, ali je izračun pravilen
in koliko znaša davek.
... ^^ J^J^tja INTIHAR
Odzive potrošnikov na spremembe po uvedbi davka bodo v
prihodnjih mesecih zbirale svetovalne pisarne, kjer bo mogo-
če dobiti tudi osnovne informacije, kot so na primer, davčne
stopnje za posamezne izdelke, izstavljanje računov, podraži-
tve in podobno. Na Celjskem delujejo svetovalne pisarne v
Celju (Mariborska 86, tel. 412 605), Žalcu (Ul. heroja Staneta
3, tel. 717 533) in v Velenju (Efenkova 61 b, tel. 861 620).
Celjani so že v novi Evropi
Sodelovanje med Celjem in Singnom se je začelo s sindikatoma - Letos slavimo 25-letnico sodelovanja
Ko si daleč od domačih
krajev ter vidiš pred nekim
mestom tablo z napisom
»partnersko mesto Celje Slo-
venija« ti ni vseeno. Tako je
pred Singnom v nemški
zvezni deželi Baden-Wurt-
temberg, kjer so zanesljivi
prijatelji mesta ob Savinji.
ST" - . -
Stiki med slovenskim in
nemškim mestom, ki sta dol-
go živela v različnih političnih
sistemih, so se začeli pred 25
leti na sindikalni ravni, pred
desetletjem je bila podpisana
uradna listina o prijateljstvu.
Prišlo je do živahnega sodelo-
vanja na različnih področjih,
pri čemer je v hudi stiski boga-
tejše mesto pomagalo šibkej-
šemu. Najprej med vojno ter
nazadnje po lanski poplavi,
ko so Singenčani prispevali za
obnovo vrtca na Skalni kleti
bUzu 50 tisoč mark.
Odlični odnosi med prebi-
valci obeh evropskih mest so
se znova izkazali pred dnevi,
ko je bila v Singnu prireditev z
naslovom 25 let soUdarnosti
in prijateljstva. Tako so obele-
žili srebrno obletnico sodelo-
vanja med sindikatoma obeh
mest, med današnjo območno
organizacijo zveze svobodnih
sindikatov Celje in upravno
enoto nemškega sindikata
IGM Metali iz Singna. Iz Celja
je odšla na dvanajst ur dolgo
pot z avtobusom delegacija, ki
so jo sestavljali sedanji ter .
nekdanji sindikalni aktivisti
Celjskega in oktet Studenček.
Stiki med sindikatoma Ce-
lja in Singna so se pred četrt
stoletja začeli med praznova-
njem celjskega občinskega
praznika, ko je prišlo do prve-
ga pogovora med predsedni-
kom celjskega sindikata Iva-
nom Kramerjem in Heinzem
Reinbergerjem iz IGM Metal-
la v Singnu. Kaj vse se je
zgodilo od takrat, je spomnil
med slavnostjo v singenski
mestni hiši eden od govorni-
kov; prišlo je do zloma na
vzhodu Evrope, združitve
Nemčije ter slovenske osa-
mosvojitve. Kljub zgodovin-
skim prelomnicam so se stiki
med sindikalisti ter mestoma
obdržali, utrdili.
»Srebrne« slavnosti v mestni
hiši Singna so se udeležili vsi,
ki v tem mestu največ pomeni-
jo, med njimi poslanka Vero-
nika Netzhammer. Nadžu-
pan Andreas Renner je med
govorom dejal, da se je pred
nekaj dnevi pogovarjal v Sing-
nu z visokimi predstavniki Ce-
lja, med katerimi je bil mestni
župan Bojan Šrot. Vsem sku-
paj se je zahvalil za 25-letno
prijateljstvo ter opozoril na
gostoljubnost Celjanov. Mesti
sodelujeta na občinski, sindi-
kalni, srednješolski, zborov-
ski, športni in humanitarni
ravni. Živahno bo tudi prihod-
nje leto, ko se bo Celje pred-
stavilo na pol leta trajajoči
vrtnarski razstavi zvezne deže-
le Baden-Wurtttemberg.
Na čelu celjske delegacije je
bil sekretar območne zveze
svobodnih sindikatov Ladi-
slav Kaluža, ki je v govoru
opozoril, da so v sindikatih
vedno znali presegati ozke po-
litične in druge interese, saj
delavska solidarnost ne pozna
meja. To se je med drugim
potrdilo med zadnjo vojno ter
po lanski poplavi. Prvi poob-
laščenec singenskega sindika-
ta IGM Metali Gunther Sta-
delhofer je obširno predstavil
zgodovino sindikalnega prija-
teljevanja, pri čemer je dejal,
da je nemške delavce pri nas
nekoč zelo zanimal model de-
lavskega samoupravljanja. Iz
Celja je bilo vse več zanimanja
za gospodarsko sodelovanje
ter izmenjavo mnenj na ko-
munalnem in drugih področ-
jih. V Singnu so za 25-letnico
sodelovanja izdaU brošuro v
obeh jezikih, ki podrobno
predstavlja dolgoletno sode-
lovanje med sindikatoma in
mestoma nasploh.
Na slavju so se znova potrdi-
li tudi odlični kulturni stiki.
Zbrane v dvorani mestne hiše
je najprej navdušil nastop
celjskega okteta Studenček
pod vodstvom Matevža Gor-
šiča, gostitelji pa so Slovence
povabili na predpremiero gle-
dališča Die Faerbe, letošnjega
singenskega poletnega spekta-
kla. Singenski gledališčniki so
se že predstavili celjskemu,
ljubljanskemu in novogoriš-
kemu občinstvu. V prostorih
tega gledališča je bilo tudi ve-
liko družabno srečanje.
Dopoldan pred slovesnost-
mi so izjemno gostoljubni
Singenčani povabili goste iz
Celja na izlet z ladjo po Bo-
denskem jezeru. Pri tem so se
Slovenci prepričali, da so le-
tošnje poplave resno prizade-
le tudi širšo okolico drugega
največjega jezera v Evropi.
BRANEJERANKO
V Singnu so zelo pozorni gostitelji. Delegacija celjske regije je navdušeno zaploskala
poletnemu spektaklu gledališča Die Faerbe.
DDV? Nič
posebnega.
Med prebivalci Celja in
okolice zadnje dni pred
uvedbo davka na dodano
vrednost ni vladala kakšna
posebna nakupovalna mrz-
lica. Nekaj preplaha med
kupci je sicer bilo, a pred-
vsem zaradi slabe obvešče-
nostih o novostih. Zaradi in-
tenzivnosti reklamnih akcij
v zadnjem času pa nas je
tudi zanimalo, kako so vpli-
vale na možne kupce. Tako-
le so nam povedali.
Zlatka Čibej iz Celja, proda-
jalka, 49 let: »Reklam je bilo
res veliko, toda zaradi njih ni-
sem več kupovala, saj sama ne
pričakujem, da so bodo cene
močno spremenile. Kakšnih
posebnih pretresov po mojem
novi davek ne bo prinesel«
Cvetka Šardi iz Dola pri
Hrastniku, prodajalka v Kovi-
notehni, 46 let: »Med stran-
kami je kar nekaj časa vladal
preplah, saj so bih ljudje ve-
činoma slabo seznanjeni z
novostmi davka na dodano
vrednost in so veliko kupova-
li v strahu pred večjimi po-
dražitvami. Sama ne pričaku-
jem prevelikih sprememb
cen, nekatere se bodo celo
zmanjšale.«
Milan Rožman iz Celja,
direktor, 51 let: »Zaradi
uvedbe novega davka nisem
več kupoval, saj velikih spre-
memb cen ne pričakujem.
Res je, da se bo nekaj stvari
podražilo, se jih bo pa nekaj
tudi pocenilo. Skratka, za
navadne kupce nič posebne-
ga, malo več skrbi pa za pro-
dajalce.«
Roman Sivka iz Štor, nata-
kar, 23 let: »Davek bo name
vplival prav tako kot na vse
ostale, vendar ne pričakujem
večjih sprememb cen. Reklam-
ne akcije name niso imele
učinka, pa tudi avtomobil, za
katere je bilo največ reklam,
sem si kupil že pred časom.«
Tanja Kapun iz Celja, ko-
mercialni tehnik, 29 let: »Ce-
ne se po mojem mnenju po
uvedbi davka na dodano vred-
nost ne bodo bistveno spremi-
njale, zato tudi reklame name
niso imele učinka in nisem
zaradi uvedbe davka nič več
kupovala kot običajno.«
PP, Foto: GK
□
GOSPODARSTVO - FINANCE
Denar in trg
Od danes se boste lahko tudi v našem časopisu vsak teden
seznanjali o tem, kaj se na ljubljanski borzi dogaja z vrednostni-
mi papirji delniških družb s Celjskega ter nekaterih večjih
slovenskih družb. Objavljali bomo tudi preglednico vrednost-
nih papirjev večih investicijskih družb, tečajno listo nekaterih
tujih valut ter gibanje najpomembnejših indeksov. Rubriko
pripravljajo strokovnjaki Celjske borzne hiše.
Vrednostni papirji delnišicih družb
Vrednostni papirji investicijsicih družb
Tečajnica
Borzni indelcsi
* v tednu od 23.6.1999 do 29.6.1999
■■;Ji-; ■ ? 'IX...,	. ■	................„	,-^j, -i-A	^
Steklarna kupila
mestinjski Bohor
V Mestinju bodo delali za potrebe steklarne, obnovili naj bi tudi proizvodnjo vrtnih
garnitur - Danes se začenja druga faza sanacije Steklarne Rogaška
Družba pooblaščenka
Rogaška Crystal, ki je ve-
činska lastnica Steklarne
Rogaška, je v začetku ted-
na podpisala pogodbo o na-
kupu mestinjskega podjet-
ja Bohor v stečaju. Kupni-
no, ki znaša 303 milijone
tolarjev, morajo v celoti
poravnati do 31. avgusta,
denar pa bodo zagotovili iz
lastnih virov in s posoji-
lom.
Odločitev steklarne je spr-
va marsikoga presenetila, pa
tudi odziv krajanov, ki jih je
stečaj Bohorja sicer zelo pri-
zadel, saj je delo izgubilo
280 ljudi, je bil še do nedav-
nega dokaj negativen. »Ra-
zumem odpor ljudi, saj želi-
jo živeti v mirnem okolju,
vendar v Mestinje ne bomo
prenesli težke ali kemične
industrije,« pojasnjuje di-
rektor Steklarne Rogaška
Davorin Škrinjarič. »Proi-
zvodnja, ki bo kmalu stekla,
bo večji del takšna, kot je
nekoč na tem mestu že bila,
zagotavljam pa« da ne bomo
naredili nič takšnega, kar bi
bilo sporno z ekološkega vi-
dika.«
Nova družba, ki se imenu-
je Rogaška Les, bo predvido-
ma že sredi julija pognala
žago, po prevzemu celotne-
ga premoženja bo stekla tu-
di proizvodnja embalaže iz
kartona in lesa za potrebe
steklarne, sčasoma pa bodo
obnovili še proizvodnjo vrt-
nih garnitur, po katerih je
bil Bohor svoje čase zelo
znan. Steklarna ima že sedaj
v najemu del praznih pro-
storov, ki jih uporablja za
pakiranje in skladiščenje iz-
delkov. Najemno pogodbo
so 21. junija podaljšali, v
torek pa je v programu paki-
ranja pričelo delati okrog
trideset delavcev. Ko bodo
začeli tudi z drugimi progra-
mi, bodo zaposlili do 60 de-
lavcev. Številka sicer ni veli-
ka, vendar bo Steklarna Ro-
gaška z odpiranjem novih
delovnih mest v Mestinju re-
ševala tudi problem tehno-
loških presežkov v matič-
nem podjetju. Gre za celo
vrsto služb v Rogaški Slati-
ni, kjer bi morali ljudi, ker
zanje nimajo zadosti dela,
poslati na čakanje ali jih
odpustiti. Ker bodo po no-
vem delali tudi za potrebe
podjetja Rogaška Les, njiho-
va delovna mesta ne bodo
več ogrožena.
Včeraj se je zaključila pr-
va dveletna faza sanacije
Steklarne Rogaška, ki je bila
po besedah Davorina Škri-
njariča zelo uspešna. Druž-
ba se je v tem času reorgani-
zirala, racionalizirali so po-
slovanje, osvojili pa so tudi
številne nove trge in nove
kupce. Leta 1997 je imela
steklarna 293 milijonov to-
larjev dobička, ki ga je v
celoti namenila za pokriva-
nje izgube iz preteklih let,
enako pa bodo lastniki druž-
be konec julija naredili tudi
z lanskim čistim dobičkom,
ki znaša 374 milijonov tolar-
jev in je za blizu sto milijo-
nov večji od načrtovanega.
Danes se je v steklarni priče-
la druga faza sanacije, ki jo
bodo podrobneje predstavili
sredi meseca, z njo pa bodo,
napoveduje Škrinjarič, vpe-
ljali nekatere novosti, ki jih
v Sloveniji doslej še nismo
poznali.
JANJA INTIHAR
Višje bonitetne ocene Banke Celje
Ena od vodilnih svetovnih institucij za
ocenjevanje bonitete bank, FitchIBCA, je
pred kratkim ponovno izdelala bonitetno
poročilo Banke Celje in ji na podlagi analize
poslovanja v letu 1998 ter prvem letošnjem
četrtletju dodelila višje bonitetne ocene kot v
preteklem letu.
Dolgoročna ocena se je iz BBB- zvišala na
BBB, individualna pa s C/D na C. Kratkoročna
ocena (F3) ter ocena možne podpore (4)
ostajata enaki kot v preteklem letu. Analitiki
so poudarili, da višje bonitetne ocene banke
odražajo dobro kapitalsko ustreznost in do-
nosnost banke ter izboljšano kakovost na-
ložb, seveda ob upoštevanju okolja, ki je še v
prehodni fazi.
Po teh ocenah bo Banka Celje še naprej
vključena v kategorijo investicijsko sprejemlji-
vih bank, izboljšala pa je tudi položaj med
vodilnimi bankami v državi ter bankami sred-
nje in vzhodne Evrope, ki imajo dodeljene
mednarodne bonitetne ocene. Mnogim ban-
kam s tega območja so se namreč zaradi fi-
nančnih kriz bonitetne ocene znižale.
Večji tržni delež Abanke
Abanka bo za izplačilo di-
vidend namenila 252 milijo-
nov tolarjev. Večji del lan-
skega čistega dobička, ki v
celoti znaša 1,1 milijarde to-
larjev bo razporedila v rezer-
ve, nekaj več kot 26 milijo-
nov tolarjev pa bo šlo za na-
grade članom nadzornega
sveta in uprave banke.
Dividenda za navadno del-
nico bo znašala 80 tolarjev,
kar je dvakrat več kot lani,
dividenda za prednostno del-
nico pa 142 tolarjev. Abanka
je lani obseg poslovanja pove-
čala realno za 15 odstotkov, s
123 milijardami bilančne vso-
te pa se je uvrstila na šesto
mesto med slovenskimi ban-
kami. Njen tržni delež znaša
5,3 odstotka. Po besedah
predsednika uprave Aljoše
Tomaža je Abanka lani v pri-
merjavi s povprečjem drugih
bank dosegla boljšo profitno
maržo, boljšo donosnost akti-
ve in boljšo izkoriščenost akti-
ve, boljša pa je tudi donosnost
kapitala, ki znaša 13,7 odstot-
ka.
Delničarji Abanke so na ne-
davni skupščini sprejeli tudi
sklep o oblikovanju sklada
lastnih delnic v višini 316 mili-
jonov tolarjev. Ker nadzorni
svet Abanke še ni priznal gla-
sovalne pravice z delnicami,
ki jih je SKB banka kupila v
zadnjem mesecu, je pooblaš-
čenec te banke napovedal uve-
ljavljanje ničnosti skupščine
in izpodbijanje veljavnosti
vseh sklepov.	JI
Novo vodstvo šaleške zbornice
Direktor Savinjsko-šaleške območne zbornice mag. Božo
Lednik se bo oktobra letos upokojil, nasledil pa naj bi ga Igor
Meh, sedanji direktor predstavništva Gorenja v Zagrebu.
Igorja Meha, 38-letnega diplomiranega ekonomista, je v
ponedeljek, 28. junija, potrdil upravni odbor na konstitutivni
seji, za končno odločitev pa bo potrebno še soglasje direktorja
GZS. Izvolili so tudi novi 15-članski upravni odbor. Borutu
Mehu, dosedanjemu predsedniku upravnega odbora Savinjsko-
šaleške zbornice, je potekel mandat, za novo predsednico pa so
izvolili Marijo Vrtačnik, direktorico Elkroja. Njena namestnika
bosta mag. Franjo Bobinac, član uprave Gorenja d.d., in dr.
Milan Medved, direktor sektorja za raziskave in razvoj v
Premogovniku Velenje.	K.L.
BAF^gpi
Dividende le v
Žani
Delničarji Celjskega sej-
ma so na skupščini, ki je bila
v ponedeljek, sklenili, da lan-
skega dobička v višini 41,8
milijona tolarjev ne bodo po-
rabili za dividende, ampak ga
bodo razporedili v rezerve
oziroma namenili za nove
naložbe. Na skupščini so tudi
sklenili, da bo nadzorni svet
družbe odslej štel pet članov,
za predstavnike kapitala v
njem pa izvolili Stanislava
Krambergerja, Bojana Šrota
in Jožeta Hirnška.
Lanski čisti dobiček, ki
znaša nekaj več kot 167 mili-
jonov tolarjev, bodo v celoti
razporedili v rezerve tudi v
Premogovniku Velenje.
Delničarji, med katerimi ima
večinski, 89-odstotni last-
ninski delež država, so tudi|
sklenili, da bodo osnovni ka-^
pital družbe povečali za 859
milijonov tolarjev. Za to vso-
to so izvedli konverzijo ter-
jatev, ki jih ima država do
premogovnika.
Lastniki šentjurskega Al-
posa so sklenili, da ostane
ves lanski dobiček v višini
64 milijonov tolarjev neraz-
porejen, enako pa so se od-
ločili tudi v konjiški družbi
Dravinjski dom, kjer so lani
ustvarili 40 milijonov tolar-
jev čistega dobička.
V žalski trgovski družbi
Žana delničarji niso podprli
predloga uprave, da dobiček
iz preteklih let v celoti ostane
nerazporejen. Tako bodo po-
lovico od okrog treh milijo-
nov tolarjev dobička iz let
1995 in 1996 namenili za di-
vidende, enako pa bodo raz-
delili tudi dobiček iz let 1997
in 1998, ki skupaj zriaša 35
milijonov tolarjev. V Žani so
54-odstotni lastniki zaposle-
ni, 46 odstotkov delnic pa je v
lasti ljubljanske družbe Euro
Infond Management, ki je
odkupila delež odškodnin-
skega in kapitalskega sklada
ter Kmečke družbe.
Je Slovenija
pravna država?
Klub podjetnikov Zlatorog
iz Celja je v torek zvečer
pripravil strokovno srečanje
na temo Slovenija - pravna
država? Gosta pogovora sta
bila predsednik vrhovnega
sodišča mag. Mitja Deisinger
in predsednik ustavnega so-
dišča Franc Testen. Pred pri-
četkom srečanja je direktor
portoroške visoke strokovne
šole za podjetništvo predsta-
vil to prvo zasebno visoko-
šolsko institucijo pri nas,
njen študijski program in iz-
kušnje prve generacije, ki le-
tos zaključujejo študij.
Novo vodstvo
iconjišicih
podjetnilcov
Podjetniški klub Rogla iz
Slovenskih Konjic je za no-
vega predsednika izbral
podjetnika Franca Riemerja,
generalni sekretar kluba pa
je Franc Šelih. Riemer je na
predsedniškem mestu za-
menjal Magdo Klima, ki je
vodila klub tri leta. JI
GOSPODARSTVO
□
Klasje pripojilo Roglo
Pekarna in slaščičarna Roala bo 17. profitni center Klasja - Ime in blagovna znamka bosta nespremenjena
Delničarji celjskega nilin-
sko-predelovalnega podjetja
Klasje so z veliko večino gla-
sov sprejeli sklep o pripoji-
tvi konjiške družbe Slašči-
čarna in pekarna Rogla. Po-
stopek pripojitve bo končan
predvidoma do 1. septem-
bra. Rogla bo sedemnajsti
profitni center Klasja, ven-
dar bo ohranila ime in bla-
govno znamko, v Celju pa
zagotavljajo, da bodo v Slo-
venskih Konjicah ohranili
vsa delovna mesta in Roglo
po pripojitvi vključili v svoje
investicijske načrte.
»Končno nam je uspelo na-
rediti tisto, kar je že pred četrt
stoletja nameraval Veležitar,
predhodnik Klasja, in kasneje
tudi Merx,« je povedal direk-
tor Klasja Edvard Stepišnik.
Celjska družba je že predlani
kupila 47.087 navadnih delnic
Rogle in postala njen 40-od-
stotni lastnik. Stepišnik pravi,
da so se za nakup odločili
predvsem zato, da bi zaokro-
žili pekarstvo in slaščičarstvo
v regiji, povečali tržni delež v
regijskem in slovenskem pro-
storu, povečali prodajo lastne
moke, uskladili proizvodne in
prodajne programe ter hitreje
razvijali tehnološko in strojno
opremljenost v Rogli. Sprva so
tudi preostali lastniški delež
nameravali kupiti, vendar so
se odločili, da bodo denar, ki
bi ga porabili za nakup - gre za
okrog 30 milijonov tolarjev, ra-
je porabili za naložbe v konjiš-
ko družbo, kjer že vrsto let
niso vlagali v tehnološko po-
sodobitev. Postopek za pripo-
jitev je trajal eno leto in na
začetku so v Rogli gledali nanj
z velikim nezaupanjem. De-
lavci so bili namreč prepričani,
da gre za sovražni prevzem.
»Danes mislijo drugače,« pravi
Edvard Stepišnik, »saj so sklep
o pripojitvi sprejeli soglasno.«
Klasje bo prevzelo celotno
premoženje in vse obveznosti
Rogle, kjer so zadnja leta števil-
ne težave reševali tako, da so
menjavali direktorje. V štirih
letih so jih namreč zamenjali
kar šest. Dosedanji direktor Er-
javec bo ostal vodja profitnega
centra. Ob pripojitvi se osnovni
kapital Klasja ne bo povečal,
saj bodo za zamenjavo porabili
delnice iz lani ustanovljenega
sklada lastnih delnic. Menjalno
razmerje bo 1: 0,18, kar pome-
ni, da bo ena delnica Klasja
vredna pet in pol delnice Rogle.
V Klasju, kjer bo od 1. septem-
bra zaposlenih 540 ljudi (zdaj
jih je skupaj s hčerinsko firmo
Klasje storitve 470) pričakujejo,
da se bo po pripojitvi povečala
donosnost delnic. Povečal naj
bi se tudi tržni delež, skupno
podjetje pa naj bi utrdilo svoj
položaj tudi pri večjih kupcih.
Več želijo prodati zlasti v seve-
rovzhodni Sloveniji, skupaj pa
bodo nastopali tudi na tujih
trgih. Podjetji sta že lani pričeli
z delitvijo programov, ob pove-
čanju produktivnosti in zmanj-
šanju stroškov pa naj bi dosegli
še višjo kakovost izdelkov in
nižje cene, kar je po besedah
Edvarda Stepišnika tudi cilj pri-
pojitve. Klasje bo v Slovenskih
Konjicah najprej investiralo v
transport moke, posodobili
bodo tudi izdelovanje testenin.
Klasje je v zadnjem letu na-
menilo za naložbe preko 200
milijonov tolarjev. Posodobili
so del strojne opreme, v Ljub-
ljani so odprli pekarno v Po-
lju in prodajalno v BTC, pred
dnevi pa so dokončali prizi-
dek k pekarni na Dobrni. V
začetku oktobra bodo uradno
odprli nove proizvodne in po-
slovne objekte na Hudinji v
Celju. Gre za 760 milijonov
tolarjev vredno naložbo.
Na skupščini delničarjev so
obravnavali tudi rezultate po-
slovanja v preteklem letu in
sklenili, da 4,2 milijona tolarjev
dobička ne bodo namenili za
dividende, nerazporejen pa bo
ostal tudi dobiček iz preteklih
let, ki znaša 52 milijonov tolar-
jev Klasje je lani ustvarilo 3,1
milijarde tolarjev kosmatega
donosa, med letom pa so imeli
138 milijonov tolarjev tekoče
izgube, ki so jo v celoti pgkriU z
dezinvestiranjem. »Pogoji po-
slovanja so se zaradi vse večje
domače in tuje konkurence ter
združevanja trgovcev zelo
zaostrili,« pravi Edvard Stepi-
šnik. »Lani smo prodali za 4,7
odstotka manj kruha kot leta
1997, za 15 odstotkov pa smo
povečali prodajo peciva. Manj-
ši od načrtovanega je bil tudi
izvoz. Računali smo, da bomo
na tuje prodali 8 do 9 odstot-
kov proizvodnje, vendar smo
dosegi le 4,7-odstotni izvoz.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
V Rogli imajo trenutno 52-
odstotni lastniški delež zapo-
sleni, 40 odstotkov delnic je v
lasti Klasja, 8 odstotkov pa
Slovenske razvojne družbe.
V Klasju se lastniška struktu-
ra zelo spreminja. Trenutno
imajo zaposleni, njihovi dru-
žinski člani in upokojenci
42-odstotni lastniški delež,
institucionalni lastniki imajo
22-odstotni delež, 17 odstot-
kov delnic ima podjetje Afi-
ning, 11 odstotkov delnic je
bilo kupljenih v javni proda-
ji, preostanek lastništva pa je
v rokah denacionalizacijskih
upravičencev in Gorenjske
borzne hiše. Do konca leta
naj bi se delnice Klasja uvr-
stile na ljubljansko borzo.
Jakob v celjski mlekarni
Danes je direktorsko mesto v Mlekarni Celeia iz Arje vasi
prevzel 45-letni dipl.ing. kmetijstva Marjan Jakob. Dosedanji
direktor mlekarne Zdravko Počivalšek pa je, prav tako danes,
zasedel vodilno mesto v zdravilišču Atomske Toplice.
Marjan Jakob je bil zadnjih deset let direktor Kmetijske
zadruge Šaleška dohna, kjer je pred devetnajstimi leti tudi
začel delovno pot. Pravi, da mu odhod v celjsko mlekarno
pomeni nov izziv. Razmere v mlekarstvu dobro pozna, saj je
med drugim tudi predsednik komisije Zadružne zveze Slove-
nije za povezovanje slovenskih mlekarn, zelo dobro pa je
seznanjen s poslovanjem celjske mlekarne, kjer je bil do torka
predsednik njenega nadzornega sveta.	JI
Novi lastniki v JurmesM
Delničarji šentjurskega
Jurmesa so na skupščini, ki
je bila prejšnji teden, spreje-
li sklep o dokapitalizaciji! Z
izdajo 19.800 delnic v nomi-
nalni vrednosti 2.000 tolar-
jev se je osnovni kapital
družbe povečal za 39,6 mili-
jona tolarjev.
Dobro polovico novoizda-
nih delnic je za znanega na-
ročnika odkupila Celjska
borzna hiša, večji delež pa je
kupila tudi Emona-Farma
Ihan. Jurmes z okrog 80 za-
poslenimi je lani ustvaril 3,4
milijarde tolarjev prometa in
nekaj več kot 5 milijonov to-
larjev dobička, ki bo, kot so
sklenili delničarji, ostal neraz-
porejen. Nerazporejeni dobi-
ček iz preteklih let pa bo
družba v celoti namenila za
pokrivanje izgube v letu 1997,
ki je znašala 87,6 milijona to-
larjev.
Kot je povedal član uprave
za ekonomiko in finance
Zlatko Zupane, namerava
Jurmes letos posodobiti ob-
stoječo mrežo prodajnih enot
- trenutno ima 16 mesnic na
območju celjske regije, v
Ljubljani, Mariboru, Kranju in
v Zasavju, odprH pa bi radi še
nekaj novih tudi v drugih de-
lih Slovenije. Utrditi namera-
vajo tudi svojo blagovno
znamko Yurij, ki jo bodo ne-
koliko preoblikovali. JI
Kovintrade deli dobiček
Celjska zunanje-trgovinska družba Kovintrade bo lanski
dobiček pustila nerazporejen, dividende pa bo izplačala iz
nerazporejenega dobička preteklih let. Dividenda na del-
nico bo znašala 120 tolarjev bruto.
Kovintrade je imel lani 31,3 milijona tolarjev čistega dobič-
ka , v preteklih letih pa 30,8 milijona. Od tega so za dividende
namenih 13,8 milijona tolarjev, članom uprave 3,7 milijona,
članom nadzornega sveta 2,5 milijona, preostalih 10,8 milijo-
na tolarjev pa bo ostalo nerazporejenih. Družba je lani kljub
težkim razmeram v Sloveniji in na mednarodnem tržišču
ustvarila s prodajo 3,5 milijarde tolarjev čistega prihodka, kar
je 17 odstotkov več kot so načrtovali. Za svoje partnerje so
opravili za dobrih 126 milijonov mark poslov, od tega 84
milijonov z uvozom in 42 milijonov z izvozom.	JI
NLB povečuje
osnovni icapitai
Skupščina delničarjev No-
ve Ljubljanske banke, na ka-
teri je imela kot 92,3-odstotna
lastnica največ glasov država,
je sprejela poročilo o poslova-
nju v preteklem letu in po-
slovni načrt za letos ter skle-
nila, da bo dividenda znašala
220 tolarjev bruto na delnico.
Nova Ljubljanska banka bo
od 4,2 milijarde tolarjev do-
bička, ustvarjenega lani, za
dividende namenila 1,5 mili-
jarde, 2,7 milijarde tolarjev pa
so razporedili v rezerve.
Skupščina je s sklepom poob-
lastila upravo banke, da sme
v naslednjih petih letih s so-
glasjem nadzornega sveta po-
večati osnovni kapital banke
na največ 4,1 milijarde tolar-
jev. Za ta znesek lahko izda
skupno največ 2.071.536 na-
vadnih ali prednostnih delnic
v nominalni vrednosti 2.000
tolarjev. Nova Ljubljanska
banka naj bi povečanje os-
novnega kapitala uporabila
predvsem pri povezovanju z
drugimi bankami.
Skupščina je sprejela tudi
sklep o oblikovanju sklada za
odkup lastnih delnic višini
500 milijonov tolarjev ter na
predlog vlade sklenila, da je
uprava banke pred pridobi-
tvijo kapitalskega deleža v
drugih bankah, do katerega
bi prišlo neposredno ali pre-
ko povezanih oseb, dolžna
pridobiti soglasje nadzornega
sveta.	JI
Pogodba s Korejci
Podjetje Bosio iz Štor se je
pred kratkim prvič udeležilo
največjega svetovnega sejma
proizvajalcev industrijskih
peči in livarske opreme
Thermprocess v Diisseldorfu.
Na sejmu, na katerem je sode-
lovalo preko 2000 razstavljav-
cev iz 47 držav, je Bosiu uspelo
skleniti konkretne posle,
S podjetjem iz Koreje so pod-
pisali pogodbo o prodaji sed-
mih peči. »Pogodbo smo skleni-
li kar na razstavnem prostoru,
kar je za tovrstno dejavnost ze-
lo nenavadno, še zlasti, ker se s
korejskim podjetjem prej sploh
nismo poznali,« je zadovoljen
lastnik in direktor Hugo Bosio,
ki je še povedal, da so se poleg
kupcev njihov razstavni prostor
obiskali tudi drugi proizvajalci
industrijskih peči. Zlasti jih je
presenetila visoka raven tehnič-
nega znanja, ki ga ima Sloveni-
ja. Nekateri so se zanimali za
program Bosia kot dopolnitev
svoji dejavnosti, drugi pa so
našli v štorskem podjetju pri-
ložnost za kooperacijo. »Slove-
nija je zaradi svojega znanja,
kakovosti izdelkov in nižjih
stroškov dela zelo zanimiva za
zahodnoevropske države, še
zlasti za Francijo, vendar se je,
žal, tako pomembnega stro-
kovnega sejma, ki ga bodo zo-
pet pripravili šele leta 2003, po-
leg nas udeležilo le še podjetje
Gostol iz Nove Gorice,« pravi
Hugo Bosio. »Morda bo čez štiri
leta drugače, saj so mnogi obi-
skovalci sejma iz Slovenije izra-
zili pripravljenost, da na nasled-
njem sejmu sodelujejo tudi sa-
mi. Če bo res tako, bo treba
skupno udeležbo dobro in pra-
vočasno pripraviti, več pa bo
treba narediti tudi za boljšo pre-
poznavnost Slovenije v Evropi
in v svetu.«	JI
Podjetje Bosio se je na sejmu Thermprocess v Diisseldorfu predstavljalo na lastnem razstav-
nem prostoru.
Jožko Čuk
še naprej
predsednik
Gospodarsko zbornico Slo-
venije bo tudi v naslednjih
štirih letih vodil dosedanji
predsednik Jožko Čuk. Bil je
edini kandidat za predsedni-
ka, izvoljen pa je bil z večino
glasov. Člani skupščine so iz-
volili tudi nov 30-članski
upravni odbor zbornice.
Za predsednika skupščine,
ki ima 101 člana, so imenovaU
Janeza Bohoriča iz Save Kranj,
sedemčlanski nadzorni odbor
pa bo vodila Marija Vrtačnik
iz mozirskega Elkroja. Pred-
stavnika celjskega gospodars-
tva v skupščini zbornice sta
Edvard Stepišnik, direktor
Klasja, in Miloš Pešec iz Ban-
ke Celje, v upravni odbor GZS
pa sta bila iz regije izvoljena
direktor zreškega Cometa
Marjan Lorger in predsednik
Združenja podjetnikov celjske
regije Stane Mele.
Prejšnji teden se je na konsti-
tutivni seji zbral tudi nedavno
izvoljeni upravni odbor območ-
ne gospodarske zbornice Celje,
ki po novem šteje petnajst čla-
nov. Za predsednika so izvolili
Jožeta Pušnika, podpredsedni-
ka pa sta Dušan Drofenik iz
Banke Celje in Stane Mele.
Z današnjim dnem je direk-
torsko mesto v območni
zbornici tudi uradno prevzel
Janez Gril.	JI
Edvard Stepišnik
8
KULTURA
Smeh brez čarobnosti
Po premieri Shakespearovega Sna kresne noči na Starem gradu
Za zaključek svoje sezone
in obenem začetek Poletja v
knežjem mestu je ansambel
Slovenskega ljudskega gle-
dališča Celje na kresni večer
na Starem gradu premierno
uprizoril času primerno ko-
medijo VVilliama Shakespea-
ra - Sen kresne noči. V sveži
in gibki pesniški posloveni-
tvi Milana Jesiha, ob razum-
ni dramaturški zgostitvi Kri-
štofa Dovjaka in lektorski
pomoči Arka je razmeroma
zapleten klobčič ljubezen-
skih zgodb na pravljičnem
stičišču med vilinskimi bitji
in ljudmi, sanjami in resnič-
nostjo, naravo in kulturo
(odrsko umetnostjo) na raz-
sežno naravno prizorišče po-
stavi! režiser Aleš Novak.
Celjsko gledališče in organi-
zator poletnih prireditev si za-
služita pohvalo za repertoar-
no ambiciozen, organizacij-
sko širokopotezen in komuni-
kativen gledališki prolog k
bolj sproščenemu in širše
všečnemu poletnemu kultur-
nemu dogajanju. Letošnja
uprizoritev Shakespearove
priljubljene komedije na Sta-
rem gradu brez dvoma pro-
gramsko širi in bogati doslej
tradicionalni dramski reper-
toar, ki ga običajno pričakuje-
mo na tem privlačnem zgodo-
vinskem prizorišču (pravilo-
ma so doslej tam uprizarjali le
dramske upodobitve in inter-
pretacije ključnih oseb in do-
godkov iz zgodovine celjskih
knezov). Žal pa je ob njej po-
trebno zapisati, da izvedba ni
izpolnila vseh pričakovanj, saj
ji je manjkalo predvsem prav-
ljične odrske čarobnosti in do-
mišljije, pesniške krhkosti in
tenkočutnosti ter sanjske
dvoumnosti, s tem pa tudi po-
memben del potrebnega odr-
skega vzdušja.
Režiser Aleš Novak s sode-
lavci se je sicer potrudil, da je
v pičli poldrugi uri (s Škrato-
vo pomočjo) pregledno in
razgibano zapletel in razple-
tel razviharjene ljubezenske
zgodbe vilinskih bitij in ljudi
ter da je z grobimi burkaško
diletantskimi nastopi roko-
delcev (igre v igri) ostro in
(samo)kritično karikiral tudi
odrsko umetnost samo. Manj
interesa je pokazal za oživlja-
nje vzdušja pravljičnosti,
sanjskosti, čarobnosti, ki naj
bi učinkovito pronicalo v za-
vest protagonistov in prav na
kresno noč širilo naše spoz-
navne sposobnosti čez vsak-
danje omejitve razuma in ču-
tov ter krepilo radoživost ob
globljem doživetju čudeža
življenja in ljubezni. Sceno-
graf Andrej Šmit je posegel v
prostor strmega zgodovinske-
ga prizorišča pod Frideriko-
vim stolpom le s pomenljivo
elipsastim (jajčastim) lese-
nim podijem v pesku, svetli-
mi zasloni v ozadju in ob
straneh ter z množico zapiče-
nih sulic na desni (kot bi bile
povečane paličice mikada), ni
pa vzpostavil tvornejšega raz-
merja med zgodovinskim am-
bientom in abstraktnim uni-
verzalnim prizoriščem doga-
janja. Zgodovinsko nevezani
in domišljijsko sproščeni so
tudi kostumi Mete Sever, ki
večinoma poudarjajo mamlji-
vo ženskost in karikirajo to-
poumno zaletavo in robato
moškost. Razmeroma skrom-
no glasbo (izvaja jo čelistka
Barbara Žorž) je prispeval
skladatelj in korepetitor Pri-
mož Ahačič, koreografijo pa
Sebastijan Starič. Skromna
likovna (tudi lučna) in glas-
bena konponenta uprizoritve
gotovo nista v prid njeni izra-
zitejši pravljični čarobnosti in
sanjski dvoumnosti.
Med igralci, ki so s požrtvo-
valnostjo in privrženostjo ob-
vladali strm in razsežen graj-
ski ambient, velja najprej
omeniti temperamentnega
Bojana Umeka v dvojni vlogi
Škrata in Filostrata. Zlasti kot
Škrat oziroma Oberonov ne-
zanesljivi služabnik, zaradi
katerega čudežne rožne »kap-
ljice za ljubezen« povzročijo
toliko dodatnih zapletov in
razkrijejo toliko šibkih znača-
jev, je poln primarnega vita-
lizma in komedijantske neu-
lovljivosti. Miha Nemec v
vlogi Lisandra in David Čeh v
vlogi Demetrija sta večkrat
zasluženo osmešena naivno
zaletava mlada snubca. Bar-
bara Vidovič kot Hermija
(njen oče Egej je Stane Po-
tisk) in Barbara Medvešček
kot Helena pa njuni le za
spoznanje zrelejši oziroma že
kar žensko premetenejši iz-
voljenki. Mario Šelih kot Te-
zej in Maja Štromar kot Hi-
polita sta zemeljska oblastni-
ka in usmerjevalca ljubezni
obeh parov v smeri državo-
tvornega zakona, Renato Jen-
ček kot Oberon in Jagoda
Vajt kot Titanija pa ob neza-
nesljivem Škratovem posred-
ništvu vilinska »botra« (Vilin-
ček je tudi Eva Škofič Mau-
rer) njunih nenadzorovanih
ljubezenskih zdrsov mimo ze-
meljskega reda in človeškega
razuma. V burkaški skupini
pleskarskih rokodelcev, ki na
koncu diletantsko drastično
odigrajo ljubezensko tragedi-
jo o Piramu in Tizbi (plebej-
sko različico Romea in Julije),
nastopajo Zvone Agrež (Klop-
čič, Osel, Piram), Igor Žužek
(Klinar), Marjan Bačko (Pisk,
Molj ček, Tizba), Drago Kaste-
lic (Dular. Pajčina, Zid), Si-
mon Dobravec (Gladek, Gor-
čica, Lev) in Igor Sancin (La-
kota, Grahek, Mesečina).
SLAVKO PEZDIR
Šest drobcev iz zgodovine
Izšla je enajsta številka
Zgodovine za vse, ki prinaša
šest razprav. Članke tudi to-
krat odlikujejo poglobljene
pripovedi, ki so podkreplje-
ne s kritičnim aparatom in
ob koncu opremljene z dalj-
šimi nemškimi povzetki ter s
krajšimi slovenskimi in an-
gleškimi sinopsisi.
Prvi članek v sklopu Zgod-
be, ki jih piše življenje je pris-
pevala Alenka Kačičnik Ga-
brič. V članku Henrik Scholl-
mayer Lichtenberg, upravnik
posestva Snežnik razkriva
biografijo človeka, ki se je ob
svojem osnovnem delu zani-
mal še za celo vrsto drugih
tem: zgodovinopisje, etnologi-
jo, meteorologijo, in o tem
napisal vrsto člankov in raz-
prav.
V drugem prispevku, Pretep
v Šantlovi veži, Dragan Matič
analizira prvi večji nemško-
slovenski eksces leta 1867, ki
je privedel do fizičnih obraču-
navanj in dokončno razbil ilu-
zijo o mirnem sožitju sloven-
skih in nemških meščanov v
Ljubljani.
Morala in pravila obnašanja
v družinskem krogu v luči
meščanskih bontonov je pris-
pevek, v katerem Taja Kram-
ber^ predstavlja fenomen
družinske morale in pravila
obnašanja v meščanskih kro-
gih pred prvo svetovno vojno.
Ta je veljal za družbeni feno-
men, ki je slonel na nespre-
menljivosti, kopičenju in
ohranjanju meščanskih privi-
legijev.
Ivan Cankar velja za največ-
jega slovenskega pisatelja,
vendar pa nam razprava Igor-
ja Grdine in Mitje Spreizerja,
ki nosi naslov Stara pesem -
mojstrovina Viktorja Parme in
Ivana Cankarja, razkriva, da je
imel Cankar pri ustvarjanju
občasno tudi manj uspešna
obdobja. Njegov prevod libre-
ta za Staro pesem, ki je teme-
ljil na motivih iz Heinejeve
poezije, kljub ponovitvam ni
doživel priznanja.
Korespondenca je lahko za-
nimiv zgodovinski vir, iz kate-
rega razberemo marsikaj, po-
gosto tudi avtorjeve karakter-
ne lastnosti. Mojca Šavnik je
v članku z naslovom Vladimir
Levstik in Ivan Cankar: ali
skrivnost je še vedno živa sku-
šala osvetliti njun specifični
odnos ter vzpone in padce
njunega prijateljstva, ki med
drugim odsevajo tudi blišč in
bedo hteratov na začetku 20.
stoletja.
Tončka Kregarja je priteg-
nila življenjska usoda najpo-
membnejšega slovaškega poli-
tika v prvi polovici 20. stolet-
ja, Milana Hodže, ki je kot
vodilni predstavnik evropske
agrarne demokracije in kot
edini nečeški predsednik vla-
de svoj politični vrhunec dose-
gel v prvi Češkoslovaški re-
publiki.
Razdelek Zapisi in pričeva-
nja nam tokrat prinaša zani-
miv zapis o Ivanu Cankarju.
Bedo njegovega vsakdana, ki
je bila hkrati polna tudi vese-
lih trenutkov, nam je v članku
s pomenljivim naslovom Le
kako je mogoče uskladiti veli-
čino tega duha s to klavrno
igro njegovega telesnega bitja?
nazorno predstavil Primož
Kočar.
Revija Zgodovina za vse,
ki jo izdaja Zgodovinsko
društvo Celje, izhaja že šesto
leto. Ponovno jo je skrbno
uredil dr. Andrej Studen.
Bogato, zanimivo in berljivo
vsebino tokratne številke zao-
krožajo še tri knjižne ocene, ki
jih je prispeval Aleksander
Žižek.
BRANKO GOROPEVŠEK
O življenju Jožefovega hriba
Pod vodstvom Tanje Roženbergar Šega 30 dijakov in
študentov ter mentorjev od nedelje v okviru 7. Muzejske
poletne delavnice raziskuje Jožefov hrib, meščansko na-
selje na vzhodnem bregu Savinje.
Muzejska poletna delavnica, ki jo prirejajo v Muzeju
novejše zgodovine Celje, se bo zaključila jutri, v petek, ko
bodo ob 12. uri v avli muzeja tudi predstavili prve rezultate.
Sicer pa bodo izsledki etnološkega, umetnostno-zgodovin-
skega in zgodovinskega proučevanja mladih konec leta izšli
v posebnem zborniku. Zadnji dve poletji so mladi proučevali
način življenja in dela v delavskem naselju Gaberje, letošnje
delo na terenu, glavni vir mladim raziskovalcem so bili prav
prebivalci Jožefovega hriba, pa je bilo usmerjeno v meščan-
ski način življenja.	IS
Milciova Zala na
planinskem gradu
Igralci planinskega gasilskega društva slovijo blizu in daleč
po odmevnih predstavah, ki jih igrajo na prostem na planin-
skem gradu. Jutri, v petek 2. julija, bo premiera Miklove Zale, ki
jo bo igrala Tanja Planko. Začetek predstave bo ob 20.30 uri,
tako kot tudi v soboto in nedeljo, ko bodo ponovitve. Igro je
režiral Ferdo Žagar. Na planinskem gradu so lani navduševali z
odmevno igro o razbojniku Guzaju. (BJ)
Literatura
neslovensicih
avtorjev
v Skladu RS za ljubitelj-
ske kulturne dejavnosti so
razpisali literarni natečaj
za 21. državno srečanje
avtorjev drugih narodov
in narodnosti, ki stalno ali
začasno živijo v Sloveniji.
Dela v svojem maternem
jeziku, poezijo, prozo ali
dramatiko, lahko avtorji do
20. julija pošljejo v treh iz-
vodih na skladov naslov.
Štefanova 5. 1000 Ljublja-
na, za 21. srečanje. Vsi pris-
pevki morajo biti označeni
s šifro, v posebni kuverti pa
morajo biti priloženi avtor-
jevi osebni podatki. Sreča-
nje neslovenskih literatov
bo oktobra v Mariboru.
IS
zapisoyanja
Romanesicno icresovanje
Začelo se je pred devetimi
leti, ko si je pisatelj Vlado
Žabot zamislil nagrado za
najboljši slovenski roman te-
kočega leta. In, da vsa stvar
ne bi izzvenela nekam v
prazno, saj veste, »nagrado
dobi ta in ta«, potem ploska-
nje in vsa stvar gre kaj hitro v
pozabo, je prireditev naselil
ob murskih ravnicah, kjer so
prav fino cvrčali komarji, in
ji pridodal pridih etnoloških
skrivnosti. Najboljši roman
so pač nagrajevali na kresno
noč. In ime nagrade: Kre-
snik. Ja, vse skupaj je bilo
bolj stihijsko, toda karseda
zabavno. Trajalo pa je vsega
dve leti.
Ker potem se je nekdo
spomnil, da je prvi slovenski
romanopisec vendarle z Do-
lenjskega, in so se organiza-
torji, Društvo slovenskih pi-
sateljev in Delo odločili, da
vso stvar prestavijo v Mulja-
vo. Kresnik je bil organiziran
precej bolj profesionalno. Ne
pa tudi zabavno.
In potem spet selitev: na
Rožnik. Ja. točno tja, kjer je
nekaj časa živel in ustvarjal
največji slovenski pisatelj.
Simbolika, pač. Prireditev je
postala zares prireditev: pro-
fesionalna in vse manj za-
bavna. Pridih etnoloških
skrivnosti pa je ostal le še v
nosovih, ki se spominjajo za-
četkov romanesknega kreso-
vanja.
Nekaj pa se vendarle ni
spremenilo; slovenska roma-
neskna literatura je še vedno
tako zelo slabo prodajana in
sploh brana kot je bila pred
devetimi leti. Če ni vse sku-
paj še slabše.
Ampak takšne so vendarle
nagrade. Oziroma drugače; v
tem prostora ni od nagrade
še nihče prosperiral. Kaj šele
obogatel. Pa naj bo nagrada
za najboljši roman težka ce-
lih milijon tolarjev. Ali pa
deset milijonov tolarjev. Do-
bitnik Kresnika preprosto ni-
ma te možnosti, da bi zavoljo
nagrade podpisal kakšno
bajno pogodbo s katero od
slovenskih založb. Kaj šele
tujih. O prevodih v tuje jezike
pa lahko le sanja. Tako kot je
sanjal takrat, ko je še pridno
in veselo čakal na svoj knjiž-
ni prvenec. No ja, recimo da
bo v slovenskih knjigarnah
prodal kakšnih petdeset
knjig več. To pa je tudi vse.
Pri čemer se postavlja na-
slednje vprašanje: čemu so
sploh namenjene tovrstne
nagrade. Tovrstne, ja, ker
vsa stvar ni popolnoma nič
drugačna pri drugih in so-
rodnih nagradah. Filmske
nagrade, denimo; najboljša
slovenska igralka preteklega
leta letos ni posnela niti fil-
ma niti reklamnega spota.
Odigrala je eno glavno in eno
epizodno vlogo v slovenskem
gledališču. To pa je tudi vse.
Edina zares prava nagrada je
nastop v najbolj gledanem te-
levizijskem talk shoivu in po-
sredno preko tega showa
prednost pri plačevanju živil
v samopostrežni trgovini. No
ja. mogoče je najboljši slo-
venski igralki preteklega leta
kakšen mesar odrezal boljši
kos mesa ali pa jo je kulturno
in umetniško ozaveščen tak-
sist s kakšnega žura odpeljal
po polovični ceni.
In kaj ima od vsega tega
slovenska literatura? Tisti, ki
skrbijo za medijsko »pokri-
tost« slovenske literature bi
literaturo »pokrivali« tudi. če
ne bi bilo Kresnika. Tisti, ki
berejo slovensko literaturo,
bi jo brali tudi, če ne bi bilo
Kresnika. Od založnikov pa
je tako in tako nesmiselno
pričakovati, da bodo zaradi
lavreata spreminjali svoj za-
ložniški program.
Nič, skratka. Nagrada Kre-
snik ob vseh drugih dogod-
kih, ki smo jim priča v zad-
njih dneh, v zadnjem tednu,
izvodeni; obisk Billa Clinto-
na je še vedno tema. ki buri
duhove. Davek na dodano
vrednost nas je popolnoma
omrežil. Da o igri slovenske
košarkarske reprezentance
niti ne govorimo.
Literaturi torej ostane le
častno mesto na zemljevidu
vsakodnevnih dogodkov. In
upanje, da bo »crknil televi-
zor«, da bodo v kinodvora-
nah štrajkali in da se bodo
tisti, ki krojijo naše vsakda-
nje življenje umirili in postali
takšni, kakršni bi morali
pravzaprav biti - dolgočasni.
Piše: TADEJ ČATER
KULTURA
□
Živahni večeri ob Sotli
Rogaško glasbeno poletje ni le elitni Anin ples
V Rogaški Slatini je bil prejšnji teden
slovesni začetek 13. festivala Rogaško
glasbeno poletje. Nastopil je mladinski
pihalni orkester domače glasbene šole,
za zaključek prireditev, ki bo 23. sep-
tembra, pa bo mogoče ploskati Sloven-
skemu oktetu.
Takoj po odprtju se je zvrstilo več
prireditev, med njimi koncert mlade pia-
nistke Urške Roškar iz Rogatca. V prihod-
njih dneh bodo nastopili Komorni godalni
orkester Slovenske filharmonije, vokalna
skupina Canticum iz Maribora in klarine-
tist Slavko Goričar z Godalnim triom. V
tem mesecu bo tudi elitni Anin ples, z
nastopom opernih solistov Andreje Za-
konjšek in Marjana Trčka, harfistk Mojce
Zlobko in Ute Jungvvirth, baletnih solistov
Marine Krasnove-Surine in Slavča Stole-
skega ter drugih umetnikov.
Med julijskimi festivalskimi poslasti-
cami bodo prav tako koncert udeležen-
cev mednarodne poletne šole za violino
pod vodstvom Igorja Ozima, koncert
zagrebških opernih umetnikov, piani-
stov Kaje Prodnik in Matije Potiska, slo-
venske folklorne skupine Nagelj iz Ka-
nade, ena od treh revij standardnih in
latinskoameriških plesov in podobno.
Avgust bo v znamenju ljubljanskega
komornega zbora Ave, Ljubljanskega go-
dalnega kvarteta, klavirskega recitala
Hinka Haasa, hrvaške foklore z varaždin-
skimi umetniki, koncerta sakralne glasbe
z Olgo Gracelj in Milkom Bizjakom v
Anini kapeli, koncerta mladih pianistov iz
Rusije, flavtistke Eve Škrinjarič in ruske
pianistke Svetlane Sokolove...
V paviljonu Zdraviliškega parka se
že od 22. maja vrstijo vsak dan (z
izjemo ponedeljkov) tudi promenadni
koncerti zdraviliškega orkestra Musi-
ca Camerata. Ti koncerti so ob 10. ter
ob 17. uri. Zadnji bo 25. septembra.
Septembra se bodo v Rogaški Slatini
med drugimi vrstili nastopi komornega
tria Lorenz, tria Luvvigana in pihalnega
kvinteta Slovenske filharmonije Slo-
wind.
BRANE JERANKO
Ne zamudite; Vstop prost
v Društvu likovnih umet-
nikov Celje so za ta konec
tedna v okviru prireditev Po-
letja v Celju, knežjem mestu
pripravili zanimiv projekt
Vstop prost.
Že jutri, v petek ob 10. uri,
bo kipar Franc Purg z igrali
siromašnemu otroškemu
igrišču v mestnem parku po-
daril novo igralo, ki ga bo
izdelal sam. Družbo mu bodo
pri tem delali otroci, Celjani,
zlasti odgovorni v občinski
upravi pa bodo dobili zgled,
kako se lahko tudi z malo
denarja, a veliko dobre volje
postori tisto, kar se zdi nemo-
goče.
Projekt Vstop prost, ki bo
na mestnih ulicah in v parku
oživel v soboto med 8. in 12.
uro, je novost v delu Društva
likovnih umetnikov Celje, v
njem pa sodelujejo Anton
Herman, Robert Ograjen-
šek, Manja Vadla, Adolf
Mljač, Željko Opačak, Irena
Potočnik, Ervin Potočnik in
Franc Purg.
Sobotno dopoldne bo ob 8.
uri s postavitvijo zaljubljenih
ekvilibristov nad glave mi-
moidočih nad mestno zvez-
do, znamenjem zvezde v tla-
ku na« stičišču Prešernove in
Stanetove ulice ter Glavnega
trga, uvedel Adolf Mljač, pol
ure za tem pa bo Anton Her-
man obesil svojo pletenino iz
vej pred Galerijo sodobne
umetnosti, v katere razstav-
nih prostorih je sicer na ogled
pregledna razstava njegovih
del. Irena Potočnik bo ob 9.
uri začela z risanjem celopo-
stavnih portretov mimoido-
čih, Robert Ograjenšek pa bo
ljudem na trgu delil razgledni-
ce, ki jih je sam izdelal. Na
njih bodo že izpisani naslovi
pomembnih ljudi iz Celja,
meščani pa jim bodo lahko
posredovali svoje »dobre že-
lje«. Na levem bregu Savinje
bo ob 10. uri Manja Vadla
slikarsko brisala meje med
naturo in kulturo, Ervin Po-
točnik pa bo pol ure kasneje
na brezo, prav tako ob levem
bregu Savinje, postavil kip sv.
Sebastijana, prebodenega s
puščico vere, upanja in lju-
bezni. Za »kulinaričen« za-
ključek projekta bo z vabi-
lom: »Pridite in se posladkaj-
te!« ob 11. uri na mostu pri
Splavarju poskrbel Željko
Opačak, ki bo sprehajalcem
postregel s svojo dušo in tele-
som.
IS
Zlata paleta
v avli Mestne občine Vele-
nje bodo danes, 1. julija ob
19. uri, odprli prvo razstavo
grafik in risb iz cikla »Zlata
paleta 99«, ki jo je pripravila
Zveza likovnih društev Slo-
venije v sodelovanju z Druš-
tvom šaleških likovnikov. Na
razstavi se bodo predstavili
Društvo likovnih samorast-
nikov Ljubljana, Društvo ša-
leških likovnikov. Društvo
Relik Trbovlje, Lik Izola in
Kulturno društvo slikarjev
amaterjev iz Tolmina. K.L.
Na križišču
spominov
v Domu svobode v Zida-
nem Mostu so v ponedeljek
zvečer predstavili prvo izdajo
pesniške zbirke domačinke
Hedi Peterkovič. Pesmi iz
zbirke, ki nosi naslov Na kri-
žišču spominov, so predstavi-
li pesnica in člani Kulturno-
umetniškega društva Zidani
Most, ki je ob pomoči društva
upokojencev iz tega kraja pri-
reditev tudi pripravila. JI
Štirje koncerti na Taboru
S koncertom Komornega godalnega orkestra Slovenske
filharmonije se bodo v soboto, 3. julija, pričele letošnje
prireditve na gradu Tabor v Laškem.
Komorni godalni orkester, ki ga sestavlja štirinajst glasbe-
nikov, je bil ustanovljen leta 1993, prvič pa je nastopil po
dobrem letu priprav in takoj požel izjemen uspeh tako pri
občinstvu kot kritikih. Na leto ima do petnajst koncertov
doma in v tujini, lani pa je prejel tudi nagrado Prešernovega
sklada. Orkester se bo v Laškem predstavil z deli Mozarta,
Kreka, Medelssona, Kogoja in Griega.
Do konca avgusta bodo v prijetnem okolju laškega gradu
nastopili še ansambel Timna Brauer&Elias Meiri, ki igra
jazzovsko in etno izraelsko obarvano glasbo, hrvaška es-
tradna umetnica Josipa Lisac in flavtistka Irena Grafenauer.
Sponzor vseh prireditev je, tako kot že vsa leta doslej.
Pivovarna Laško.	JI
Glasbena šola zaprla vrata
v četrtek so za letošnje šolsko leto zaprli vrata tudi v
Glasbeni šoli Nazarje, ki so se od učencev poslovili s
koncertom in podelitvijo priznanj najboljšim glasbenikom.
Za prizadevno delo so priznanja osvojili Benjamina in Kristina
Šuster, Eva Ribežl in Luka Paulič, ki je med najboljšimi harmoni-
karji v državi. V teh dneh se glasbena šola iz graščine Vrbovec
seli v nove prostore v prizidku nazarske osnovne šole, kjer
bodo imeli še boljše pogoje za delo. Številni učenci, osvojena
priznanja in nabito polna dvorana Delavskega doma v Nazarjah
pričajo, da je nazarska glasbena šola še kako potrebna mladim
glasbenikom v Zgornji Savinjski dolini.	US
Iščejo nove sodelavce
Kulturno umetniško društvo Zarja Trnovlje je zaključilo
letošnjo sezono in se že pripravlja na prihodnjo. V njej
načrtujejo vsaj dve do tri premiere, zato vabijo k sodelovanju
nove sodelavce: igralce, tehničnega pomočnika, električarja in
druge sodelavce, ki lahko pripomorejo k razvoju gledališkega
amaterizma v Celju.
Kandidati se lahko prijavijo po telefonu 32-313, mobitelu
(041)727-369, ah po e-mailu: kud-zarja.trnovlje@guest.ar-
nes.si.
prireditve
GLEDALIŠČE
Stari grad: 2. za abonma
petek večerni in izven, 3. za
abonma sobota popoldan in
izven ter 4. in 6. 6. za izven ob
21.30 Sen kresne noči.
Otroški muzej Hermanovo
gledališče 3. 7. ob 10. uri lut-
kovna predstava Klovni, gle-
dališče Jaz in ti.
KONCERTI
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 2. 7. ob 20. uri kon-
cert orkestra Akord iz Celja.
Grad Tabor Laško 3.7. ob
20.30 uri koncert komornega
godalnega orkestra Sloven-
ske filharmonije.
RAZSTAVE
Likovni salon Štefan Marf-
lak, do 3. 7.
Savinov likovni salon Ža-
lec Božidar Zavšek Dare, do
3.7.
Galerija sodobne umetno-
sti Celje Anton Herman.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pehkana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Avla hotela Dobrna Jože
Žlaus, od 3. do 23. 7. pa Vida
Zupan.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. slikar in kipar
Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejske zbirke.
Mladinski center Celje Ni-
na Polajžar, do 15. 7.
OSTALO
Hermanove poletne delav-
nice - otroški muzej 1. 7. ob
11. uri Navadni močerad in
amonit.
Mladinski center Celje 1. 7.
ob 20. uri potopisno predava-
nje »Po Jordaniji in Palestini«.
lutke in delavnice
vabijo ofrolce
V Hermanovem gledališču
Otroškega muzeja v Celju so
si malčki doslej že ogledali
dve lutkovni predstavi, serijo
še devetih pa v Muzeju no-
vejše zgodovine v sodelova-
nju z 10. Mednarodnim lut-
kovnim festivalom Maribor -
Poletni lutkovni pristan pri-
pravljajo do konca avgusta.
Julija se bodo v Hermano-
vem brlogu vrstile počitniš-
ke poletne delavnice.
Otroške lutkovne predsta-
ve za najmlajše so v Herma-
novem gledališču vsako so-
boto ob 10. uri, vstopnice za
posamezne predstave pa so
po 400 tolarjev. Pokroviteljs-
tvo nad letošnjim progra-
mom, ki so ga v muzeju vklju-
čili v sklop prireditev Poletja v
Celju, knežjem mestu, so
prevzeli v Zavarovalnici Tri-
glav Celje.
Malčki so si doslej že lahko
ogledali Butalce Lutkovnega
gledališča Maribor in Vilo Ma-
lino v izvedbi Gledahšča Jaz
in ti, to soboto pa se bo najm-
lajši celjski publiki predstavi-
lo češko Lutkovno gledališče
Most s predstavo Klovni. Sle-
dile bodo še predstava Pasku-
darium slovaškega Lutkovne-
ga gledališča Piki, Jooj, kako
sem prišel na svet?! Gašperja
Tiča, Vžigalnik Lutkovnega
gledališča Fru Fru in za konec
julija še Buffetto in Bukefal
Mini cirkusa Natalije in Ravila
Sultanova. Avgust bodo zao-
krožile štiri predstave; Klju-
kec in Pavliha Gledališča Uni-
kat, O lisici in grdini z lutkami
in glasbo Lutkovnega gleda-
lišča Zapik, Vražiček v stekle-
nički Pavlihovega gledališča
Globus ter Pepelka bolgar-
skega gledališča Teater atelje
313.
Za počitniške poletne Her-
manove delavnice odpirajo
vrata Otroškega muzeja julija;
vselej ob četrtkih, ob 11. uri.
Otroci morajo za delavniško
ustvarjanje odšteti po 200 to-
larjev, danes je na vrsti delav-
nica Navadni močerad in
amonit, prihodnji četrtek Ža-
ba, kača in trilobit, zadnje tri
četrtke v juliju pa bodo delav-
nice na temo Fotografiranje
brez fotoaparata.
IS
Mažoretke tudi v Konjicah
V soboto, 26. junija, je bila na Starem trgu v Slovenskih Konjicah revija godb na pihala,
na kateri pa so prvič nastopile tudi mažoretke konjiške godbe.
Na reviji so se predstavile godbe na pihala iz Postojne, Laškega, Izole in Slovenskih Konjic.
Vsaka godba se je predstavila s krajšim programom, mažoretke pa je poleg laške godbe imela
sedaj tudi konjiška. Obe skupini mažoretk vodi Majda Marguč iz Celja, ki je 20 konjiških
mažoretk na nastop pripravljala od januarja. Povedala je, da je zanimanja med dekleti veliko
tudi zaradi lepih oblek, ki jih nosijo mažoretke, palic in gostovanj v tujini.
»Takšne prireditve, kot je današnja, bi lahko oživele konjiški Stari trg, ki ima dušo, a ne
zaživi,« je v svojem krajšem govoru poudaril župan Janez Jazbec, ki je tudi podjetnikom, ki
delujejo na konjiškem Starem trgu, zaželel še veliko takšnih prireditev.	PP
10
DOGODKI
Potrebne spremembe
Vlada napoveduje temeljito stanovanjsko reformo - Tuja posojila za gradnjo
neprofitnih in socialnih stanovanj
Na pobudo lani ustanov-
ljene sekcije stanovanjskih
skladov pri Gospodarski
zbornici Slovenije so v Celju
pripravili posvet o aktualnih
vprašanjih v zvezi z napove-
danimi spremembami stano-
vanjske zakonodaje.
Poleg nekaj manj kot sto
predstavnikov institucij, ki se
na lokalni ravni ukvarjajo s
stanovanjsko problematiko,
so se posveta udeležili tudi
minister za okolje in prostor
Pavle Gantar, namestnik di-
rektorja republiškega stano-
vanjskega sklada Jani Vogel-
nik in namestnik varuha člo-
vekovih pravic Jernej Rov-
šek.
Predsednica sekcije in pred-
sednica mariborskega stano-
vanjskega sklada Lidija Žvaj-
ker je pojasnila, da je sloven-
ska stanovanjska zakonodaja
nedorečena, zlasti v tistem de-
lu, ki se nanaša na oblikovanje
najemnin za neprofitna in so-
cialna stanovanja, pereča pa
so tudi druga področja, na
primer organiziranje stano-
vanjskih skladov in najemna
razmerja. Najemne pogodbe
so nejasne, najemnine preniz-
ke, vprašljivi so tudi sistemski
viri za gradnjo stanovanj. Ker
je zaradi tega delo na občinski
ravni oteženo, v sekciji meni-
jo, da bo treba stanovanjsko
zakonodajo čim prej temelji-
to spremeniti. Na težave in
krivice, ki se dogajajo na tem
področju, že nekaj let opozar-
ja tudi varuh človekovih pra-
vic, ki vsako leto dobi blizu
150 pobud. Večinoma se na-
našajo na vojaška in hišniška
stanovanja ter na tista, ki so
bila denacionalizirana, ljudje
pa opozarjajo tudi na uprav-
ljanje s stanovanji ter na neu-
pravičeno bogatenje s poceni
odkupljenimi stanovanji.
Po besedah ministra Pavla
Gantarja naj bi se s temeljito, a
postopno prenovo stanovanj-
ske politike v naslednjih petih
letih na tem področju marsikaj
izboljšalo. Ministrstvo bo naj-
prej ustavno sodišče prosilo,
naj podaljša rok za vgradnjo
nižjih neprofitnih najemnin v
stanovanjski zakon, saj le te ne
morejo biti več stvar posebne-
ga pravilnika, septembra pa
naj bi šel v parlamentarno pro-
ceduro predlog sprememb in
dopolnitev stanovanjskega za-
kona. Nastaja tudi nacionalna
varčevalna shema, ki sicer ne
bo rešila stanovanjske stiske
najbolj revnih slojev, bo pa
tiste, ki to zmorejo, spodbudi-
la k varčevanju za nakup stano-
vanja. Dolgoročno to pomeni,
da se bo sprostilo več neprofit-
nih stanovanj. Jeseni naj bi
ministrstvo začelo pripravljati
tudi zakon o posredovanju v
prometu z nepremičninami, ki
je zdaj zelo nejasno urejeno.
Gantar je še napovedal, da
računa vlada tudi na posojilo
svetovne banke za gradnjo
stanovanj. Denar, ki ga bo
najel stanovanjski sklad, bo
namenjen za gradnjo in na-
kup neprofitnih in socialnih
stanovanj ter za zagotavlja-
nje stavbnih zemljišč, zanj
pa se bodo lahko potegovah
občinski stanovanjski skla-
di.
^^^^^ JANJA INTIHAR
Za nova delovna mesta
Na dan podjetništva so v Slovenskih Konjicah odprli nov obrot podjetja PVC Okna
in vrata Ribič
V Slovenskih Konjicah se
je včeraj z osrednjo slove-
snostjo, na kateri so podelili
najvišja občinska prizna-
nja, zlate grbe, zaključil Ko-
njiški teden, teden prazno-
vanj ob državnem in občin-
skem prazniku. V torek pa
so v občini pripravili že tretji
dan podjetništva, na kate-
rem so med drugim odprli
nov obrat podjetja PVC Okna
in vrata Ribič.
Na dnevu podjetništva so se
podjetniki najprej zbrali v po-
slovni stavbi Konus, kjer je bil
razgovor z mag. Zdenko Ko-
vač iz ministrstva za delo, dru-
žino in socialne zadeve in dr.
Borisom Šuštarjem, držav-
nim sekretarjem na ministrs-
tvu za industrijo. Dr. Šuštar je
ocenil slovensko gospodarsko
rast, ki je v prvi polovici tega
leta nazadovala, izboljšanje
pa pričakujejo v drugi polovi-
ci leta. Padecrasti je tudi po-
sledica gospodarske krize v
drugih delih sveta, predvsem v
Rusiji in Aziji. Predstavil pa je
tudi usmeritve vladne politike
v naslednjem letu, ko naj bi iz
pasivnega gospodarskega raz-
voja, ko so predvsem reševali
že obstoječa podjetja, prešli v
aktivno rast in bo vlada name-
njala več horizontalne pomo-
či, torej sredstev za avtomati-
zacijo procesov, izobraževa-
nje in ustvarjanje pogojev za
povečevanje konkurenčnosti
slovenskih podjetij na tujih
trgih. Mag. Zdenka Kovač pa
je predstavila problem brez-
poselnosti in nakazala smeri
njenega razreševanja. Ker je v
Sloveniji največ strukturne
brezposelnosti, je pomem-
bno, da najprej povečamo za-
posljivost z izboljševanjem
izobrazbe delovne sile. Poma-
gati pa je potrebno predvsem
malim in srednje velikim pod-
jetjem in ustvarjati mreže ma-
lih in fleksibilnih podjetij, je
poudarila. V bodoče bo po-
trebno še veliko vlagati v raz-
voj manj razvitih delov drža-
ve, kamor sodita tudi širša
mariborska in celjska okoli-
ca.
Po tem razgovoru so si pod-
jetniki ogledaU obrate Kostro-
ja Strojegradnje, Koplasta,
Konjiške Konfekcije, nazad-
nje pa so sodelovali pri odprt-
ju novega obrata podjetja PVC
Okna in vrata Ribič. Podjetje,
ki deluje že od leta 1989 in
stalno tesno sodeluje z avstrij-
skim podjetjem Rehau, zapo-
sluje 14 delavcev in se ukvarja
predvsem s proizvodnjo
stavbnega pohištva. Do konca
leta nameravajo uvesti v no-
vem obratu še proizvodnjo
termoband stekel, kar bo dalo
delo še desetim delavcem.
i PRIMOŽ POKLIČ
Slovesni trenutek ■ sin Jožeta Ribiča reže trak novih prostorov ob pomoči župana
Janeza Jazbeca.
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Med jedili in večerom pod lipo
Narodopisne razstave, ki
predstavljajo drobce iz živ-
ljenja Zgornjesavinjčanov,
so postale že skoraj zaščitni
znak tradicionalne priredi-
tve Od lipe do prangerja, ki
jo pripravlja Turistično
društvo Rečica ob Savinji.
Tudi letos, ko Rečičani pri-
pravljajo jubilejno, 20. »lipo«,
so se izkazali z odlično razsta-
vo o jedilih, ki so jih nekdaj
pripravljali ljudje, v Zgornji Sa-
vinjski dolini. Vse jedi so pove-
zali z nekdanjimi običaji, pose-
bej pa predstavili, kako so
zgornjesavinjske gospodinje
postregle svoji družini. »Že od
nekdaj, pa tudi danes, je naj-
bolj pomembno, da je hrana
pripravljena in postrežena z
ljubeznijo,« je ob odprtju raz-
stave pripovedovala Marija
Bezovšek, ki je še posebej
predstavila jedila, povezana z
družino - od poročne gostije,
preko »nazbevka« do različnih
opravil, ki so jih ljudje počeli v
krogu najbližjih.
Poleg jedil je v rečiški os-
novni šoh (odprta je vsak
dan v popoldanskih urah)
na ogled razstava likovnih
del Milke Trbovšek z Ljub-
nega, fotografska razstava
Jožeta Miklavca in utrinki,
ki so v minulih dveh deset-
letjih nastali na tradicionalni
rečiški prireditvi. Odprtje
razstav so obogatile članice
Dekliškega pevskega zbora
z Ljubnega pod vodstvom
Anite Lakner.
Rečičani bodo prireditev Od
lipe do prangerja nadaljevali
konec tedna, ko bodo v petek
pripravili turnirja v malem no-
gometu, osrednji del prireditve
pa bo v soboto, 3. julija, ko bo
na Rečici Večer pod trško lipo.
U. SELIŠNIK
Foto: J. MIKLAVC
Še posebej bogate so bile zgornjesavinjske poročne pojedine.
Žalska noč vabi
v Žalcu je že vse priprav-
ljeno za tradicionalno turi-
stično prireditev Žalska noč,
ki se bo začela jutri, v petek,
največ prireditev pa bodo
pripravili v soboto, 3. julija.
Žalčani bodo v goste vabili
pred hotelom in Ž^o. Jutriš-
nji dan bo v največji meri
posvečen športu in borilnim
veščinam, zvečer bo pred ho-
telom zabava z duom Man-
darina. Osrednji dan priredi-
tve bo sobota, ko bodo do-
poldne odprli kmečko tržni-
co, ob 10. uri v mestnem par-
ku pripravili koncert pihalnih
orkestrov, popoldanske ure
bodo namenjene druženju s
Piko Nogavičko, ob 20. uri pa
se bo pričela tradicionalna
Žalska noč z ognjemetom,
ansamblom Nočna izmena in
gostjo Sendi.	US
Olepšana Grajska vas
Grajska vas v Krajevni
skupnosti Gomilsko je
med tistimi, ki jih je po
vseh opravljenih formal-
nostih zajel državni pro-
jekt Celostnega razvoja po-
deželja in obnove vasi -
CRPOV.
Prve aktivnosti so se začele
že leta 1995, ko je takratni
žalski občinski svet imenoval
projektni svet za izdelavo
projekta, naslednje leto pa so
na podlagi javnega razpisa v
žalski občini izbrah Grajsko
vas. Začeli so z obnovo Rezar-
jeve hiše, ki ima bogato zgo-
dovino, v njej pa sedaj že
potekajo vse predvidene de-
javnosti. Kot je na slovesnosti
povedal Tone Laznik, član
projektnega sveta, so lani na-
daljevali z urejanjem centra
vasi. Obnovili so perišče, za-
pornice, vaški vodnjak in ring
okrog cerkve sv. Krištofa, z
zelenjem posadili vaško jedro
ter uredili javno razsvetljavo.
S tem je zaključen prvi del
projekta, ki je veljal 20,5 mili-
jona tolarjev. Največ sredstev
so prispevali ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, bivša občina Žalec
in naslednica občina Braslov-
če ter KS Gomilsko. Seveda v
tem znesku niso všteti delo in
številni drugi prispevki kraja-
nov.
Praznovanje so pričeli s
sveto mašo, nato pa odprli
in blagoslovili vsa opravlje-
na dela. Na slovesnosti sta
poleg Toneta Laznika govo-
rila še predsednik sveta KS
Gomilsko Vinko Drča in žu-
pan občine Braslovče Dušan
Goričar, ki sta prerezala
trak in s tem simbolično
izročila namenu vse, kar so
postorili v Grajski vasi. Sle-
dil je lep kuhurni program, v
katerem so oživili nekaj sta-
rih običajev, med drugim
pranje perila na perišču,
predstavili pa so se tudi ko-
njeniki, ki so pred kratkim
na Gomilskem ustanovili
svoje društvo.
wmmmmmmmm t tavčar
v Grajski vasi je ponovno oživelo perišče.
Nov most čez Bolsko
Star lesen most, ki je na Gomilskem povezoval bregova Bolske, je bil dotrajan. Z gradnjo
avtoceste se je potreba po novem mostu še povečala. Pred kratkim je bil zgrajen lep betonski
most, ki povezuje Gomilsko z Zaklom. Njegova nosilnost je 20 ton, dolg je 20, širok pa 5 metrov.
Za gradnjo je DARS prispevala 5 milijonov tolarjev občina Braslovče pa 4,5.	T. TAVČAR
Poletje je, ni pa še
zastonj...
Ne vem, kakšen odnos imate
do gledališča, vem pa, da vam
ga bo obisk predstave na celj-
skem Starem gradu spreme-
nil. Če imate radi oblazinjene
stole in rdeče zastore, boste
presenečeni, da lahko uživate
tudi brez njih. Če se vam zdi,
da je gledališče precej dolgo-
časna in prenapihnjena reč,
vas bo presenetil smeh na va-
šem lastnem obrazu, ki se mu
tudi najbolj zadrti ne morejo
upreti, ko morda najstarejši
igralec predstave odrecitira
svoje dekliške litanije, odet v
baletno krilce. In če mislite, da
je tole reklama za Sen kresne
noči in za Shakespeara, ki ga
to poletje uprizarja SLG Celje
med luninim sijem in Frideri-
kovim stolpom, se motite...
Niti o gledahšču niti o Sha-
kespearu nimam pojma. Na
gradu sem se znašla tako re-
koč po srečnem naključju, ki
ponavadi poskrbi, da se člo-
veku kaj lepega zgodi. In priz-
nati je treba, da je bilo prejšnji
teden v Celju treba biti ujetnik
čudnih silnic, da se nisi po
naključju znašel na vsaj enem
dogodku. Mnogi med njimi,
kot na primer serija koncer-
tov v mestnem parku in pro-
gram ob Maratonu državno-
sti, so bih brez vstopnine. Za
druge, kot so na primer lut-
kovne predstave v Hermano-
vem gledališču, filmske pred-
stave v novem letnem kinu ali
pa omenjeni Sen kresne noči,
je treba seči v žep. Kar se
meni osebno zdi čisto nor-
malno in pravzaprav vredno
svojega denarja. Dokler...
Dokler se mi ni zgodilo, da
sem službeni kolegici z gorenj-
skega konca, ki se je razburjala
nad vstopninami poletnih pri-
reditev v njenem lastnem me-
stu, poočitala šparovno dušo.
Pa me je globoko pogledala in
rekla: »Morala bi videti otroke
in njihove starše, ki so zaradi
500-tolarske vstopnine kon-
cert za otroke poslušah za zi-
dom!« Ne, ni se zgodilo meni
in nisem tega videla v Celju.
Zmrazilo me pa je. Ker med
nami pač čisto zares obstajajo
ljudje, ki jim je 500 tolarjev
vstopnine preveč. In ker jih, če
sem iskrena, tudi sama osebno
poznam. V svojem varnem la-
godju redkokdaj pomislim, da
je vzrok za njihovo prireditve-
no apatičnost morda v žepu.
Toda če ima človek eno plačo
pa štiričlansko družino, zna bi-
ti že tistih 2000 tolarjev (kar je
minimum za kakršnekoli
vstopnine za vse štiri) res hudi-
čevo veliko.
No, in kakšno zvezo ima
zdaj vse skupaj? Ali ni zanimi-
vo, da so brezplačne reči vse-
lej tiste, ki po mnenju nekih
»znalcev« sodijo na območje
dvomljivega okusa, spodnje
meje kulture in zgolj zabav-
Ijaštva? Ali ni zanimivo, da se
lahko dogodi zabavna prire-
ditev z več renomiranimi
glasbenimi skupinami in raz-
nimi pop zvezdniki za gledal-
ce zastonj, gledališka pred-
stava pa ne, čeprav je slišati,
da so igralski ansambli pri
nas slabše plačani kot fantje
muzikantje?
Prav zanima me, iz katere
vreče vzamejo organizatorji
zastonjskih mestnih zabav in
zakaj v isto vrečo ne morejo
seči še izvajalci tistih t.i. kuUur-
no-umetniških predstav. In še
bolj me zanima, ali so tega
krive le vreče, ali pa morda tudi
zaverovanost kulturnikov v si-
cer skrivano, a še vedno prisot-
no prepričanje, da kakšne reči
pa že morajo biti za izbrane
ljudi, a ne. Seveda, zdaj bi se mi
kot »intelektualki« morala v
razlago prikrasti kakšna fina
sociološka teorija. Pa se mi ne
bo, ker me te teorije v praksi
eno figo brigajo. Vse, kar bi
rada zavoljo ljudi, ki za živo
glavo ne priznajo, da si kulture
ne dajo zaradi denarja, zgodila
vsaj ena odprta glasno ozna-
njena zastonj ska predstava na
gradu (jasno: Sen kresne noči),
vsaj en lep zastonjski film pod
zvezdnim nebom (seveda ne
kakšna neumna komedija),
vsaj ena zastonjska otroška
igrica na trgu sredi mesta, vsaj
eno tako doživetje, ki ga sicer
zapiramo pred splošnimi očmi
in praznimi žepi. Tudi pri nas v
Celju.
P.S.: A da so vsega krivi
sponzorji, ki enim dajo, dru-
gim pa ne? Ah, dajte no! Spon-
zorji dajo tistim, ki zvlečejo na
kup veliko ljudi. In polno graj-
sko prizorišče JE veliko ljudi.
Piše: PIKA KUKERL
12
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Zadnje v tem tisočletju
Od 7. do 11. julija bo 35. turistična prireditev Pivo in cvetje - V Laškem pričakujejo preko 130 tisoč obiskovalcev
z odprtjem razstave ob 110. obletni-
ci Turističnega društva Laško se bo
prihodnjo sredo, 7. julija, pričela v
Laškem tradicionalna turistična, kul-
turna in zabavna prireditev Pivo in
cvetje. Letos bo že petintrideseta po
vrsti, vendar se je zaradi tega organi-
zacijski odbor ni prav nič naveličal
pripravljati. V Laškem pravijo, da bo-
do zopet pripravili obilo zabave, zvr-
stilo pa se bo tudi precej kulturnih in
športnih dogodkov.
Od srede do nedelje se bo na petih
prireditvenih prostorih zvrstilo preko
deset ansamblov in skupin z vrhunski-
mi pevci, za glasbo bodo poskrbeli
tudi gostinci, ki bodo letos postavili
svoje mize kar na 26 različnih mestih
po Laškem. Kot je že v navadi, bodo
društva pripravila šest razstav. V Kul-
turnem centru bo razstava cvetja, v
šoli s prilagojenim programom, starem
vrtcu in v Domu upokojencev pa bodo
razstave gob, ptic, čebelarstva, dobrot
iz krušne peči in ročnih del invalidov.
Organizatorji so letos pripravili več
športno-rekreativnih prireditev kot
običajno, saj bosta kar po dve tekmi v
športnem plezanju in jadralnem pa-
dalstvu.
V Laškem pričakujejo največ obisko-
valcev v soboto, ki jo bodo popestrili
še z velikim ognjemetom z gradu Ta-
bor in s Krištofa, ter v nedeljo, ko bodo
na ohceti po stari šegi poročili že tride-
seti par. Odbor za obujanje in ohranja-
nje starih šeg in običajev, ki pripravlja
ohcet, je letos med prijavljenimi kan-
didati izbral Metodo Obu iz Lož nad
Rimskimi Toplicami in Branka Zalo-
karja s Planine pri Sevnici. Po ohceti
bo še parada ob 45. letnici ZŠAM Laš-
ko, popoldne pa bo velika parada Pivo-
cvetje, v kateri bo sodelovalo preko
tisoč ljudi. Letos prvič bodo v etnološ-
kem delu sodelovala vsa kulturno-
umetniška društva in skupine iz obči-
ne, pridružilo pa se jim bo tudi Turi-
stično društvo iz Rečice ob Savinji s
prikazom šeg in opravil iz Zgornje
Savinjske doline.
Lani so na Pivu in cvetju popili
1,250 hektolitrov laškega piva, letos
pa naj bi ga še več. Za pollitrski vrček
bo treba odšteti 230 tolarjev, za 0,3
litra pa 200 tolarjev.
Laščani, ki imajo sicer velike težave s
prometom, bodo tudi tokrat dobro po-
skrbeli za vse, ki bodo raje kot z vlaki
ali avtobusi prišli v mesto s svojimi
vozili. Na parkiriščih v Debru, na Rečici
in v Marija Gradcu bo na voljo preko 10
tisoč parkirnih mest. Sicer pa bo v času
Piva in cvetja veljal v mestu poseben
prometni režim. Za obiskovalce priredi-
tve bo takrat, ko bo zaprta cesta preko
mestu in ko bo veljala popolna zapora
državne ceste, urejen obvoz mimo me-
sta, za tovorna vozila pa bo obvoz mi-
mo Trojan.
mmammmmmmmam janja intihar
na kratko
Urejeno središče Franicolovega
FRANKOLOVO - v soboto zvečer je bila slovesna otvoritev
novo urejenega prostora med cerkvijo, staro šolo in gostiščem
Turist. Ves prostor je na novo tlakovan, do cerkve vodijo nove
stopnice, hkrati pa so odprli tudi novo avtobusno postajo na
Frankolovem. Vrednost naložbe, ki jo je financirala Občina
Vojnik, je 4 milijone tolarjev, k ureditvi prostora pa so s
prostovoljno akcijo v organizaciji Turističnega društva Franko-
lovo pripomogli tudi krajani. Med sobotno otvoritvijo je nasto-
pil cerkveni zbor, obnovljeni prostor pa je blagoslovil domači
župnik Vinko Rančigaj. (NMS)
Vrtnarji na razstavi
CELJE - Danes, v četrtek ob 17. uri bo na Vrtnarski šoli v
Celju otvoritev razstave Moč znanja, ustvarjalnosti in poezije
mladih. Prireditev so pripravili dijaki zaključnih letnikov
vrtnarske šole ob pomoči učiteljev, razstavo vsega, kar so se
bodoči vrtnarji naučili, pa si lahko ogledate še v petek, 2. in v
soboto, 3. julija med 9. in 17. uro na Vrtnarski šoli v Celju.
(NMS)
Kuharsko tekmovanje
BLAGOVNA - Društvo upokojencev Blagovna pripravlja v
sklopu veselice tekmovanje v kuhanju kmečke hrane, ki bo v
soboto 3. julija, z začetkom ob 16. uri. Prireditev bo na igrišču
pri šoli. V primeru slabega vremena jo bodo prestavili na 4. julij,
prav tako z začetkom ob 16. uri. (BJ)
Štiri bavarske umetnice
GRAD PODSREDA - Kozjanski park in Bavarsko-slovensko
društvo vabita na slovesno odprtje razstave Evropske poti - Štiri
bavarske umetnice v Sloveniji, ki bo danes v četrtek 1. julija. Ob
tej priložnosti bodo razstavili likovna dela Renate Christin,
Johanne Obermueller, Christine Sabel in Sabine Straub. Na
otvoritvi bo nastopil Slovenski kvintet trobil. (BJ)
V občino Kozje končno po asfaltu
KRIVICA - Na regionalni cesti med Gorico pri Slivnici in
Kozjem bodo po dolgoletnih pričakovanjih v tem tednu konč-
no pridobili asfalt v celoti. Tako so za sredino tega tedna
napovedali položitev grobe in vrhnje plasti na zadnjem, blizu
kilometer dolgem makadamskem odseku v naselju Krivica ter
vrhnje plasti na dveh kilometrih »grobega« asfalta na odseku
Krivica-Lesično. Slovesna otvoritev je napovedana za 19. julij.
(BJ)
modri telefon
DrŽava brez zastav
Ljudje so si med prazniki
vzeli čas za praznovanje, za-
to je na Modrem telefonu po-
zvonilo šele v ponedeljek.
Najprej se oglasil bralec
Drago iz Celja, ki ga je med
praznovanjem državnega
praznika zelo motilo, ker je
opazil na drogovih mestnega
središča vsega dve slovenski
zastavi. Meni, da je to sramo-
ta, zato poziva celjski občinski
svet naj resno priporoči uprav-
Ijalcem zgradb, da ob takšnih
priložnostih izobešajo zasta-
ve. Tudi drugi klic Bože iz
Celja je bil na temo dneva
državnosti. Motilo jo je, ker so
bili v njeni soseščini ves dan
krovci, ki so povzročali med
praznovanjem hrup. Prišlo je
celo tako daleč, da je poklicala
policijo, saj je prepričana, da
je zakonodaja na njeni strani
ter da bi morali občani prazni-
ke bolj spoštovati.
Plačevanje
ogrevanja
Franc Špes z Lave je spra-
ševal, kakšni so rezultati pi-
lotskega projekta obračuna
porabljene toplote v Celju in
kdaj bodo na Lavi nameščeni
individualni števci za meri-
tev porabe, saj si stanovalci
želijo realen obračun, ne pa
plačila po pavšalu.
Ivo Jurak iz Energetike Ce-
lje pravi, da bodo rezultati pi-
lotskega projekta meritev po-
rabljene toplote in razdelitev
stroškov po stanovanjih v ob-
jektih Kraigherjeva 9 in 11
znani avgusta in da bodo ta-
krat z njimi tudi seznanili jav-
nost. Tončka Jurkošek, za-
dolžena za analizo cen v Ener-
getiki, pa dodaja: »Namestitev
individualnih števcev v stano-
vanjih v bloku je stvar vseh
lastnikov, če se za to odločijo.
Za naš obračun je pomembna
dobavljena toplota v objekt, ki
se odčita na skupnem števcu,
delilniki porabe ali števci pa
so stvar dogovora lastnikov.
Pri tem je treba opozoriti, da
lahko prihaja do razkorakov
med stanjem na skupnem
števcu in merilniki v stanova-
njih (nekateri imajo lahko za-
prte radiatorje in jim zadošča
ogrevanje iz sosednjih stano-
vanj). Zato se morajo lastniki
tudi dogovoriti, kako bodo po-
ravnavali te razlike.«
Tik pred zaključkom redak-
cije smo prejeli dve vprašanji
Janeza iz Celja, ki smo jih
takoj posredovali pristojnim.
Od območnega svobodnega
sindikata želi izvedeti kako da-
leč je dolgotrajni stečajni po-
stopek v šentjurskem Emo
Energetiki ter kdaj bodo delav-
ci prejeli tri neizplačane plače
in regres. Drugo vprašanje na-
menja policiji. Bralca moti, ker
je avtobusno postajališče na
Ljubljanski cesti v Celju (iz
žalske smeri), ki je nasproti
policijske stavbe, večinoma za-
parkirano. Zato se tam ne more
peljati s kolesom, prav tako
opaža, da morajo vozniki avto-
busov zato ustavljati kar na
vozišču.	BJ. TC
Do prihodnje številke Novega
tednika bo sprejemala vaše
telefonske klice dežurna novi-
narka Janja Intihar Na tele-
fonsko številko 0609 620-133
jo lahko pokličete jo lahko
vsak dan med 10. in 17. uro.
Kaj vse zmore ljubezen
~ Pred petimi desetletji sta se poročila kozjansko dekle in savinjski fant
Dekle je bilo doma v koz-
janskih hribih, fant v Savinj-
ski dolini. Spoznala sta se tik
pred II. svetovno vojno, med
obiranjem hmelja, in ostala v
pisnih stikih skoraj eno deset-
letje. Letos, v začetku junija,
sta praznovala zlato poroko. Z
blizu osemdesetimi svati.
ruTrumiiiii h—j——Msan
Današnja zlatoporočenka
Marija Ožir je bila doma v Ko-
strivnici pri Kalobju, Franc
Ožir v Podlogu pri Šempetru.
Pred poroko sta dolgo mislila
drug na drugega, vendar je bilo
vmes veliko vojnega gorja.
Mladega Savinjčana so prisilno
mobilizirali v nemško vojsko
ter je moral na fronto v Franci-
jo in Rusijo, kjer mu je huda
zima vzela nogo. Marija s Koz-
janskega mu je ostala zvesta
kljub invalidnosti.
Leta 1949 sta se vzela na
skromni poroki v Šentjurju. V
tistih časih so novoporočen-
cem podarjali zgolj torto ali
srebrn prstan, se spominjata.
Bili so hudi časi, njuni skupni
življenjski načrti lepi. Začela
sta kmetovati na domačiji v
Kostrivnici pri Kalobju, kjer sta
zdaj slavila zlato poroko. Mož
iz Savinjske doline se je kmalu
navadil življenja v kozjanskih
hribih, kjer za razliko od ravni-
ne ni bilo elektrike. Bolj ga je
bolelo, ker je bil v letih po vojni
kot bivši nemški vojak na ura-
dih zapostavljen. Tudi psovke
je slišal, celo takrat, ko je prosil
za invalidski pripomoček.
Njunih skupnih pet desetle-
tij je v znamenju trdega dela na
kozjanski zemlji. Za Marijo je
bilo vedno posebno veselje, ko
so se zbrali na njivi skupaj s
sosedi ter delali. Za Franca je
največje veselje y hlevu, delo z
živino. V skupnih desetletjih je
bilo veliko preizkušenj, pred-
vsem bolezni, vendar je dru-
žinska sloga premagala vse te-
žave. Vedno sta se odlično ra-
zumela. Po potresu sta uspela
zgraditi nov dom, takšnega, ki
ne kvari podobe čudovitega
kozjanskega gričevja.
Rodilo se jima je šest otrok,
zlate poroke se veselita s tremi.
Hči Marjana živi v Šentjurju,
hči Irma v Voducah pri Slivni-
ci, sin Franci v domači Kostriv-
nici. Prav tako se veselita petih
vnukov, v teh dneh pa težko
pričakujeta tretjega pravnuka.
Vsi skupaj so se pred dnevi
veselili izjemnega družinskega
praznika, zlatoporočnega slav-
ja. Najprej so bili pri zelo lepo
pripravljenem obredu v šent-
jurski Ipavčevi hiši, nato pri
zlatoporočni maši v kalobški
cerkvi, polni ljudi, ki ju imajo
radi.
Potem so se veselili kot se
znajo ljudje na Kozjanskem.
Med skoraj osemdesetimi sva-
ti, ki so praznovali na domačiji,
so bili celo sorodniki iz Ameri-
ke. Ljubljane, Hrastnika... Nji-
hovo prijetno druženje je traja-
lo vse do nedeljskega jutra. In
po slavju sta zlatoporočenca
urejala vtise ter si želela, da bi
jima ostalo vsaj toliko zdravja,
kot ga imata. Da bi lahko še
dolgo tako ljubila svoje naj-
dražje, da bi lahko delala na
zemlji. Na hriboviti zemlji, ki
sta ji darovala svoje moči. svoja
mlada leta. Kljub vsemu trplje-
nju jima ni žal. da sta se odloči-
la za kmečki stan.
BRANE JERANKO
Ožirjeva slavljenca iz Kostrivnice pri Kalobju s sinom Francijem.
Srečanje
diplomantov
VUŠ
v torek so se v hotelu
Celeia v Celju srečali prvi
diplomanti Visoke uprav-
ne šole, ki je bila ustanov-
ljena leta 1957, letos pa
mineva 40 let, odkar je pr-
va generacija delavcev dr-
žavne uprave diplomirala.
Kot je povedal eden od
študentov, Celjan Igor Po-
nikvar, je bilo v prvi genera-
ciji Visoke upravne šole, ki
je bila v Gumnišču pri Škof-
ljici, 64 študentov, od kate-
rih jih je ostalo še 37. Sreču-
jejo se na vsaka tri leta, vsa-
kokrat v drugi regiji, med
letošnjim srečanjem v Celju
pa so razmišljali o tem, da bi
srečanja ponovno organizi-
rali vsako leto^ Srečanja di-
plomantov VUŠ v hotelu Ce-
leia se je udeležil tudi seda-
nji dekan Visoke upravne
šole, dr. Miha Brejc ter
Ivan Turk, eden od preda-
vateljev prvih diplomantov
Visoke upravne šole. ki so
diplomo prejeli leta 1959,
večina pa jih je delala v dr-
žavni upravi oziroma v ob-
činskih okrajih. NMS
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Tisoč pohodnikov po Slomškovi poti
Ideja dr. Franca Zabukovš-
ka iz Šentjurja za ureditev
spominske poti Antona Mar-
tina Slomška je že na startu
obrodila sadove.
Prvi del spominske poti, ki
je povezan s Slomškom, nje-
govimi sorodniki, službova-
njem in drugim, je doživel
krst na Dan državnosti, 25.
junija. Start je bil pri rojstni
hiši Antona Martina Slomška
na Slomu, kjer se je zbralo več
kot 500 pohodnikov, ki so se v
prelepem vremenu in po kraj-
šem kulturnem programu od-
pravili na 35 kilometrov dolgo
pot skozi Ponikvo, Žiče, Čreš-
njice, Frankolovo do Nove
Cerkve. Mnogi so zmogli del
poti, drugi so vztrajali do kon-
ca. Med pohodom so se pri-
družili še novi pohodniki, ta-
ko da jih je skupaj sodelovalo
blizu tisoč. Pot je speljana
skozi občine Šentjur, Sloven-
ske Konjice in Vojnik.
Zaključna slovesnost je bila
v Novi Cerkvi, kjer je Slomšek
kot kaplan služboval v letih
1847 do 1849, ko je bil prestav-
ljen v Celovec. Slovesno mašo
je ob asistenci duhovnikov de-
kanije Nova Cerkev vodil mari-
borski škof Franc Kramberger,
ki je v nagovoru obljubil, da bo
tudi sam prehodil vsaj del zani-
mive Slomškove poti, ki so jo
ustrezno markirali člani PD
Vojnik s predsednikom Mir-
kom Blazinškom. V programu
so zapeli domači zbori in zai-
grali rogisti.
Že jeseni bodo podobno
uredili še drugi del poti po
Bizeljskem, ki je tudi močno
povezano z življenjem in de-
lom Antona Martina Slomška,
ki bo 19. septembra v Maribo-
ru posvečen za blaženega.
Na posnetku od leve Franc
Zabukovšek, škof Franc
Kramberger ter župani Slo-
venskih Konjic Janez Jazbec,
Šentjurja Jurij Malovrh in Voj-
nika Beno Podergajs.
ffl^BMMMMB T.VRABL
Delavno v
centru
Dejavnosti v Mladin-
skem centru na Maribor-
ski 2 v Celju so zaživele
takoj po otvoritvi ustano-
ve.
Danes, 1. julija ob 20. uri
lahko prisluhnete potopi-
snemu predavanju »Po Jor-
daniji in Palestini«, v petek,
2. julija ob 20. uri bo otvori-
tev razstave likovnih del
Nine Polajžer, v ponede-
ljek, 5. julija bo od 9. do 11,
ure brezplačna likovna de-
lavnica, med 16. in 19. uro
pa bo ustvarjalna delavnica
Poslikava svilenega etuija
za očala. V torek, 6. julija
med 9, in 11. uro bo angleš-
ka delavnica za šolarje od
1. do 4. razreda osnovne
šole, v sredo od 16. do 19.
ure pa se lahko v mladin-
skem centru ponovno učite
poslikave svilenega etuija
za očala. Za slednjo delav-
nico boste prispevah 500
tolarjev.	NMS
Od barona Codellija do danes
Med ljudi, ki jih večkrat
srečujemo v Celju, sodi tudi
Miroslav Kovič, ki ga lahko
videvamo vsako dopoldne
med Razlagovo in Malgajevo
ulico. V to smer ga vodijo
spomini na staro I. gimnazi-
jo, ki jo je obiskoval pred več
kot sedmimi desetletji in pol,
in vsakodnevni obisk hčeri-
ne družine. Vmes pa opravi
še potrebne nakupe. Te dni
bo zaokrožil devetdeset let,
za njim pa je izredno zani-
miva in burna življenjska
pot.
Rodil se je 8. julija 1909 na
Kresniških Poljanah. Po ne
lahkem otroštvu, brez očeta,
ko mu je mati le s težavo
omogočila šolanje, je kot teh-
nik pričel z delom v privatni
kovinarski delavnici v Ljublja-
ni. Posrečilo se mu je dobiti
službo na železnici. Mati
Amalija je dolga leta gospodi-
njila še danes znanemu baro-
nu Codelliju na gradu Kodelje-
vo, kjer sta s sinom Mirkom
tudi stanovala. Iz časov biva-
nja na gradu se živo spominja
baronovih iznajdb prenosa sli-
ke na daljavo, izdelovanja ra-
dijskih anten in seveda njego-
vega avtomobila, prvega v
Ljubljani.
Med drugo svetovno vojno
so ga Nemci službeno preme-
stili na železnico na Dunaj.
Od leta 1945 do upokojitve
leta 1972 je bil šef kurilnice z
okrog štiristo zaposlenimi na
železniškem vozlišču Zidani
Most. Iz tega obdobja ve po-
vedati, da so mu največ skrbi
povzročala pogosta iztirjenja
vlakov. Zelo pomembna pa so
bila tudi vsakokratna zavaro-
vanja prevoza Modrega vla-
ka, ki je v Slovenijo često
vozil domače in tuje državni-
ke.
V svojem redoljubnem in
utečenem vsakdanu pogreša
predvsem nekdanje številne
prijatelje, sošolce in znance,
da bi z njimi obujal spomine
na skupna mlada leta. Žal so
povečini že vsi odšli in ostaja-
jo mu le dobri sosedje in skrb-
ni domači.
VOJKO ZUPANC
Ovce, volkovi in orli
v okolici Šentjurja, v Grab-
nih v KS Blagovna, se je v
nedeljo začel mednarodni
ekološki tabor mladih »Šent-
jur 99«, s približno 120 udele-
ženci. Ti bodo do konca tedna
odhajali na pohode, poslušali
predavanja in podobno.
Tabor v Šentjurju je plod so-
delovanja med fundacijo Oko-
lje smo vsi iz Vojnika, Svetov-
nim slovenskim kongresom ter
šentjurskima taborniškim
odredom Divjega petelina ter
osnovno šolo Franja Malgaja.
Gre za tretji takšen tabor, saj so
se prvič zbrali v Gorici pri Sliv-
nici, drugič v Vačah pri Litiji,
tokrat pa spoznavajo šentjur-
sko okolico. Tam so otroci raz-
deljeni v tri skupine, ki jih
vodijo Renata Kolar, Srečko
Črep in Karmen Artnak. Od-
pravili se bodo na pohode na
Rifnik, Resevno Rozalijo ter
Ponikvo, se seznanjali z eko-
loškimi temami ter o zasvoje-
nosti, z angleškim jezikom,
spoznavali taborništvo in skav-
tizem, orientacijo na zemljiš-
ču, izdelovanje bivaka, loko-
strelstvo in podobno. Vodja ta-
bora je Janez Kukovič, načel-
nik šentjurskega rodu Divjega
petelina.
Večina udeležencev je iz raz-
ličnih krajev Slovenije, med nji-
mi pa so tudi prijatelji iz Bosne
in Hercegovine, Hrvaške in Ita-
lije.	BJ
Gradnja avtoceste
Vransko-Blagovica
Sredi junija so si člani
Društva gradbenih inženir-
jev in tehnikov Celje ogledali
gradnjo avtoceste preko Tro-
jan, kjer so predvideni štirje
dvocevni predori dolžine
11,8 kilometra, en enocevni
predor dolžine 0,29 kilome-
tra ter 12 viaduktov skupne
dolžine 3,4 kilometra.
Del avtoceste, ki ne poteka
po viaduktih ali predorih, je v
povprečju v 6-12 metrov viso-
kih vkopih in nasipih. Trenut-
no opravljajo pretežno pri-
pravljalna dela, kot so zaščita
in preureditev obstoječih ko-
munalnih naprav, plinovod,
elektrovodi, telekomunikacij-
ski vodi, vodovodi in regulaci-
je. Pri pripravi platojev za
gradnjo predorov ovira nor-
malen potek del izredno zah-
tevna geologija.
Ogledali so si tudi ogromen
podporni zid in zanimivo te-
meljenje opornikov za via-
dukt Baba, ki se dviguje viso-
ko nad obstoječo cesto. O ob-
sežnosti del za izgradnjo od-
seka priča tudi podatek o ze-
meljskih delih: izkopov bo za
skupno 3 milijone kubičnih
metrov, vgradili pa bodo mili-
jon in pol kubičnih metrov
materiala, tako da bo ostalo
skoraj prav toliko nevgradlji-
vega materiala za deponira-
nje.
Poleg teh večjih del so si
ogledali tudi nekaj podvozov
in propustov za deviacije lo-
kalnih cest oziroma potokov
in njihovo ureditev.
LEANDER LITERA
Po asfaltu v Blažičev hrib
Za krajane Blažičevega hriba v KS Galicija je bil velik in srečen dan minulo nedeljo
popoldne, ko so namenu predali odsek asfaltirane ceste v dolžini 710 metrov.
Zbranim je najprej spregovoril predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Jurij Han, ki je
poudaril, da so z gradnjo pričeli že pred dvema letoma. Vsako gospodinjstvo je prispevalo okrog
350 tisoč tolarjev, delež občine Žalec je bil 2,3 milijona tolarjev, KS Gahcija pa je prispevala
gramoz. V imenu KS Galicija je spregovoril Vlado Majer, ob koncu pa še žalski župan Lojze
Posedel, ki je izrazil priznanje krajanov Blažičevega hriba, ki so dali za cesto velik prispevek. S
prerezom traku je cesto tudi predal namenu (na posnetku). Novo cesto je blagoslovil domači
župnik Janko Cigale.	T. TAVČAR
Še rudarji in
zivilci
Višje strokovne šole so v
Sloveniji ob pomoči pro-
grama Phare Evropske
unije začele svoja vrata
odpirati leta 1996, od jese-
ni pa se bo mogoče izobra-
ževati v devetih tovrstnih
šolah v Celju, Velenju, na
Bledu, v Ljubljani, Mari-
boru in Novem mestu.
Razpisu za vpis, tako
mladine kot odraslih, ki je
izšel konec januarja, se je v
torek pridružil še razpis za
vpis v dva nova izobraže-
valna programa; rudarstvo
in geotehnologijo, ki ga bo-
do ob že uveljavljenem pro-
gramu elektronike izvajali
v Višji strokovni šoli na Šol-
skem centru v Velenju, in
živilstvo v Višji strokovni
šoli na Živilski šoli v Mari-
boru. Oba programa sta na-
menjena odraslim, za ru-
darstvo in geotehnologijo
je razpisanih 30, za živils-
tvo pa 60 študijskih mest.
Informativni dan v obeh šo-
lah bo 7. julija ob 15. uri,
podrobnejše informacije
lahko vsi zainteresirani do-
bijo na spletnih straneh mi-
nistrstva za šolstvo in šport
(www.mss.edus.si), prija-
ve pa je treba do 20. julija
poslati neposredno v izbra-
no višjo strokovno šolo. IS
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Lionizem
se sin
Pred kratkim je imel
Lions klub Celje redno
skupščino, na kateri so za
novega predsednika izvoli-
li Jureta Matjaža, za prve-
ga podpredsednika Borisa
Jožeta Marolta, za drugega
podpredsednika Jožeta
Volfanda in za tretjega pod-
predsednika Dušana Hu-
sa. V komisijo za program
sta bila izvoljena Marjan
Petan in Mirko Lešnik.
Lions klub Celje, prvi na
celjskem območju, je na
skupščini ugotovil, da pro-
gram teče po načrtu: še na-
prej bo štipendiral glasbeni
pouk Petre Rom, pomagal
slepim in slabovidnim ter
sodeloval z Zvezo slepih in
slabovidnih v Celju. Izredno
pomembno delo je opravil
pri širjenju lionizma, saj je
pomagal kot botrski klub us-
tanoviti Lions klub Keleia in
prvi ženski lions klub v Slo-
veniji Mozaik v Celju, letos
pa bodo ustanovljeni še trije
lions klubi, ki jim botruje
Lions klub Celje, in sicer Leo
klub mladih v Celju, Lions
klub Žalec in Lions klub
Emona v Ljubljani. Tudi le-
tos bodo sodelovaU s Splo-
šno bolnišnico v Celju, orga-
nizirali strokovna predava-
nja, organizirali novoletno
prodajo na novoletnem celj-
skem sejmu in 4. septembra
organizirali piknik vseh bo-
trskih klubov na Gori Oljki.
V kratkem jih bo obiskal
novi guverner Vojko Lah, so-
delovali pa bodo tudi pri
mednarodnih taborih mla-
dih, letos na Danskem in
Finskem ter pomagali orga-
nizirati tabore mladih lion-
sov v Sloveniji.	D.M.
Drugič na olimpiado
Jure Kališnik - državni prvak v matematiki
Jure Kališnik, maturant
Splošne in strokovne gimna-
zije Lava v Celju, se bo letos
že drugič udeležil medna-
rodne matematične olimpia-
de, ki bo od 10, do 12, julija v
Romuniji, Jure je star 18 let
in je doma iz Šempetra,
njegova mentorica pa je
mag. Dragica Pavšek-Guzej.
S svojimi dosežki na po-
dročju matematike že nekaj
let posega v sam slovenski vrh.
Zanimanje in talent za mate-
matiko je kazal že v zgodnjih
otroških letih. To se je nada-
ljevalo tudi v osnovni šoli,
kjer je postal občinski prvak,
v znanju matematike v 6., 7. in
8. razredu pa je osvojil tudi
zlato Vegovo priznanje.
Po končani osnovni šoli se
je vpisal na gimnazijo Lava
zato, ker šola daje veliko pou-
darka naravoslovnim predme-
tom. In prav tu se je njegovo
zanimanje za matematiko še
poglobilo, hkrati s tem pa se je
začelo obdobje velikih uspe-
hov, ki jih je dosegel v teh
letih. Stene v njegovi sobi so
polne nagrad, priznanj in poh-
val, med njimi pa so najpo-
membnejše 1. nagrade, ki jih
je prejel kot državni prvak v
2., 3. in 4. letniku.
Zadnji dve leti se udeležuje
tudi mednarodnih tekmovanj
in tudi od tu sta dva pomem-
bna dosežka - bronasta meda-
lja z mediteranske olimpiade
v Španiji in Diploma Ruske
akademije, ki jo je prejel na
mednarodnem tekmovanju
mest v Moskvi. Juretov naj-
večji uspeh pa je lanska in
letošnja uvrstitev v slovensko
olimpijsko ekipo. Lani je 14
dni v juliju preživel na olim-
piadi na Tajvanu, od koder
ima veliko prijetnih spomi-
nov.
Na vprašanje, kako izbirajo
udeležence olimpiade, je Jure
pojasnil: »Dijaki, ki' so uspe-
šni na državnih tekmovanjih,
enkrat mesečno obiskujejo
priprave, ki jih vodijo profe-
sorji na fakulteti v Ljubljani.
Najboljši med njimi preživijo
tudi dva tedna na intenzivnih
pripravah na Bledu. Kandidati
sodelujejo na dveh izbirnih in
državnem tekmovanju. Prvih
šest z največjim številom točk
se uvrsti v ekipo.«
Jure je imel lani in letos tudi
največ točk med vsemi udele-
ženci, letos si je udeležbo za-
gotovil že pred državnim tek-
movanjem z uspešnimi rezul-
tati izbirnih testov. Jure pa ni
samo dober matematik, saj je
vseskozi odličen učenec in us-
pešno tekmuje tudi v znanju iz
fizike, kemije, logike. V pro-
stem času rad sede za računal-
nik ali spremlja športne pre-
nose po televiziji. Seveda pa
se tudi sam ukvarja s športom,
še zlasti rad igra tenis in košar-
ko.
In kakšne so napovedi za
olimpiado? »To je preveč zah-
tevno tekmovanje, da bi lahko
karkoli napovedoval, kajti sa-
mo znanje ni dovolj, potrebno
bo imeti tudi malo sreče,« je
razmišljal in bil jedrnat tudi
pri razgrnitvi svojih načrti za
prihodnost. »Najprej me čaka
matura, kajti pri nas ni tako
kot v nekaterih drugih drža-
vah, kjer so udeleženci olim-
piade opravičeni mature. Od
10. do 22. julija bom na olim-
piadi v Bukarešti, jeseni pa
bom nadaljeval s študijem
teoretične matematike v Ljub-
ljani«.
Juretu želimo srečno in us-
pešno pot na oUmpiado in še
naprej veliko užitkov in uspe-
hov pri reševanju matematič-
nih problemov.
T TAVČAR
Jure Kališnik
Nova telovadnica,
vodovod, ceste.
Krajani Šempetra v Sa-
vinjski dolini praznujejo
svoj krajevni praznik prav
na dan državnosti. Slav-
nostna seja začasnega od-
bora krajevne skupnosti je
bila v turističnem domu pri
jami Pekel, udeležili pa so
se je tudi žalski župan Loj-
ze Posedel in dva podžupa-
na, O dosedanjem delu in
načrtih je govoril predsed-
nik začasnega odbora KS
Jože Randl,
Od lanskega do letošnjega
praznika so zgradili novo telo-
vadnico, asfaltirali in obnovili
1,3 kilometra cest, namenu
predali vodovod v Zalogu za
85 gospodinjstev, sanirali 6
črnih odlagališč...
Slavje s podelitvijo priznanj
z bogatim kulturnim progra-
mom se je nadaljevalo pred
jamo Pekel. Priznanje KS so
prejeli Martin Vrbnjak, Ivan
Božič, Ivan Šuler, grb KS Ivica
Čretnik, Peter Škrabar, najviš-
je priznanje KS, naziv častnega
krajana, pa je prejel znani go-
stinec Zvone Štorman. Prazno-
vanje so zaključili s tradicio-
nalno prireditvijo Veselo po-
letje v Peklu, žar kresnega dne -
skupaj za lepši praznik.
V okviru praznovanja so pri-
pravili planinski pohod in ša-
hovski turnir T TAVČAR
Jože Randl podeljuje listino za naziv častnega krajana
Zvonetu Štormanu.
Gasilci razvili prapor
Gasilci občine Prebold so praznovanje dneva gasilcev
združili s prevzemom prvega prapora Gasilske zveze Pre-
bold, ki so jo ustanovili marca letos.
Priložnostna svečanost ob prevzemu prapora je bila pri
gasilskem domu v Preboldu, kamor so člani sedmih teritorial-
nih prostovoljnih gasilskih društev in enega industrijskega
društva, prišli v povorki. Najprej jih je pozdravil predsednik
GZ Prebold Jože Veber, ki je orisal prizadevanja za ustanovitev
samostojne gasilske zveze Prebold. Spregovoril je tudi župan
Vinko Debelak, ki je tudi gasilec, in nato razvil prapor (na
sliki). Nanj so pripeli spominske trakove, žebljičke pa je
darovalo več kot 50 organizacij in posameznikov. Prapor je
blagoslovil domači župnik Franc Serec.	T TAVČAR
Precej dobra zasebnost
v prejšnji številki smo
omenili PGP ali točneje
Pretty Good Privacy, sistem
kodiranja, ki temelji na jav-
nem in zasebnem ključu.
Stvar se sliši zapleteno, če-
prav v osnovi ni. Bi pa lahko
rekli, da je od tehničnih po-
drobnosti toliko bolj zaplete-
na zgodovina. Seveda si lah-
ko več preberete na medna-
rodnih straneh PGP Interna-
tional (www.pgpi.com), a za
začetek le nekaj podatkov.
Ko je Phil Zimmermann leta
1991 naredil prvo verzijo tega
programa za enkripcijo, si ver-
jetno niti v najbolj norih sna-
jah ni mislil, kakšne težave bo
zaradi tega imel z oblastmi.
»Precej dobra zasebnost«, kot
bi se aplikaciji v prostem pre-
vodu reklo v našem jeziku, je
namreč v osnovi namenjen ko-
diranju sporočil, tako da jih
lahko bere le tisti, ki so mu
resnično namenjena. Tisti, ki
poznate koncept elektronske
pošte, veste tudi, kako lahko
ranljiva so sporočila, ki jih
pošiljamo preko Interneta.
Preprosto povedano: sporoči-
lo, ki ga pošljete svojemu pri-
jatelju, lahko praktično prebe-
re kdorkoli, ki si vzame čas za
to. Od tod se je pojavila potre-
ba po kodiranju sporočil.
Jasno, kodiranje je v dobi
zmogljivih procesorjev mačji
kašelj. Vsak računalnik lahko
do nerazpoznavnosti spremeni
poljubno informacijo, ki jo ra-
čunalnik na drugi strani ob
ustreznih navodilih zopet spre-
meni v izvirno obliko. Tem
navodilom lahko zaradi lažje
razumljivosti rečemo tudi ge-
slo, čeprav bi bilo pravilneje
reči ključ. Tu pa se prične
problem. Kako bomo ta ključ
posredovali posredniku? Po
neki bolj varni poti, seveda!
Že, že, do sem vse lepo in prav,
toda če lahko po varni poti
pošljemo ključ, potem lahko
po njej pošljemo še samo spo-
ročilo, mar ne? Potem sploh ne
rabimo enkripcije, kaj?
Sistem javnega in zasebnega
ključa reši ta problem tako, da
je javni ključ na voljo vsem, ki
želijo pisati nekomu, medtem
ko je zasebni ključ na varnem
v rokah prejemnika. Z javnim
ključem lahko vsakdo zakodi-
ra sporočilo, vendar ga potem
ne more več odkodirati. To
lahko stori le naslovnik in si-
cer z zasebnim ključem. Če
hoče prejemnik odgovoriti na
sporočilo, mora zopet imet
javni ključ tistega, ki mu žel
poslati odgovor. Vsakdo, \
želi uporabljati ta sistem, mo
ra torej imeti javni in zasebn
ključ. Javni lahko pošlje vsen
(ali pa ga shrani na posebnil
internetnih strežnikih, \
omogočajo enostavno iskanji
na podlagi elektronskega na
slova). Voila. Konec prisluS
kovanja. Hkrati omogoča PGI
še elektronski podpis, s kate
rim lahko pod določenimi po
goji jamčimo za izvirnost na
šega elektronskega sporočila
Konec ponarejevanja?
Kot sem že napisal, je leti
1991, ko se je pojavil PGP, i
Združenih državah završalo
»Tajna služba mi ne more vei
prisluškovati,« je pomisli
običajni pristaš konspiracij
skih teorij. »Moji partnerji bo
do vedeli, da sem jim sporoči
lo poslal res jaz in ne nekd(
drug,« si je rekel poslovnež
»Svoji ljubici (ljubčku) lahk(
pišem karkoli, pa vsebine tel
sporočil ne bo mogel prebrat
nihče drug kot ljubljena ose
ba!« so zavpili vsi ostali.
»Ali bomo zaprli štacuno?*
so se na drugi strani vprašali ^
tajnih službah in administra
ciji in Zimmermannu prepo
vedali izvoz tega programa iz
ven Združenih držav, češ di
gre za strateško pomembno
tehnologijo. S tem, ko bi PGf
omejili zgolj na ZDA, bi seve
da vsa stvar postala uporabniš
ko nezanimiva. Vendar st
Zimmermann ni vdal. PrO'
gramsko kodo je izdal v knjig
in jo, sklicujoč se na prvi
arpandma ameriške ustave, iz
dal v Evropi, kot bi založi-
leposlovno knjigo. Nato
program zopet spravil v elek
tronsko obliko in ustanovil
PGP International. Danes lah-
ko PGP legalno uporablja
vsakdo, ki si tega želi. VaJ
zanima? Obiščite naslov iz pf
vega odstavka.
Vasja Ocvirl<
vasja@eurocom.si
REPORTAŽA
15
Iz globočja trgane zgodbe
Multimedijski Muzej premogovništva Slovenije 180 metrov pod zemljo na nekdanjih progah velenjskih rudarjev
v delu škalskega jaška po
novem domuje šestnajst lutk,
med njimi lik pesnika Antona
Aškerca, ki je pred sto leti kot
mlad kaplan v škalski kapla-
niji spoznaval šaleške knape.
Ko se je prvič v kletid odpeljal
v jamo, mu je bilo tesno pri
srcu. Bližamo se peklu? Spra-
ševal je kopače, kaj in kako
delajo, kako živijo, marsikdaj
so se skupaj pridušali nad živ-
ljenjem. »T\idi ko sem že bil v
Ljubljani, za arhivarja so me
dali, nisem pozabil na te moje
nesrečne hudiče pod zemljo.
Vse vem o njih...« napove lut-
ka.
I
V muzej, nahaja se od 150 do
180 metrov globoko, se obi-
skovalci, opremljeni z zaščitno
obleko in čeladami, spustijo z
dvigalom. Lutka jim pojasnjuje
nastanek premoga, težave ru-
darjev ter zgodovino šaleškega
premogovnika, dolgo več kot
120 let. »Tako debelega sloja
premoga kot v Velenju doslej
niso našli še nikjer na svetu,«
iim pravi. »Velenjski premogar-
ii so tukaj, v potu svojega obra-
za, iz zemlje trgali črno zlato in
ga tono za tono pošiljali na
bvetlo. Do danes so nakopali
Kar 170 milijonov ton premoga,
^e bi vsega naložili na železniš-
ke vagone, bi iz njih lahko se-
stavili 68 milijonov kilometrov
lolgo kompozicijo, s katero bi
ahko 2700-krat opasali zemelj-
ski ekvator.«
Na muzejski podzemski
progi, dolgi 3 kilometre in pol,
50 vse scene avdiovizualno
podprte. Med obhodom so
uprizorjeni eksplozija, požar,
dim... Troje stvari so knapi naj-
bolj sovražili: plin, vodo in
zruške. Voda je bila potuhnje-
na. Nepričakovano je lahko
prebila steno in v hipu zalila
odkope. Tudi metan je ubijal.
Sliši se žalostni glas signalnega
zvonca, ki je pozimi leta 1893 v
dveh zaporednih eksplozijah
plina naznanjal nesreči, v kate-
rih je izgubilo življenje ose-
mindvajset rudarjev.
Rudarji so premog sprva
prenašali na telečjih kožah in v
koših, po jaških pa so ga dvi-
govali z ročnimi vitli. Kasneje
so ga vlekle živali. »Konji so se
mi zdeli vedno najbolj pleme-
nite živah, kar sem jih poznal,
tako ponosne, elegantne in
svobodne. Vse dokler jih ni-
sem prvič videl v jami. Bili so
poslušni in vdani v svojo brid-
ko usodo, saj ne bodo nikdar
več videli sonca. Zato ker so
zmogli potegniti več, kot je
mogel človek potisniti, in ker
so jedU le seno, so morali za
zmerom ostati pod zemljo,«
pravi obiskovalcu lutka. Ru-
darji, ki so po dvanajst ur vsak
dan rili pod zemljo in šele od
leta 1895 delali le po deset ur
na dan, so preživljali hude ča-
se. Na delo so prihajali slabo
oblečeni, odeti v »coto pri co-
ti«: »Kdo pa bo hodil v jamo
lepo oblečen, ko doma še za
petrolej, sladkor in sol ni de-
narja. Pa še sami so si morali
priskrbeti obleko in čevlje, ta-
ko da je marsikdo šel v jamo
kar v coklah. Če je bilo vroče,
so obleko slekli in cel šiht de-
lali goli.« V kanglicah so nosili
malico, kruh, pol litra kave ali
jabolčnika, v žepu kakšno ja-
bolko. Razširil se je glas o
posebnem tovarištvu med nji-
mi in medsebojni pomoči med
»kamerati« ter značilnem kna-
povskem humorju, včasih
brezobzirnem za novince.
Župniki so vedeli povedati, da
večina knapov niti enkrat na
leto ni prišla k spovedi, prav
vsi pa so častih podobo svete
Barbare. Robati možje, ki so
radi preklinjali, so pred njenim
obličjem iskreno molili za
srečno vrnitev iz jame.
V času največjega pomanj-
kanja, ki je sovpadalo s svetov-
no gospodarsko krizo, so k
skromnemu družinskemu
proračunu morali prispevati tu-
di otroci. Zbijali so zaboje za
pomaranče, pazili na ogenj v
sušilnicah za les, včasih so vso
nedeljo umivali steklenice za
pivo... Težka leta krize so po-
magale prebroditi tudi nekate-
re ugodnosti, ki jih je delavcem
nudil premogovnik: »Tako so
pesjanski knapi, ki so živeli v
rudniških >hausih< imeli brez-
plačno stanovanje, od leta 1929
tudi elektriko, Id so jo takrat
napeljali. Vsako leto so rudarji
dobili >kolnkarto<, na katero so
lahko dvignili deputantni pre-
mog, v >štircu< so si lahko na-
brali odpadni les za kurjavo.«
Muzej premogovništva Slo-
venije bodo v Velenju odprli v
soboto, 3. julija, na praznik
rudarjev. Dopoldan bodo no-
vinci na velenjskem stadionu
opravili tradicionalni skok čez
kožo po starih knapovskih
običajih. Častni gost, ki ga bo-
do s skokom čez kožo knapi
spr^eli medse, bo letos direk-
tor Gorenja d.d. Jože Stanič.
Muzejska zgodba o premo-
govništvu je pripoved o ru-
darjih, njen drugi del pa obi-
skovalca pelje skozi mehani-
zirane jamske prostore iz
zadnjih desetletij razvoja ve-
lenjskega premogovnika. So-
dobna odkopna metoda, pra-
vijo, omogoča, da se odkopni
stroji v lignitne sloje zarežejo
kot v maslo.
KSENUA LEKIČ
Foto: L PUNGARTNIK
V Delavčevi pesmi o premogu je Anton Aškerc, svoje dni dušni
pastir v škalski kaplaniji, rudo oklical za »črni diamant«. Po
spustu z dvigalom sprejme muzejskega obiskovalca pesniko-
va lutka, ga nagovori in z glasom vodi skozi rudarska
delovišča.
Rudarja kramljata med malico. Obroka, kakršnega so zaužili
rudarji, radi so jedli kruh in kranjsko klobaso, so deležni tudi
vsi obiskovalci. Tam spodaj, v najgloblji jedilnici v Sloveniji
in bržčas tudi v Evropi.
Poldrugo uro
I dolg rudarski
stan
»Ob zaključevanju odko-
pavanj v Jami Škale smo se
odločili v obstoječih pod-
zemnih progah, ki bi jih si-
cer zapolnili za vse večne
čase, urediti muzej,« je po-
vedal dr. Milan Medved, di-
rektor sektorja za raziskave
in razvoj v Premogovniku
Velenje. Idejni projekt je za-
čel nastajati pred petimi leti.
Za postavitev multimedij-
skega muzeja so v premo-
govniku odšteli 20 milijonov
tolarjev, s Kulturnim centrom
Ivana Napotnika in Mestno
občino Velenje pa sklenili
sporazum o skupnem uprav-
Ij^ju muzejske zbirke.
Edinstven muzejski projekt,
trženje zanj je prevzela turi-
stična agencija podjetja
gost, sodi v okvir Industrij-
sko ekološko izobraževalne-
^ centra lEMlC. Pri postav-
ljanju muzeja so sodelovale
malone vse su-okovne službe
premogovnika, precejšnjo
strokovno pomoč pa so jim
ponudili v velenjskem kultur-
nem centru. Ogled muzeja
traja poldrugo uro, vstopnina
za odrasle znaša 1200 tolar-
jev, za otroke pa 750 tolarjev,
^stavljalci muzeja so poskr-
ili. da si lahko prizore pod
zemljo ogledajo tudi invalidi.
16
REPORTAŽA
Cesta skozi ptičji rezervat
Bodo Škalčanom uredili cesto, še preden bodo škalske ugreznine postale znamenite?
Škale, vas v severnem delu
Šaleške doline, so v skoraj
pol stoletja plačale velik
energetski davek. Kakšnih
šestdeset metrov globoko se
je orjaški kos zemlje, velik
štiristo hektarjev, ugrezal v
opuščene rudniške jaške.
Domačije so izginjale. Raz-
dražena zemlja se je umirja-
la in škalske kmete, ki so
morali proč, so nasledile ži-
vali. Pravijo, da so na tem
območju zasledili več kot
200 vrst ptic. V mestu je zaži-
vela ideja o krajinskem par-
ku, a Škalčani hočejo najprej
novo in varno cesto. Nanjo
čakajo že dobrih dvajset let.
Prebivalci Škal se z nostal-
gijo spominjajo vasi na lepem
griču, ki je imela cerkev sve-
tega Jurija, h kateri je vsako
leto prihajalo kakšnih tri tisoč
romarjev iz vse Slovenije. K
cerkvi v središču naselja je
vodila tlakovana pot, obdana
z drevoredom iz topolov, vaš-
čani pa so radi posedali pod
staro lipo na trgu. Še leta
1945 so imeU dve šoli, pros-
vetni dom in knjižnico. Nase-
lje s cerkvijo vred se je ugre-
zalo od leta 1949 do 1955 v
opuščene rudniške jaške, tu-
di do sto metrov globoko.
Ugreznilo se je 54 hiš, od tega
15 kmetij. Kmetje in vsi drugi
vaščani so morali začeti na
novo. Jama Škale je danes že
skoraj izčrpana in na območ-
ju naselij ni izkopavanj že več
kot dvajset let. Doslej so izko-
pali več milijonov ton premo-
ga in rekultivirali 40 hektar-
jev površin.
Dolg do Škal
»Od leta 1948 so Škale na
račun izkopavanja premoga
izgubile sedem cest, zadnja
se je ugreznila leta 1972.
Medtem smo dobili eno sa-
mo, severno obvoznico do
Velenja, zgrajeno leta 1977,
ki nam povzroča vrsto pregla-
vic in je nevarna,« je povedal
Herman Arlič, predsednik
sveta Krajevne skupnosti Ška-
le-Hrastovec in mestni svet-
nik. »Cesta ima v dolžini treh
kilometrov šest malone pra-
vokotnih zavojev, strmina pa
je ponekod 15-odstotna. Od
pozne jeseni do zgodnje
pomladi jo pogosto prekrije
led in takrat vozniki zavirajo
le s prestavami in z udarja-
njem ob robnike. Ko hoče
voznik navkreber, mora vzeti
dovolj močan zalet. Ne mine
leto, ne da bi bil poškodovan
kdo od otrok, ki disciplinira-
no pešačijo ob robu,« pravi
Arlič.
Bolj kot število ptic in rast-
linskih vrst ter razglasitev
ugreznin za naravno zname-
nitost, zanima Škalčane ureje-
na cestna povezava. Zavzema-
jo se za preureditev obstoječe
obvoznice ali kar novo cesto.
Po njihovi oceni bi preuredi-
tev škalskega klanca, želeli bi
ga znižati za 10 odstotkov,
zahtevala obsežna dela. Ure-
diti bi želeli tudi neustrezno
izpeljane zavoje. Druga reši-
tev, menijo, bi bila nadomest-
na cesta v dolžini 1100 me-
trov, speljana po ravnini. A
malo verjetno je, da bi jim
strokovnjaki dali zeleno luč za
gradnjo ceste na ugreznin-
skem območju.
Učna pot?
Velenjski mestni svetniki so
nedolgo tega obravnavali os-
nutek predloga o razglasitvi
škalskih ugreznin za naravno
znamenitost, vendar mnenj
niso mogh uskladiti in so od-
ločanje prav zaradi ureditve
ceste preložili. »Škalčani ptič-
jemu rezervatu ne nasprotuje-
mo,« je menil Herman Arlič, »
vendar krajinski park ne more
imeti prednosti pred ureditvi-
jo ceste. Prostora je dovolj za
oboje.«
Krajinski park obsega prib-
ližno 25 hektarjev površin. Po
ugotovitvah velenjskega inšti-
tuta za ekološke raziskave Eri-
co, ki je na tem območju od
leta 1994 do 1998 opravil razi-
skave, so se na saniranih in
rekultiviranih delih rudniških
ugreznin izoblikovali zelo pe-
stri življenjski prostori, od
močvirja do gozda. Popisali so
233 rastlinskih vrst, ki pripa-
dajo 64 družinam, med žival-
skimi vrstami pa so v zadnjem
desetletju na celotnem ugrez-
ninskem predelu registrirali
265 kopenskih vretenčarjev,
med njimi kar 219 vrst ptic.
Škalčani v število ptic in dru-
gih živali dvomijo, strokovnja-
ki pa še posebej zaradi velike
biotske raznolikosti pripisuje-
jo območju velik naravovars-
tveni pomen in med drugim
predlagajo ureditev učne poti.
po parku. Pester je obrežni del
močvirja, v katerem prevladu-
je trstičje in rogos, privlačni so
tudi šaši, ločje in vodna leča,
ki gosto prekrije vodno gladi-
no. Med zanimivejšimi vodni-
mi pticami so črna liska, zele-
nonoga tukahca in vodomec, v
grmiščnem pasu pa živi škrla-
tec, ki ga lahko najdemo le
redkokje v Sloveniji.
KSENUA LEKIČ
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Pogled na ugrezninsko območje v Škalah, ki so v minulih petdesetih letih dale na milijone ton
premoga. Globoko pod zemljo je v opuščenih rudniških jaških pristalo 54 hiš, med njimi 15 kmetij.
Labodji breg ob Škalskem jezeru. Strokovnjaki ugotavljajo, daje na rekultiviranem ugrez-
ninskem območju našlo življenjski prostor 219 vrst ptic in 233 rastlinskih vrst.
Roka pregnancem -
slovenska vas
Natanko tri tedne po urad-
nem začetku skupne akcije
slovenskih medijev in člove-
koljubnih organizacij Slove-
nije za pomoč pregnancem s
Kosova Roka pregnancem -
slovenska vas je bilo do
vključno torka vplačanih že
85% vseh napovedanih pris-
pevkov v skupnem znesku
nekaj več kot 37 milijonov
tolarjev.
Med darovalci je večina po-
sameznikov, opazneje pa so
se akciji začele pridruževati
tudi pravne osebe. Marsikate-
ro firmo zanima ali je mogoče
sredstva darovati tudi v obliki
izdelkov, ki so jih pripravljeni
darovati. Če te predloge pri-
štejemo k že vplačanim dona-
cijam, se skupni znesek dvig-
ne krepko nad 40 milijonov
tolarjev. V včerajšnji oddaji
(po zaključku redakcije), ki je
bila na prvem sporedu Televi-
zije Slovenija in v sporedu Pop
Tv in Kanala A so vsota še
dodatno povečali. Tako bo do-
sedanji odločitvi, da gremo v
nakup štirih sanitetnih bival-
nikov in začnemo zbirati po-
nudbe za 15 spalnih bivalni-
kov, seveda mogoče dodati
mora že tudi podatek, kako
velika bi vas utegnila biti; za-
nesljivo pa v njej ne bo manj
kot 20 bivalnikov in naj bi jo
dejansko začeli postavljati
septembra.
Ob dnevu boja proti
odvisnostim
Ob dnevu boja proti odvisnostim je Zavod za zdravstve-
no varstvo Celje ponovno opozoril na težavo odvisnosti od
drog. V okviru preventivnega programa »Ne drogam«
ponujajo v projektni pisarni Celje zdravo mesto na Slomš-
kovem trgu 4 v Celju majice, poslikane z vampirčkom
Drogulo.
Majice pa niso zastonj. Dijaki si jih prislužijo z izvirnim
odgovorom na vprašanje, kako mladim sporočiti, da se
ukvarjanje z drogami ne izplača. Vprašanje je objavljeno v
dijaškem popustniku, imenovanem Dibonko, akcija pa bo
trajala vse poletje. To je le ena izmed aktivnosti Zavoda, s
katerimi želijo poglobiti stik z mladimi. Zavod pa bo še letos
tudi za odrasle pripravil tiskano gradivo, katerega osnovni
namen bo opogumiti očete in mame, sorodnike ter učitelje in
športne trenerje za iskren pogovor o nevarnostih, ki jih
mladim povzročajo droge. Že nekaj časa je vsem uporabni-
kom Interneta na voljo spletni naslov (http//:www.zzv-
ce.si/drogula), na katerem se za vsakogar najde kaj zanimi-
vega.	CVETA AVGUŠTIN
PROMOCIJSKI PAKET
REPORTAŽA
m
Starinar od mladih nog
Zakladnica starih predmetov in spominov sredi Žalca - Ni ga pusta brez Jaroša
Jaroš Audič iz Žalca je že
skoraj pol stoletja vnet zbi-
ratelj starih predmetov, ki
jih hrani v za to prirejenem
dvoriščnem prostoru sredi
Žalca. Za ta konjiček ga je
navdušil njegov oče in od
njega je prejel lepo zapušči-
no ter jo potem vneto dopol-
njeval vse do danes. Koliko
je ta zapuščina danes vred-
na, ne ve nihče, zagotovo pa
je med temi predmeti najbolj
dragocena knjiga z naslo-
vom »Celska kronika« ki je
izšla leta 1854, njen avtor pa
je Ignac Orožen.
Jaroš Audič je v Žalcu zna-
no ime, saj je bil kar petintri-
deset let zaposlen v žalski
Gradnji, najprej kot strojni
ključavničar, nato pa, vse do
upokojitve, kot vodja naba-
ve. Ljudje ga poznajo kot ve-
selega, dobrosrčnega in šalji-
vega človeka, ki zna vselej in
povsod poskrbeti za pravo
razpoloženje, za izvirne šale
in smeh. Tako je Jaroš Audič
najstarejši žalski dedek
Mraz, pa Miklavž ali božiček,
ki že desetletja razveseljuje
mladež v osnovnih šolah in
otroških vrtcih. V teh vlogah
neskončno uživa, prav tako
vsako leto za pusta, ko si
izmisli in nadene izvirno ma-
sko ter se udeležuje raznih
prireditev, karnevalov, ki jih
tudi sam vodi, in povork na
žalskem območju pa tudi
drugod po Sloveniji.
Jaroš Audič pa je tudi eden
najstarejših amaterskih gleda-
liških igralcev v občini Žalec.
Bilo mu je komaj enajst let, ko
je s svojim očetom zaigral v
Desetem bratu, predstavi žal-
skega kulturno prosvetnega
društva Svoboda, ki so jo na
mnogih odrih Savinjske doli-
ne odigrali več kot stokrat.
Opereto Planinska roža, kjer
je prav tako igral, so ponovili
petintridesetkrat, podobno
kot Dobrega vojaka Švejka, pa
komedijo Stari grehi in mno-
ge druge predstave, ki so v
dvorane privabljale številno
občinstvo. Za dolgoletno
amatersko gledališko udejs-
tvovanje je pred desetimi leti
prejel srebrno Linhartovo
značko, njegov oče pa je bil
istega leta dobitnik Linharto-
vega odličja za petdesetletno
delo na področju gledališke in
lutkovne dejavnosti.
Bil je še deček, ko je povsod
spremljal svojega očeta ter
sledil njegovim interesom.
Tako ga je že zelo zgodaj
zgrabila zbiratelj ska strast in
vesel je bil vsakega predmeta,
ki ga je oče uvrstil med svojo
zakladnico. Po očetovi smrti
je prejel v varstvo lepo zapuš-
čino in jo dopolnjeval z novi-
mi predmeti. Povsod, kjer se
je kaj rušilo, je bil zraven, na
vsakem koraku je bil pozoren
na predmete, ki so bili nekoč v
rabi in ki bi končali na kak-
šnem smetnjaku, če jih ne bi
pobral in shranil. Mnogo je
tudi predmetov, ki jih je mo-
ral odkupiti in ki danes le še
pridobivajo na svoji vredno-
sti. Koliko so posamezne sta-
rine vredne, tega ne ve, lahko
le ugiba. Ni namreč zbiratelj
zato, da bi si pridobil bogas-
tvo, ampak to počne iz čistega
ljubiteljstva, navade, ki je sča-
soma prerasla v pravo strast.
Njegova zbirka je danes vse-
kakor izredna po številu sta-
rin, se pa ni nikoli zanimal le
za eno vrsto, ampak je shranil
vse, kar mu je prišlo pod roke.
Zanj je vsak predmet, ki je v
preteklosti služil ljudem pri
najrazličnejših opravilih in
priložnostih, enako dragocen.
Tako njegova zbirka starin za-
jema predmete za vsakdanjo
rabo (denar, značke, vžigalni-
ke in vžigalične škatlice, klju-
če, orodja, cigare itd.), obla-
čila (klobuke, kape, uniforme
od gasilskih, poštarskih, vo-
jaških in častniških do policij-
skih), glasbila (bobne, tro-
bente, harmonike, tamburice,
kitare, violine), pa predmete,
ki so jih njega dni uporabljali
rudarji, železničarji, poštarji,
vojaki na raznih frontah,
predmete za kmečka opravila
(kolovrate, pluge, brane), pa
spoštljivo stare telefonske, fo-
tografske in radijske aparate,
kose pohištva in kovčke, v
katerih hrani staro pustno
opremo (oblačila, lasulje,
maske) in... le kdo bi našteval
vso to pisano zapuščino pred-
nikov, ki jo hrani in vzdržuje
Jaroš Audič.
Številna je tudi njegova zbir-
ka starih knjig, pa fotografij,
razglednic in zemljevidov.
Med drugim nam je pokazal
tudi Zemljo vid Slovenske de-
žele in pokrajin, ki ga je v letu
1853 izdelal in na svitlo dal
Peter Kozler. Ob tem se je, tako
kot zna samo on, pošalil in
pokazal na Trdinov vrh in pri-
pomnil, da bi bil prav ta zem-
ljevid lahko v pomoč tistim, ki
se trenutno pogajajo za ta del-
ček slovenskega ozemlja. Ko
smo buljili v ta zemljevid in na
njem zarisan »Terdinov verh«,
smo ugotovili, da bi bil ta hrib-
ček lahko tako Trdinov vrh,
kot Sveta Gera.
MARJELA AGREŽ
Linhartov nagrajenec Jaroš Audič v predstavi Dobri
vojak Švejk.
Nemi in zgovorni nemški vojaški telefon.
PPP Celje ima najboljšega
motociklisla
Policisti PPP Celje so se iz
DP v spretnostnih vožnjah z
motocikli vrnili z velikim
uspehom. Vojko Safran je
postal državni prvak, takoj
za njim se je uvrstil Dejan
Muhič, uspeh pa je s 14.
mestom dopolnil Robert
Krofi.
5. DP v Kranju je celjskim
policistom v ekipni razvrsti-
tvi navrglo še naslov podpr-
vakov (le 63 stotink za Kršk-
kim). Prvak Safran je moš-
tvenega kolego premagal za
5,48 sekunde, medtem ko je
že tretjeuvrščeni Novogori-
čan Beltram za zmagoval-
cem zaostal več kot 20 se-
kund. Policisti se na tekmo-
vanju merijo na posebnem
poligonu, kjer morajo opra-
viti številne zahtevne naloge,
kot na primer slalom med
stožci, vožnjo skozi ožino,
po tehtnici, lestvi in letvi,
osmica, prenos stožca, upo-
raba »stop« loparja z udar-
cem po žogici, vožnja v za-
klonu ipd. Vsa potrebna zna-
nja motociklisti (uporablja-
jo pretežno znamke BMW,
modele R 80 RT, K 75 RT in R
850 RT) pridobijo v sklopu
svojih delovnih obveznosti,
saj so poleg nalog s področja
prometne varnosti zadoženi
tudi za ostale naloge v okviru
policije. Policisti-prometni-
ki na motociklih se zlasti v
letnem času razlikujejo od
preostalih varuhov reda. Po-
vsod po svetu so deležni po-
sebnega, na nek način spošt-
ljivega odnosa udeležencev v
prometu. Motociklisti so v
prometnih konicah in za-
maških mnogo gibčnejši,
vendar pri tem ne zanemar-
jajo temeljnega cilja - spret-
nost obvladanja vozila, kar
doleti vsakogar na PPP.
PRIMOŽ ŠKERL
Državni prvak vodja patrulje Vojko Safran med opravljanjem spretostnih nalog.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Bosi na Goro Oljko
Pohod iz Velenja do Gore Oljke traja kakšni dve uri in pol,
pohodnik bosih nog pa si mora vzeti tu in tam še malo počitka, da
se ohladijo razgreti podplati. Društvo bosonogih pohodnikov šteje
več kot 200 članov in letos se je pohoda na Goro Oljko udeležilo 31
članov Kač na srečo še ni bilo...	L. OJSTERŠEK
Razcvet Arnežnikovega rodu
Na letališču v Lajšah pri Šoštanju so
se 25. junija sestali Arnežnikovi sorod-
niki, kar 167 jih je prišlo na rodbinsko
srečanje iz različnih koncev Slovenije.
Pred kakšnimi štiristo leti so se v hri-
bih, med Graško goro in Razborjem,
nekje na meji Šaleške in Mislinjske
doline, kalili predniki tega razvejane-
ga rodu.
Učili so se, da brez dela ni jela, kot so
poudarili na prvem srečanju rodbine.
To življenjsko vodilo se je prenašalo iz
ene v drugo generacijo in naprej. Naj-
starejša udeleženca v Lajšah sta bila 93-
letni stric Ivan in 84-letna teta Panika.
Njunemu očetu se je na Arnežnikovi
domačiji od leta 1900 do 1916 rodilo 13
otrok, med njimi jih je pet umrlo v
mladosti, eden je padel v vojni, sedem
pa jih je dočakalo spoštljivo starost nad
85 let. Peterica - Miha, Žepa, Ivan, Tone
in Ančka - si je ustvarila družine in vsi
skupaj so vzgojili 35 otrok. Njim se je
pridružilo še 32 zakoncev in v novih
družinah je zraslo 81 otrok. Že 42 jih
ima življenjske sopotnike in 65 otrok.
Če bo vse po sreči, se bodo znova
srečali, še številčnejši, čez dve leti.
V Arnežnikovem rodu si je doslej 72
sinov in hčera ustvarilo družine, priraslo
jim je 81 vnukov in 70 pravnukov, trije
dojenčki pa so na poti.
LOJZE OJSTERŠEK
Maša v Vratih
v ponedeljek, 5. julija, bo-
sta ob 16. uri v kapeli sv.
Cirila in Metoda pri Aljaže-
vem domu v dolini Vrat pod
Triglavom maševala dovški
župnik France Urbanija ter
gvardijan frančiškanskega
samostana na Brezjah pater
mag. Ciril Božič.
Ciril Velkovrh iz Ljubljane
pa je v notranjosti kapele raz-
stavil nekatere najlepše foto-
grafije verskih znamenj v na-
šem visokogorju, predvsem
znamenj ob Slovenski planin-
ski poti. V kulturnem progra-
mu bodo nastopili Kamniški
koledniki in domači pevci Tri-
glavski zvonovi.	PP
Že trikrat doslej so se na srečanju zbrali Selani iz vse Slovenije.
Seiani sicupaj in po svoje
Tretje srečanje Selanov iz
slovenskih krajev, ki imajo
v imenu zapisano »selo«,
»sela« ali »sele«, je bilo v
soboto, 26. junija v Vinski
Gori, udeležilo pa se ga je
več kot 800 predstavnikov iz
30 vasi. Vseh krajev, zasel-
kov ali vasi s tem imenom,
pa je v Sloveniji kar 74.
Skupaj z domačini iz Janš-
kovega sela, zaselka iz Vin-
ske Gore, ki je prevzelo or-
ganizacijo letošnjega sreča-
nja, se je zbralo več kot tisoč
duš, ki so si v sončnem in
vročem dnevu dale duška.
Vsak zaselek je prinesel s
seboj kaj svojega, svoje obi-
čaje in šege, svojo govorico,
in ker so bili Selani oblečeni
v majice svojega kraja, je
nastala silno pisana drušči-
na. Sklepah so poznanstva,
tudi prenekatero kupčijo,
pokušine domačih kmečkih
dobrot pa ni treba posebej
poudarjati. V povorki se je
predstavilo 26 zaselkov, od
tega dva iz velenjske mestne
občine.
LOJZE OJSTERŠEK
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Za prihodnost mlinov
2. srečanje slovenskih mlinarjev na Stari Gori
Ob znamenitem mlinu na
veter na Stari Gori pri Sv.
Juriju ob Ščavnici, je pripra-
vilo Turistično društvo Sv.
Jurij ob Ščavnici že drugo
vseslovensko srečanje mli-
narjev. Prišlo je 16 mlinarjev
in mlinaric od 54, kolikor jih
še deluje v Sloveniji. Mlinar-
je je sprejel in pozdravil
predsednik Turističnega
društva Sv. Jurij ob Ščavnici
Marjan Ritonja.
Čeprav ima srečanje značaj
druženja in spoznavanja med
seboj, so se v skoraj dvour--
nem strokovnem posvetu, ki
ga je vodil Boris Kovačič, do-
taknili različnih problemov
malega mlinarstva. Mlinar
Vlado Korošec iz Zabovec pri
Ptuju je opozoril, da so mali
mlinarji v neenakem položa-
ju z velikimi mlini, posebno
pri nabavi surovin, saj kupu-
jejo zrnje na način videno-
kupljeno, kar se odraža v kva-
liteti moke. Predstavnica
Obrtne zbornice Slovenije
Marinka Gornik je povedala,
da lahko mlinarji rešujejo
svoje težave v mlinarstvu
prek sekcije mlinarjev pri
Obrtni zbornici Slovenije.
Predstavnica Ministrstva za
malo gospodarstvo in turi-
zem Slovenije Andreja Ru-
par je menila, da moramo
male mline ohraniti iz gospo-
darskega in zgodovinsko turi-
stičnega vidika, saj delujejo v
čistem okolju, ki bo v bodoč-
nosti vse bolj cenjeno.
Srečanja sta se iz celjskega
območja udeležila mlinarja
Franc in Marija Kolenc iz
Spodnje Rečice ob Savinji. Ko-
lenčevi imajo dolgoletno mli-
narsko tradicijo, saj njihov
mlin, ki deluje na reki Savinji,
obratuje neprestano od leta
1875. Tako bo tudi v bodoče,
saj je mlinarsko obrt po očetu
prevzel sin Boštjan, pri njem
pa je zaposlena tudi sestra
Urška, ki je končala živilsko
šolo. Mlin poganja energija
vode Savinje, katera poganja
turbino in električni generator
moči od 30 do 40 kW, ki je
vezan na javno električno
omrežje.
Mlinarji so sklenili, da se
bodo srečali vsako leto na so-
boto ali nedeljo, ki bo najbliž-
ja 19. juniju. Doslej je srečanje
pripravljalo Turistično druš-
tvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je
delo opravilo več kot odlično,
odslej pa bodo organizacijo z
njihovo pomočjo prevzeli mli-
narji. Srečanja bodo še naprej
na Stari Gori.
[—3 LUDVIK KRAMBERGER
Udeleženci 2. srečanja mlinarjev občudujejo edini mlin na veter v Sloveniji, ki stoji na Stari
Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
planinski
kotiček
Izlet na Raduho
Planinsko društvo Zabu-
kovica prireja v soboto, 3.
julija, izlet na Raduho in
Snežno jamo ter obisk tabora
mladih planincev Podvolov-
jek '99.
Odhod posebnega avtobusa
bo ob 7. uri iz Zabukovice.
Prijave zbira Franci Ježovnik,
telefon 717-078, še danes, v
četrtek, oziroma do zasedbe
avtobusa. Cena prevoza je
1000 tolarjev za odrasle in 500
tolarjev za otroke.	PP
Gasilke Dobrne na Travni Gori
Mladinke PGD Dobrna bo-
do sredi julija ob mladincih
PGD Gomilsko zastopale Slo-
venijo na mladinski gasilski
olimpiadi v Franciji.
Zadnje priprave imata v tem
tednu obe desetini na Travni
Gori na Dolenjskem, kjer je
vadbeni center GZ Slovenije.
Mentorja mladih gasilk z Do-
brne sta Branko Dobovičnik in
Aljana Kodrič, desetino pa se-
stavljajo Daša Kos, Katja Šte-
ger. Barbara Ovčar, Barbara
Kotnik, Nataša Zakrajšek,
Darja Kolar, Špela Žužek, Moj-
ca Čretnik, Suzana Rednjak in
Mateja Leljak.
Na prejšnjih olimpiadah so
barve gasilcev z Dobrne zasto-
pali mladinci, letos pa je to
uspelo mladinkam. Mentor
Branko Dobovičnik: »Ekipo se-
stavlja deset gasilk v starosti od
12 do 16 let. S pripravami na
olimpiado smo začeli pozimi.
Na veliko razumevanje smo na-
leteli tudi v šolah, ki jih obisku-
jejo tekmovalke. Veseli smo tu-
di pomoči sponzorjev, ki so
omogočili potovanje ekipe v
Francijo. Glavni dobrotniki so
Elektro Turnšek, občina Dobr-
na, Terme Zreče, Toplice Dobr-
na in drugi.« Mlade gasilke bo-
do na gasilsko olimpiado odpo-
tovale 11. julija. Mladinci Dobr-
ne pa bodo v soboto in nedeljo,
3. in 4. julija nastopili na veli-
kem mednarodnem mladin-
skem tekmovanju v Innsbrucku
v Avstriji. Sodelovali bodo tudi
mladinci iz Stranic.
T.VRABL
Dan
varovancev
Minuli v četrtek je bilo na
Centru za varstvo in delo Go-
lovec Golovcu tradicionalno
srečanje varovancev, njiho-
vih staršev in zaposlenih.
Dopoldne so varovanci ustvar-
jali v delavnicah in obiskoval-
cem predstavili nove lastne proi-
zvode, med katerimi so izdelki
iz keramike, recikliranega papir-
ja, svečarstva, izdelki iz svile ter
pirografski in rezbrarsko-make-
tarski izdelki, potem pa so tek-
movali v družabno Športnih
igrah. Srečanje se je zaključilo z
zabavo in plesom, na katerem je
igral ansambel Savinjski trio.
Hkrati s prireditvijo je bila v
dvorani Kluba podjetnikov Zla-
torog v Celjskem domu okrogla
miza, na kateri so strokovnjaki
govoriti o tem, kako in kam
namestiti varovance, ki potrebu-
jejo zahtevnejšo nego in oskrbo
ter predstavili nekaj modelov to-
vrstne namestitve v tujini in do-
ma.	NMS
Jubilej gasilcev na Lopati
PDG Lopata je bilo ustanovljeno pred 70. leti, jubilej pa
bodo praznovali v petek in soboto, 2. in 3. julija, pri
domačem gasilskem domu, ki so ga za to priložnost
obnovili in dozidali.
Pri tem so opravili okoli 2500 udarniških ur, vrednost novega
objekta pa je šest milijonov tolarjev. Slavnostna seja bo v petek ob
18.30, ko bodo tudi odkrili novo fresko zaščitnika gasilcev sv
Florjana, ki jo je na steno gasilskega doma narisal Stane Petrovič
Čonči. Gasilcem bodo podelili društvena priznanja, gasilska
odlikovanja GZS bodo dobili Ivan Brežnik odlikovanje 2. stopnje,
Janez Krajnc in Slavica Brežnik odlikovanje 3. stopnje ter
Zvopnko Kostanjšek plamenico 2. stopnje. Gasilska zveza Celje
pa bo odlikovala šest članov. Priznanja 2. stopnje bodo dobili Viki
Gregi, Alojz Lešer in Boris Pesan, 1. stopnje pa Damjan Senica,
Slavko Vidmar in Ivi Vegi. V soboto popoldne ob 15. uri bo na
športnem igrišču na Lopati gasilsko tekmovanje in prevzem ^
novega orodnega vozila, za katerega je 90 odstotkov denarja'
prispevala občina oz. GZ Celje, ostalo pa društvo. Pripravili bodo
tudi slavnostni mimohod udeležencev.	T.VRABL
Nastopilo 58 desetin
Gasilska zveza Žalec je v Žalcu pripravila letošnje občinsko
gasilsko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin. Vrstni
red pionirke: 1. Andraž L, 2. Gomilsko, 3. Andraž II., pionirji: 1.
Braslovče L, 2. Dobriša vas - Petrovče, 3. Ponikva, mladinke: 1.
Grajska vas, 2. Gomilsko, 3. Braslovče, mladinci: 1. Gomilsko L,
2. Andraž, 3. Grajska vas itd.	T. TAVČAR
Ekološki pristop strojnikov
V	celjskem podjetju Weishaupt zaradi spodbujanja ekološ-
ke miselnosti in ozaveščenosti bodočih energetikov že nekaj
let sodelujejo s Poklicno in tehniško strojno šolo Celje ter
mariborsko in ljubljansko fakulteto za strojništvo.
V	šolskem letu, ki se je pravkar izteklo, so dijaki celjske strojne
šole raziskovali vpliv starosti gorilnikov na zgorevalne parametre
pri različnih tipih gorilnikov. Pod mentorskim vodstvom Petra
Koširja so četrtošolci Dominik Golob, Aleksander Ledinek in
Marko Vršnik izvajali meritve na majhnih in srednjih kurilnih
napravah na tekoča in plinasta goriva v Celju in bližnji okolici.
Njihova naloga je bila v sklopu mladinskega razsikovalnega dela
Mladi za Celje zelo dobro ocenjena, na državnem tekmovanju pa
je zasedla 2. mesto. V podjetju Weishaupt so dijakom prejšnji
teden izročili plakete in denarne nagrade.	IS
Med vižarji in godci
V	dvorani Delavskega doma v Nazarjah so v petek kar nekaj ur zvenele harmonike, saj sta
Turistično društvo Nazarje in Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske
doline pripravila etno folklorno prireditev Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za zlato
harmoniko Ljubečna 99.
V	nadaljnje tekmovanje za izbiro najboljšega godca sta se med vižarji uvrstila Jakob Ermenc iz
Gornjega Grada in Stanko Vrčkovnik iz Šoštanja; med tekmovalci v II. kategoriji sta največ znanja
pokazala Borut Žagar iz Kamnika in Primož Zvir z Rečice, v L, najmlajši kategoriji pa bosta konec
avgusta tekmovala Andrej Rak in Uroš Točaj iz Mozirja. Za grajskega godca so razglasili
Mozirjana Andreja Hrastnika.
Prireditev so organizatorji obogatili z razstavo starih glasbil, na kateri so pokazali več kot sto let
stare citre, violine, klarinete, stare diatonične in klavirske harmonike, vojaški horn iz začetka
stoletja, trobente in viole, posebno mesto pa so našli tudi zelo stari notni zapisi.	US
Na odru v Nazarjah so se predstavili tudi učenci Darka Atelška.
Srečanje krvodajalcev
Območno združenje Rdečega križa Žalec je na dan državnosti pripravilo tudi dan
krvodajalca. Skoraj 500 od 1600 krvodajalcev se je zbralo v letnem gledališču Limberg v
Grižah.
Zbranim je spregovorila predsednica Območnega združenja RK Mihaela Jakob, ki je med
drugim izrazila veselje, da se v vseh šestih na novo ustanovljenih občinah število krvodajalcev ni
zmanjšalo.
Srečanje je potekalo v prijetnem druženju, medsebojnem spoznavanju, ob skromni pogostitvi
in dobri glasbi. Prireditev je omogočilo kar 300 donatorjev, največji pa je bil prispevek lastnikov
trgovine Miklavc.	T. TAVČAR
20
PISMA BRALCEV - ŠPORT
odmevi
Dioksin v Celju
Bralcem sporočam, da je
bila na podlagi 72. člena us-
tave pobuda »Dioksin v Ce-
lju« naslovljena na župana
MO Celje g. Bojana Šrota.
Cinkarna Celje in gospod
Marjan Prelc, generalni di-
rektor Cinkarne Celje, nista
bili nagovorjeni osebi, res pa
je, da je zaradi dioksina Cin-
karna Celje bila leta 1989
ovadena pri takratnem to-
žilstvu v Celju.
JANEZ ČRNEJ,
podpredsednik Ekološkega
foruma SDS
Nasilna
vselitev?
v zvezi z neresnicami, ki
jih župan in občinska uprava
občine Šoštanj objavljata v
medijih v zvezi z najemom
poslovnih prostorov moje-
mu podjetju s strani občine,
sporočam javnosti, da v zve-
zi s tem že dalj časa teče
sodni spor, v katerem moje
podjetje toži občino Šoštanj
za povračilo stroškov, ki so
mojemu podjetju nastali za-
radi vlaganja v najete poslov-
ne prostore.
Zaradi nizkotnosti celotne
zadeve, ki je namenjena iz-
ključno blatenju mojega
imena v javnosti, ne bom več
polemizirala o tem, temveč
bom celotno zadevo prepu-
stila sodišču, javnost pa pro-
sim, da ne naseda neresni-
cam, ki jih širi občinska
uprava občine Šoštanj.
mag. CVETKA TINAUER,
Šoštanj
premj
smo
Odprto pismo
Spoštovana Janja Romih,
podžupanja in predsednica
Odbora za prireditve »Polet-
je v Celju - knežjem mestu«,
z velikim obžalovanjem
smo, žal prepozno, opazili
napake, ki so se nebodiga-
treba vrinile v vaš nagovor
Celjanom, ob letošnjem Po-
letju v Celju - knežjem me-
stu.
Ni opravičila za malomar-
nost. Čeprav je nisem zagre-
šil sam, čutim objektivno
odgovornost in sem priprav-
ljen nositi vse posledice, ki
Iji izhajale iz tega našega
spodrsljaja. Upam, da je bil
zadnji, vsaj takšne »šlapa-
ste« zvrsti. Prosim, prejmi
naše opravičilo in lep poz-
drav.
BORUT ALUJEVIČ,
upravnik SLC Celje
Ob koncu
šolskega leta
Medobčinsko društvo sle-
pih in slabovidnih Celje na
področju delovanja 32 občin
celjske regije, skupaj z Zavo-
dom za slepo in slabovidno
mladino Ljubljana in njeno
mobilno službo, ki jo oprav-
ljajo Janja Matijevič, Katari-
na Šimic in prof. Milan Bo-
binski, je izvajalec pomem-
bnega socialnega programa,
imenovanega dopolnilna po-
moč pri šolanju slepih in sla-
bovidnih oseb v integrira-
nem izobraževanju.
Med učence s posebnimi
potrebami poleg drugih
uvrščamo tudi slepe in sla-
bovidne. Prav ti učenci po-
trebujejo prilagojeno izva-
janje izobraževalnih progra-
mov, z dodatno strokovno
pomočjo, le to pa v veliki
meri s svojo kakovostno
skupino mobilnih pedago-
gov in sodelovanjem učite-
ljev osnovnih šol in sodelo-
vanjem MDSS nudi mobilna
služba Zavoda za slepo in
slabovidno mladino. Prav
tako se tako sodelovanje in
pomoč nudi tudi na področ-
ju srednješolskega izobraže-
vanja do 2. letnika, kjer je
mnogo pohvale za skrb in
pomoč potrebno izreči rav-
natelju zavoda g. Stanetu
Florjančiču.
V svetu je po statistični
oceni 10 % invalidnih
otrok. Srečni smo, da sodi-
mo v državo, ki zagotavlja
invalidnim otrokom enake
pravice kot neinvalidnim
otrokom. V šolskem letu
1998/99 je na področju de-
lovanja našega društva bilo
obravnavanih 20 otrok in
sicer 15 v integriranem izo-
braževanju v osnovnih šo-
lah in 5 v srednjih šolah.
Mobilna služba nudi stro-
kovno pomoč, ki obsega
obravnavo na domu, v šoli,
obravnavo v sorodnih zavo-
dih za usposabljanje; nepo-
sredno delo z otrokom v
šoli (navajanje na tehnične
pripomočke); organizira-
nje seminarjev za starše,
učitelje in društva; kontak-
tiranje z očesnimi ambu-
lantami, Centri za socialno
delo. Zavodi za zaposlova-
nje; svetovanje o načinu de-
la v integriranem izobraže-
vanju, vse z namenom kako
naj bi se otrok čimbolj pri-
pravil na življenje in delo
oz. nadaljnje izobraževa-
nje.
Zelo pomembno je, kako
znajo v integriranem proce-
su izobraževanja vse te zah-
tevnosti učencev z motnjo
vida sprejeti učitelji. V vseh
šolah celjske regije, v kate-
rih so se naši člani in nečlani
v tem šolskem letu šolali, je
bila od vsakega učitelja, uči-
teljskega zbora in ravnatelja
čutena velika pripravljenost
na posebno in zelo zahtevno
individualno delo do učen-
cev z okvaro vida, do sodelo-
vanja z mobilno pedagoško
službo in do sodelovanja z
MDSS Celje.
Še več, nekateri razredni-
ki so prav na pobudo mobil-
ne službe in MDSS pripravi-
li razredne ure na temo -
pomoč otrokom z okvaro vi-
da, da bi s tem osvetlili osta-
le učence, v kakšnih stiskah
se znajdejo njihovi sošolci,
ki žive z okvaro vida. Veliko
vlogo pri uspešnem izobra-
ževanju otrok z okvaro vida
ima družina. Družina je te-
melj in posrednik osnovnih
Človeških vrednot. Prisluh-
niti, poslušati in razumeti
so umetnosti učenja znotraj
družine, na samo človeku
lasten način. Učenje za živ-
ljenje in z njim so usklajeva-
nja in tista dejanja, ki nam
dajejo moč, pogum, da
zmoremo napore življenja.
Še več, dvigajo nam zaupa-
nje vase in v druge. Le tako
polni sodelovanja in zaupa-
nja v drug drugega bo naše
delo na tem področju tudi v
prihodnje uspešno, zato naj
ob koncu šolskega leta še
enkrat izrečem hvala vam -
učiteljem osnovnih šol celj-
ske regije, kolegicam in ko-
legom iz mobilne službe Za-
voda za slepo in slabovidno
mladino v Ljubljani, in za-
želim lepo, dolgo in vroče
poletje.
NADA MOČENIK,
tajnica Medobčinskega
društva slepih in
slabovidnih
Izjava za
javnost
Slovenija se je z odločitvi-
jo ljudstva in leta 1991 tudi
parlamenta odločila za sa-
mostojno in neodvisno pot.
To svojo odločitev je morala
kasneje braniti v vojni za
Slovenijo, v kateri so ugašala
življenja očetov in sinov. Žal
nekateri želijo, da bi ta pre-
lomni zgodovinski dogodek
našega naroda utonil v poza-
bo.
Prav z namenom obuditi
takratna prizadevanja, je So-
cialdemokratska mladina
Slovenije pripravila akcijo, s
katero sporočamo Ne pozabi
91. V ta namen smo na različ-
nih mestih po vsej Sloveniji
postavili stojnice, na katerih
smo z razglednicami in pla-
kati obudili spomin na osa-
mosvojitvene čase. Na našem
žiro računu smo odprli po-
sebno številko, na kateri zbi-
ramo prostovoljne prispevke
za žrtve vojne za Slovenijo.
Dan slovenske državnosti
je praznik celotnega sloven-
skega naroda, zato ne more-
mo dovoliti, da bo ga posa-
mezniki teptali. Dajmo mu
mesto, ki mu pripada. To ni
le zgodovinski dan,, to je
naša sedanjost in prihod-
nost, je dan našega upanja.
Praznujte ga in se veselite z
nami, kakor se bodo veselili
naši zanamci.
Socialdemokratska mladina
Slovenije
Odličen atletski
vikend
Kocuvan in Bikarjeva z najvrednejšima dosežkoma - Medic in Rovan za los
ob državni rekord - Mladincem 2] odličij
Velenjski atletski delavci
so žaromete, ki jim na štadio-
nu Ob jezeru pred drugimi
sredinami dajejo občutno
prednost, dobro vnovčili in
ob Dnevu rudarjev pripravili
izvrstno mednarodno tekmo-
vanje (188 atletov iz 15 dr-
žav), kateremu bi kvečjemu
lahko očitali zmedo v ozadju.
V tem delu sezone se rekordi
ravno niso poslavljali drug
za drugim, zato pa so polne
tribune, kakršne bi jim lahko
zavidali tudi nogometaši, vi-
dele več znanih atletskih
imen ter večino najboljših do-
mačih predstavnikov.
.' ' -T.	"
Nekaien »zvezdmki« iz sonč-
ne strani Alp so se nastopom pač
odpovedali - bodisi zaradi dru-
gih mednarodnih tekmovanj,
poškodb, neusklajenih (preniz-
kih) štartnin in nagrad ali pa kar
tako. Na tekmovališču se ni
pojavil najboljši atlet zadnjih
nekaj sezon pri nas Gregor Can-
kar, ki mu je po Šikijevem
memorialu očitno dovolj za-
stonjkarstva, zato sodnikom v
peskovniku ni bilo potrebno
ravnati površine od osmih me-
trov naprej, kajti zmagovalec
domačin Ranko Leskovar je to
znamko neuspešno naskakoval.
Miro Medič počasi izboljšuje
formo. Njegov sunek v 5. seriji
je kroglo ponesel na 18,28 m,
brez manjšega podrsa pa bi za-
gotovo zmogel še 6 cm, kolikor
ga je ločilo do najboljše znamke
v Sloveniji oziroma njegovega
državnega rekorda. Z zmago je
istočasno umiril bistriškega
konkurenta Miroslava Vodovni-
ka, ki je zaostal skoraj pol me-
tra. Jurij Rovan se je v konku-
renco ob palici vključil šele te-
daj, ko je večina že izpadla.
Gladko je opravil s Slovakom
Štefanom Kršačokom ter v pr-
vem poskusu tudi z višinami
500, 520 in 540 cm, nato pa se
je morda prezgodaj odločil na-
skakovati slovenski rekord in A-
normo za SP v Sevilli (560 cm).
Najprej se je pod prečko zausta-
vil, potem pa jo trikrat podrl,
čeprav je bil vselej blizu uspeha.
Miru Kocuvanu je bil edini
dostojen nasprotnik čas. Še četr-
tič letos je za krog z ovirami
potreboval manj kot 50 sekund
(okoli 49 sekund naj bi dosegel
še pred Sevillo) za letošnjim
najboljšim rezultatom pa mu je
na cilju zmanjkalo 16 stotink:
»Letos nimam sreče z vreme-
nom. Od sedmih tekov sem
imel vselej veter v prsa, tokrat
celo kakšnih 300 metrov do
osme ovire, šele v ciljni ravnini
sem začutil zagon. Upam, da bo
na nedeljskem Handžekoviče-
vem memorialu v Zagrebu bolj-
še,« je pripovedoval državni pr-
vak in lastnik najvrednejšega
dosežka mitinga (po madžar-
skih tablicah), okrašenega s ko-
pico temnopoltih atletov. Ti ni-
so zmogli vrhunskih dosežkov,
a so odnesli večino zmag. Pora-
žena je bila nigerijska šprinter-
ka Ojokolo Endurance, ki je v
tej sezoni že dosegla 11,08,
Alenka Bikar (11,43) pa jo je
ugnala v zadnjih 30 metrih. Ka-
sneje je Vrhničanka na dvakrat
daljši progi z 22,96 postavila še
najboljši rezultat mitinga v žen-
ski konkurenci. Nepričakovano
je bil poražen tudi Latvijec Igor
Kazanov, ki ga je na 110 ovire
»stisnil« Ukranijec Dmitrij Ko-
lesnichenko, četudi za osebnim
rekordom oviraša iz Pribaltika
zaostaja kar 4 desetinke. Me-
morialna panoga Valterja Šraj-
nerja 3000 zapreke oziroma
»kenijska nacionalna discipli-
na« je s časom 8:30,86 pripadla
Josephatu Kapkoryu (Ken).
V Ravnah na Koroškem so se
za državne naslove potegovali
mlajši mladinci in mladinke,
celjski Kladivar pa je s 7 zlati-
mi, 10 srebrnimi in 4 bronasti-
mi medaljami postal najuspe-
šnejši klub. Državni prvaki so
postali Nina Jazbinšek, Urška
Klemen, Marina Tomič, Petra
Novak, Andrej Hliš in dvakrat
Urh Kopitar.
Rezultati mitinga v Velenju
- moški, 400 m: 4. Matjaž
Krajnc 48,95. 1500 m: 6. Be-
kim Bahtiri 3:51,74. 110 ovire:
5. Aleš Škoberne (vsi Velenje)
14,29. 400 ovire: 1. Miro Ko-
cuvan (Kladivar) 49,76, 3. Bra-
čič 51,72, 4. Šalamun 51,75.
Steeplechase: 6. Boštjan Buč
9:24,74. Daljava: 1. Ranko Le-
skovar (vsi Velenje) 775. Pali-
ca: 1. Jurij Rovan 540. Kopje:
2. Robi Teršek 67,96. Krogla:
1.	Miro Medič 18,28. Ženske -
100 m: 5. Tina Matul 12,18.
200 m: 4. Tina Matul (vsi Kla-
divar) 24,98. 1500 m: 5. Jolan-
da Čeplak (Velenje) 4:25,95.
Kopje: 2. Elizabeta Randjelo-
vič (Kladivar) 48,82.
DP Ravne na Koroškem,
mladinke - 300 m: 1. Urška
Klemen 41,63. 600 m: 2. Milka
Šučur 1:38,89. 1000 m: 2. Mil-
ka Šučur 3:02,55. 80 ovire: 1.
Marina Tomič 11,44, 3. Metka
Koštomaj 11,84. 300 ovire: 2,
Marina Tomič 45,45. Kopje: 1.
Petra Novak 41,82, 2. Nina
Jazbinšek 39,23. Kladivo: 1.
Nina Jazbinšek 35,63. Krogla:
2.	Petra Novak 12,83. Disk: 2.
Živa Majcen 33,64, 3. Nina
Podergajs 30,28. Mladinci -
110 ovire: 1. Urh Kopitar
14,83, 2. Robi Špan 15,26. 300
ovire: 1. Urh Kopitar 38,33.
1500 ovire: 3. Iztok Gornjak
8:40,23. Palica: 1. Andrej Hliš
4,16. Daljina: 2. Boris Ribič
658 (vsi Kladivar). 4x100 m: 2.
Kladivar (Klemen, KocukoviČ,
Špan, Kopitar) 43,89. 4x300
m: 2. Kladivar (Andraž,
Kmecl, Kucukovič, Kopi-
tar).2:26,34.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Miru Mediču je do državnega rekorda zmanjkalo 6 cm, a je
bil z dosežkom zelo zadovoljen.
ŠPORT
21
Z varčevanjem de enakih ciljev
Celjske l<ošarkarice se bodo v novo sezono podale s pomlajeno ekipo in preizkušenim hrvaškim trenerjem Željkom Oglarjem
Bo prvoligašu naposled le
uspelo prebroditi krizo, ki je z
vso silovitostjo izbruhnila po
porazu v polfinalu končnice
DP? Prve (pričakovane) kora-
ke je vodstvo kluba naredilo z
odstavitvijo dosedanjega tre-
nerja Sergeja Ravnikarja, ki je
medtem že prevzel opomogli
ZM Maribor, klub bosta verjet-
no zapustili Simona Jurše in
Olivera Vasič, vračajo pa se
Mateja Knez, Urška Arbeiter in
kapetanka Barbara Polutnik-
Sušin, ki želi dolgoletno karie-
ro zaključiti z naslovom držav-
ne prvakinje.
Košarkarice bodo do nadalj-
nega nastopale s starim imenom
ŽKK Ingrad Celje, kot pa zatrju-
jejo, se pogovori z novimi pokro-
vitelji nadaljujejo - tudi s podjet-
jem Vigrad, Id po »omilitvi« ci-
ljev klubu bojda še ni obrnilo
hrbta. Neresnične naj bi bile tudi
navedbe, da ima ŽKK Ingrad
blokiran žiro račun. »Do igralk
smo redno izpolnjevali vse ob-
veznosti. Izjema je zadnji obrok,
ki je zamujal nekaj dni,« zavrača
očitke član UO Franci Ramšak,
ki je še pojasnil, da se Juršetova
želi preizkusiti pri državnih pr-
vakinjah na Ježici, Simona Vo-
dopivec se ni odzvala sklicu eki-
pe, z Grobelnikovo pa bodo po-
daljšali pogodbo (1+1). Vodja
strokovnega štaba Mile Čepin je
predstave enega najboljših cen-
trov v tem delu Evrope Olivere
Vasič v celjskem dresu ocenil kot
polovične: »Je veliko predraga
igralka. Enako ali boljšo je mo-
goče dobiti za 60 odstotkov nje-
ne cene. Morda bo imela kakšen
centimeter manj, zato pa več
srca!« Vasičeva in Juršetova sta
do nadaljnjega še članici Ingra-
da, pri slednji je klub upravičen
do odškodnine.
Okrepitve bodo?
ŽKK Ingrad se bo v prihodnji
sezoni skušal uvrstiti v polfinale
končnice DP in finale pokala.
Kljub vsemu se nadejajo okrepi-
tvam na položaju centra in orga-
nizatorja, čeprav še niso povsem
jasna imena igralk in od kod jih
bodo pripeljali - naloga novega
stratega pač. »Lani smo zaostali
za vsemi pričakovanji. Slabo
smo delali z mladimi, zato bodo
naši cilji odslej realnejši in ne
bomo samo stremeli za prvim
mestom v DP,« ocenjuje pred-
sednik skupščine Miro Terbovc
in hkrati napoveduje pomladi-
tev moštva. Ingradovke naj bi
tokrat za razliko od lani igrale
agresivnejše in bolj domiselno.
rutina in šablonska igra sta neza-
želeni. Košarkarice so se že pre-
selile v novo dvorano Gimnazije
Center, z boljšimi pogoji pa naj
bi kmalu (v dveh ali treh letih)
spet posegle v boj za vrh, čeprav
tudi naskoka na mesto podprva-
ka v novi sezoni niso povsem
ovrgle.
Rošada Ciglar-Cepin
Novi trener celjskih košarka-
ric 45-letni Željko Ciglar (po-
godba v Celju velja 2+1) je naj-
večje uspehe dosegal prav z žen-
skimi klubi. V letu 1998 je s
Hrvatskim Dragovoljcem izgubil
finale DP, leto prej je bil z Loko-
motivo tretji (tudi 1992), v sezo-
ni 1996 pa z zaprešičko Jabuko
prav tako drugi. Vmes je pol
sezone vodil košarkarice Wellsa.
Kot pomočnik trenerja je 1994 s
Centar banko osvojil domače pr-
venstvo in pokal ter se prebil do
osmine finale pokala Ronchetti.
Na prelomu devedesetih je spoz-
nal slovenske košarkarske raz-
mere, ko je dve sezoni treniral
moško člansko vrsto Kopra in se
uvrstil v finale prvenstva. Kot
igralec je Ciglar nastopal za KK
Oriolik in KK Rade Končar, kjer
je deloval tudi kot trener. Pot ga
je nato zanesla v Montmontažo,
Radnik in Novi Zagreb, vodil je
še hrvaške kadetinje (6. mesto
EP na Madžarskem) in bil po-
močnik selektorja jugoslovan-
ske reprezentance, ki je na Bal-
kanskem prvenstvu (1986) priš-
la do brona in dve leti kasneje še
do zlata na Mediteranskih igrah.
Do lani je bil glavni tajnik Zdru-
ženja hrvaških košarkarskih tre-
nerjev. Ciglar se na predstavitvi
ekipe ni mogel načuditi tolikšne-
mu zanimanju javnosti. Kot je
pri hrvaških strategih že skoraj
običaj, je zaprosil za kanček po-
trpežljivosti, saj od mlade ekipe
ne gre prehitro pričakovati od-
mevnih rezultatov. »Ekipa mora
biti najboljša takrat, ko je to
najbolj potrebno. Poznam slo-
vensko košarko in menim, da so
zastavljeni cilji realni. Delo v
bazi je trenutno najpomembnej-
še opravilo, dolgoročno bomo
naskakovali prestol,« napovedu-
je trener, ki je položaj v svoji
novi delovni sredini ne glede na
dogodke v zadnjih tednih opre-
delil kot normalen.
Za nekaj časa se bo od kluba
poslovil vodja strokovnega štaba
Mile Čepin, ki odhaja v Avstrali-
jo. V njem tlijo tudi rokometne
ambicije, svojo in vlogo sina Al-
joše pa vidi v sodelovanju s tam-
kajšnjo rokometno reprezentan-
co, ki se na olimpijskih igrah v
Sidneyu pred svojim občins-
tvom želi močno izprsiti.
ŽKK Ingrad v sezoni 1999/
2000: Mateja Knez, Barbara
Pertinač, Julija Perlič, Metka
Obrovnik, Nadja Ramšak,
Alenka Potočnik, Urška Arbai-
ter. Barbara Polutnik-Sušin,
Andreja Vodopivec, Jera Gro-
belnik, Mateja Veble, Anama-
rija Mitrovič, Anja Lesjak, Kat-
ja Zupane, Manca Zrinski, Ana
Mutec, Vanja Mlejnik.
Strokovni štab ŽKK Ingrad
bo končno podobo dobil, ko
bo Ciglar poprijel za delo. Kot
je dejal, bo kondicijski trener
najbrž še naprej Rok Kopitar,
o pomočniku in trenerjih
mlajših selekcij pa se bodo še
pogovarjali.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: VILI ŠUSTER
Celjske košarkarice bo naj-
manj dve sezoni vodil hrvaš-
ki strokovnjak Željko Ciglar.
V domačem bazenu boljše?
Ženska in moška ekipa celjskega Poseidona sta slabo pričeli
prvenstvo. Prve točke naj bi priigrali v domačem bazenu.
V 2.SVL je konkurenca izenačena, vzroke za uvodna poraza
celjskih vaterpolistov pa gre iskati v neizkušenem in v taktično-
tehničnem smislu slabo pripravljenem mošvu. Slednje se je pokaza-
lo na prvem turnirju v Kamniku, ko sta ključna igralca Glavan in
Ošlak povsem omagala. Moštvo naj bi proti povprečnima nasprotni-
koma Kranju 90 in Kamniku tokrat vknjižilo vsaj prvi par točk.
Vaterpolistke so zaradi premrzle vode (pre) pozno pričele s
treningi na letnem bazenu, zato njihove pripravljenosti ni bilo
moč ugotoviti. To nalogo je z visoko zmago zlahka opravil Koper,
ki je nesporni favorit prvenstva, Celjanke pa se bodo z Žusterno
udarile za 2. mesto. »S tem nasprotnikom lahko igramo bolj
enakopravno. Pred domačo publiko želimo do prvih točk, kar bi
nam ob primerni podpori s tribun vsekakor moralo uspeti,« meni
trener ženske ekipe Aleksander Hrašovec.
Celjski bazen bo v soboto v znamenju vaterpola. Poleg
srečanj ženske in 2. moške lige bo organizator verjetno pripravil
še revialno tekmo veteranov.	PŠ
Rudar
napredoval
Kljub osipu v igralskem
kadru je velenjski Rudar še
vedno čvrsta ekipa, kar je
dokazal na povratni tekmi
prvega kroga evropskega
pokala Intertoto na Šved-
skem.
Med severnjaki so se »kna-
pi« očitno dobro počutili, saj
so dosegli dva zadetka in remi-
zirali, kar je bilo dovolj za
napredovanje v 2. krog, kajti
prvi obračun Ob jezeru se je
končal brez zadetkov in zma-
govalca. Velenjčani so se tako
nekoliko nepričakovano uvr-
stili v nadaljnje tekmovanje v
najmanj cenjenem evropskem
klubskem pokalu, kjer nasto-
pajo drugič. Trener Brane Ob-
lak je pred dvobojem sicer me-
nil, da njegovo moštvo nima
dovolj možnosti za preboj, ja-
sno je tudi, da Rudarja to
evropsko tekmovanje pretira-
no ne zanima. Toda sedaj, ko
se je vse razpletlo po željah, je
na dlani, da bodo v nadaljeva-
nju želeli bistveno več. Nasled-
nji nasprotnik je Austria iz Lu-
stenaua, avstrijski prvoligaš, ki
po nekaterih informacijah igra
zelo trdo na sredini igrišča, kar
za našega predstavnika ni po-
sebej ugodno, res pa je, da
imajo Velenjčani dovolj
»umetnikov«, ki bi utegnili us-
tvariti »višek« in dovolj prosto-
ra za napadalce(a). Iz Rudarja
je k Avstrijcem po koncu sezo-
ne prestopil Danijel Brezič, ki
se bo svojim nekdanjim navi-
jačem predstavil v nedeljo ob
20. uri pod žarometi, nedeljski
gostitelji pa bi bili zadovoljni
že z minimalno zmago - v
primeru, da ne prejmejo za-
detka.	T.L.
Kosaricarsici »au revoir«
Slovenska košarkarska re-
prezentanca se je predčasno
poslovila od EP v Franciji,
kjer je po vodi splavala tudi
neposredna uvrstitev na 01.
Bolj kot porazi zaskrbljuje
neodločna igra v končnicah,
kar ni ravno vrlina vrhun-
skih ekip.
Uvodni visok poraz z Rusijo
lahko pripišemo zmedenosti, ko
so se izbranci trenerske trojke
Zrinski-Pipan-Subotič morda us-
trašili »medveda«, zmagovalna
mentaliteta pa je prišla do velja-
ve le v tekmah z Madžari in
Spanci. Izpad iz prvenstva, ko so
naši z delitvijo 9. do 12. mesta
krepko zaostali za načrtovanim
6. mestom, je še toliko bolj bo-
leč, saj niti z Jugoslavijo, Izrae-
lom in nazadnje še Francijo ni-
smo bili nadigrani, temveč so
nas nasprotniki lovili do zadnjih
minut ali sekund. Reprezentan-
ca preprosto nima človeka odlo-
čitve, ki bi to nalogo prevzemal v
končnicah tekem. Edini prime-
ren je morda Tovornik, ki pa ni
igral, zato je to nalogo dobil
Zdovc. Stroka mu očita, da je
kriv za poraz z Izraelom, saj naši
ob minimalni prednosti 15 se-
kund pred koncem ne bi smeli
dovoliti meta z razdalje, temveč
z osebno napako zaustaviti igro,
s čemer bi si zagotovili vsaj po-
daljšek. Odveč je bilo tudi tistega
pol koraka, s katerim se je Jure
pomaknil za črto - s prodorom
pod koš bi zagotovo dosegel no-
vi točki ali pa izsilil prekršek. Ob
reševanju kože proti domači re-
prezentaci so Slovenci (ob ne-
verjetno ugodnem razpletu na
preostalih igriščih) spet bili v
igri, nemo opazovanje franco-
skih ostrostrelcev pa nam je ob
koncu tekme (za sedaj) zaprio
vrata v Sidney. Največji up slo-
venske košarke Bečirovič je kot
debitant dal jasno vedeti, da mu
niso mar zveneča imena evrop-
ske košarke. Do poškodbe je
igral izvrstno, medtem ko se
Jagodnik z minimalno minuta-
žo in slabo formo ni mogel doka-
zati, Dragšič pa je v senci Zdovca
in Daneua več priložnosti dobil
le na zadnjem srečanju. PŠ
Radosavljevič in Kraljevič v Celju
Prvi izmed slovenskih prvo-
Hgašev, ki je začel s priprava-
mi na novo sezono, je celjski
Publikum. Trener Nikola Iliev-
ski se je z varovanci po kraj-
šem premoru srečal minuli če-
trtek zjutraj.
Edini omembe vreden novi-
nec je zaenkrat Aleksandar Ra-
dosavljevič, 20-letni Kranjčan, ki
je še pred mesecem dni branil
barve Živil Triglava. »Gre za veli-
ko Publikumovo okrepitev,« me-
ni Ilievski, ki bo lahko računal
tudi na Kraljeviča, ki je zapusti
tretjeligaša Usnjarja. Ob racio-
nalnejši porabi denarja Celjani
pri iskanju napadalca niso pose-
bej agresivni, cilj (6. mesto) naj
bi bil uresničljiv s trenutnim ka-
drom, katerega člana ostajata
Goršek in Gregor Blatnik, Romih
je na preizkušnji v Belgiji. Od
rumeno-modrega dresa so se
poslovili Cugmas, Ulaga in Stani
Blatnik, direktor Florjanič bo od-
slej zadolžen tudi za vodenje
marketinga, tehnične podrobno-
sti bo urejal Ambrož Kranjc.
V dvorani Golf kluba Arbore-
tum so izžrebali pare novega DP
in šestnajstine finala pokala
NZS. V l.SNL (začetek 1.8.), ki
se bo za okoli pol milijona mark
odslej imenovala liga Si.mobil,
se bodo pomerili: Korotan-Pub-
likum. Rudar (V)-Dravograd,
Primorje-Mura, Domžale-Mari-
bor Teatanic, Feroterm Pohorje-
SCT Olimpija, Potrošnik-HIT
Gorica. 2.SNL (15.8.): Šentjur-
Montavar Rogoza, Železničar-
Esotech Šmartno, Avtoplus Kor-
te-Črenšovci, Jadran Šepič-Dra-
va. Živila Triglav-Ivančna Gori-
ca, Elan-Zagorje, Aluminij-Ta-
bor. Nafta Koper. Pokal, 1/16
finala: Brda-Publikum, Mura-
Rudar (V) (obe 25.7.), Elan-Eso-
tech Šmartno, Koper-Šentjur
(obe 8.8.).	TL.
Petroviču »državni« maraton
Željko Petrovič je zmago-
valec letošnjega celsjkega
maratona državnosti. Za 42
km je potreboval 2:26,39 in
tako izboljšal dosedanji re-
kord Velenjčana Stanka Ber-
berja, ki tokrat ni nastopil.
Prvič se je pripetilo, da mara-
tona državnosti ni osvojil slo-
venski državljan, zato pa je
Bosanec, ki je 4 sezone prebil
pri Kladivarju, prepričljivo
prehitel konkurenco - drugou-
vrščeni Jože Mori je zaostal že
12 minut in pol. Zmaga je
Petroviču navrgla 50 tisoča-
kov, v svoji karijeri pa je tekel
že 6 minut hitreje. Pri ženskah
so se na tej razdalji preizkusi-
le le 4 tekmovalke, z nasko-
kom dobrih treh minut pa je
slavila Trošičeva. Večina od
150 tekačev se je podala na
polovico krajšo progo, tekmo-
valce pa je na stezi, ki je v
glavnem potekala po savinj-
skih nabrežjih, močno izčrpa-
la sopara.
Rezultati - 42 km, moški: 1.
Željko Petrovič 2:26,39, 2. Jože
Mori 2:39,14, 3. Matej Krebs
2:52,35, 4. Franjo Lončar
3:01,47, 5. Jože Turnšek
3:04,12. Ženske: 1. Marija Tro-
šič 3:27,55, 2. Jožica Šiftar
3:31,28, 3. Anica Gašparuš
4:36,35, 4. Liljana Gustinčič
4:53,06. 21 km, moški: 1. Ivan
Kukovič 1:10,28, 2. Branko
Lehner 1:12,27, 3. Asim Kaltak
1:14,18, 4. Zlatko Lah 1:17,27,
5. Dušan Peer 1:18,18. Ženske:
1. Ida Šurbek 1:24,25, 2. Mojca
Manfreda 1:34,16, 3. Magda
Berlot 1:34,42, 4. Duška Bratu-
ša 1:47,23, 5. Ines Ivanovič
1:49,09. 10 km, moški: Slavko
Kumer 34,32, 2. Božidar Mu-
len 34,29, 3. Boštjan Bred
34,53. Ženske: 1. Irena Juvan
40,38, 2. Eva Jenšterle 42,50, 3.
Zdenka Pušnik.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Glavni trg v Celju so preplavili maratonci.
22
ŠPORT
Žonta ponoči. Peterka podnevi
Na dvodnevni reviji sl(okov v Velenju prevladovali naši - Peterka v napovedih zadržan
Konkurenca na petkovem
pokalu za Rudarsko svetilko
in sobotnem Pokalu Gorenja ni
bila posebej močna, čeprav so
nastopili tekmovalci iz desetih
držav, med njimi tudi Nemci in
Norvežani, v solidni zasedbi pa
so se predstavili Čehi.
Njihov član Jakub Suhaček je
bil drugi dan tekmovanja naj-
višje uvrščeni tujec na četrtem
mestu, Nemes Stoerl je bil dan
prej mesto nižje, sicer pa so pri
vrhu prevladovali Slovenci. Če-
prav gre za začetek sezone, ko
naj bi bila forma še slaba, so
nekateri na trenutke prikazali
dokaj solidno pripravljenost, s
katero pa v popolnosti še niso
zadovoljni. Nasprotno velja za
trenerja naše izbrane vrste
Heinza Kocha, katerega ocena
je bila dokaj visoka, čeprav se
zaveda, da ga do začetka po-
membnejše zimske sezone ča-
ka še ogromno trdega dela. Prvo
ime slovenske reprezentance je
trenutno, sodeč pojjrikazanem
v Velenju, Peter Zonta, ki je
slavil na nočni tekmi, drugi dan
pa ni bil tako prepričljiv: »Mal-
ce lažje je skakati zvečer, kajti
sobotna vročina je bila nezno-
sna. Sonce mi ne ustreza, zato
tudi nastop ni bil popoln, če-
prav moram biti zadovoljen.«
Pozitivna ocena njegovih na-
stopov je bila zagotovljena prvi
dan, za drugega je bilo rezervira-
no le še potrdilo v obliki drugega
mesta, priborj enega z odličnim
skokom v drugi seriji, ko je
tekmovalce zvečine oviral zoprn
veter Žonta, ki je že minulo
zimo nekajkrat reševal sloven-
sko čast na tekmah najvišjega
ranga, bo eden naših glavnih
adutov tudi v bodoče. A kot
pravi sam, bo do pozne jeseni
potrebno postoriti še marsikaj:
»Pripravljenosti sicer ne gre pri-
merjati s tisto iz enakega lanske-
ga obdobja, občutki pa so boljši.
Nekaj sprememb je v načinu
treninga, povzročila pa jih je
zamenjava trenerja... Počasi se
privajamo, tako da bodo stvari
ob pravem času na pravem me-
stu.« Žonta je bil prvo ime dvod-
nevne prireditve. Po uvrstitvah
je bil izenačen s Primožem Pe-
terko (zmaga in 2. mesto), toda
prejel je tudi priznanje za naj-
daljši skok dvodnevnega tekmo-
vanja, kajti pod žarometi je pr-
vemu skoku dolgemu 80 metrov
dodal v drugi seriji še poldrugi
meter. Primož Peterka se je
slednjemu rezultatu nevarneje
približal v petek, ko je precej
zapravil v prvem poizkusu (76 in
80,5m), dan kasneje pa je pre-
pričljivo zmagal s skokoma dol-
gima po 79,5 m. Reprezentanč-
ni kolega Žonta je za popular-
nim »Petijem«, okrog katerega
se je po slovesnem zaključku
gnetlo lovcev na avtograme, zao-
stal za skoraj 7 točk, tako da
zmaga Peterke ni bila vprašljiva.
Po zapravljeni zimi pa je seveda
večino predstavnikov sedme sile
zanimalo, kako bo čez 4 ali 5
mesecev.
»O tem je pa sedaj res še
prezgodaj govoriti,« je skozi
smeh odvrnil Primož in precej
bolj resno ocenil velenjske na-
stope. »Čeprav smo šele začeli s
skoki, s formo nikakor nisem
zadovoljen. Navzven se sicer
napake ne opazijo, ampak ču-
tim, da ni vse v najlepšem redu.
Pred dvema letoma pa sem se
zanašal prav na občutke, zato
vem, da mi do popolnosti manj-
ka še precej. Nov trener nas uči
nove tehnike, ki je še nisem
povsem osvojil, pa tudi spreme-
njeni kombinezoni mi ne leži-
jo. Ogromno bo še potrebno
trenirati, da bom po tekmah
boljše volje,« je sicer sprošče-
no, a ne najbolj optimistično
zrl v novo sezono naš šampion.
Med organizatorji pa je bilo
razlogov za optimizem kar ne-
kaj. 7 mesto domačina Kaligara
je zagotovo en razlog, drugi
odlična organizacija, ki zago-
tavlja podobno lepe tovrstne
prireditve tudi v novem tisoč-
letju, predvsem pa so bile obe-
tavne besede velenjskega župa-
na Srečka Meha: »Na eni iz-
med jesenskih sej mestnega sve-
ta bomo odločbi o izgradnji
nove industrijske cone, kjer naj
bi svoje mesto našla tudi nova,
130-metrska naprava.« Če bodo
svetniki naklonjeni skakalcem,
bodo ljubitelji smučarskih sko-
kov, ki se jih je v soboto zbralo
silno malo, dan prej pa ogrom-
no, čez dve leti spremljali še
atraktivnejše nastope.
TOMAŽ LUKAČ
foto: GREGOR KATIČ
Najboljši v Velenju Peter Žonta.
Šmerc se ni oziral in izgubil
Velenjčan Sandi Šmerc (Savaprojekt) je na državnem
cestnem kolesarskem prvenstvu (157,7 km) na Ptuju
naslov prvaka izgubil v zadnjih 100 metrih in v času
zmagovalca končal na 4. mestu.
»Imel sem 100 odstotne možnosti za zmago. Z Italijanom
Cristianom Mugerliem (De Nordi) sva pobegnila tekme-
cem in v zadnjem krogu imela 20 sekund prednosti. Nisem
se oziral za tekmeci, saj sem se počutil močnega in ocenil,
da bo naskok zadostoval za zmago. Zaradi taktiziranja so
naju na moje začudenje zasledovalci ujeli 100 metrov pred
ciljno črto,« je svoj poraz razložil Šmerc, ki ima eno
najboljših bilanc na DP. Tega je osvojil že daljnega leta
1991, bil še enkrat drugi in tretji, dvakrat četrti, vselej pa
med prvih 10. Končni vrstni red: 1. Križnar (Sava Kranj)
3:53,29, 2. Kranjec (Radenska Rog), 3. Filip (Geroldstei-^
ner), 4. Šmerc (Savaprojekt), 5. Bonča (Bosch Avt), 6.
Mugerli (De Nordi Ita), 7. Hauptman (Caldirola Ita) - vsi v
času zmagovalca.	PRIMOŽ ŠKERL
Novo igrišče v Vrbju
športno društvo Vrbje, v KS Vrbje v žalski občini, je dejavno že skoraj 20 let. Zadnja leta
v kraju urejajo športni park, najnovejša pridobitev pa je igrišče za odbojko na mivki, ki so
ga uradno predali namenu na dan državnosti.
Ob tem je bila slovesnost, na kateri je zbrane pozdravil predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh.
Poudaril je, da so naložbe v šport zmogli kljub temu, da je v kraju primarna naloga gradnja
kanalizacije. Vrednost novega igrišča je milijon tolarjev, v celoti pa so ga zgradili krajani s
prostovoljnim delom. Ob tem dosežku in državnem prazniku je krajanom Vrbja čestital žalski
župan Lojze Posedel in jim zaželel, da bi bilo igrišče namenjeno predvsem mladim, oziroma, da
bi bili mladi zasvojeni s športom in ne z drogami. S prerezom traku sta novo igrišče predala
namenu župan Lojze Posedel in Jože Meh.	T. TAVČAR
Roseva v Carigrad,
Pavlincu zmage na Reki
Celjski plavalki Urški Roš
so naposled potrdili udelež-
bo na DP v turškem Carigra-
du (22.7.-1.8.), pred avgu-
stovskim EP za invalide pa
se je Daniel Pavlinec na Reki
proslavil s tremi zmagami.
Roševi se je zapletlo pri de-
narju, ki že vrsto let otežuje
nastope naših plavalcev na
največjih tekmovanjih, sreds-
tva za pot in bivanje pa zveči-
ne prispevajo matični klubi.
Kot se je izvedelo, bo stroške
tokrat le pokrila Plavalna zve-
za Slovenije.
Najboljšo celjsko plavalko
čakajo nastopi na 400 (1.8.) in
800 prosto (28.7.) ter 200 del-
fin (31.7.), v vseh panogah pa
se želi približati polfinalu in
izboljšati svoje najboljše do-
sežke. Na prvenstvu se bodo
plavalci (tako kot na SP v
Hong Kongu) pomerili po iz-
ločilnem sistemu: predtek-
movanje, polfinale, finale. Do
9. julija se bo Roševa priprav-
ljala v domačem bazenu, nato
bo 10 dni na Reki, zaključne
priprave reprezentance pa bo-
do v Radovljici (19.-23.7.).
Daniel Pavlinec si je na
odprtem prvenstvu Reke pri-
plaval tri zlate medalje in tako
podaljšal niz uspehov pred
največjim letošnjim tekmova-
njem. Pripadle so mu šprinter-
ske preizkušnje na 50 prosto,
delfin in hrbtno, kjer je osebni
rekord popravil na 44,55.
Marko Kužner, ki nastopa v
drugi kategoriji, je z vso kon-
kurenco opravil na 50 prsno
in hrbtno (43,67 - os. rek.), v
delfinovem slogu je bil drugi
(51,46 - os. rek.), v prostem pa
tretji.
PRIMOŽ ŠKERL
mncMAM^
NOGOMET
Pokal Inlerlolo
2. krog (povratna tekma
Halmstads-Rudar (V) 2
(2:1) Vidojevič 39, Podvins
52.
ROKOMET
Prijateljska tekma
DOL TKI Hrastnik-Celje J
vovarna Laško 24:32 (11:1;
Šafarič 9, Kovač 8, Praznik
Kozomara, Štruc in Svet ,
Marčen 1.
VATERPOLO
msmtum	,	»m
SVl(Ž)
1. krog: Poseidon-Žusteri
5:12 (1:3, 1:4, 2:2, 0:3) Šel
3, Simič in Štefanec
2: krog: Koper-Poseidon 20,
(6:0, 5:1, 4:0, 5:0) Štefanec
Vrstni red: Koper 4, Žusten
2, Poseidon 0.
I	^
•-,11	.	„ ..	«	it 3
S0B0TA,3J.
Vafeipolo
l.SVL, 3. krog - Celje: P(
seidon-Kamnik (10), 4. krof
Celje: Poseidon-Kranj 9
(18).
SVL (Ž), 3. krog - Celjf
Poseidon-Koper (9), 4. krog
Celje: Poseidon-Žustern
(19).
^"NEDEUA,4.7.
meu . , .nn
Nogomet
Pokal Intertoto, 2. krog,
tekma - Velenje: Rudar (V
Lustenau (20).
nakratko
Polzela: ŠKD Koš je pripra-
vil prvi košarkarski turnir ge-
neracij. Zmagovalci so postali
košarkarji letnik 1974 in mlaj-
ši, ki so v finalu odpravili
letnik 1970-73. Rezultati - za
1. mesto: L70-L74 41:65. Za 3.
mesto: L58-L62 50:53. Za 5.
mesto: L54-L66 38:54. Konč-
ni vrstni red: 1. L74, 2. L70, 3.
L62, 4. L58, 5. L66, 6. L54.
Lovran: Trije celjski člani
državne železničarske šahov-
ske reprezentance so s petimi
osvojenimi točkami odločil-
no prispevali k zmagi nad to-
vrstno hrvaško izbrano vrsto z
10,5:5,5. Rezultati: F. Pešec-
Nikolič 2:0, Pinter-Tršinski
2:0, J. Pešeč-Biber 1:0.
Celje: Vrstni red teniške lige
ŠZ Celje po spomladanskem
delu - 1. liga: Klima 12, 2.
Kovinotehna 10, 3. Ljudska
banka 10, Nivo A 8, Pelikan 8,
6. Vafra 6, 7. Prima 2, 8. Nivo
B 2. 11. liga: 1. Cinkarna 14, 2.
Šolski center 12, 3. PIL 90 10,
4. Rimske Toplice 6, 5.-7.
Celjske mesnine, Alpos Me-
ding in Šport Billy 4, 8. Sinte-
za 2.111. liga: 1. Kovinotehna B
12, 2. Arco 12, 3. Telekom 10,
4. CE Plin 6, 5.-7. Pingo, T
1825 in Robocom 4, 8. Kov
notehna C 2.
Ljubljana: SD Dušan Požf
nel Rečica (533) je zmagovč
lec odprtega turnirja v streljJ
nju s pištolami velikega kal
bra. Med posamezniki je si«
vil Peter Tkalec 189, Andrf
Brunšek 175 je bil peti, Vink
Lavrinc 169 pa deseti (vsi R^
čica). Na 111. preglednem tel
movanju z MK orožjem je pi
mlajših mladinkah 60 leŽ
zmagala Vojka Matek 58
pred Urško Belaj 563, ki sta n
enakih mestih končali tudi
3D720 leže, Matkova (obe Re
čica) pa je s 553 postavila Š
državni rekord.
Rečica pri Laškem: Rezul
tati strelskega turnirja z rei
vel. kalibra - ekipno: .1. Rečic
1554, 2. Brigada SV Mori
1332, 3. SD Stane Rozmai
Laško 1320. Posamezno: 1
Peter Tkalec (Rečica) 546, 2
Franc Peternel (Kranj) 535,3
Vinko Lavrnic (Rečica) 51^
MK pištola ser. izd. za pokal 2
julij - ekipno: 1. SD Tone Bc
stič Zid. Most 1. 789, 2. Si
Tone Bostič Zid. Most 11. 723
3. SD Gvido Pavlič Sedra
721. Posamezno: 1. Boris Gc
rišek 266, 2. Dejan Matek 26
(oba T Bostič), 3. Urška Bel^
(Sedraž) 264.
ZA RAZVEDRILO
23
24
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE - ROMAN
25
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
22.	6.: Tanja PLANINŠEK
iz Pristave - dečka, Marta KOS
iz Šmarja - dečka, Anita BAU-
MAN iz Velenja - deklico.
23.	6.: Mihaela ZORKO iz
Loke pri Žusmu - deklico,
Karlinca VERHOVŠEK iz Loč -
dečka, Marija SENICA iz Re-
čice ob Savinji - dečka.
24.	6.: Zehira BAJRIČ iz
Celja - deklico, Cirila ČREŠ-
NAR s Frankolovega - dekli-
co, Jožica GUTMAN iz Vele-
nja - dečka, Marija RAMŠAK
iz Pristave - dečka, Marjeta
HRASTNIK iz Laškega - deč-
ka, Alenka HUMAR iz Celja -
deklico.
25.	6.: Leonida IVANKOVIČ
iz Celja - deklico. Zofija PO-
TOČNIK iz Gornjega Grada -
deklico. Jasna ŠLOSAR iz Ce-
lja - dečka, Simona PLANKO
iz Dobja pri Planini - dečka,
Renata PEČAR iz Šentjurja -
deklico, Fanika KRAJNC iz
Celja - dečka. Božiča RKMAN
iz Šentjurja - deklico, Marija
FERLEŠ iz Šmarja - dečka.
26.	6.: Mira JUS iz Rogaške
Slatine - deklico, Alenka
TERŽAN iz Petrovč - dečka.
Saša FILEJ iz Škofje vasi -
deklico, Helena POSILOVIČ
iz Zreč - dekhco, Marija DE-
BELAK iz Šmarja - dečka,
Dragica BRGLEZ iz Žalca -
dečka.
27.	6.: Veronika POVŠE iz
Griž - deklico, Janja KORO-
ŠEC iz Griž - dečka, Romana
ŠKET iz Podplata - dečka, Ja-
na URH iz Celja - deklico,
Gordana DJAKOVIČ s Teharij -
deklico.
28.	6.: Anita MAK z Vran-
skega - dva dečka, Darinka
KORES iz Rogaške Slatine -
dečka, Pavla PODMENINŠEK
z Ljubnega - deklico, Marjana
ACMAN iz Gornjega Grada -
dečka, Linda CELLNER ČU-
DEN iz Celja - dečka, Brigita
RAZBORŠEK iz Laškega - de-
klico.
POROKI
Celje
Poročila sta se: Janez HLA-
DIN iz Nove Cerkve in Mateja
KOŠUTA iz Brezove.
Zlato poroko sta sklenila:
Franc in Stanislava MEŽNAR.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Milan RO-
BIČ in Zlatka BUDNA iz Pari-
dola.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Jože REŽEK
iz Dobrine in Andreja POLAJ-
ŽER iz Rogatca ter Peter GER-
ŠAK iz Zagaja in Katarina
GABRON iz Bistrice ob Sotli.
Velenje
Poročili so se: Bojan PU-
SOVNIK in Nataša LESNJAK
iz Florjana ter Marjan Ml-
KLAVŽINA in Polona TRAV-
NER iz Velenja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Terezija KOŠEC
iz Celja, 79 let, Stanislav
DROBNE iz Loke pri Žusmu,
71 let. Ana DERNOVŠEK iz
Šmihela, 68 let. Marija KO-
ŠEC iz Jerneja pri Ločah, 87
let. Ivan KOPČIČ iz Celja, 62
let, Jakob BEZGOVŠEK iz
Doblatine, 78 let, Anton VO-
GA iz Prapretnega, 62 let,
Jožef OCVIRK s Planince, 82
let. Martin VRŠNAK s Potoka,
61 let. Leopold KARNIČNIK
iz Celja, 72 let, Alojz KRAJ-
NIK iz Mozirja, 74 let, Alojz
MIHEV iz Sevnice, 66 let, Fer-
dinand MASTNAK iz Parido-
la, 77 let, Rudolf ŠTRAUS iz
Marija Gradca, 77 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Ante MILOŠ z
Ostrožnega pri Ponikvi, 67 let
in Alojzij RECKO iz Jelc, 72
let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Alojzij ARBAJ-
TER iz Zg. Tinskega, 76 let,
Bojan GORŠE iz Sodne vasi.
39 let, Janez KRUMPAK iz
Rogaške Slatine. 66 let, Josip
ŠVIGUIN iz Podčetrtka. 69
let, Janez TRATENŠEK iz Pi-
jovcev. 88 let, Ljudmila OKO-
RN iz Orežja, 85 let.
Velenje
Umrli so: Ivo GUMZEJ iz
Ljubljane, 86 let, Štefanija
BLAŽIČ iz Arnač. 66 let, Sta-
nislav POTOČNIK iz Velenja,
52 let. Adela ČEPIN iz Vele-
nja, 78 let, Anton PLANINC
iz Velenja, 88 let. Vida BR-
GLEZ iz Velenja, 73 let, Fati-
ma MEDARA iz Velenja, 50
let. Marija PEČNIK iz Slovenj
Gradca. 79 let.
»Kako bi bil Peter vesel, če bi mu lahko sporočila, da se mu je
rodil sin! Zdaj pa živi v negotovosti in skrbeh, kako je z mano,«
je tožila Anka in položila nahranjeno dete nazaj v zibel.
Zdrava in mlada Anka si je hitro opomogla od poroda in
marsikomu se je zdelo, da jo je materinstvo še polepšalo in ji do
konca podarilo tisto žlahtno podobo dozorele ženske.
V dneh, ko je marčna odjuga zelo na hitro pobrala sneg po
prosojnih rebreh, je prala plenice pri vaškem studencu. Zatop-
ljena v svoje delo se ni veliko ozirala naokoli, kar naenkrat pa je
zaslišala konjski rezget in se z zanimanjem ozrla na pot, ki je
vodila v vas. po kateri je jezdil konja mlad. nepoznan jezdec.
Spehan in moker konj je kazal na to. da je za obema že dolga
pot.
»Le kdo bi to bil?« se je spraševala, ko je prijezdil že tako
blizu, da je lahko videla neznančevo lice.
»Ej, dekle!« je glasno zaklical v zagorskem narečju hrvaškega
jezika. »Sem prišel prav v Doljno vas?«
»Prav ste prišli v našo vas, samo mene ste narobe ogovorili!«
se je pošalila z neznancem. »Jaz nisem več dekle.«
»To bi res lahko uganil,« ji ni ostal dolžan neznanec, »saj le
redkokje nedolžna dekleta perejo plenice!«
Oba sta se glasno zasmejala in že je fant skočil s konja,
govoreč: »Dolinarjevo domačijo iščem in že s ceste so mi
pokazali sem gor v vašo vas. Ime mi je Štefek, doma pa sem
blizu Taborgrada iz deseniške fare. Zdaj sem na dopustu iz
vojske, v kateri služim skupaj z Dolinarjevim sinom Petrom...,«
je hotel vse povedati v eni sapi.
»O Bog!« je presenečeno vzkliknila Anka. »Se menda ni kaj
hudega zgodilo Petru?!«
»Kje pa!« jo je miril Štefek. »Jaz imam predobro srce, da bi
mogel nositi zle novice. Ti boš pa gotovo Anka, o kateri govori
in sanja Peter podnevi in ponoči!
Zdaj tudi jaz razumem, zakaj!« ji je nagajivo pomežiknil, da
je Anki zardel lepi obraz.
»Prav si ugotovil,« je postala Anka naenkrat domača z
neznancem. »Kar z mano stopi; konja privežeš v hlev, da se
spočije in naje sena; mi pa se bomo v hiši v miru pogovorili,« je
povabila nepričakovanega sla s sabo domov
»Kdo neki prihaja z našo Anko?« se je čudila mati Francka.
»Zelo domačega se dela, da kar pelje svojega konja v naš hlev.
brez da bi me karkoli vprašal!« ni bilo po volji očetu.
»Najbrž bo kakšen Ankin sorodnik iz spodnjih krajev, saj ga
slišiš, kako govori,« je mirila očetovo nejevoljo mati, ko sta
prišla Štefek in Anka že tako blizu, da sta mogla oče in mati
slišati besede njunega pogovora.
»Praviš, da si mu tolikokrat pisala, Peter pa se je ves čas
spraševal, zakaj ni več glasu od tebe in od doma...«
»Le o čem govori ta fant?« je začelo živo zanimati očeta, da je
še bolj tanko prisluhnil pogovoru snahe z neznancem.
»Prav je imel oče Marko!« se je tedaj spomnila Anka njegovih
besed. »Te barabe so zadrževale moja in Petrova pisma! Ni jim
dovolj, da se polaste pravice do življenja mladih fantov, hočejo
jim iztrgati iz src še vsako sled človečnosti in brezobzirno
potrgati vse niti ljubezni, katere slehernega vežejo na dom in
ljubljeno osebo.«
Od razburjenja je Anki močno utripalo srce, ko je končno
spregledala in spoznala vso bedno resnico toliko poveličevane-
ga »vojaškega stanu«.
»Le kdaj se bodo ljudje toliko spametovali, da ne bodo hoteli
teči kot naščuvani psi za nemočno žrtvijo, katero jim pokaže
brezsrčna gospodarjeva roka?! Bomo sploh kdaj zmožni v sebi
premagati pradavni nagon zveri, katera mora pomoriti vse živo
okoli sebe, da lahko potem živi v večnem strahu, kdaj sama
postane žrtev močnejšega in okrutnejšega od sebe?«
Še bi razpredala Anka svoje misli, če se ne bi odprla hišna
vrata, skozi katera je radovedno pozdravil neznanca oče Marko.
»Nekaj slišim, da prinašaš novice od našega sina. fant. Zato
vstopi in bodi pozdravljen v naši hiši!«
»Res je. oče!« je odgovoril Štefek in stopil za Markom v hišo.
Anka je prav na hitro obesila oprane plenice na vrv. potem pa
pohitela v hišo. kjer je Štefek pripovedoval očetu in materi o
skupnem življenju z njihovim Petrom v vojaški suknji.
»Dober tovariš je vaš Peter, na njega se zares lahko zaneseš v
dobrem in hudem. Tako strašno ga skrbi, kaj se godi pri vas
doma, da sem mu moral obljubiti, da vas poiščem in mu potem
prinesem novic od doma. katerega tako pogreša,« se je razgovo-
ril dobrodušni fant, ki sploh ni opazil Anke, katera je tiho
vstopila in ga pri vratih z zanimanje poslušala.
»Težko vam prav povem, s kakšno ljubeznijo v svojih besedah
govori Peter o svoji mladi ženi in kako v mukah živi v tem času,
ko poln upanja in strahu pričakuje novico, ali je že rojeno
njegovo dete.«
Anka se je čisto tiho. kot bi se bala dotakniti lepih besed, ki so
govorile o njej. umaknila v svojo sobo, vzela v naročje malega
Peterčka in se naenkrat pojavila pred presenečenim fantom z
otrokom v naročju.
»Vesele novice boš lahko sporočil mojemu Petru!« je govorila
in ponosno kazala krepkega fantiča, ki je šobil ustnice v nasmeh
v varnem maminem naročju.
Štefek je nekaj časa presenečeno gledal dojenčka, potem pa
veselo vzkliknil: »To bo vesel Peter, ko mu sporočim same
radostne novice! Zdaj mi pa zares ni žal, da sem se podal na pot
do vas in zagotovo še kdaj pridem, ko bova s Petrom že
odslužila vojsko!«
»Škoda, da smo že krstili našega Peterčka. Zagotovo bi te
zaprosila za botra, tako zelo sem ti hvaležna za vse, kar si
storil!« je v navdušenju govorila Anka.
»No, saj še ni prepozno - če sem zamudil enega, bom pa pri
drugem prišel pravočasno!« se je pošalil Štefek in ob tem
nagajivo požgečkal Peterčka po bradi.
»Fant,« se je tedaj resno oglasil oče, »ali ti veš, zakaj se je naš
Peter zameril nadrejenim, da mu ne dovolijo več nobenega
stika z domom?«
»Nič slabega ni storil, samo za nekaj dni dopusta je v svoji
naivnosti zaprosil. Pošteno je povedal, zakaj bi bil rad za nekaj
dni pri svoji družini, zdaj pa plačuje zaradi svoje naivnosti.
Spoznali so, kje je ranljiv in s pravim užitkom mu zdaj drezajo
v rano!«
»Da morajo biti ljudje tako neusmiljeni?« je nejeverno
vprašala mati.
»Pa še kako neusmiljeni in hudobni znajo biti!« je povzdignil
glas Štefek. »A jaz vem, da prihaja čas, ko jih bo hitro minila
njihova napihnjena nadutost! Le kdo bo sledil v boj poveljni-
kom, katerih nihče ne mara in jim ni moč zaupati? Prej kot v
tednu dni bo takšna vojska propadla, da veste!«
»Prav razmišljaš, fant!« je pritrdil oče Marko. »Da bi le ne bilo
preveč smrti med vami zaradi teh nesposobnežev!«
»Govorimo raje kaj bolj veselega, žalosti in nesrečne smrti je
že tako preveč!« je mati spremenila pogovor, ki se je prav tako
kot drugi v tistih dneh vrtel le o vojni in njenem skorajšnjem
začetku.
Na mizo je postavila dišeče kuhane klobase in kruh, po
katerem so vsi segli.
»Jej, fant, saj si se moral pošteno pretresli na konjskem hrbtu,
preden si prejezdil tako dolgo pot!« je ponujal Marko in gostu
pridno nalival v kozarec vino, tako kot je pač v poštenih
kmečkih hišah navada.
»Prejezdil bi jaz za takšnega prijatelja kot je Peter še daljšo
pot, samo da mu ustrežem in razveselim z novicami od doma.«
»Naj ti pripravim posteljo za čez noč?« je vprašala mati, videč,
da se fantu po nekaj izpitih kupicah vina nikamor več ne mudi.
Podjetje
EMO ETT d.o.o.
Mariborska 86. Celje
razpisuje za izvajanje del finančnega knjigovodstva in salda-
kontov, plačilnega prometa, kompenzacij in likvidature ter
izdelavo poročil za Banko Slovenije in davčnih poročil (DDV)
prosto delovno mesto
FINANČNEGA
KNJIGOVODJA
Zahtevamo:
-srednješolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri
-aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih
-poznavanje računalniških programov EXCELin WORD
-poznavanje standardov in zakona o DDV
-natančnost, sistematičnost, stvamost, samoiniciativnost, od-
ločnost, odgovomost in organizacijske sposobnosti
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas treh mesecev z mož-
nostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Vloge z življenjepisom pošljite na naš naslov v roku 8 dni od datuma
objave.
EMO ETT d. 0.0.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MAH OGUSI ■ INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Cerarjeva odbrala tri celjske primere
Novinarska konferenca Državnega tožilstva R Slovenije o aktualnih zadevah pregona
Generalna državna tožilka
Zdenka Cerar je včeraj do-
poldne v Ljubljani pripravila
novinarsko konferenco in
nanjo povabila vodje držav-
nih tožilstev in okrožne dr-
žavne tožilce, da bi podrob-
neje prikazali nekatere naj-
bolj aktualne in odmevne
primere domnevnih kazni-
vih dejanj, ki so trenutno v
presoji pristojnih tožilcev.
I ■ ..... _ "—i
Posebno pozornost so na
novinarski konferenci name-
nili posameznim primerom
pregona kaznivih dejanj, s ka-
terim je bilo oškodovano
družbeno premoženje (neza-
konito lastninjenje), od osta-
lih primerov pregona pa so
generalno državno tožilko po-
sebej zanimali trije primeri s
Celjskega: policijsko zasledo-
vanje Naserja Berishe, ki se je
končalo z njegovo smrtjo, pro-
metna nesreča na železniš-
kih tirih v Podlogu pri Šem-
petru v Savinjski dolini, v ka-
teri so življenje izgubili štirje
otroci, učenci OŠ Šmartno ob
Paki in primer s sporno sliko
(brezjanska Marija s podgano
v naročju) na zgoščenki z na-
slovom Bitchcraft celjske
skupine Strelnikoff. Prva dva
primera obravnava celjsko
okrožno državno tožilstvo,
tretjega pa okrožna državna
tožilka iz Maribora.
V zvezi s primerom Berisha,
ko je policist PP Celje pri
opravljanju rednih nalog (23.
aprila letos v Celju) uporabil
strelno orožje in smrtno ranil
Naserja Berisho, smo na novi-
narski konferenci slišali, da je
tožilstvo 22. junija prejelo po-
ročilo Policijske uprave Celje
(Urada kriminalistične službe)
o tem dogodku. Za pokojnim
Berisho je bila v tistem času
razpisana tiralica z ukrepom
prijetja in privedbe v Zapore
Celje, izvedeli pa smo še, da je
celjsko okrožno sodišče, ki je
izdalo tiralico, pred tem razpi-
salo pet glavnih obravnav, ka-
terih pa se obdolženec ni ude-
ležil, prav tako niso bili uspe-
šni prisilni privodi. Kriminali-
sti so na osnovi zbranih podat-
kov v predhodnem postopku
ugotovili, da je šlo v tem prime-
ru za dejansko zmoto policista
(po 20. členu Kazenskega za-
konika R Slovenije), kar izklju-
čuje njegovo kazensko odgo-
vornost. Ker na Okrožnem dr-
žavnem tožilstvu v Celju meni-
jo, da je takšna ugotovitev PU
Celje preuranjena, bodo zoper
policista zahtevali uvedbo
preiskave zaradi suma storitve
kaznivega dejanja hude tele-
sne poškodbe (s smrtnim izi-
dom) po II. in I. odstavku 134.
člena KZ. V zvezi s tem tragič-
nim dogodkom bo treba izvesti
še nekatere dokaze, to pa bo
mogoče opraviti le v preiskavi:
z zaslišanjem policista in neka-
terih prič, predvsem pa bo tre-
ba k sodelovanju pritegniti
strokovne izvedence in opravi-
ti rekonstrukcijo dogodka. Šele
na osnovi tako zbranih doka-
zov bodo na tožilstvu lahko s
polno odgovornostjo in stro-
kovno utemeljeno sprejeli do-
končno odločitev o tem, ali
bodo zoper policista vložili ob-
tožni akt ali pa bodo odstopili
od kazenskega pregona, je
obrazložila okrožna državna
tožilka Marjeta Kreča.
V zvezi s tragično nesrečo,
ki se je pripetila 13. maja v
Podlogu, na prehodu ceste
preko železniških tirov, pa je
ista tožilka povedala, da je
celjsko okrožno državno to-
žilstvo prejelo 22. junija ka-
zensko ovadbo Policijske
uprave Celje (Postaje promet-
ne policije) zoper voznika av-
tobusa, ki je utemeljeno
osumljen storitve kaznivega
dejanja ogrožanja posebnih
vrst javnega prometa po 111. in
1. odst. 326. člena KZ. Iz opisa
dogodka v kazenski ovadbi na
tožilstvu ugotavljajo, da je
voznik avtobusa, v katerem je
bilo 38 učencev in 2 učiteljici
dveh petih razredov Osnovne
šole Bratov Letonja iz Šmart-
nega ob Paki, pripeljal do
omenjenega prehoda, ki je
pravilno označen s prometni-
ma znakoma »ustavi« in »an-
drejev križ«. Nekoliko je
zmanjšal hitrost, ne pa tudi
ustavil, nato pa je zapeljal na-
prej na tire. Ker je na tem delu
vozišče zelo ozko, vozniku av-
tobusa ni uspelo, da bi nemo-
teno odpeljal naprej, saj se je v
tistem trenutku srečal z oseb-
nim avtomobilom, ki je stal na
nasprotni strani železniških ti-
rov pred znakom »ustavi«.
Voznica osebnega avtomobila
je zato zapeljala nekaj metrov
vzvratno, da bi avtobusu omo-
gočila vožnjo naprej preko ti-
rov. V trenutku premika avto-
busa s tirov pa je v njegov
zadnji levi del trčil dieselski
motorni potniški vlak, ki je
pripeljal iz smeri Celja. Posle-
dice so bile tragične: štirje mr-
tvi otroci. 20 jih je bilo hudo
telesno poškodovanih, hudo
ranjena pa je bila tudi potnica
v vlaku. Glede na takšno sta-
nje (opisano v kazenski ovad-
bi), bo Okrožno državno to-
žilstvo v Celju zoper voznika
avtobusa vložilo zahtevo za
preiskavo, saj je podan uteme-
ljen sum, da je kršil določilo
46. člena zakona o varnosti
cestnega prometa, so bili s
tem primerom podrobneje
seznanjeni udeleženci novi-
narske konference v Ljubljani.
Mariborska okrožna državna
tožilka Elizabeta GyorkoB je
predstavila primer Strelnikoff.
Pred štirinajstimi dnevi je na-
mreč pri Okrajnem sodišču v
Celju vložila obtožni predlog
zoper Sergeja Steblovnika in
Vasjo Ocvirka zaradi kaznive-
ga dejanja nasilništva po 11.
odst. 299. člena (v zvezi s 25.
členom) KZ R Slovenije. V ob-
tožnici se obdolžencema očita,
da sta s predstavitvijo zgoščen-
ke s sporno naslovnico hudo
žalila religiozna čustva 1208 ka-
toličanov, ki so zaradi te zgoš-
čenke podali kazensko ovadbo,
prav tako pa tudi čustva članov
posameznih krščanskih zdru-
ženj, ki so tudi podala kazensko
ovadbo. Z uvodoma opisano
žalitvijo pa sta v javnosti pov-
zročila zgražanje številnih ob-
čanov, ki so na Državno tožils-
tvo R Slovenije v Ljubljani vloži-
li 3867 javnih protestov, prote-
ste posameznikov pa so objavili
tudi številni mediji, je svojo od-
ločitev utemeljila tožilka ter jo
dodatno utemeljila z mislijo, da
ob upoštevanju z ustavo in za-
konom varovane svobode
umetniškega izražanja ne gre
spregledati temeljnega načela
modernih demolu-atičnih us-
tavnopravnih ureditev, da se
omejitve pravice do umetniške-
ga izražanja nahajajo v ustav-
nih človekovih pravicah in te-
meljnih svoboščinah drugih.
Človekova pravica in temeljna
svoboščina se končata tam, kjer
se prične istovrstna pravica ali
svoboščina drugega subjekta, je
še navedla tožilka Elizabeta
Gyorkos.
MARJELA AGREŽi
minikrimici
Segel v pravo
torbico
v ponedeljek, 22. junija po-
noči, se je v separeju lokala
Lampa Street na Vodnikovi
ulici v Celju mudil nekdo, ki
ni imel dobrih namenov. Ko je
tam zagledal torbico, ki jo je
odložila Marta K., je v pravem,
času segel vanjo in iz nje vzel
denarnico, v kateri je bil denar
in osebni dokumenti. Lastnica
je oškodovana za približno
100 tisoč tolarjev.
Tudi
lasuljo
v noči na četrtek je nekdo
vlomil v izložbo prodajalne
Maja na Vodnikovi ulici v Ce-
lju. Izbral si je žensko krilo in
majico, všeč pa mu je bila tudi
razstavljena lasulja. Lastnica
lokala Edith K. je oškodovana
za blizu 40 tisoč tolarjev.
orodja
v času od 18. do 22. junija je
neznani storilec vlomil v ne-
dograjeno stanovanjsko hišo v
Parožu pri Dobrni. Iz hiše je
odnesel in nato odpeljal za
okoli 90 tisoč tolarjev različ-
nega delovnega orodja in stro-
jev.
Neopazno segel v
predal
v sredo, 23. junija okrog 13.
ure, je neznani nepridiprav iz-
koristil odsotnost prodajalke v
prodajalni Foto studia Fonda
na Trgu Celjskih knezov v Ce-
lju. Iz nezaklenjenega predala
pod prodajnim pultom je
ukradel dnevni izkupiček v vi-
šini dobrih 35 tisoč tolarjev.
Prevrnjeiiiyugo
v četrtek, 24. junija nekaj
minut čez polnoč, so se nez-
nani objestneži spravili nad
osebni avtomobil Zastava yu-
go, ki je bil parkiran na Janko-
vi ulici v Vojniku. Najprej so
zavihali rokave, potem pa so
»jugeca« prevrnili ha bok in ga
poškodovali. Škoda znaša
približno 65 tisoč tolarjev.
V kolesarnico po
tuja kolesa
v noči na 24. junij je nezna-
ni zmikavt kradel v kolesarni-
ci stanovanjskega bloka na
Jenkovi cesti v Velenju. Odpe-
ljal je tri gorska kolesa znamk
Rog capricorn (rdeče barve),
Scot timber (metalne modre
barve) in Scot (vijolične bar-
ve). Izet B., Iris Č. in Almir M.
so skupno oškodovani za oko-
li 90 tisoč tolarjev.
Kosilnica nrez
motorja
v noči na 24. junij je nekdo
kradel pod kozolcem v Selah
na Šmarskem. S kosilnice
znamke 01ympia je demonti-
ral in odpeljal bencinski mo-
tor znamke Lombardini LDA
450. Lastnik Ivan A. je oško-
dovan za okoli 60 tisoč tolar-
jev.
Pogrešani Tomos
v noči na 25. junij je nekdo
ukradel zaklenjeno črno kolo
z motorjem Tomos automa-
tic, parkirano pri bistroju Lili
na Starem trgu v Slovenskih
Konjicah, in varnostno čela-
do. Lastnik Franjo K. je oško-
dovan za dobrih 40 tisoč to-
larjev.
Ukradel
motokultivator
v noči na 26. junij je nekdo
kradel v gospodarskem po-
slopju Antona A. v Migojni-
cah. Odpeljal je motokultiva-
tor Gorenje Muta, vreden oko-
li 100 tisoč tolarjev.
Samo
Zlatorog
Minulo soboto ponoči je
nekdo vlomil v prostostoječi
hladilnik na bencinskem ser-
visu OMV v Nazarjah. Nabral
si je 72 pločevink piva Zlato-
rog, lastniku pa povzročil za
okoli 25 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Tat
škododelec
v času od 24. do 26. junija
je neznani storilec vlomil v
poslovne prostore zreškega
Uniorja v Vitanju. Iz pisarne
tisoč nemških mark in okoli
100 tisoč tolarjev denarja. Z
nasilnim odpiranjem vrat in
oken je lastniku povzročil še
dodatnih 300 tisoč tolarjev
škode.
Ukradel
in štel
Minulo soboto med 18. in
22.30 uro je neznani storilec
vlomil v stanovanjsko hišo Jo-
žeta P. na Cesti za gradom v
Radečah. Ukradel je prenosno
kovinsko blagajno in potem
na varnem štel denar: 350 ti-
soč slovenskih tolarjev, 3 tisoč
avstrijskih šilingov, 700 nemš-
kih mark in okoli 1000 hrvaš-
kih kun.
Knjige ga niso
zanimale
v soboto ali nedeljo je nek-
do vlomil v knjižnične prosto-
re na Aškerčevi ulici v Žalcu.
Knjižno bogastvo ga ni zani-
malo, zato je UKiadoi računal-
nik, tiskalnik, tipkovnico, hi-
šno telefonsko centralo in 4
zvočnike. Občinska matična
knjižnica Žalec je oškodovana
za približno 100 tisoč tolarjev.
Poškodoval topove
v dneh minulega vikenda je
nekdo preplezal žično ograjo
skladišča furnirnice v podjetju
Merkscha na Mariborski cesti
v Celju. Znotraj ograjenega
prostora je poškodoval 7 sa-
mostoječih topov za polivanje
lesa, s tem pa je omenjenemu
podjetju povzročil za okoh
100 tisoč tolarjev gmotne ško-
de.
Odnesel obe žagi
v času od 25. do 27. junija je
nekdo vlomil v zapuščeno sta-
Taboru. Ukradefj^ci/v^e sfa^tljsl
motorni žagi znamk Husquar-
na in Stihi, s tem pa je lastnico
Ljubico Ž. oškodoval za okoli
40 tisoč tolarjev.
Tudi gorivo
v času od 13. do 27. junija je
neznani storilec vlomil v sta-
rejšo stanovanjsko hišo na ob-
močju Rogaške Slatine, ki jo
lastnik Danijel N. uporablja za
vikend. Iz notranjosti je ukra-
del kosilnico znamke Alko,
elektromotor, samokolnico,
ročno žago za železo, pobral
pa je tudi posodo z gorivom.
Lastnika je oškodoval za okoli
50 tisoč tolarjev.
Potrebuje parket
v času od 24. do 27. junija
se je nekdo odločil, da si pris-
voji parket, shranjen v nezava-
rovanem skladišču na Beži-
grajski cesti v Celju. Izbral si
je 21 kvadratnih metrov hra-
stovega parketa, s tem pa pod-
jetje Si.Les oškodoval za okoli
60 tisoč tolarjev.
Roparju« tatvina
Andrej Č. (24) iz Prebolda je
27. junija okoli 22. ure stopil k
točilni mizi v Biljard klubu
Čmak v Preboldu in z mize,
vpričo natakarice Martine,
vzel njeno denarnico ter hotel
zbežati iz lokala. Natakarica
je stekla za njim, Andrej pa jo
je odrinil v vrata, iz denarnice
pobral 5.500 tolarjev gotovi-
ne, denarnico in ostali denar
pa odvrgel in odšel iz lokala.
Rop na
postajališču
v ponedeljek, 28. junija oko-
li 13. ure, sta dva neznana
storilca pristopila k 21-letnemu
Blažu V., ki je stal na avtobu-
snem postajališču v Košnici v
rp.liu. Na silo sta mu odvzela
približno i inmjun loiu^jv-v-
tovine, za tem pa sta se z rde-
čim neregistriranim osebnim
vozilom Zastava yugo odpelja-
la proti Libojam. Za storilcema
policisti še poizvedujejo.
Oškodoval
geodete
v torek, 30. junija zgodaj
zjutraj, je nekdo vlomil v pro-
store Geodetskega zavoda na
Levstikovi ulici v Žalcu. Iz ene
od pisarn je ukradel računal-
nik z monitorjem in tipkovni-
co ter elektronski tahimeter v
skupni vrednosti okoli 100 ti-
soč tolarjev.	M. A.
Podjetje NT&RC d.o.o., f;
direktor: Jože Cerovšek. %
nadzorni svet: Milena Brečko - m-
Poklič - predsednica, Matjaž ;
Jamnikar in Tone Vrabl. '
poslovni sekretar: Suzana Rober J
Podjetje opravlja časopisno- 4
založniško, radijsko in agencijsko-1
tržno dejavnost. Naslov: Prešerno-
va 19. 3000 Celje, telefon (063) ^
422-50, fax: 441-032, i
Novi tednik izhaja vsak četrtek. 1
Cena izvoda je 280 tolarjev ^
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000 ?
tolarjev. Številka žiro računa:
50700-601-106900. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
NOVI TEDNIK
Odgovorni uredniK:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednfca: Tatjana Cvim.
Uredništvo: Marjeia Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija L^č,
Gregor Katič, Urška Selišruk, Ivana
Stamejčič, ŽeljkoZule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik Franjo Bogadi,
Računalniški prdom: Robert
Kojterer, Igor Šariah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tedmk@NT-RC.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Geri<eš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez.
Vesna Lejič, Serg«;^ miuč,
roajed. Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vo(^ tehnike: Bc^ Pifek
Tfelefon studia (za oddaje v živo):
4900-880, 490(W81 '
E-mail: Radk)Wr-RC.a
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vc^ko
Grobar, Zlatko Bobinac, Carmen
Kq)rivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Tfelefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
E-mail: Agendja@NT-RC.si
KRONIKA
31
i nočne
: cvetke
•	Frančiška je bila 22. juni-
ja popoldne neprijeten in
nehvaležen pacient. Med
tem, ko so jo v bolnišnici
lepo oskrbeli in nato odpu-
stili, je ves čas razgrajala, se
drla in se sploh nespodobno
vedla. Takšna je bila tudi ob
prihodu policijske patrulje,
zato ni kazalo drugega, kot
da jo namestijo v prostorih
za pridržanje.
•	Zaskrbljena gospa je 24.
junija popoldne poklicala na
policijo in povedala, da je
njen soprog v nevarnosti, ker
ga pred stanovanjskim blo-
kom na Ulici frankolovskih
žrtev s pestmi obdeluje so-
sed. Gospa je očitno spregle-
dala ali pa zamolčala, da je
bil podobno aktiven tudi
njen možek, zato se bosta
oba akterja pretepa, oba
Marjana, znašla pri sodniku
za prekrške.
•	V lokalu E1 Dorado je bi-
lo spet napeto. V četrtek po-
noči so se tam petelinih in
razgrajali Aljoša, Iztok in Go-
ran, vsi kandidati za sodnika
za prekrške.
•	V črtrtek malo pred pol-
nočjo, so pred kinom Metro-
pol trije kravalili in se stepli.
Bili so Boris in Ivan ter tretji,
še neznani udeleženec spo-
pada, ko jo je popihal še pred
prihodom patrulje. Alkohol-
no prizadeti Boris se je hotel
pogajati s policisti, ker pa se
ga ni dalo umiriti, se je kma-
lu znašel v policijski treznil-
nici.
•	V petek okoh pol treh
zjutraj so se na Podjavorško-
vi drli pijani Goran, Dura in
Nenad, neugodni pa so bih
tudi ob soočenju s patruljo.
Večji del dneva slovenske dr-
žavnosti so razgrajači prebili
v prostorih za pridržanje.
•	V nedeljo dopoldne je
Miran z Oblakove vpil na
svojo zunajzakonsko druži-
co, vmes pa jo je parkrat
klofnil in si s tem prislužil
vabilo za obisk sodnika za
prekrške.
M.A.
Kamenlk v zapor za leto dni
Celjski senat Kristijanu Kameniku odpravil pripor - Po sodbi konjiškega sodišča na prestajanju kazni v Maribor
Na zadnji glavni obravnavi
na celjskem okrožnem so-
dišču sta Kamenikova zago-
vornika za svojega varovan-
ca predlagala odpravo pripo-
ra, kazenski senat pa je o
tem razpravljal in odločil že
naslednji dan.
Sojenje Kristijanu Kameni-
ku (27), strojnemu ključavni-
čarju iz Slovenskih Konjic, ki
naj bi po obtožnici celjskega
okrožnega državnega tožils-
tva na grozovit način in iz
koristoljubja umoril štiri lju-
di, živeče na domačiji v Teka-
čevem, se je začelo decembra
predlani, pet mesecev po
tem, ko je postala obtožnica
tožilstva pravnomočna in
osem mesecev po tem, ko je
bil za Kamenika odrejen pri-
por. Sodišče je zashšalo več
kot trideset prič, svoja mne-
nja so podali izvedenci različ-
nih strok, da bi podkrepih
edini materialni dokaz, sledi
obdolženčevih športnih co-
pat, najdenih na kraju zločina
in da bi dokazali, da se je
Kristijan Kamenik nahajal v
Tekačevem v času zločina, 4.
marca 1997. Ekspertiza, ki so
jo opravili v slovenskih krimi-
nalističnih laboratorijih kaže,
da se sledi Kamenikovih co-
pat ujemajo s tistimi, ki so jih
našli v Tekačevem. Na to iz-
vedensko mnenje, ki ga je
opravil Marjan Stanislav Puc
iz Ljubljane, je reagirala (ta-
kratna) Kamenikova obram-
ba z zahtevo po izločitvi tega
izvedenca in z očitkom, da je
Puc nekdanji delavec mini-
strstva za notranje zadeve, to-
rej organa pregona, poleg te-
ga pa ni strokovnjak za sledi
obuval. Zato je obramba zah-
tevala neodvisno in strokov-
no izdelano mnenje ter za to
nalogo predlagala kriminali-
stični inštutut iz švicarskega
mesta Laussane. Ker sodni
senat temu predlogu ni ugo-
dil, je Kamenik (po zagovor-
nikih) zahteval izločitev
predsednice senata Ingrid Le-
šnikove, ostalih članov senata
ter predsednika okrožnega
sodišča ter predsednika in na-
mestnika celjskega višjega so-
dišča, v nadaljevanju protesta
pa je v celjskih zaporih gla-
dovno stavkal. Sojenje se je
zaradi teh in drugih zapletov
nenehno prelagalo z datuma
na datum in tako je proces
zdaj v fazi, ko bi se moral (že
vdrugo) pričeti znova. Vmes
je namreč sodišče pristalo na
vključitev švicarskih izveden-
cev, s tem je Kamenik prene-
hal gladovno stavkati, istoča-
sno pa je svoja zagovornika
(mag. Drago Demšar in Da-
niel Planinšec) odslovil in to
potezo pred senatom podkre-
pil z navedbo, da zdaj zago-
vornikov ne potrebuje, ker je
prepričan, da bodo švicarske
analize zanj razbremenilne.
Sodišče mu je, skladno z za-
konom o kazenskem postop-
ku, določilo nova zagovorni-
ka, odvetnika Nika Praznika
in Aleksandra Cmoka.
Na glavni obravnavi, ki je
bila 21. junija, sta nova zago-
vornika predlagala, da se Kri-
stijanu Kameniku odpravi pri-
por. Po zakonu bi ga iz pripo-
ra morali v vsakem primeru
izpustiti 23. julija, dve leti po
vložitvi obtožnice. Kazenski
senat okrožnega sodišča je o
tem predlogu razpravljal 22.
junija pozno popoldne in
predlogu zagovornikov ugo-
dil. S tem pa Kamenik ni dose-
gel prostosti. Še isti večer so
ga odpeljali v Maribor, v tam-
kajšnje zapore, kjer bo presta-
jal enoletno zaporno kazen.
Okrajno sodišče v Slovenskih
Konjicah ga je namreč že lani
spoznalo za krivega vpleteno-
sti v afero s ponarejenimi šol-
skimi spričevali in vozniškimi
dovoljenji.
Neuradno smo izvedeli, da
je dokazni material (zaseženi
Kamenikovi copati in mavčni
odlitek) iz Švice že prispel v
Celje, na ekspertizo pa še ča-
kajo. Ko bo to gradivo prispe-
lo, bo še potreben čas za pre-
vod in ostala potrebna opravi-
la, sicer pa se zdaj ne mudi.
Glavna obravnava se bo nada-
ljevala (začela) šele 31. avgu-
sta.
MARJELA AGREŽ
Nesreča pri delu
v obratu za drobljenje opekarne na Ljubečni se je 23.
junija pripetila delovna nezgoda s hudimi telesnimi poškod-
bami.
Jure M. (33) s Frankolovega je opravljal elektrikarska dela v
elektro omarici, po opravljeni nalogi pa je preizkusil delovanje
sistema pod električno obremenitvijo. Pri tem je povzročil
kratek stik med dvema vodnikoma, obločni plamen, ki je nastal,
pa ga je opekel po rokah, obrazu in vratu.	M.A.
gorelo je
Zgorela baraka
v ponedeljek, 28. junija okoli 1.30 ure, je izbruhnil požar
na baraki na travniku ob Skaletovi ulici v Celju.
Stara lesena in zapuščena baraka je, kljub hitri intervenciji
celjskih pokhcnih gasilcev, zgorela do tal, gmotna škoda pa
znaša okoli 200 tisoč tolarjev. Vzrok požara še ni znan.
Ogenj pogasil delavec
v ponedeljek, 28. junija popoldne, je nastal požar v
Tekstilni tovarni Prebold.
Požar je nastal zaradi kratkega stika na stroju za tkanje
surovih tkanin. Ogenj, ki ga je pogasil eden izmed tamkajšnjih
delavcev, je povzročil za okoh 100 tisoč tolarjev gmotne škode.
Truplo na pogorišču
v ponedeljek, 28. junija okoli 19.30 ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v
Kamni Gorci.
Ogenj je zajel celotno gospodarsko poslopje in ga popolnoma uničil. Med ogledom požara so
preiskovalci na pogorišču našli zoglenelo truplo lastnika, 54-letnega Antona C. Prve ugotovitve
kažejo, da je požar verjetno povzročil pokojnik sam, ko je odvrgel cigaretni ogorek. Pri gašenju so
sodelovali gasilci iz Kostrivnice, Rogatca in Steklarne Rogaška Slatina, gmotna škoda pa znaša
Okoh 3 milijone tolarjev.	M.A., Foto: SHERPA
prometne
nezgode
Nesreča v
Tekačevem
Na lokalni cesti v Tekače-
vem se je v sredo, 23. junija
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe. Na-
stala gmotna škoda znaša
približno 250 tisoč tolarjev.
Gani R. (45), državljan ZRJ,
je vozil osebni avtomobil iz
Velikih Roden proti Tekače-
vem. V blagem desnem ovin-
ku je zapeljal na levo stran
vozišča, kjer je trčil v nasproti
vozeči tovornjak, ki ga je vozil
47-letni Josip S. iz Velikih Ro-
den. V trčenju se je hudo tele-
sno poškodoval sopotnik v
osebnem avtomobilu, 25-letni
Shemsidin R., prav tako dr-
žavljan ZRJ.
Čelno v beton
Na regionalni cesti v nase-
lju Trnovec pri Dramljah se
je v soboto, 26. junija zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, na vozilu in
objektih pa je škode za dobre
4 milijone tolarjev.
Zdravko Z. (39) iz Sotenske-
ga je vozil osebni avtomobil iz
smeri Dramelj proti Šentjurju.
Ko je v Trnovcu pripeljal v
blagi levi ovinek, je zapeljal
desno z vozišča, kjer je po
nekaj metrih vožnje po travi
čelno trčil v betonski propust
jarka. Pri trčenju je voznik utr-
pel hude telesne poškodbe.
Trdi v drevo
Na lokalni cesti Stenica -
Prevalje - Loška Gora v kraju
Ljubnica se je v ponedeljek,
28. junija dopoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri se je ena
oseba hudo telesno poškodo-
vala.
Friderik S. (55) iz Ljubnice
je vozil osebni avtomobil iz
Stenice proti Loški Gori. Med
vožnjo skozi Ljubnico, ko je
peljal po klancu navzdol, je v
levem ostrem ovinku zapeljal
desno z vozišča in trčil v drevo
ter utrpel hude telesne poš-
kodbe.	M.A.
Eksplozija v stanovanju
v četrtek, 24. junija okoli 15.50 ure, je nastala močna
eksplozija v enem izmed stanovanj stanovanjskega bloka na
Prešernovem trgu v Šoštanju.
Eksplozija je močno poškodovala stanovanje Srečka K., ki je
pri tem utrpel lažjo telesno poškodbo. Gmotna škoda je velika;
po prvih ocenah znaša okoli 10 milijonov tolarjev. Sunek ob
eksploziji je namreč poškodoval tudi 38 bližnjih stanovanj in 2
poslovna prostora ter 12 osebnih avtomobilov, parkiranih v
neposredni bližini eksplozije. Zahtevna preiskava o vzroku
eksplozije še ni končana.	M.A., Foto: SHERPA
Hudo razdejanje in ogromna gmotna škoda.
Radarji bodo
•	v četrtek, 1. julija dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Celja in Rogaške Slatine,
•	v petek, 2. julija dopoldne na območju Šentjurja pri
Celju, v popoldanskem času pa na območju Velenja in Žalca,
•	v soboto, 3. julija popoldne na območju Laškega in
Šmarja pri Jelšah,
•	v nedeljo, 4. julija popoldne na območju Velenja in
Mozirja,
•	v ponedeljek, 5. julija dopoldne na območju Rogaške
Slatine in Žalca, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju,
•	v torek, 6. julija dopoldne na območju Velenja, v popol-
danskem času pa na območju Laškega in Šmarja pri Jelšah,
•	v sredo, 7. julija dopoldne na območju Mozirja, popoldne
pa na območju Žalca in Rogaške Slatine in
•	v četrtek, 8. julija dopoldne na območju Šentjurja pri
Celju in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Velenja.
32
ZANIMIVOSTI
Celjski velmožje pa
še vedno čakajo
»Po treh dneh se Clintono-
vega obiska menda spomni-
jo samo tisti, ki so dobili
pljučnico,« je zapisal Dejan
Kovač, pa ni res. Spomni se
ga tudi Sonja Merljak, no-
vovzhajajoča novinarska
zvezda, ki je tako kot še
množica drugih morala
spremljati vse, kar se je do-
gajalo okoli letos največje
slovenske komedije.
Med drugim je morala poro-
čati tudi iz Cankarjevega do-
ma. In pri kakšnih dva tisoč
varnostnikih, policajih, tajnih
agentih in kar je še bilo policij-
sko varnostnih mož so ji pred
vhodom v Cankarjev dom
ukradli kolo. Morda bi tatvino
prenesla mirno, toda dan prej
je za popravilo zavor plačala
dvanajst jurjev. Morda pa ji ga
sploh niso ukradli, ampak se
je kakšnemu od varnostnikov
zdel nevaren in ga še zdaj v
policijskih laboratorijih raz-
stavljajo in iščejo eksplozivno
snov? Ostaja dejstvo, da bo
Sonja, do naslednje mezde,
hodila na tenis peš.
Tako kot bi skoraj hodili vsi
tisti, ki so se konec tedna od-
pravili na morje. Več kot štiri
ure, tako so vsaj poročali, je
trajala pot od Obale do Ljub-
ljane in to zato, ker minister
Anton Bergauer nima pojma,
kdaj se začne glavna turistična
sezona, za datum pa se tudi ni
pozanimal pri strankarskem
kolegu Janku Razgoršku in je
dovolil popravila najbolj pro-
metne slovenske avtoceste
točno zdaj in nič prej.
Je pa prestolno mesto spet
prehitelo celjsko knežje me-
sto. Tam nekje sredi zime so
se nekateri celjski velmožje
pridušali, da bodo odkupili kip
generala Maistra, ki ga je izde-
lal kipar Boštjan Putrih. Da ga
bodo postavili pred celjsko že-
lezniško postajo, so še dejali.
Ljubljanski kipar še vedno ča-
ka, da bo kdo prišel k njemu in
odpeljal z njegovega vrta sko-
raj štiri metre visok kip gene-
rala Rudolfa Maistra na konju,
pa ni nikogar. Zato pa so »po-
hiteli« ljubljanski gospodje in
na predvečer dneva državno-
sti končno in po milijon zaple-
tih le odkrili kip generala Mai-
stra, delo kiparja Jakova Br-
darja. Res je, da je kar nekaj
intelektualcev protestiralo, da
so ga postavili v park nasproti
železniške postaje, ki slovi kot
zbirališče homoseksualcev in
sploh vseh vrst spolnih raz-
vratnežev. Je potem naključje,
da imenujejo igrice okoli po-
stavitve spomenika kar »por-
nografija s spomenikom«? Ne-
kaj časa se je govorilo, da se
prepirata avtor spomenika in
avtor podstavka arhitekt Jurij
Kobe, potem pa je slavni arhi-
tekt dejal: »Zakaj pa ne pišete
o dobrih straneh spomenika,
zakaj iščete vedno samo por-
nografijo? To, kar se dogaja s
spomeniki pri nas, je nedvom-
no znamenje nizke kulturne
ravni.« Jakov Brdar, ki ga zad-
nje čase videvajo v družbi sku-
pinice lepih in mladih deklet,
je za kip dobil 14 milijonov
tolarjev, livar, ki je kip odlil, pa
6 milijonov, medtem ko je sta-
la ureditev parka, ki pa še ni
dokončna, vsaj tako pravijo,
30 milijonov tolarjev.
Štajerci so trmasti in tega
Ljubljančani kar ne morejo
pogoltniti. Dan, preden se
mu je iztekel rok za pritož-
be, se je pritožil nekdaj eden
najmočnejših Štajercev v
Ljubljani, bivši direktor
Mestne uprave Janez So-
držnik. Statutarna komisija
njegove stranke je bila za to,
da se ga izključi iz stranke.
Sicer pa Janez še skriva adu-
te v rokavu in jih bo odkril
šele na seji sveta stranke,
toda prej hoče zagotovilo,
da bo glasovanje o njegovi
izključitvi tajno. Že zdaj pa
je slišati, da marsikateri član
njegove stranke, med njimi
je tudi sekretar Gregor Go-
lubič, pri metanju gospoda
Sodržnika iz stranke nima
povsem čiste vesti. Sploh pa
ju nimata svetnika ljubljan-
skega Mestnega sveta, ki sta
na sedež stranke poslala pi-
smo in ga v njem pošteno
obrekovala. Toda, bomo vi-
deh.
■■ NINA KAVRAN ADLEŠIČ
Kip generala Maistra, delo Boštjana Putriha, pa še kar čaka
na Celjane...
nasmeh,
prosim!
Branka Cilenšek iz Bra-
slovč se je tokrat uvrstila v
našo rubriko z dvema šala-
ma.
Plača
»šef, dve podjetji me silita,
naj zahtevam višjo plačo.«
»Kateri dve pa?«
»Komunala in elektro.«
Čincila
Urša se pohvali prijateljici:
»Od prijatelja sem dobila čin-
čilo.«
»Ne skrbi, z antibiotiki se
da vse pozdraviti.«
kaj vozi jo znani
braslovčani
Fiolov privrženec
Dušan Goričar je navdušen, kadar stvari same po sebi dobro
tečejo. Tako je v braslovški občini, kjer županuje, podobno na
njegovem delovnem mestu vodje prodaje sistemov v Gorenju
Point in takšen naj bo tudi avtomobil.
Za modrega fiata bravo se je odločil pred dvema letoma, najbrž
tudi zato, ker že od nekdaj rad posega po avtomobilih torinskega
koncema. »Vedno sem rad sedel za volanom teh vozil. V zadnjih
letih sem zamenjal dva una in punta,« pojasni župan in navrže, da v
SP formule 1 prav tako navija za fiata, Id ga tam predstavlja rdeči
ferrari s Schumacherjem na čelu, njegove vožnje pa ne velja
posnemati. Brava z 1,6-litrskim motorjem in dobrimi 100 konji
zmore vsako cesto. Doslej Goričar z njo ni doživel pretresov,
dobremu »fizičnemu stanju« vozila pa verjetno botruje tudi dejs-
tvo, da ima le enega »gospodarja« - nihče drug v županovi družini
namreč nima vozniškega dovoljenja.	PRIMOŽ ŠKERL
Foto: TONE TAVČAR
tračnici
Golaž v zadnjem
trenutku
Velenjčani so se kljub odk
ni organizaciji osrednje i
gijske proslave od dnevu c
žavnosti znašli v zagati, ,
jo je ponazarjal samo vo:
po praženi čebuli. Med pi
pravami na proslavo so rii
mreč naračunali prema,
porcij golaža - posledica
bila, da je v petek celo Vel
nje kuhalo golaž.
Kuharske veščine
Ko smo že ravno pri jedi:
Gornjem Gradu se v teh dni
dogaja kar precej priredite
s katerimi častijo občinsl
praznik. Na nobenem vabii
pa ne piše, če bo številni
gostom župan Toni Rifelj pi
stregelz (po novem) občinsl
specialiteto - krompirjevo ji
ho s hrenovkami, kot jo
pred kratkim pripravil
Ljubljani. Na domačem teh
nu bi se verjetno še bolje izk
zal.
Koristna darila
Kamniški župan Tone Smolnikar je celjskemu županu Bojanu Šrotu poslal kar neki
uporabnih daril: poleg video kasete o mestu še bakreni srednjeveški novčič, ki naj bi pomag«
pri krpanju proračunske luknje, leseno žlico, da bi padla v med in eliksir za večno mlados
Županov sel je bil Simon Agič, vodja Konjeniškega centra Brezova ob Šmartinskem jezeru, 1
s svojimi enajstimi konji in člani centra večkrat sodeluje na raznih prireditvah v Sloveniji in en
takšnih so bili tudi srednjeveški dnevi v Kamniku. Boris Seiko in Robert Jerman sta sodeloval
v spremstvu mestnega klicarja, ki je vabil na prireditve.	T
vitezi belega mesta
REPORTAŽA
33
Tudi Kozjansico
ima svoje omizje
Slovenska polžja druščina na Planini, na čelu dr. Janez Šmid
v letu kulinarike in vina je gostišče
Montparis na Planini pri Sevnici pred
tednom dni, na predvečer slovenskega
državnega praznika, pripravilo tudi Koz-
jansko omizje Društva Slow Food-Slo-
venske polžje druščine, njegov konzul
pa je postal znani in priljubljeni planin-
ski zdravnik dr. Janez Šmid. Zbrane go-
ste sta pozdravila viceguverner Toni Go-
mišček in konzul laškega omizja Franci
Podkoritnik, ki je večer tudi uspešno
vodil.
IMHHHnHnHHHMHHMHHMM^^
Kozjansko ima zelo zanimivo kulinarič-
no dediščino, ki jo premalo poznamo. Zato
so se gostitelji potrudili in sestavili jedil-
nik, ki je nazorno prikazal, da so na Koz-
janskem čudovita naravna bogastva, le člo-
vek jih mora znati ceniti in z njimi živeti
tako, da mu življenje plemenitijo.
Franci Podkoritnik je kot dolgoletni go-
stinski strokovnjak verjetno zelo srečen,
ko vidi, kako se tudi na Slovenskem širi
gibanje Slow Food, ki pa ne
pomeni neposredno, da je
treba počasi jesti, temveč
ima globlji smisel obrača-
nja k naravi in v iskanju
prave kakovosti življenja.
Srečen zaradi tega, ker je
kot vodja laškega gradu Ta-
bor pred desetimi leti že
uvajal tak način ponudbe,
ki je bil sam po sebi slow
food, čeprav tedaj vesoljna
Slovenija še ni uveljavljala
načel tega gibanja, ker zanj
še vedela ni, pa ga žal mnogi
niso razumeli in se je tudi
tedaj uveljavil star prego-
vor, da nihče ni prerok v
lastni deželi. Uvajal je tudi
prakso, da so zelišča roma-
la na krožnike iz bližnjih
vrtov in da so dobavitelji
imeli vedno sveža in pristna
živila. In glej ironijo: v
knjigo vtisov se je podpisal
tudi nek zdravnik, ki je sre-
di devetdesetih let zapisal,
da so bile na krožnikih pre-
majhne porcije!
Gostinska ekipa Julijane
Kovač na Planini je bila do-
bro uigrana, na pomoč ji je
prihitel le kuhar Branko
Podmenik iz kuhinje grad-
benega podjetja Alea Group
iz Ložnice pri Žalcu, kjer
kuha za Marjana Korošca
in njegove zaposlene. Tudi
Branko Podmenik je nekoč
kuhal na laškem gradu.
Julijana Kovač si je zami-
slila, nekatere svoje načine
izvedbe posameznih jedi je
dodal Branko Podmenik,
izbor vin pa je svetoval
Franci Podkoritnik, nasled-
nji jedilnik s kozjanskim
pridihom: v prijetni svežini
vrta gostišča Montparis so
za dobrodošlico najprej
prišle na vrsto male hišne
dobrote: divjačinska pašte-
ta, širni namazi z zelišči
(drobnjak in pehtran) in
potica, ki ji domačini pravi-
jo prošjača. Družbo jim je
delala Isteničeva penina
Golf brut, ki jo je predstavil
Miha Istenič. Marinirana
račka z rmanom in sirom je
bila pravo presenečenje
izredne harmonije okusov,
ki se jim je odlično prilegal
suh laški rizling letnik '96
Acija Urbajsa z Rifnika. Po-
rova juha je bila značilna
predstavnica zelenega bo-
gastva vrtov na Planini, pra-
vo razkošje arom in okusov
pa je povzročil ješprenov
venček z lisičkami. Ob
njem se je kljub zrelosti po-
čutil mladosten tudi sivi pi-
not Vila Marija, letnik '96.
Prvi del večerje so zaključi-
li vinogradniški polži z ze-
lišči z domačega vrta. Na
pot jih je pospremil polsuh
chardonnay Acija Urbajsa,
letnik '97. Sorbet je sestav-
ljala penina iz cvička z ime-
nom Top, vinogradnika Jo-
žeta Freliha iz Šentruperta
in žal, vanilijev sladoled.
Po pravilu, ki seveda še ve-
lja, naj ne bi za sorbet upo-
rabljali sladoledov, ki vse-
bujejo mleko. To se je potr-
dilo tudi ta večer, kar si
velja zapomniti.
Ko je na mizo priromala
prava kuharska mojstrovi-
na, zajec z mladim zeljem,
se je tudi veliko belo vino,
suho, letnik '95 Movia, po-
čutilo res veliko. Vrhunec
je bil s srno po lovsko z
ajdino kašo in modrim pi-
notom, letnik '94 Movia.
Tako srna z ajdino kašo, kot
polno zrel modri pinot
izredne elegance in telesa,
sta bih vrhunski mojstrovi-
ni večera. Aleša Kristanči-
ča na srečo ni bilo na Plani-
ni, čeprav je guverner slo-
venskega Slow fooda - na
srečo zato, ker je bil doma
ob soprogi Vesni, ki je pri-
čakovala rojstvo drugega
otroka v družini.
Borovničevemu zavitku je
delal družbo Urbajsov pol-
sladki kerner pozne trgatve
in letnika '98, pecivu mame
Marije pa Miklavževo vino
istega vinogradnika, pol-
sladki izbor letnika '97.
Aci Urbajs je sam pred-
stavil svoja vina in kdor ga
pozna ve, da je govoril is-
kreno o svojem strmem vi-
nogradu, v katerem uspeva-
jo ob plemeniti trti tudi
mnoge druge zelene in cve-
toče kulture, ki na daleč
oznanjajo, da je zemlja
zdrava. Njegova vina so sve-
ža in sadna, z dobro zaznav-
no kislino, ki pa ne kvari
uglašenosti s sladkorjem.
Ker se pri njem grozdje poz-
no poslavlja od vinograda,
imajo vina lepo in polno
telo, tudi tisto leto, ko ni
bilo na grozdnih jagodah
žlahtnega botritisa.
Kozjansko omizje je izred-
no dobro uspelo. Da bi s svo-
jim delovanjem žarčilo v oko-
lje poslanstvo zdravega uži-
vaštva in pri tem bilo vedno
bolj neusmiljeno s pretirava-
nji v pridelavi hrane in vina.
Osebje Montparisa je ponov-
no potrdilo, da je sposobno
opravljati zahtevne naloge, ki
močno odstopajo od vsakod-
nevne prehranjevalne konfek-
cije. Morda pa bo Slow foodu
le uspelo tudi na Celjskem
razgibati kakovost gostinske
ponudbe, ki v poprečju še
vedno plava na prevelikem
krožniku s preveč hrane in
premalo šarma in duh^.
DRAGO MEDVED
dr. Janez Šmid
Zelišča bogatijo zidove
y soboto, 26. junija, je bilo
v Žički kartuziji srečanje ze-
liščarjev Slovenije. Ob tej
priložnosti so v obrambnem
stolpu kartuzije odprli stal-
no razstavo zelišč.
Na srečanju se je zbralo
okoli 200 zeliščarjev iz V5eh
štirih zeliščarskih društev v
Sloveniji. Prišli so iz Ljublja-
ne, Velenja, Slovenske Bistri-
ce in Olimja. Najprej so ob
obzidje kartuzije društva po-
stavila stojnice, na katerih so
predstavljala in prodajala iz-
delke svojih članov. Zeliščarji
so tudi izmenjali izkušnje in
svetovah ostalim obiskoval-
cem kartuzije o najboljšem
načinu uporabe zelišč. Okoli
petnajste ure pa se je začel
krajši kulturni program, na
katerem sta zbrane nagovorila
tudi predsednik društva zeliš-
čarjev Slovenije dr. Janko
Rode in župan Slovenskih Ko-
njic Janez Jazbec, ki je pose-
bej izpostavil pomen razvoja
zeliščarstva za ponovno oživ-
ljanje Žičke kartuzije. Po kul-
turnem programu pa je dr.
Janko Rode odprl stalno raz-
stavo zelišč, ki so jo pripravila
vsa štiri slovenska zeliščarska
društva že ob občnem zboru
društva farmacevtskih tehni-
kov, ki je bil 16. aprila.
Srečanje je pripravila trgo-
vina Viva Sana, ki jo vodita
Drago in Slavica Iršič, ki želita
v Žički kartuziji urediti center
zeliščarstva v Sloveniji, tak-
šna srečanja pa naj bi tam
postala tradicionalna.
PP
Stalna razstava zelišč, ki je odprta od sobote v obrambnem stolpu Žičke kartuzije.
34
NASVETI
vsak žar ima svoj čar
Kosilo sredi domačega vrta
Pomlad se obrača v polet-
je, mi pa se tega komaj še
zavedamo. Zjutraj hitimo na
delo, popoldne nismo skoraj
nič prosti, letni časi pa gre-
do mimo nas; in včasih, ko
se ustavimo v vsakdanji na-
glici, se nam zazdi, da z nji-
mi beži od nas tudi vse pre-
več lepega. Vsaj v soboto in
nedeljo se vrnimo v naravo!
Ne zapravljajmo dneva
med stenami stanovanja. V
košaro pripravimo lahek
obed, vzemimo stole in prt
ter si privoščimo razkošje
obeda v travi. Da ne bo gos-
podinja preobremenjena, naj
se zbere večja družba prija-
teljev. Vsak naj prispeva ne-
kaj k jedilniku. Presenečenj
ne bo manjkalo, dobre volje
tudi ne. Jedila pripravimo že
dan prej.
Priprava jedi na žaru je po-
stala v tophh dneh že nedelj-
ski običaj. Na vsakem travni-
ku, ob vodi in na vrtovih diši
po oglju, pečenih ribah, pe-
čeni zelenjavi in pečenem
mesu. Kadar je vroče, posta-
ne kuhinja prava ječa za gos-
podinjo. Koliko lepše je ku-
hati na prostem, v senci, če-
prav le na domačem vrtu.
Pečenje na žaru na prostem
ponavadi prevzamejo moški.
Poleg žara lahko kuhamo tu-
di v kotličku nad zakurjenim
ognjem.
Naravni žari
če nimate doma pravega
žara, si ga napravite sami. V
zemljo skopljemo 10 do 20
cm globoko jamo. Če pa so tla
pretrda, naberemo kamne in
jih zložimo v ognjišče, ki je na
eni strani odprto. Na ognjišče
oziroma nad jamo položimo
rešetko. Lahko je tudi rešetka
iz peči, mreža iz štedilnika aU
železen in očiščen predpraž-
nik za brisanje čevljev. Na im-
proviziranem žaru pečemo
zelenjavo, klobasice, hrenov-
ke, safalade, pečenice, zare-
brnice ali zrezke. Tudi ribe
lahko pripravimo na žaru, le
na mrežo položimo kos alu-
minijeve folije, da se riba ne
prime paličic. K mesu prija v
žerjavici pečen krompir. Po-
samezne krompirje zavijemo
v folijo, potisnemo v žerjavi-
co, pečeni pa so nekako v pol
ure. Za poobedek spečemo
na žaru v foliji zavita jabolka
in banane.
Žari z rešetkami
Nekaterim zadostuje pre-
prosta rešetka, ki jo postavijo
na dva kamna, drugi si omi-
slijo umetelne naprave, ki pa
imajo navsezadnje tudi samo
rešetko in prostor za žerjavi-
co.
Kako zakurimo? Zmečka-
mo papir, ki ga obložimo s
trskami, na vrh damo oglje v
obliki piramide. Lahko si po-
magamo s kosmom vate, ki
ga prepojimo s špiritom. Ni-
koli pa ne zalivamo oglja z
bencinom. To je nevarno.
Ker potrebujemo za žar
žerjavico in ne plamenov,
ogenj zakurimo pravočasno,
se pravi približno 30 minut,
preden nameravamo začeti s
peko.
Poznavalci priporočajo, da
obložimo dno žara z alumi-
nijsko folijo. Če so v dnu žara
luknje za boljšo vleko, prebo-
demo folijo na tistih mestih.
Na folijo naložimo plast sred-
nje debelih kamnov. Šele na
kamenje pride oglje.
Po 20 minutah se oglje pre-
vleče s sivkastim pepelom.
Takrat ga porazdelimo po
dnu žara. Šele sedaj pokrije-
mo žar z rešetko. Ko se rešet-
ka zelo segreje, začnemo po-
lagati meso. Če ne jemo peče-
nega mesa sproti, ne potrese-
mo oglja pod vso rešetko. En
del pustimo prazen, tam bo-
mo branih pečeno meso na
toplem, ne da bi se prismodi-
lo.
Pečemo nad vročo žerjavi-
co, da se pore v mesu hitro
zaprejo in ostane meso soč-
no. Tako se ohranijo dragoce-
ne beljakovine. Jedi z žara so
zelo zdrave.' Meso solimo
vedno šele tedaj, ko je že
pečeno, sicer izgubi med pe-
čenjem preveč soka in posta-
ne vlaknato. Meso bo sočno
in okusno, če ga pred peče-
njem za nekaj ur položimo v
marinado. Pripravimo jo iz ol-
ja, sesekljanih zelišč, začimb,
lahko pa prilijemo še kanček
vina ali vinjaka. Meso pa tudi
rešetko žara pred pečenjem
premažemo z oljem. Če pazi-
mo na linijo ali na zdravje,
lahko pečemo tudi brez maš-
čobe. Vendar je jed potem
bolj pusta.
Za dietno prehrano zavije-
mo meso v kos aluminijske
folije. Ne bo se tako zapeklo,
vendar bo čas peke daljk. Tu-
di ribe zavijemo v folijo, da
ostanejo cele.
Zidana ognjišča za
žar(nekaj
možnosti)
1.	Iz desk sestavimo okvir
brez dna. Okvir zapolnimo z
gosto mrežo, ki naj bo malo
dvignjena od tal. Na sredino
mreže postavimo okrogel
žar. Obdamo ga z debelimi
okroglimi kamni, površina
naj bo čimbolj ravna. Okrog
takšnega žara lahko sedimo
kot okrog mize.
2,	Najpreprostejši žar lahko
izdelamo iz starega kovinske-
ga soda. Sodu odrežemo dno.
v pokrov pa izvrtamo nekaj
lukenj. Na obroč okrog po-
krova postavimo rešetko in
že lahko zakurimo ogenj.
3. Če se lotimo zidave vrt-
nega ognjišča, potrebujemo
približno 500 navadnih polnih
zidakov, dve vreči cementa,
pet vreč peska, dve vreči miv-
ke, 8 m traverz, debelih 1 cm
in širokih 3 cm, železen žar,
lesene deske za delovno po-
vršino in za sedenje.
Izberemo zemljišče, kjer
bo stal žar, zarišemo obrise in
izkopljemo nekaj centime-
trov globoko za temelje.
Izravnamo neravnine. Položi-
mo opeke, da si laže zamisli-
mo obris ognjišča. Z vrvico in
količki zaznamujemo obrise,
nato umaknemo opeke in
začnemo zidati. Prva plast zi-
dakov naj se suši vsaj 2 uri,
preden nadaljujemo zidanje.
V sredini sprednjega predelka
vzidamo traverze, ki bodo
podpirale kurišče, pod njim
pa bomo imeli shrambo za
drva, oglje in trske.
Kotlički
Ker pa je žar stvar, ki se je
človek sčasoma preobje, sku-
hajte v naravi še kaj drugega.
Po vzoru popotnih pastirjev
postavite kotel nad ogenj in
skuhajte v njem okusen golaž
ali juho. Namesto kotlička
vzamemo aluminijast lonec,
obesimo pa ga na navadno
verigo, ki jo kupimo v trgovini
z železnino. Iz treh palic po-
stavimo trdno stojalo, na ka-
tero pripnemo verigo. Lonec
obesimo šele tedaj, ko ogenj
dogori v žerjavico.
BOJAN SEŠEL
kozmetičarka svetuje
Kako se pravilno sončiti?
Sonce na splošno zelo po-
zitivno vpliva na človeško te-
lo. Prebuja nam voljo do živ-
ljenja in dela, kreativnosti in
zadovoljstvo, veselje, skratka
- bolje se počutimo, če sije
sonce. Kljub temu pa je son-
ce vedno bolj nevarno za naš
največji organ, t.j. kožo.
Zaradi stanjšane ozonske
plasti povzroča preveč sonče-
nja prezgodnje staranje, aler-
gije, kožnega raka... Te poš-
kodbe, ki jih pridobimo pri
nekajletnem pretiravanju, na-
ša koža nikoli ne pozabi. Le-te
se pokažejo šele kasneje, reci-
mo po 40. letu. Kajti koža vse
pomni. Pozabljena ni niti ena
samcata in nepotrebna opekli-
na, ki jo je povzročilo sonce.
S približno 2 m^ je koža
največji človeški organ, ki nas
varuje pred nevarnimi vplivi iz
okolja. Zato je dobro upošte-
vati nekaj ukrepov, preden se
predamo sončnim žarkom:
-	posebno občutljivi (svet-
lolasi, rdečelasi, otroci, starej-
ši) naj bodo še posebej pre-
vidni;
-	uporabljajte preparate, ki
so brez sintetičnih zaščitnih
filtrov, konzervansov, barvil in
dišav. Naravni mineralni pig-
menti se vgrade v zaščitni
plašč kože (zato se UVA in
UVB sončni žarki odbijajo).
Potrebno jih je enakomerno
porazdeliti po koži, njihov uči-
nek oz. delovanje pa je takojš-
nje. Ni potrebno čakati 10-30
minut kot pri sintetični zaščit-
nih preparatih. Naravna zaš-
čitna sredstva so novost, ki pa
je nujno potrebna, če pomisli-
mo, kako je naš planet že one-
snažen in poškodovan.
-	na sonce se navajajte vsak
dan po malem;
-	v začetku uporabljajte
zaščitne filtre z visoko zaščito
nad 20 (seveda upoštevajte
prvoten tip kože (posvetujte
se s profesionalno kozmeti-
čarko ali farmacevtko);
-	od 11. do 16. ure ni pripo-
ročljivo direktno izpostavlja-
nje soncu, bodite raje v senci;
-	ne pozabite, da so sončni
žarki še posebej intenzivni in
močni v hribih in na morju
(vedno imejte pri roki ustre-
zen zaščitni faktor);
-	po sončenju se umijte
mehko vodo in nanesite pi
parate za po sončenju, ki d
jejo telesu prijetno svežino
vlago;
-	po vsakem kopanju se
potrebno takoj namazati
zaščitnim faktorjem (še pos
bej so občutljivi zelo majh
otroci);
-	tudi vaše oči potrebuje
posebno zaščito - posvetuj
se z optikom glede izbi
sončnih očal;
-	ali veste, da UV žarki la
ko v svoji intenzivni mo
prodirajo tudi 20 odstotkj
skozi obleko (ekstrem
športniki pozimi in poleti i
hribih, sprehajalci ob mors
obah...). Tudi v globino mor
je doseg sončnih žarkov k
močan; do 1 m v globino
moč sonca kljub temu še 5
odstotna.
Kozmetičarka VESM
bio
koledar
NASVETI
35
Hujšajmo z uspehom
Med številnimi dietami, ki
naj bi tistim, ki se jih loteva-
jo, zanesljivo zagotovile, da
shujšajo za nekaj kilogra-
mov, je med poslušalci Ra-
dia Celje zbudila veliko za-
nimanja tale, ki jo je v oddaji
Kuhajmo skupaj povedala
Lidija Štor.
Če jo je tudi sama preizku-
sila, naj ostane skrivnost,
vsekakor pa naj bi bili po
dvanajstih dneh - seveda, če
boste navodila diete natanč-
no upoštevaU - lažji za reci
in piši - sedem kilogramov.
Dieto objavljamo na željo
številnih poslušalcev Radia
Celje in bralcev Novega ted-
nika.
Prvo pravilo: zjutraj - na
tešče in pred vsakim obro-
kom, ki jih mora biti pet, spi-
jemo dva decilitra vode, v ka-
tero smo ožeh pol limone.
Pred spanjem pa obvezno po-
pijmo še dva decilitra mlačne
mineralne vode Donat.
Drugo pravilo: dokler traja
dieta, ne jemo nobenega kru-
ha, nobenih testenin in omak,
solatam ne dodajamo olja, iz-
ločimo sladkor, alkohol in pe-
civo, omejimo pa tudi pitje
kave.
Tretje pravilo: po možnosti
jemo vedno ob isti uri, kar še
posebej velja za večerjo, ki jo
^oramo pojesti do 18. ure.
I^r Jedilnik si sestavljamo po-
ljubno, vendar upoštevamo
predlagane kombinacije.
Zajtrk: 5 dag skute in trdo
kuhano jajce ah skuta in pol
hrenovke ali rezina sira in re-
zina šunke ali dve trdo kuha-
ni jajci ali prepečenec in 3 dag
puranje posebne salame ali
jogurt s prepečencem ah 1
hrenovka ali 5 dag šunke ali
širni namaz z pol prepečenca
ali puranja pašteta na prepe-
čencu ali kislo mleko in rezi-
na sira ali 2 mehko kuhani
jajci, kos prepečenca.
Dopoldanska malica: prava
kava brez sladkorja, 1 banana
ali kislo mleko, kocka sira ali
jogurt, kocka sira ali jabolko,
banana ali skuta, mandarina ali
5 dag sira ali 2 banani ali hruš-
ka, breskev ali sadni jogurt ali
jogurt, banana ali kislo mleko,
dve rezini piščančje posebne
salame ali sezonsko sadje do
15 dag, brez vseh dodatkov.
Kosilo: mesa sme biti naj-
več 10 dekagramov. Kuhana
govedina, krompir v kosih z
drobnjakom, hren ali puranji
zrezek po pariško, paradižni-
kova solata ah belo piščančje
meso v omaki, dušen riž, so-
lata ali piščančje bedro na ža-
ru, pommes frites, solata ali
ocvrt oshč, krompir v kosih,
kumare v solati ali postrv na
žaru, dušena zelenjava, riž ah
goveji zrezek, pražen krom-
pir, solata ah telečji zrezek,
pire krompir, rdeča pesa ali
kotlet na žaru, dušena zele-
njava, solata ali goveji zrezek,
krompirjeva solata ali telečja
obara, ajdovi žganci ali pljuč-
ka s krompirjem.
Popoldanska malica: ja-
bolko ali banana ali pomaran-
ča ali grenivka ali dva korenč-
ka ali trije kiviji ali 5 redkvic
ah 15 dag jagod ali 2 breskvi
ali 1 hruška ali kislo mleko ali
kocka sira, 2 kish kumarici.
Večerja: skuta, banana ali 5
dag sira, 2 kivija ah naravni
zrezek, 2 kisli kumarici ali
sadni jogurt ali prepečenec,
kocka sira, kisla kumarica ali
hrenovka ali 5 dag sira, jabol-
ko ah šunka, paradižnik, 2
rezini prepečenca ali kislo
mleko ah 5 dag posebne sala-
me, paradižnik ali kotlet, rde-
ča pesa ali skutin namaz, pre-
pečenec.
To je nekaj predlogov za
jedilnik, pri katerem vztrajaj-
te dvanajst dni. Lažji za se-
dem kilogramov boste dieto
morda še kdaj ponovili.
r ' ^ IVICA BURNIK
požabuena vrtnina
Leča, nevsakdanja zelenjava
Leča je bila znana že zdav-
naj v preteklosti. V Butmiru
v Bosni so našli lečo iz ka-
mene dobe. V bronasti dobi
je bila zelo razširjena jed.
Srečamo jo pri vseh narodih
starega veka in pozneje sko-
zi vse veke do najnovejšega
dne.
Iz leče so varili juho, kuhah
kašo in lečino moko mesili v
kruh. Z oljem in česnom je
zelo okusna jed. Pražena na-
domešča kavo. Iz nje so delali
tudi kašo.
Leča je nizke rasti, doseže
do 35 cm. Cvete belo-rožnato.
Iz cvetov se razvijejo stroki. V
vsakem stroku sta dva ali tri
zrna. Razlikujemo drobnozr-
nato in debelozrnato lečo.
Med drobnozrnato spadata
črna in rdeča leča. Za sajenje
leče pride v poštev lahka,
srednjetežka zemlja in včasih
tudi peščena zemlja. V težki
ilovnati zemlji ne zraste.
Zemlje za lečo ni potrebno
gnojiti, saj leča sama najde
dovolj hrane v zemlji, na ka-
teri raste. Gnojena zemlja ji
torej ne prija, ker taka zemlja
omogoča velik razrast pleveli
in med plevelom leča razvije
zelo malo zrn.
Lečo sadimo v vrste, ki naj
bodo narazen 20 cm. Semena
sadimo 3 do 5 cm globoko na
razdalji 8 do 10 cm. Ko leča
zraste, jo je potrebno skrbno
pleti in okopa vati. Za dober
pridelek mora biti zemlja zelo
čista. Leča raste tri mesece,
zrela je takrat, ko spodnje
stročje porjavi. Nato jo pobe-
remo in spravimo v suh pro-
stor, kjer se do konca posuši.
V prehrani uporabljamo
lečo v raznovrstnih krem-
nih in zelenjavnih juhah, v
enolončnicah, v omakah,
skupaj z mlečnimi živili (s
smetano, jogurtom, skuto),
z gobami, z orehi, z mesom
in podobno. Pripravljamo
pa jo lahko tudi v raznovrst-
nih solatah.
Za pripravo jedi lečo navad-
no namočimo čez noč (12 ur).
Pri namakanju se njena pro-
stornina poveča kar za en-
krat. Namočeno lečo ponava-
di kuhamo okoh pol ure, v
loncu na pritisk pa četrt ure.
Jedi iz leče so bolj okusne, če
jih namesto z moko (prežga-
njem) zgostimo z naribanim
krompirjem.
Leča z gobami
Potrebujemo: 300 gramov
leče, 100 gramov suhih jurč-
kov, 3 stroke česna, malo
moke, olje, sol, poper, ko-
riander, baziliko in zeleni pe-
teršilj.
Priprava: lečo najprej sku-
hamo v osoljeni vodi. Nato na
olju prepražimo česen in na-
močene ter odcejene gobe,
primešamo odcejeno lečo,
malo pomokamo in zali jemo
z malo vode. Na koncu jed
začinimo še s soljo, poprom
in zelišči ter potresemo z ze-
lenim peteršiljem.
Leča v solati
Potrebujemo: 200 gramov
leče, 4 trdo kuhana jajca, 1
čebulo. Za marinado pa: vin-
ski kis, poper, sol, peteršilj in
2 do 3 žlice olja.
Priprava: lečo namočimo
čez noč in jo drugi dan skuha-
mo v osoljeni vodi do mehke-
ga. Odcedimo jo in zmešamo
z marinado. Dve uri naj poči-
va v hladilniku. Nato vmeša-
mo na kolobarje narezano če-
bulo in vse skupaj obložimo s
četrtinkami trdo kuhanega
jajca.
Leča v omaki
Potrebujemo: 300 gramov
leče, olje, moko, 1 čebulo, ze-
leni peteršilj, limonino lupino,
timijan, kis, paradižnikovo
mezgo.
Priprava: čez noč namo-
čeno lečo skuhamo do meh-
kega. Na olju prepražimo
moko, dodamo drobno na-
rezano čebulo, zalijemo z
mrzlo vodo in dobro preku-
hamo. Nato primešamo li-
monino lupino, timijan ter
paradižnikovo mezgo. Po
petnajstih minutah dodamo
kuhano lečo, prevremo, po
okusu okisamo in dosohmo.
Potresemo z zelenim peter-
šiljem.
BOJAN SEŠEL
36
GLASBA
Celjski ročk še živi
Po zaslugi članov Kluba
študentov celjske regije je
dogajanje v Celju oživelo in
pritegnilo tudi mlado gene-
racijo. Sklop prireditev v za-
silno postavljenem paviljo-
nu pri fontani v. mestnem
parku ter dva nepozabna do-
godka na parkirišču za
Barflyem so prireditve, ki
označujejo festival, imeno-
van Zadnje poletje.
Sklop prireditev v parku se je
pričel minulo nedeljo, ko sta v
paviljonu pri fontani nastopila
kantavtor Rihard Kotar in lite-
rat Matej Krajnc, v naslednjih
dneh pa še Bami Band, Big
Bibls band, Wellblott, Sidhar-
ta, Psyhopath, Deseti brat.
Grozdje in Tabu. Zadnja prire-
ditev v sklopu junijskega doga-
janja v celjskem mestnem par-
ku je bila v soboto, ko so v
paviljonu nastopili Lara Baru-
ca, Lucky Cupid in Dadi Daz.
Najbolj odmevna prireditev
je bila v četrtek, ko si je skup-
ni koncert Mirana Rudana,
skupine Nude in Petra Graša,
ki so nastopili pred Barflyem,
ogledalo okoli šest tisoč ljudi.
Dan pozneje, v petek, pa se je
ob desetih pričela prireditev
CRKNU 1999 (Celjski Ročk
Noče Umret), na katerem je
dvajset bendov Celja in okoli-
ce dokazovalo, da tudi celjski
ročk, bolj ali manj kakovo-
sten, še živi in v zadnjih letih
tako v kvalitativnem smislu
kot po številu aktivno delujo-
čih skupin kaže celo viden
napredek.
Vrsta prireditev, ki so jo pri-
pravili člani KŠCR je tako
vredna vse pohvale, tudi zato,
ker je bil vstop na vse priredi-
tve prost. Če bo tovrstno do-
gajanje postalo tradicionalno
in če odmevne prireditve
končno pomenijo tudi oživi-
tev celjskega mestnega par-
ka, pa lahko upamo, da bo
tudi zasilni paviljonček do
prihodnjega poletja dobil bolj
konkretne obrise in da se bo
v parku v prihodnosti zgodilo
še več kulturnih, glasbenih in
družabnih prireditev.
. , ^ N.-M. SEDLAR
Ročk Otočec ^99
v začetku osemdesetih že
proslavljen in predlani obu-
jen glasbeni festival Ročk
Otočec bo ta konec tedna
doživel tretjo ponovitev. Na
letališču v Prečni pri No-
vem mestu bo od petka (2.
julija) do nedeljo (4. julija)
godlo skoraj 60 domačih in
tujih zasedb, ki se tako ali
drugače ukvarjajo z ročk
godbo.
Festival po zaslugi organiza-
torjev, ki so se tega projekta
letos spet lotili nadvse profe-
sionalno, tako postaja največji
domači open-air dogodek, ob
kontinuiranem razvoju do-
godkov pa kani biti celo med
večjimi v tem delu Evrope. To
vsekakor dokazujejo nekate-
ra tuja zvezdniška imena, ki
jih je Festival Novo mesto le-
tos brez težav zvabil na Do-
lenjsko, tam pa bodo seveda
prisotni tudi skoraj vsi, ki kaj
pomenijo na domači »ročk«
sceni.
Festival bodo v petek otvo-
rile nekatere manj znane do-
mače zasedbe (Jure box, Bad
Law, Typtic, Zdene Kockar...),
nadaljeval se bo z nastopi ve-
teranov (Peter Lovšin, Avto-
mobili, Oko...), v poznih ve-
černih urah pa bodo ob gostu
iz Makedonije Vladku Stefa-
novskem godli še Američani
Calexico in Brandos. Drugi
dan festivala bodo v zgodnjih
popoldanskih urah prav tako
začele mlade, še neuveljavlje-
ne slovenske ročk zasedbe
(Red District, Prulers, Moja
hansd, Sabaium, Mad Hou-
se...), za njimi bodo svoje
odropotali bolj znani slo in
cro pop rockerji (MI2, DMP,
Dan D, Babewatch, The Drin-
kers, Leteči odred, Zmel-
koow...), višek večera pa bo
znamenita newyorška ska za-
sedba The Toatsers. Zadnji,
tretji dan festivala, bo minil v
podobnem stilu kot sobotni -
najprej obetavni (Zakon, Drz-
ni in lepi, Abadon...), potem
že preizkušeni (Miladojka
Vouneed, Orlek, Interceptor,
Psycho-Path...), za poslastico
pa še vse popularnejši nemš-
ki zvezdniki Liquido in pa
ameriški Dog Eat Dog.
SŠ
Srečanje pod
Reško planino
Namesto predvidenega
festivala narodno zabavne
glasbe so na Reški planini v
tridnevnem srečanju ob
prazniku občine Prebold
pripravili revijo, na kateri so
nastopih ansambli Azeleja
iz Sevnice, Frajerji s Sonjo iz
Vojnika, Vigred iz laškega,
Jože Bohorč s prijatelji in
ansambel Braneta Klaužar-
ja, ki je kasneje igral tudi za
ples. Zadnji dan so nastopili
ljudski godci in pevci. TV
Zlate citre v Grižah
KUD Svoboda Griže pri-
pravlja 14. revijo Zlate citre,
ki bo v nedeljo, 4. julija, ob
16. uri v Letnem gledališču
Limberk v Grižah. Prireditev
se bo začela ob 14. uri s
srečanjem citrarjev in usta-
novitvijo citrarskega druš-
tva Slovenije, od 16. do 19.
ure pa bo nastop citrarjev za
naslov »Mojster s citrami«.
Osrednja prireditev bo ob
19.30 uri, na njej pa bodo na-
stopili najbolje uvrščeni ci-
trarji iz popoldanskega dela
prireditve, dosedanji mojstri s
citrami in najboljši slovenski
citrarji. Za naslov »Mojster s
citrami« se bodo letos pote-
govali: Mateja Avšič, Marko
Ban, Martina Baškovič, Tinka
Budič, Janja Brleč, Janja Die-
mat, Doroteja Dolšak, Andre-
ja Grosek, Anamarija Hribar,
Alenka lljaš, Ana Krajnc, Pri-
mož Kurnik, Fani Lapajne, Ni-
na Mandžuka, Tone Mlačnik,
Sabina- Novak, Tina Pandev,
Bernarda Potočnik, Dejan
Praprotnik, Jošt Predikaka,
Urša Predikaka, Fanika Rom
in Kompolske pevke, Slavica
Sedminek, Karmina Špilar,
Ubrane strune, Petra Vegelj,
Jerca Vranič in Irena Zdolšek.
TV
Uspeh
Klaužanana
Vuriiericu
Na 8. festivalu Vurberk 99
je velik uspeh dosegel an-
sambel Braneta Klaužarja, ki
je osvojil dve drugi mesti po
oceni strokovne žirije in ob-
činstva ter prvo mesto žirije
slovenskih radijskih postaj.
Po oceni strokovne žirije
so prva tri mesta osvojili de-
bitanti Mladi Dolenjci, Klau-
žar in Vasovalci, občinstvo
pa je izbralo drugače, saj so
zlatega zmaja za prvo mesto
tako kot lani namenili sim-
patičnim dvojčicam Vesni in
Vlasti iz Križeče vasi pri Polj-
čanah, srebrnega Klaužarju
in bronastega presenetljivo,
vendar zasluženo, debitant-
kam Mladim frajlam.
Tudi letošnji 8. festival
Vurberk 99 je povsem uspel
in bo še dolgo ostal v lepem
spominu mnogim obisko-
valcem in tudi tistim, ki po-
slušajo nove melodije trinaj-
stih ansamblov, med kateri-
mi so bili s Celjskega še Mi-
kola, Pogladič, Dan in noč in
Vigred.	TV
Najboljše
haimonikarke
Zaradi dežja so drugo dr-
žavno tekmovanje harmoni-
kark z gradu Rajhenburg pre-
stavili v dvorano v Senovo.
Nastopilo je petnajst harmoni-
kark. Državna prvakinja je po-
stala Indira Simunič iz Kozje-
ga, ki je osvojila tudi naslov
najprikupnejše tekmovalke.
Drugo mesto je osvojila Darja
Brežnik iz Šmartna v Rožni
dolini, tretje pa Nataša Oberč
iz Senovega.	TV
40. mednarodni
jazz festival
Festival bo danes, v četrtek,
1. julija, ob 19.30 uri otvoril
domači Greentovm jazz
Band, za njimi pa bo s svojim
kvintetom nastopil najbolj
jazznoriti med letošnjimi iz-
branci, filadelfijski trobentač
Wallace Roney, učenec veli-
kega Milesa Davisa.
Prvi večer bo ob spremljavi
tria (Marc Bertaux - bas, Mestre
Cameibo - tolkala, Stephane
Huchard - bobni) zaključila v
New Yorku živeča brazilska
zvezdnica Tania Mana, sicer
stara znanka slovenskih odrov
in oddaj Izza Odra Braneta Ron-
čela, ki je lani predal funkcijo
selektorja Tonetu Janši. Slednji
je tako kot lani na festival spet
uvrstil tri domače zasedbe. V
petek, 2. julija, bo v Križankah
ob 19.30 tako nastopil že drugi
predstavnik domače »jazz« sce-
ne - pod vodstvom svetovno
znane aranžerke, skladateljice
in dirigentke Marie Schneider
bo igral Big Band RTV Slovenija.
Ljubitelje polnokrvnega jazza
bodo zagotovo navdušili trije
mojstri svojega posla (Andrew
Cyrille - bobni, Oliver Lake -
saksofon in Reggie Worman -
bas), zbrani v zasedbo Trio
Three, katere posebni gost bo
še trobentač Hannibal Marvin
Peterson.
Drugi višek letošnjega festi-
vala bo v petek zvečer uprizo-
ril Herbie Hancock, ki se bo
kopico znanih glasbenike
(Cyro Baptisto - tolkala, Ii
Coleman - kontrabas...) pc
klonil utemeljitelju »pop
godbe Georgeu Gershwinu i
obenem obeležil stoto oble
nico rojstva tega jazz velikj
na.
Tretji dan festivala (sobot;
3. julij) se bo prav tako zač(
ob 19.30 in to z nastopoi
zasedbe mladega in obetaj
nega slovenskega jazzerja Ti
deja Tomšiča (Blaž Jurjevič
klavir, Aleš Avbelj - bas. Vil
tor Pavlič - bobni), nadaljev;
pa s koncertom Orchestr
National De Jazz, enega u
med najuglednejših big bar
dov stare celine, ki deluje po
vodstvom Didierja Levalletj
Festival bo tako kot lani zi
ključil trobentač in trombc
nist James Morrison s svojir
bendom.
Ob festivalu bosta tudi dv
razstavi jazz fotografij - v av
Nove Ljubljanske banke b
razstavljal Manfred Rinden
pacher, v mali galeriji Cankarje
vaga doma pa Raffaella Cavc
lieri.
Nekaj vstopnic je še na vc
Ijo v predprodaji pri blagajr
Cankarjevega doma (info: 06
222 815), kupili pa jih bost
lahko tudi uro pred začetkor
prireditev v Križankah (300i
SIT, komplet pa 7500 SIT).
■ - STANE ŠPEGB
Festival Števerjan
Od petka do nedelje, 2. do 4. julija, bo v Števerjanu dru^
najstarejši slovenski festival narodno zabavne glasbe, n
katerem bo nastopilo 24 glasbenih skupin, večina iz Slovenije
Potegovale se bodo za več nagrad v skupnem znesku 5,
milijona italijanskih lir. Finale bo v nedeljo ob 17. uri. Gostj
letošnjega festivala bodo Štajerskih 7.	T^
Show mix itiusic
v soboto, 26. junija, so se začele prireditve
v sklopu žalske noči in 50-letnice gostišča
Marjola. Letos so uvedli nekaj sprememb in
praznovanje raztegnili na tri vikende. Prete-
kli petek in soboto so se dogajanja odvijala v
vzhodnem delu Žalca pred gostiščem Mar-
jola. Za razpoloženje ljudi je poskrbela do-
mača skupina Show mix music.
V njej so štirje člani: dve pevki, kitarist in
klaviaturist. Nuša Seku iz Grajske vasi je glavna
ženska vokalistka. Najmlajša članica je Mojca
Sedminek iz Podloga, ki je stara le 16 let. Je tudi
dobro strokovno podkovana, saj igra kar na pet
različnih instrumentov. Za klaviaturami in bujni-
mi lasmi lahko najdemo Borisa Faletiča, kitar
pa igra Sašo Svetko iz Žalca. Ansambel obstaj
že dve leti in pol. Njihov glasbeni repertoar s
razteza od narodnozabavne do disko glasbe
Trenutno igrajo petkrat na teden. Instrumentali
sta se profesionalno ukvarjata z glasbo. Poset
nost skupine je v tem, da so začeli izvajati pesrfi
nekdanje švedske skupine ABBA. Jeseni borni
slišali večino njihovih največjih uspešnic, v sobe
to pa so predstavili pol ure tega programa. Si
trenutno edini v Sloveniji, ki se ukvarjajo ^
imitacijo te nekoč in še danes zelo populam
skupine. Jeseni načrtujejo desetdnevno turnej'
po tujih diskotekah.	B.K
6USBA
37
glasbeni ex-press
Jutri, v petek, 2. junija, se bo na razstavišču Golovec v Celju
zgodil' veliki rave party SPACE NIGHT. Na treh plesiščih
(tehno, house, drum& bass) bodo tam prisotne zabavali številni
domači (Benjamin, Umek, Boru-t, Aleksij, Jamirko, Valentino
Kanzyani...) in tuji DJ-ji (Trevor Rockliffe, Daz Saund, Spidy G,
Eric Fisher, John Johnson, Sputnik, Luca Colombo, Fierce....).
Program bo povezoval gaviolec Mc Flasher, deležni pa boste
tudi treh »live-act« nastopov - Acid Kitchen, Dope Control (na
sliki) in The Stroj. Afterparty bo na celjskem »olimpijskem«
bazenu. Info (041) 417 735.
Nekohko daljši dopust, kar
štiri leta, pa si je privoščil
: Newyorčan WILLY De-
'VILLE. Spočit in poln »no-
Vih« idej se je zaprl v studio
skupaj z ekipo odličnih ame-
riških studijskih glasbenikov
in producentom Jimom Dic-
kinsonom (Eric Clapton, Bob
Dylan, Aretha Frankhn...) in
posnel svoj trinajsti album
»Horse Of A Different Color«,
ki je za razliko od njegovih
nekaterih prejšnjih del neko-
hko bolj resen. Willy je lati-
no in mariachi ritme tokrat
zamenjal z mešanico bluesa,
soula, countrya in cool godbe
New Orleansa.
Country superzvezdnik
DWIGHT VOAKIM, pri nas
bolj znan kot igralec (Rezi-
lo...), in lomilec ženskih src
(Sharon Stone, Sheryl Crow,
Bridget Fonda...), je svoje šte-
vilne podanike pred nedav-
nim razveselil z zbirko naj-
večjih uspešnic. Poleg enaj-
stih starejših hitov, s katerimi
je postavni Dwight pustošil po
ameriških lestvicah v devetde-
setih, so na albumu »Last
Chance For A Thousand
Years...Greatest Hits From
The '90« še tri nove skladbe,
med njimi pa je tudi posreče-
na predelava hita skupine Qu-
een »Crazy Little Thing Called
Love«.
»Lepi« in rahločutni pevec
najpopularnejše irske boy-
bend zasedbe BOVZONE
Stephen Gately se je končno
le opogumil in priznal svoja
homoseksualna nagnjenja. Še
več. Prejšnji teden je za časo-
pis The Sun celo izdal ime
svojega priležnika in se s tem
pametno izognil aferi, ki so
jo pripravljali nekateri bri-
tanski tabloidi. Stephenovo
vključitev v klub istospolno
usmerjenih znamenitežev iz
show-businessa (Elton John,
George Michael...) so s kisli-
mi nasmehi podprli tudi
preostali člani skupine, odzi-
vi fanov pa so, razen redkih
izpadov najstnic, v mejah
normale.
Kalifornijski funk rockerji
RED HOT CHILI PEPPERS
so se z novim starim kitari-
stom Johnom Fruscianteom
(na sliki, s pekočimi paprika-
mi je igral na njihovih naj-
boljših albumih »Mother's
Milk« in »Blood Sugar Sex
Magik«) in albumom »Cali-
fornication«, katerega zvoč-
no podobo je oblikoval ne-
nadkriljivi Rick Rubin, zma-
goslavno vrnili na svetovne
lestvice. Omenjeni album se
je takoj po izidu zavihtel na
tretje mesto Billboardove les-
tvice (188.000 prodanih iz-
vodov v tednu dni), na lestvi-
cah širom sveta pa se zelo
dobro drži tudi prvi single
»Scar Tissue«. Na vrhu pre-
stižne Billboardove lestvice
najbolje prodajanih LP-jev pa
še vedno kraljujejo
BACKSTREET BOYS z albu-
mom »Millenium« (prejšnji
teden 371.000 kopij, vsega
skupaj že 2, 5 milijona), dru-
gi pa je Ricky Martin z »an-
gleškim« istoimenskim pr-
vencem.
Znana neodvisna založba
Factory bo objavila »live« al-
bum, zapolnjen s posnetki
koncerta kultne in vphvne bri-
tanske dark pop zasedbe JOY
DIVISION, ki so nastali le tri
mesece pred samomorom
pevca lana Curtisa.
Gene Simmons, član nekoč
razvpite, zdaj pa čisto navad-
ne heavy-metal atrakcije
KISS, je napisal scenarij za
komično grozljivko »Real
Monsters«, ki jo bo režiral
Adam Rifkin.
Najboljši DJ na svetu CARL
COX bo prehod v novo tisoč-
letje praznoval kar dvakrat.
Seveda delovno. Najprej bo
rolal v avstralskem Sydneyu,
nato pa se bo z letalom odpe-
ljal nazaj v prihodnost v ha-
vajski Honolulu in tam pope-
ljal ljubitelje tehno godbe v
21. stoletje. Oba dogodka bo
neposredno prenašal izvrstni
in vedno aktualni BBC Radio
One.
Prejšnji teden je avkcijska
hiša Christie's v New Vorku
pripravila dražbo, na kateri je
legendarni angleški kitarist
ERIC CLAPTON prodajal kar
sto svojih kitar, med njimi pa
bila tudi znamenita Fender
Stratocaster »Brovvnie«, s ka-
tero je Eric posnel ročk klasi-
ko »Layla«. Dobiček (več kot
pol milijona dolarjev) je 54-
letni gospod Clapton namenil
centru za zdravljenje odvisno-
sti od drog in alkohola Cros-
sroads, ki ga je ta ozdravljeni
in spokorjeni alkoholik in
narkoman ustanovil na otoku
Antigua leta 1997.
Po mega uspešnem nastopu
vodilne svetovne težko roč-
ko vske zasedbe Metallica in
odpovedanem koncertu ka-
nadske zvezdnice Alanis Mo-
rissette agencija ŠKUC
ROPOT z neuničljivim Igor-
jem Vidmarjem na čelu napo-
veduje nov ročkovski spekta-
kel. Na mednarodnem mini
alter ročk festivalu ALTER
2000 bodo v četrtek, 8. julija,
v Plečnikovih Križankah raz-
grajali nemški zvezdniki
GUANO APES, argentinski
Todos Tus Muertos, Avstrijci
Sans Secour, Italijani Cut, Hr-
vat Urban in domači Psycho-
Path. Vstopnice so že napro-
daj (2300 SIT v preprodaji,
2500 SIT na dan koncerta), v
Celju pa jih lahko kupite v
trgovinici CD studiu NLP.
Ta konec tedna (med 1. in 3.
julijem) se bo v bližini Benetk
že petič zapovrstjo zgodil
eden izmed največjih sredo-
zemskih open-air ročk festiva-
lov BEACH BUM ROČK. Po-
leg glavnih atrakcij festivala
Chemical Brothers, Liquido,
Pavement, Dog Eat Dog,
NOFX in Atari Teenage Riot,
bosta nastopila tudi dva slo-
venska predstavnika - v četr-
tek pevka Lara Baruca, v sobo-
to pa Psycho-Path.
Celjska ročk zasedba
NOXIRE se je uvrstila na dru-
go mesto video lestvice ame-
riške »on-line« televizije
USGIGTV. Nejeverneži infor-
macijo preverite na naslovu:
usgigitv.net (winner circle).
Po krajšem premoru - leta
1997 je izšel njen istoimenski
studijski izdelek - se na glas-
beno sceno spet vrača odlična
britanska pevka LISA
STANSFIELD. Tokrat kot av-
torica in pevka nekaterih
skladb s soundtracka filmske
uspešnice »Swing«, ki jo bo
mogoče v kratkem videti tudi
v slovenskih kinematografih,
takrat pa bo omenjena plošča
na voljo tudi v domačih trgo-
vinah z nosilci zvoka.
STANE ŠPEGEL
20 vročih rc
vrtiuakpolkin
valčkov
tuje lestvice - albumi
38
RADIO
Radio Celje ima
nočni program!
Test je uspel! Nočni pro-
gram Radia Celje deluje,
glasba je po zagotovilih ne-
katerih poslušalcev kako-
vostna, primerna za nočne
ure, že za soboto pa napove-
dujemo moderatorsko voden
program!
Sobotni nočni radijski »ptič«
bo Miha Barborič, ki bo od
22. ure pa do 4. ure zjutraj
klepetal s ponočnjaki. »Preve-
ril« bo stanje v diskotekah,
pubih in klubih v Celju, k
radijskemu kontaktu pa vabi
tako mlade kot starejše poslu-
šalce. Nagradne igre, glasbene
novičke, glasbene želje,
zmenkofon, dobra glasba in
dobra družba - vse to obljub-
ljata vsako soboto ponoči Mi-
ha Barborič, ki bo vodil pro-
gram, in tonski tehnik Simon
Sketa.
Nekaj sprememb bo tudi v
programu glasbenih oddaj.
Odslej boste podalpski biser v
Podalpskem pop rocku izbira-
U že v ponedeljek po 12. uri.
Jack pot v Pop lotu pa ob
torkih, ob 13.20. V Pop čveku
bo glasbene goste Simona Br-
glez odslej gostila ob četrtkih,
po deseti uri dopoldne. In da-
nes, v četrtek, nam je žal, da
nismo televizija, saj bo njen
gost po deseti uri ne le odličen
glasbenik, temveč tudi eden
najčednejših slovenskih glas-
benikov, Bor Zuljan.
Nekaj sprememb se obeta
tudi v glasbeni lestvici 20 vro-
čih. Še vedno bo ob četrtkih
ob 18. uri, le da boste ob
koncu, ko se bodo odvrteli vsi
komadi, še deset minut glaso-
vali za tiste, ki vam bodo naj-
bolj všeč. Morda boste celo
nagrajeni!
Pa še ena sprememba se
obeta. Stereotip z Mohorjem
in Borutom se seli na petek.
Ob 18. uri, vsak petek, jima
boste lahko prisluhnili. Tudi
poleti, obljubljata!
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Tistega lepega dne
Tistega lepega dne je bilo v
državici, takrat še v eni izmed
šestih jugoslovanskih repub-
lik, drugače. Ljudje s(m)o po-
zabili na frustracije, delavski
razred je odvrgel ovenele na-
geljne iz svojih bledih, modrih
uniform, naenkrat smo se vsi
požvižgali na preteklost. Tudi
tista stereotipna fovšijaje izgu-
bila smisel... Izrazi na obrazih
so izžarevali svobodo, oči pa
že strmele v boljšo, svetlejšo
prihodnost, ki je bila takrat
tako blizu. Vzeti jo moramo,
smo vzklikali v en glas! Takrat
verjetno nihče od nas, zaslep-
ljenih od žarometov prihodno-
sti, ni videl, kako dolga in
peklensko napo^d t^o pot do
popolne neochtšfii^s^ Vrstili
so se govori ljudi.^0f:sSQ^iti od
zmage pozabili. Ma so šf%čeraj
prisegali na p^p dru^^ fdeče
obarvano/potsi'Ampak tistega
lepega dhe smc^z vičjci pivp^^^v,
eni iw čevapčičl driigi riaz-
dravljali naši skuptii^zmagi
nad nekom tfi limrd^ po^vsej
Slovem. V stilu: VSI ENAKI-
VSI Ek^PRAVNI! Resnično
smo pch^ovali staro, dobro
in preverjeno balkan ^o. da
smo končno stopili skupaj kot
narod. In dan pozneje? Vzorec
vojne, ki je hvalabogu trajala
le nekaj dni in šele danes se
zavedamo sveta možnosti, ki
so bile takrat odprte. Bilo je
nevarno blizu, blizu tega.
In zdaj, 8 let kasneje? Na
predvečer dneva državnosti se-
diva v studiu Radia Celje in
gnjaviva poslušalce knežjega
mesta po telefonu, kličeva in
sprašujeva jih (tiste iz območij
mestnega jedra, kjer je fešta) o
morebitni nadležnosti priredi-
tev v mestu in kako to vpliva
nanje, če jim je všeč. Evforija
izpred osmih let se je očitno že
polegla. Ljudje stoje očitno že
trdno na tleh. V glasu poklica-
nih je bilo čutiti zdolgočase-
nost. verjetno tudi v očeh ni
tistega osvoboditvenega nav-
diha. za razliko izpred osmih
let. ko so okna zaprli naslednji
dan. jih zdaj že na sam praz-
nik. In to »na diht«, kot je
povedala ena izmed poslušalk
v oddaji Moti jih vonj pečenih
kur, druge glasna glasba tru-
me ljudi, nekateri tarnajo nad
»kulturnim nivojem« nastopa-
jočih in neprimernosti Glavne-
gajrga za frajtonarje... Ljudje
[so\tvami, nikogar ne zanese-
}%j(^moljubna čust}xt;s celo
gA0d Bakijevič pom, da je
bil zmeraj lojalen d^vljan;
brez dvomB še na tone slado-
leda.	O
Očitno bo držal tisti zgodo-
vinski stereotip, ki gaje nekoč
neki srbski pesnik oznanil v
eni izmed svojih pesmi. Para-
frazirano povedano, ne verja-
me, da bo svoboda lahko tako
pela, kot so o njej peli sužnji.
MOHOR HUDEJ
BORUT KRAMER
ceuskiradijci od b do v
Sergeja Mitič
Ste se že zbali, da smo rubriko, v kateri
predstavljamo radijce, ukinili? Ne, ne, le
toliko drugih novic je bilo, da smo jo dvakrat
izjemoma zanemarili. Ostali smo pri M, zato
danes predstavljamo Sergejo Mitič, novinar-
ko, ki se na delovno mesto vsak dan vozi iz
Radeč. Gospodarstvo, bančništvo, občini
Laško in Žalec pa so področja, s katerimi se
novinarsko podrobneje ukvarja.
Sergeja velja za najmarljivejšo novinarko, še
posebej dragocen je njen prispevek v dnevno
informativni program Radia Celje. Ima po-
membno lastnost, ki marsikateremu novinarju
manjka, namreč, da vsako informacijo vedno
preveri, da spoštuje obe plati medalje in da
nikoli ne poroča na podlagi govoric. Če bi
lahko delala samo tisto, kar jo zanima, bi se
gotovo zapisala izključno gospodarstvu.
Sergeja je v prostem času tudi pridna rekrea-
tivna športnica. Tenis, kolesarjenje, to sta špor-
ta, ki ju goji zadnja leta, v srednješolskem
obdobju pa je bila radeška rokometašica. A se
je aktivnemu ukvarjanju s športom, potem ko
je odšla študirat v Ljubljano, odrekla.
Družine si še ni ustvarila, a se drži načela,
najprej štalca, nato pa kravca. Stanovanje sta si
s fantom Juretom kupila in uredila v rodnih Radečah, se tako
kot večina mladih »zapufala«, sedaj pa je na vrsti tudi družina.
Na radiu se kar malo bojimo, kako bo, ko nas bo zaradi
porodniškega dopusta kdaj v prihodnosti zapustila. V dnev-
noinformativnem programu bo takrat gotovo suša. A ker druži-
no pri nas še vedno postavljamo na prvo mesto, četudi to
menda ni v duhu kapitalizma, se bomo razvesehli, ko nam bo
povedala, da se odpravlja na porodniški dopust. Stisnih bomo
zobe, še malo bolj poprijeh za delo in preživeli tisto leto. Do
takrat pa, seveda, se veselimo, da je »mravljica« Sergeja z nami.
NGL

40
TY VODIC
TY VODIC
41
42
TY VODIČ
FILM - TEIEVIZIJA
43
Studio 54
Ste opazili, kako malo glas-
benih filmov se zadnje čase
pojavlja v kinu? Nekoč se niče-
sar ni dalo primerjati z plesni-
mi koraki Ginger Rogers in
Freda Astaira. potem je sledil
John Travolta v Vročici.... do
Flashdancea in podobnih v
osemdesetih, nato pa ... za-
stoj. Morda je eden od vzro-
kov to. da je sedaj prav vsak
film na nek način glasben -
filmov brez spremnega zvoč-
nega zapisa, ki bi se posebej
prodajal na nosilcih zvoka,
praktično ni. Drugi razlog bi
lahko bil to. da je sedaj vsak
posameznik lahko plesalec;
dobro, za bleščečo kariero je
še vedno potrebno ogromno
truda in talenta, toda za pot-
no noč v diskoteki potrebuje
človek le željo po sprostitvi in
nič drugega; kakšno učenje
plesnih korakov neki! Za ta
razlog so do neke mere krivi
prav filmi sami. ker so ples
populizirali. ga približali
množici. In morda je zato se-
daj edini smiselni način za
snemanje glasbenega filma
pripoved skozi prizmo vzpona
in padca neke diskoteke. In
tako počasi pridemo do Stu-
dia 54.
Nastal je - zares! - v poznih
sedemdesetih. Sredi New Yor-
ka. Ustanovil ga je bivši mesar
Steve Rubell. ki je premogel
ogromno energije za izživlja-
nje lastnih fantazij: pot preko-
memosti vodi do palače mo-
drosti. je bil njegov moto. Us-
tanovil gaje ter iz pepela, seve-
da le na pol legalno, ustvaril
svetišče tistega časa: svetišče
plesa, seksa. droge in alkoho-
la - hedonizem ter dekadenca
do stropa. Svetišče za bogate in
revne, ki se nikjer drugje niso
mogli mešati tako kot tam.
Filmska zgodba se začne v ča-
su največje slave diskoteke, ko
mladenič z druge, revnejše
strani reke, s prazno denarni-
co in polno malho pohlepa po
slavi, uspe prodreti v višji raz-
red: med natakarje štiriinpet-
desetice. S svojimi neizobraže-
nimi in nevednimi očmi opa-
zuje in preizkuša slavo, srečo
in bogastvo kraja, si pridobi
ter izgubi prijatelje, se tega
naužije in ob svoji osebni mo-
ralni dilemi, ki se zgodi soča-
sno s posegom državnih orga-
nov (davkarije) in zaprtjem
kluba, se od prostora poslovi.
Dobro, scenarij nikoli ni
bil oporni steber glasbenih fil-
mov. in tako je tudi tokrat. S
prej omenjeno moralno dile-
mo. recimo, film naglo opra-
vi. pač v sklopu svojih nizko
zastavljenih ambicij. A na to
smo navajeni. Pravi problem
je v tem, ker tudi glasba ni
preveč uporabna kot oporni
steber. Ne potegne za sabo,
kot bi morala; ne povzroči
srbenja v petah in po ogledu
takojšnjega odhoda na kakr-
šnokoli, pa četudi cementno
plesišče. Poleg tega v filmu ni
nobenih adrenalinskih ple-
salcev moškega ali ženskega
spola, ki bi se jih dalo upora-
biti kot idole, kar učinkuje
podobno. Nerodno. In pravza-
prav je zanimivo, kako bledo
film deluje, ko v resnici sploh
ni tako obupno slab. No. ni
ravno napet, toda režiran -
Mark Christopher - je korekt-
no (bleščavost obdobja je po-
kazana dovolj oprijemljivo),
odigran je prav tako korektno
- omeniti je treba Salmo Ha-
yek, Ryana Phillippea. Neve
Campbell, in morda še pose-
bej Mikea Myersa. abonira-
nega na nostalgične vloge
(njegov najnovejši nostalgič-
ni hit Austin Powers 2: The
spy who shagged me, je na
ameriških blagajnah prehitel
Lucasovo Vojno zvezd), v vlo-
gi Stevea Rubella - korektno,
čeprav nič več kot to... Na
koncu sem se spraševal, za-
kaj je sploh posnet. Seveda,
zaradi nostalgije. Mladina iz
leta 80 in tam naokoli naj bi
bila sedaj zrela za obujanje
spominov. In pripravljena
plačati za to. Toda. če pogle-
daš film. ki ga potem po hi-
trem postopku pozabiš, je
očitno dosežen ravno naspro-
ten namen. Škoda. Bomo pač
počakali na to. da se naveli-
čamo vsesplošne dosegljivo-
sti plesa in se pojavi kakšen
nov plesni korak . ki se ga bo
vražje težko naučiti, pri če-
mer bomo za pomoč potrebo-
vali tudi - filme.
PETER ZUPANC
#	Kratek obisk ameriškega
predsednika Clintona v Slo-
veniji v javnosti še vedno
močno odmeva. Na dan pa
prihajajo tudi nove podrob-
nosti o tem, kako so ga
spremljali v medijih in do-
življali slovenski televizijci.
Generalni direktor RTV Slo-
venija Janez Čadež je bil
menda hudo razočaran, ker
ni bil povabljen na slavnost-
no večerjo. In to po tem, ko
je izvedel, da je bil na Brdu
glavni urednik največjega
slovenskega dnevnega časo-
pisa, ki je s Clintonom celo
spregovoril nekaj stavkov -
brez težav, saj je bil dolga
leta dopisnik iz New Yorka.
Kako bi se, če bi imel prilož-
nost, pogovarjal Čadež, ki
mu je jezik ameriškega pred-
sednika enako tuj kot knjiž-
na slovenščina, nikomur ni
jasno. Pa saj obstajajo preva-
jalci, pravijo zlobneži.
9 Obliž na zeleno zavist je
Čadežu položil in ga potola-
žil šele prvi mož televizije
Janez Lombergar. Povedal
mu je, da je raziskava gleda-
nosti pokazala, da je Clinto-
nov govor, ki ga je prenašala
nacionalna TV, spremljal
vsak tretji Slovenec. Ni pa
povedal, da je to bilo zaradi
Clintona in ne za to, ker je bil
prenos tako kvaliteten.
9 Tomaž Perovič s POP TV-
ja podatka o rekordni gleda-
nosti nacionalke ni komenti-
ral. Dejal pa je, da je TVS
monopohst, ki si je vzela
pravico organizacije in eks-
kluzivnost pokrivanja do-
godka na Kongresnem trgu,
POP TV-ju pa milostno dovo-
lila tja postaviti eno samo
kamero. In to se je zgodilo
televiziji, katere lastniki so
iz države, od koder je prišel
tudi predsednik. Nezasliša-
no!
#	Sicer pa so na POP TV-ju
ob Clintonovem obisku sku-
šali zbuditi pozornost gle-
dalcev na vse mogoče nači-
ne. Boštjan Lajovic je tako v
24 urah napovedal, da ima
njihov poročevalec Edi Pu-
cer ekskluzivni pogovor s
Clintonom. A so Clintonove
besede ob slovesu, da se bo v
Slovenijo še vrnil, na letališ-
ču seveda posnele tudi vse
druge tam prisotne kamere
in novinarji. Zvijača je bila
demantirana le nekaj minut
po tem, ko je bila izrečena, v
Dnevniku nacionalne TV,
kjer so v poročilu o odhodu
Clintona objavili te iste bese-
de. Seveda brez oznake eks-
kluzivnosti.
9 Drago Balažič, voditelj
oddaje, v kateri je TVS
spremljala »dogodek stolet-
ja«, po informativnem pro-
gramu še vedno išče kaseto s
prispevkom o Clintonovi ka-
rieri. Ko je z njim skušal po-
pestriti prenos in neplanira-
no dolgo čakanje na govor
ameriškega predsednika in
je prispevek tudi napovedal,
se ni zgodilo nič. Iz režije so
mu sporočili, da kasete ne
najdejo. Bilo je mučno, tako
za gledalce, kot za Draga, ki
je relativno nova moč sloven-
ske TV in je po tem začel
verjeti, da po hiši resnično
hodijo škratje, ki skrivajo ka-
sete in voditeljem oddaj pov-
zročajo druge nevšečnosti.
9 Rekordno gledanost je imel
zaradi Clintonovega obiska tu-
di TV Dnevnik, ki ga je ta dan
vodil edini še preostali vodi-
telj iz stare garde Janko So-
par, sicer po letih (in sivih
laseh) iz iste generacije kot
ameriški predsednik. Nekako
je prebolel razočaranje, da v
oddaji ni mogel gostiti ameriš-
ke prve dame. »Kljub temu
smo naredili odličen Dnev-
nik,« je dejal njegov urednik
Vlado Krejač, ki je sicer znan
po tem, da lahko predsedniku
slovenske države gleda narav-
nost v oči. Ko je izvedel, koli-
ko ljudi je gledalo Dnevnik, je
Vlado zrasel do višine, ki bi
zadostovala, da bi ga sprejeli v
slovensko košarkarsko repre-
zentanco, ki se te dni muči z
nasprotniki na evropskem pr-
venstvu.
Drago Balažič
v družbi s kanalom a
Kralj David
V	sobotni matineji, 3. juli-
ja, ob 14. uri, bo na sporedu
ameriški zgodovinski film
Kralj David. Režija: Bruce
Beresford, igrajo: Richard
Gere, Edward Woodward,
Alice Krige, Denis Quilley.
David je skromen pastirček
iz Betlehema. Nekega dne mu
prerok napove, da bo postal
kralj in na prestolu zamenjal
slovitega Savla. Ko odraste, se
David (Richard Gere) bojuje z
nepremagljivim Goljatom in
na začudenje vseh tudi zma-
ga. To mu prinese takojšnjo
slavo, in tako se pridruži Sa-
vlovi vojski...
v strelni crli
V	nedeljo, 4. julija, bo ob
20. uri na ogled francosko-
italijanski akcijski film V
strelni črti. Režija: Elie Chou-
raqui, igrajo: Scott Glenn, Ja-
de Malle, Joe Pešci, Laura
Morante, Brooke Adams.
Creasy je bil nekoč eden
najboljših agentov CIE. Ker ni
mogel preprečiti bombnega
napada v Bejrutu, v katerem je
umrlo mnogo nedolžnih
otrok, se je prizadet umaknil
iz svojega poklica. Na drugi
strani sveta, ob italijanskem
jezeru Como, živi inteligentna
dvanajstletna deklica Sam Bal-
letto, ki jo ponoči preganjajo
more o ugrabljeni sošolki.
Sam in Creasy se srečata, ko
slednji postane telesni stražar
v družini Balletto...
Polnočna poročila
v nedeljo, 4. julija, bo ob
18.20 na sporedu 1. del ame-
riške humoristične nanizan-
ke Polnočna poročila. Reži-
ja: Andy Ackerman, Leonard
R. Garner Jr., igrajo: Al Fran-
ken, Robert Foxworth, Mi-
guel Ferrer, Megyn Priče.
V Polnočnih poročilih se
dogaja marsikaj, tako pred
kot tudi za kamero. K temu
pripomorejo egocentričen in
predrzen vodja Pearce Mc-
Kenzie, vihrav in na trenutke
poblazneli producent Rick
Karp, že kar preveč iskren
dopisnik Al Freundlich in os-
talo čudaško osebje. Ko Pear-
ce nepričakovano naznani, da
se bo upokojil, Freundlich
pričakuje, da bo postal novi
vodja...
Harlekinove
romance: Dekle z
diamanti
v ponedeljek, S. julija, si
boste ob 20. uri lahko ogle-
dali kanadsko-afriški ljube-
zenski film Dekle z diaman-
ti. Režija: Timothy Bond,
igrajo: Jonathan Cake, Joely
Cillins, Kevin Otto, Royston
Stoffels.
Claire je zaljubljena v
Dennyja že vsa štiri leta, kar
dela pri njem. Ker verjame,
da pri njem ne bi uspela, tega
niti ne poskusi. Ko v mesto
pride njegov brat Regan, da bi
pomagal pri prodaji družin-
skega vinograda, s Claire na-
redita načrt. Da bi Dennyja
odtujila Margi in ga tako ob-
varovala njenih nekoristnih
nasvetov, se bosta proglasila
za par...
Humoristična nanizanka Ne mi težit'je na sporedu od
ponedeljka do petka ob 18.30 uri.
kino
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 1. do 4. 7. ob 18.
komedija Analiza pa taka, ob
20. tragikomedija Črna mač-
ka, beli mačkon, od 5. do 7. 7.
ob 18. in 20. komedija Anali-
za pa taka.
Mali Union: od 1. do 7. 7. ob
20.30 drama Studio 54.
Poletni kino (v Prothasije-
vem dvorcu - vhod nasproti
Likovnega salona - v prime-
ru slabega vremena bo pred-
stava v kinu Union ob 22.15):
od 1. do 4. 7. ob 22. tragiko-
medija Črna mačka, beli
mačkon, od 5. do 7. 7. ob 22.
ljubezenska drama Beneška
kurtizana.
Žalec: 3. 7. ob 20. romantič-
no fantazijska melodrama
Življenje po življenju, 4. 7.
ob 18. in 20. romantično fan-
tazijska melodrama Življenje
po življenju.
Gremo v kino!
Iz serije Prijatelji se spominjamo Lise Kudrow. Pravilno so
odgovorili tudi trije izžrebanci: Vita Medvešek, Zagrad 12g,
Celje, Dejan Beržan, Trubarjeva 30, Celje in Peter Petrovi,
Miklošičeva 3, Celje.
Tokrat vas sprašujemo, iz katerega filma (v dveh delih)
oziroma serije, ki so jo pred časom predvajali na Kanalu A, je
znana igralka Neve Campbell (napišite ime filma ali serije)?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 5. julija. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnic za ogled filma Celjskih kinematografov.
44
ZA AVTOMOBiLISTE
Dobra prodaja v EU
Avtomobili ne gredo dobro
v promet samo v Sloveniji (v
petih mesecih se je prodaja,
kot smo že pisali, povečala
za dobrih 37 odstotkov), pač
pa tudi v Evropi oziroma v
Evropski uniji. V petih letoš-
njih mesecih se je tako za
nove avtomobile odločilo' 6,7
milijona kupcev oziroma za
sedem odstotkov več kot v
enakem lanskem obdobju.
Največ avtomobilov so seveda
prodali v Nemčiji, ki je tako ali
tako največji evropski avtomo-
bilski trg. Nemci so torej letos
pokupili 2,8 milijona vozil oziro-
ma za 3,8 odstotka več kot lani; v
Veliki Britaniji se je prodaja v
tem času povečala za 1,2 odstot-
ka (1,7 milijona vozil), v Franciji
pa 0,5 odstotka (1,6 milijona).
Pri avtomobilskih tovarnah je
vrstni red bolj ali manj nespre-
menjen že precej časa. Volksvva-
gen je letos za svoje avtomobile
našel že 1,2 milijona kupcev, kar
je za 17,7 odstotka več. Vse bolje
gre tudi skupini GM, ki jo sestav-
ljata Opel in Vauxhall, ki je letoš-
nji obseg posla povečala za toč-
no deset odstotkov (skupaj 774
tisoč avtomobilov), medtem ko
je Ford na tretjem mestu (772
tisoč, minus tri odstotke). Abso-
lutni rekorder pri povečanju
prodaje pa je Mercedes Benz,
kajti posel je v tem času povečal
za nič manj kot 23 odstotkov.
Japonske avtomobilske tovarne
so v tem času prodale skupaj
1,1 milijona vozil, kar je za 0,8
odstotka manj, medtem ko so
južnokorejske avtomobilske hi-
še prodale 196 tisoč avtomobi-
lov, vendar je bila ta številka
večja za 31 odstotkov. Na lestvi-
ci najbolje prodajanih vozil se-
veda še naprej vodi VW golf,
sledi mu astra ipd., po drugi
strani pa gre med majhnimi
avtomobili dobro v promet mali
VW lupo.
Na sliki: VW lupo.
S kom se povezuje Swatch?
O smartu, malem avtomobilu, ki nastaja pod okriljem
Mercedes Benza, pri njegovem nastanku pa je sodelovalo
švicarsko podjetje Swatch (znano po izdelavi ur), smo že
veliko pisali. Ko je Swatch prenehal sodelovati z Mercedes
Benzom, ki je tudi stoodstotni lastnik podjetja MMC (ta
sedaj izdeluje smarta), so se Švicarji očitno začeli ozirati
po novem partnerju.
Tako naj bi z eno izmed francoskih avtomobilskih tovarn
podpisali sporazum o izdelovanju vozila na hibridni pogon.
To vozilo naj bi imelo dva motorja, in sicer običajen bencin-
ski agregat, za povrh pa še nekaj električnih motorjev z
domnevno močjo 10 kW. Vsi trije veliki francoski izdelovalci
avtomobilov, torej Renault, Peugeot in Citroen, pravijo, da se
s Svvatchem ne bodo povezah in da ne razmišljajo o izdelavi
takšnega avtomobila, čeprav je jasno, da bi v ekološko dokaj
ozaveščeni Evropi vendarle imel prihodnost.
Japonski minusi in mojiien plus
Kljub drugačnim napove-
dim in sem in tja drugačnim
znakom, se zdi, da se japon-
ska avtomobilska industrija
le ne more izkopati iz težav.
Tako je bil posel z japonskimi
avtomobili na japonskem trgu v
maju skromen oziroma je to že
šestindvajseti zaporedni mesec
s prodajnim minusom. Tako so
maja na Japonskem skupaj pro-
dali 264 tisoč motornih vozil
oziroma za 10 odstotkov manj
kot maja lani, ki pa tudi ni bil
posebej .uspešen mesec. Med
japonskimi tovarnami je plus
zabeležila le Toyota (3,6 odstot-
ka), ki dobro prodaja yarisa,
medtem ko je imel Nissan 25
odstotkov manjšo prodajo,
Honda je imela v svojih trgovi-
nah za 30 odstotkov manj kup-
cev, Mitsubishi za 9,6 in Mazda
za 1,3 odstotka. Ob vseh teh
minusih pa so lahko Japonci
bolj veseli podatka, da se je
aprila prvič po devetnajstih
mesecih povečal izvoz v Azijo,
torej na območje, ki je za ja-
ponsko avtomobilsko industri-
jo ključnega pomena. Tako so
v različnih azijskih državah
aprila (podatkov za maj še ni)
prodali dobrih 23 tisoč avto-
mobilov, kar sicer ni veliko,
vendar pa ob upoštevanju tam-
kajšnje krize vendarle dovolj
oziroma razveseljivo veliko.
Na sliki: honda HRV.
Aniigolf iz Mercedes Benza?
Ker je VW golf že dolga leta najuspešnejše vozilo na
evropskih trgih (predvsem po zaslugi dobre prodaje na
nemškem trgu), je seveda tarča številnih avtomobilskih
tovarn. Toda vse doslej se je golf uspešno ubranil vse
konkurence.
Pred časom so zato pri Daimler Chryslerju povedali, da
resno razmišljajo o izdelavi avtomobila, ki bi konkuriral
golfu. Vse kaže, da bo za izdelavo takšnega avtomobila
znotraj omenjenega koncema skrbela nemška tovarna Mer-
cedes Benz, Id se je z modelom A dokaj uspešno preskusila v
nižjem razredu. Kot kaže, naj bi odločitev padla še letos,
proizvodnja pa naj bi po teh napovedih stekla leta 2002 ali
morda leto kasneje. Verjetno je, da naj bi ta antigolf nastajal
v Evropi, vendar ne v Nemčiji.
Prihodnje leto Oplov kupe
Pred časom smo že pisali o
Oplovem speedsterju, maj-
hnem roadsterju, ki ga je
omenjena nemška avtomo-
bilska hiša naredila na osno-
vi lotusa elise. Očitno pa Opel
pritiska na plin, kajti sedaj
ponuja v objavo fotografije
svojega novega kupeja.
Avtomobil je seveda nastal
na astrini osnovi, po drugi
strani pa povzema nekaj os-
novnih karoserijskih linij sa-
me astre (luči, maska ipd.); to
je četrta karoserijska izveden-
ka astre, pri čemer je na dlani,
da pri Oplu računajo na podo-
ben tržni uspeh, kot ga je ne-
koč imela sedaj že upokojena
calibra. Zanimivo je, da bo
avto izdeloval sloviti italijan-
ski oblikovalec Bertone v Tori-
nu, in sicer naj bi v letu dni
naredili več kot 30 tisoč avto-
mobilov, kar je zelo pogumen
načrt. Pri Oplu pravijo, da bo
kupe pripeljal na trge prihod-
nje leto. Na voljo bo s tremi
različnimi motorji: najzmog-
Ijivejši bo 2,0-litrski turbo
agregat s 190 KM in najvišje
hitrostjo 240 km/h.
Sledita že dva znana motor-
ja; prvi je 2,2-litrski bencinski
štirivaljnik z močjo 147 KM,
nato pa še 1,8-litrski motor, ki
zmore 115 KM. Za sedaj o
cenah še nič, vendar se zdi
verjetna napoved, da bo avto-
če hoče biti tržno uspešen - po
tej strani konkurenčen.
Na sliki: opel kupe.
Četrt stoletja
VW golfa
Pred petindvajsetimi leti je
nemški Volksvvagen poslal
na trg golfa, avtomobil, s ka-
terim je tedaj zamenjal uspe-
šnega hrošča. Slednji še ved-
no velja za najuspešnejše vo-
zilo vseh časov (menda naj
bi izdelali več kot 20 milijo-
nov vozil), vendar je očitno,
da ga utegne golf prekositi.
Doslej je namreč s tovarniš-
kih trakov pripeljalo kar 19
milijonov golfov, trenutno pa
se po cestah (ob vseh drugih)
vozi četrta generacija. Pose-
bej za jubilej je tovarna pri-
pravila izvedenko z imenom
generacija, ki bo na trge pri-
peljal te dni oziroma tedne.
Avto bo vedno obarvan zgolj
v modro kovinsko barvo
(techno blue), notranjost bo
dokaj luksuzna oziroma do-
bro opremljena (športni sede-
ži z usnjem in alkantaro), pla-
tišča 16-palčna, za večje
udobje bo skrbela klimatska
naprava in beta radijski spre-
jemnik ipd. Cena golfa gene-
ration pri nas še ni znana,
vsaj v Nemčiji pa bo na voljo
za 32.500 mark.
Na sliki: golf prve generacije.
ZAAVTOMOBILISTE
45
Audi predstavlja
tri nove TDI motorje
Med tiste avtomobilske to-
varne, ki so se še posebej
ogrele za turbodizelske mo-
torje, nedvomno spada tudi
nemški Audi,
Razvoj njegovih TDI motor-
jev (turbodizli z neposrednim
vbrizgavanjem goriva)- se je za-
čel pred dobrimi desetimi leti,
pri čemer sta pomembno vlo-
go odigrala nemška tovarna
Bosch in Tehniška univerza v
avstrijskem Gradcu. V desetih
letih je Audi tako izdelal milijon
TDI motorjev, samo lani več
kot 220 tisoč; po drugi sUani se
v Evropi zelo hitro povečuje
delež avtomobilov z dizelskimi
motorji, kajti lani so denimo v
Avstriji registrirali kar 54 od-
stotkov novih vozil s tovrstni-
mi agregati. Navdušenje nad
dizelskimi motorji z neposred-
nim vbrizgom je po svoje ra-
zumljivo, kajti ti motorji so vse
bolj zmogljivi, ekološko us-
trezni ali prijazni, poraba pa je
tako ali tako skromnejša kot
pri enakovrednih bencinskih
motorjih. Audi je vse to torej
združil v svoje TDI agregate in
ob desetletnem jubileju pred-
stavlja tri nove motorje.
Prvi in največji je osemvalj-
nik V oblike, z gibno prostorni-
no 3,3 litra, s po štirimi ventili
na valj, dvema turbinskima
polnilnikoma s spremenljivo
geometrijo lopatic, hladilni-
kom polnilnega zraka, zmoglji-
vo črpalko s tlakom 1350 ba-
rov, sistemom vbrizgavanja go-
riva preko skupnega voda
(common rail) ipd. Z vsem tem
zmore dizelski osemvaljnik
ponuditi končnih 225 KM in
480 Nm navora, kar so izjemne
številke. Audi bo ta drugi
nemški TD osemvaljnik (pred
časom je podoben motor pred-
stavil tudi BMW) najprej vgra-
jeval v audija A8, ki bo na voljo
konec leta ali v začetku 2000.
Najvišja hitrost bo 242 km/h,
pospešek pa 8,2 sekunde do
100 km/h, medtem ko tovarna
napoveduje povprečno porabo
manj kot deset litrov na 100
kilometrov poti.
Druga novost, ki pa ni tako
izjemno nova, je TDI šestvalj-
nik prav tako V zasnove. S tem
motorjem bodo nadomestili
sedanji V6 TDI z močjo 150
KM; novi TDI V6 je prav tako
skupek sodobne dizelske teh-
nologije (po štirje ventili na
valj, visokotlačna črpalka s tla-
kom 1850 barov, turbinski pol-
nilnik, hladilnik polnilnega zra-
ka ipd.), kar pripomore h konč-
ni moči 180 KM in navoru 370
Nm. Ta agregat bodo namenja-
li audiju A6, katerega najvišja
hitrost bo 220 km/h in pospe-
šek devet sekund do 100 km/h.
Najmanjši v tej triperesni
deteljici TDI novosti je 1,9-litr-
ski motor (štirivaljnik), ki
zmore 115 KM, medtem ko je
navora za 285 Nm. Ta motor
je za Audi v resnici razvil ma-
tični Volksvvagen, ki ga tudi že
vgrajujejo denimo v svojega
passata. Kot že prej rečeno,
bodo vsi trije TDI motorji na-
prodaj v audijih proti koncu
leta, pri nas morda kakšen
mesec kasneje - tedaj tudi z
znanimi cenami.
Na sliki: TDI Audijev osem-
valjnik.
Zakon povzroča zmedo
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel zakon o davkih
na motoma vozila (ZDMV), ki pa povzroča med prodajalci
avtomobilov veliko nejevolje. Jeza je velika predvsem zaradi
zmede, ki jo je povzročil oziroma nejasnih določil.
Kot je bolj ^i manj znano, bodo avtomobili po novem
oziroma z uvedbo DDV obdavčeni samo z eno, in sicer 19-
odstotno stopnjo. Ker je to manj kot doslej (20 oziroma 32-
odstotni prometni davek), je vlada predlagala sprejem posebne-
ga zakona. Z njim oziroma z denarjem, ki bi se natekel v
državno blagajno, naj bi zapolnili praznino, ki bi ali bo nastala
zaradi nižjega DDV. Poslanci pa so vladni predlog o prometnem
davku, ki je bil vezan na gibno prostornino motorja, nekoliko
spremenili, saj so predlagali, naj upošteva vrednost avtomobila.
Tako je bilo tudi sprejeto, poleg tega pa še določila, ki s 5-
odstotnim davkom obremenjujejo prodajo rabljenih vozil, do-
ločajo olajšave za invalide pri nakupu novega vozila, prav tako
pa za mlade družine s tremi in več otroki. Prodajalci avtomobi-
lov so prepričani, da v tako kratkem času ne bodo zmogli
izračunati maloprodajnih cen. To med drugim pomeni, da v tem
času ne bo mogoče kupiti avtomobila. Se to res utegne zgoditi?
Sodelovanje Fiata in
Mitsubishija
Italijanski Fiat se je letos neuspešno pogajal za nakup
švedskega Volva, ki ga je potem kupil ameriški Ford. Ves ta
čas se dokaj pogosto namiguje, da italijanski avtomobilski
koncem išče partnerja, s katerim bi se »odpravil« v boj za
uspešnejše nastopanje tako na domačem kot na svetovnih
trgih.
S tega zornega kota je zanimiva novica o tem, da bo Fiat z
japonskim Mitsubishijem kmalu sklenil dva pomembna spo-
razuma. S prvim naj bi se dogovorila za skupen razvoj in
kasnejšo izdelavo športnega večnamenskega vozila (SUV), z
drugim pa pospešili skupno izdelavo bencinskega motorja z
neposrednim vbrizgavanjem goriva (GDI). Zanimivo pri tem
je, da so tako pri Fiatu kot Mitsubishiju zanikali možnost
siceršnje kapitalske povezave, vendar je tudi zanimivo, da
naj bi torej v prihodnje fiate poganjali japonski motorji.
Vedeti je namreč treba, da je Fiat eden največjih izdelovalcev
motorjev na stari celini, res pa je, da tehnologije neposredne-
ga vbrizgavanja bencina Italijani še ne poznajo toliko kot
Japonci (Mitsubishi). Kakorkoli že, morda je res nekaj na
tem, da italijanska tovarna išče ženina.
Nova tehnika ob mercedesu CL
Novi Mercedesov kupe z oznako CL še ne bo tako hitro pripeljal na trge - verjetno v
začetku prihodnjega leta - vendar tovarna s tem avtomobilom predstavlja tudi nekatere
zanimive tehnične inovacije.
Tako bo avto opremljen z na novo razvitim aktivnim podvozjem ABC (Active Body Control),
ki bo skrbelo za udobje oziroma varnost, hkrati pa omogočalo bolj živahno in dinamično
vožnjo. Bistveni del ABC so hidravlični valji, ki so nameščeni na zgornjem delu vijačnih vzmeti
in jih dodatno obremenjujejo. S tem zmanjšajo nezaželeno nagibanje karoserije, voznik pa
lahko delovanje vzmetenja uravnava s stikalom na armaturni plošči.
Poleg tega bo mogoče izbirati med udobnim in športnim programom. Skratka, z novim
mercedesom CL bo lastnik dobil tudi nekaj zanimivih in pomembnih tehničnih novosti.
Povsem verjetno pa je, da bodo te tehnične novosti nekaj kasneje na voljo tudi v drugih
mercedesih, denimo v uspešnem CLK. Na sliki: mercedes CLK.
Pestrejša ponudba ob jubileju
Pisali smo že o tem, da nemški Opel, ki je sestavni del General Motorsa, letos praznuje
100-letnico. Ob tej priložnosti pa je tovarna pripravila nekaj novih izvedenk posameznih
avtomobilov, ki so že naprodaj tudi pri prodajalcih oplov v Sloveniji.
Tako bode imele različice z oznako 100 let pri corsi, astri in tigri ob vsem drugem dve zračni
varnostni blazini, servo volan, električni pomik prednjih stekel, elektronsko blokado proti
nepooblaščenemu zagonu motorja, zatemnjena stekla, električno pomični ter ogrevani zunanji
ogledali, voznikov sedež nastavljiv po višini ipd. Pri vectri 100 let so dodali še klimatsko
napravo, potovalni računalnik, alarmno napravo, v usnje oblečen volanski obroč. Poleg tega
ponuja Opel t.i. vstopni model astre LS, ki ima ob drugem še alarmno napravo, voznikov sedež
nastavljiv po višini, radio CAR 300, pri čemer je treba za ta model z 1,2-htrskim motorjem
odšteti 2.171.854 tolarjev Na sliki: opel tigra.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
staršem kratkohlačnikov
Letos pozabi na morje!
Nimate denarja za letova-
nje, otrok pa vsak dan spra-
šuje, kdaj boste odšli na
morje? Ne obupujte, niste
samo vi v takšni situaciji.
Izkoristite priložnost in
naučite otroka na odlog za-
dovoljevanja svojih želja.
Načrtujete, kam in kako bi
odšU na morje, vendar ne gre.
Kakorkoh seštevate in obra-
čate, denarja za morje ni. Naj-
težje vam je, ko vas otrok
vpraša: »Kdaj gremo na mor-
je?« Lahko je reči, da obstaja
rešitev, vendar, kako otroku
povedati, da letos ne gre na
morje? Večina staršev si želi
izpolniti skoraj vse želje svo-
jemu otroku. Če tega ne zmo-
rejo, jih muči občutek krivde.
Ni vse tako črno, kot izgleda.
1.	Pripravite otroka na real-
no življenje. Če ga ne navajate
na odlaganje izpolnitve svojih
želja in da ne more biti vsaka
njegova želja uslišana, kako se
bo naučil premagovati ovire?
2.	Odrasli so pripravljeni in
sposobni odpovedati se neče-
mu danes in na daljši rok, če
vedo, da bodo lahko v dolgem
času dobili/kupili več. Otro-
kom je to odpovedovanje tež-
je. Večina jih to, kar želijo, želi
takoj, pa čeprav bi jutri lahko
dobili dvojno. S tem ko si pri-
dobivajo sposobnost odpove-
dovanja, otroci dozorevajo.
Neka raziskava, v katero je
bilo vključenih večje število
predšolskih otrok, isti otroci
pa so bili anketirani, ko so
dosegli adolescentsko obdob-
je, oziroma deset let kasneje,
je pokazala, da so otroci, ki so
imeh večjo sposobnost odpo-
vedovanja, imeli tudi nekatere
druge sposobnosti: bili so bolj
samozavestni in samostojni.
3.	Letovanje na morju je
lepo in koristno, vendar pa ne
spada med osnovne življenj-
ske potrebe. Zato ne bodite
zaradi tega preveč zaskrblje-
ni. Otroci lahko uspešno živi-
jo brez tega.
4.	AH je vaša krivda, da
nimate dovolj denarja? V da-
našnji gospodarski situaciji
spadate prej med pravila kot
izjeme. V podobni situaciji se
verjetno nahaja mnogo star-
šev. Vaš otrok bo hitro dojel,
da ni edini, ki je prikrajšan za
letovanje.
5. Spomnite se, čemu vse se
vi osebno odrekate, da bi za-
dovoljih svojim otrokom naj-
nujnejše potrebe.
Kako pa lahko preživite po-
letje? Tudi če nimate denarja,
imate neskončno veliko lju-
bezni za svojega otroka. Od
tega bo imel več koristi kot od
denarja. Če se otrok ne počuti
ljubljenega, pusti to velike po-
sledice na njegovem emocio-
nalnem razvoju. Če imate po-
leg ljubezni do svojega otroka
še čas zanj, bosta že našla na-
čin, da poletje preživita lepo.
Namesto da imate občutke
krivde ali da pomilujete sebe in
svojo družino, pojdite skupaj v
naravo in se družite. Pogovar-
jajte se, posvetite si več časa, ki
vam ga primanjkuje takrat, ko
hodite v službo in otroci v šolo.
Vendar ne pretiravajte, ker se
otroci radi družijo z vrstniki!
LIDIJA SENIČAR
Ekologija v tekstilu
Pred celjsko Srednjo, frizer-
sko, tekstilno, strojno in pro-
metno šolo že dobro leto pla-
pola zeleno-rumena zastava
eko šole. Da ta zastava tam ni
kar tako, pove že pogled na
šolo in njeno urejeno okolico.
Učenci se prav tako kot ves
osveščeni svet zavedajo, da je
nujno potrebno napeti vse si-
le, da bi našo Zemljo ohranili
tako, da nam bo res dajala
varen dom.
V	skladu s tem prepriča-
njem in svojo poklicno usme-
ritvijo so učenke tekstilne us-
meritve na SFTSPŠ opravile
raziskovalno nalogo Ekologi-
ja v tekstilu - ali Slovenci poz-
namo ekološke oznake obla-
čil? Mlade raziskovalce je pri
delu vodila njihova mentorica
mag. Jelka Jezernik.
Učenke 4.A2 razreda Simo-
na Laznik, Tina Drnovšek,
Bojana Žurej in Tatjana Potr-
pin so s svojo nalogo potrdile
dejstvo, da je tekstilna indu-
strija s proizvodnjo vlaken, z
mehanskimi tekstilnimi pro-
cesi, vso tekstilno kemijo...
kar močan onesnaževalec
okolja. Večina odpadkov te
industrije bremeni naše vode.
Naloga dijakinj je bila razde-
ljena na praktični in teoretični
del.
V	praktičnem delu so iz-
vedle anketo, s katero so že-
lele izvedeti, ah slovenski
kupci poznajo ekološke oz-
nake oblačil in ali so priprav-
ljeni kupiti dražje oblačilo, ki
ima eko oznako. Anketirale
so sto naključnih kupcev. An-
keto so poslale tudi v sloven-
ska tekstilna podjetja.
Njihove ugotovitve so pre-
cej zanimive: 30 odstotkov
kupcev oblačil vedno pogle-
da surovinsko sestavo obla-
čila, ki ga želijo kupiti, 50
odstotkov kupcev surovin-
ske sestave nikoli ne pogle-
da, ker jih zanima le izdelava
oblačila. Kar 88 odstotkov
kupcev še ni slišalo za eko
oznake oblačila in samo 18
odstotkov kupcev bi bilo pri-
pravljenih kupiti takšno ob-
lačilo po višji ceni.
Anketa je torej pokazala,
da so kupci le delno seznanje-
ni z ekološko problematiko
in da večina kupcev išče v
trgovinah poceni oblačila.
Nič bolj razveseljiv pa ni
podatek, da le 52 odstotkov
slovenskih tekstilnih podjetij
pozna eko oznako ža oblači-
la, ki je predpisana z ISO stan-
dardom. Večina (73 %) slo-
venskih podjetij tudi ne kupu-
je ekološko neoporečnega
materiala.
Največ na ekološkem po-
dročju bi lahko naredila drža-
va, ki bi oblačilom z eko oz-
nakami znižala davek in s
tem omogočila vsem slojem
prebivalstva, da bi kupovali ta
oblačila.
Posebej zanimiv je tudi teo-
retični del raziskovalne nalo-
ge, kjer so učenke obravnava-
le različne tematike s področ-
ja ekologije v tekstilu (proble-
matiko odpadkov v tekstilni
industriji s poudarkom na čiš-
čenju odpadnih vod, ekološ-
ko pridelavo naravnih vlaken
ter oplemenitilne postopke v
tekstilni industriji - barvanje,
beljenje, tiskanje).
Raziskovalna naloga je v
skladu s problematiko, ki jo
obravnava, tiskana na eko-
loškem papirju, opremljena s
slikami in tudi z izredno zani-
mivimi podatki iz zgodovine
tekstilstva. Naloga je bila na
predstavitvi raziskovalnih na-
log SFTSPŠ ocenjena z viso-
kim številom točk. Dober glas
o njej pa je segel tudi v Ljub-
ljano na Inštitut za varovanje
zdravja RS. Z laboratorijem
za ekotoksikacijo bodo na-
slednje šolsko leto navezali
tesnejše stike in v sodelova-
nju z njim nadaljevali začeto
delo.
Karate
Karate treniramo vsi,
da močni bi bili.
Vsak ponedeljek in četrtek
v telovadnico zdrvimo
in kate se učimo.
»Šikosanšiki ič« - mi ne rečemo nič,
»Šikosanšiki ni« - tukaj smo vsi,
»Šikonsanšiki san« - nihče ni zaspan.
»Pinannidan« dan na dan
vadi naš Matjaž vsak dan.
»Ropohidžijate« - čudne so vse kate.
Ko vse to bomo znali,
oranžne pase bomo zavezali.
ŠPELA POVŠE, 2.r
POŠ Trnava
L|ub6XGII
Sanje prazne,
brezupna je pot,
srce trpi.
Sončni žarek,
na licu smehljaj,
sreča povsod.
Ptice let.
Svobodna povsod
iščem te.
Mdrjetica.
Na licu mi piše:
Ljubim te.
Luna sije.
Nebo je modro.
Tam si ti.
POLONA LUKMAN, 6.a
OŠ Vransko
Sam doma
Sam čepim doma,
mama je v službo šla,
očeta pa nikoli ni doma.
Potem pa rišem, rišem, pišem,
dokler vsega ne pozabim,
še to, kako se pišem.
SEBASTJAN, 8.a
OŠ Glazija
Zadetki v koš in srce
V razredu imamo zelo do-
brega košarkarja Žigo Jele-
na. Ne zadene dobro le koša,
ampak je marsikatero sošol-
ko zadel tudi v srce. Midve
sva prav tako njegovi obože-
valki in sva ga poprosili za
kratek intervju.
Ali se spominjaš svojega
prvega treninga?
Da. Bilo je v petem razre-
du, ko sem začel trenirati ko-
šarko. Navdušil me je pred-
vsem učitelj športne vzgoje,
ko je opazil, da sem nadar-
jen. Sploh pa sem se za ta
šport začel zanimati že v
drugem razredu, ko sva s
prijateljem po cele dneve
igrala košarko na domačem
igrišču.
Ali se poleg košarke uk-
varjaš še s kakšnim špor-
tom?
Enkrat tedensko grem v fit-
nes, enkrat, dvakrat na teden
pa imamo na treningih kondi-
cijske vaje.
Kako se počutiš, ko stopiš
na parket, kjer se kasneje
odvija tekma?
Počutim se napeto, tudi
trema je prisotna. Potrebna
je zbranost in spoštovanje
nasprotne ekipe. Včasih v je.
zi in malo v šah tudi komu
zagrozim, pa ni nobene za-
mere.
Kakšen je občutek, ko te
trener pošlje v igro in vidij
na tribuni znane obraze pol-
ne pričakovanja?
Takrat imam tremo, da jih
ne bi razočaral. Name se zgr-
ne tudi pritisk drugih in strah
me je trenerja, ko naredim
kakšen »kiks«.
Tudi psihično se moraj
pripraviti na tekmo. Kako se
obvladaš, da te ne zmedejo
oboževalke s tribune?
Najprej se spravim v dobro
voljo, med ogrevanjem pa kar
sam od sebe dobiš voljo do
tekme. Takrat tudi mislim sa-
mo na potek tekme in ko
vodim žogo proti košu, raz-
mišljam, da ga moram zadeti,
Če ga pač zgrešim, poskušam
napako popraviti v nasled-
njem metu.
Kaj ti pomeni več - tvoje
oboževalke ali košarka?
Za oboje bi našel čas in ne
bi mogel reči, da ni časa za
simpatije, saj treningi ne po-
tekajo 24 ur na dan.
Ali se ti je na tekmi zgodi-
lo že kaj takega, kar te je
spravilo v zadrego?
Joj, tudi to je že bilo. Enkrat
sem namreč skoraj dal koš
svoji ekipi, a sem imel srečo,
da sem zgrešil.
TINA IN MARUŠA, 8. e
l.OŠ Žalec
Y MODNEM VRTINCU
47
Poletni trendovslci akcenti
Belina pod krilom - Štirje obrazi ene rutke - Kristali ali steklo pod vratom
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Ste že slišali za ime nain-
sook? No, če niste ravno od
tekstilne stroke, res ni v nebo
vpijoč greh, če se vam ne sa-
nja, kaj bi to bilo. In zakaj
bomo zdajle privlekli na piano
to bombažno tkanino v plat-
novi vezavi, podobno kambri-
ku? Zato, ker je bila v 19. stolet-
ju hit tkanina za hit oblačilo -
spodnje krilo. Pri naših praba-
bicah je bilo njegadni za to
skrivnostno in z močnim ero-
tičnim nabojem prežeto obla-
čilo kar nekaj izrazov. Najpo-
gosteje so jo imenovali »unter-
ca«, »janka«...
Belina pod krilom
Kar vprašajte svojo najsta-
rejšo sorodnico, če se še spo-
minja, kakšno spoštovanje je
nekoč uživalo podkrilo. Mo-
ralo je biti seveda snežno be-
lo in največja sramota za last-
nico je bila, če so sosedje vi-
deh med perilom, ki se je
sušilo na dvorišču, ta prefi-
njen kos garderobe malce
manj bel. Hu, koliko opravlja-
nja je bilo na temo: »Poglej jo,
kako se šopiri, nosi pa zapra-
ne unterce... Ja, ja saj pravim -
zgoraj uj, spodaj pa fuj...«
No, treba je k tej zgodbi
dodati še, da so bila bogato
nabrana podkrila tudi poš-
krobljena in obrobljena z do-
ma nakvačkanimi čipkami.
Skratka, prave male umetniš-
ke mojstrovine.
Zakaj smo sploh obudili tole
nostalgično modno vzdušje?
Ja, seveda - zato, ker se je
med trendi, ki definirajo letoš-
njo modo, znašlo tudi podkri-
lo. Snežno belo, vendar krajše
in ožje, je pa še vedno mično
kot le kaj. Prevroče za žgoče
poletne dni? Morda res, ven-
dar je treba upoštevati, da je
letošnja moda zelo »nude«, to-
rej obožuje tanke in še tanjše
materiale, skozi katere se vidi
pravzaprav vse. In, zakaj ne bi
takšno transparentno oblačilo
podložili - namesto s klasično
podlogo z belim podkrilcem?
Mimogrede - nosite ga lahko
pod različnimi krili, nosite ga
končno lahko tudi brez njih,
kot samostojen kos gardero-
be. Ste se že odločili?
Štirje obrazi ene
rutke
Za predstavitev letošnjega
priljubljenega modnega dodat-
ka se znova spodobi skočiti za
hipec v preteldost. Novost tale
majhna, vzorčasta ali prepro-
sto kar bela rutka, vsekakor ni.
Takšne so namreč nosili že gu-
sarji (da jim sonce ni preveč razbelilo glav),
kavboji o^og vratu (da jim znoj ni kapljal za
ovratnik srajce), pa tudi gospodinje (da jim lasje
pri kuhanju niso leteli v juho ali jih motili pri
pospravljanju).
Zelo moderna je bila rutka
v petdesetih letih, ko so si
elegantne dame z njo zavaro-
vale pričesko, ko so se vozile
v odprtih avtomobilih, na
motorjih oziroma na takrat
silno priljubljenih vespah.
Pa letos? Modni kreatorji jo
toplo priporočajo in predlaga-
jo kar nekaj načinov zavezo-
vanja.
Vozel pod vratom, vozel na
tilniku, vozel na hrbtu... Ne, to
ni duhovičenje - rutica se lah-
ko, položena čez prsi in zavoz-
lana na hrbtu, v hipu spremeni
v mladostno top-majčko.
Ali pa se zaveže kot predpasnik čez boke,
kot so ga zavezovali že stari Egipčani 3000 let
pr.n.št. To oblačilo in modni dodatek v enem
lahko zavežete tudi kot širok, dekorativen pas.
In, seveda, moda vam dopušča še kakšno,
čisto vašo variacijo z rutko.
Kristali ali steklo pod vratom
v tem trendovskem akcentu, s katerim je
letošnja moda izdatno okrasila ženske vratove
in dekolteje, ni nič fantastično novega, nič
abstraktnega, nič perverznega... Pa vendar.
več nizov različnih ogrlic iz
kristalnih ali živopisanih ste-
klastih okraskov, ki tvorijo ra-
zigrano celoto, deluje tako
sveže, da kar vabi k posne-
manju.
Kristalne kroglice so lahko,
kot rečeno, prave, morda celo
iz same eminentne hiše Swa-
rowsky, še bolj pogosto pa v
slogu makrameja nanizane
na drobne nitke iz žice. Tak-
šne ogrlice iz več nizov različ-
nih dolžin so bile modne že v
15. stoletju, v obdobju nemš-
ke renesanse, v tem stoletju
pa sredi sedemdesetih let.
Prinesel jih je stil flower-po-
wer, nosili pa so ga »cvetoči«
hipiji. Za čisti vizualni užitek.
Natanko isto poslanstvo
imajo tudi letošnje ogrlice, ki
vabijo, da si jih izdelate kar
sami. Le eno modno željo upo-
števajte, če želite biti v trendu -
čimveč naj jih bo, saj pod vra-
tom to poletje nikakor ne sme
biti dolgčas... Namreč, letošnja
moda meni, da je ena ogrlica
tako neučinkovita kot nobena.
Belina pod krilom.
Kristali ali steklo pod vratom.
Več obrazov ene rutke.
»poletne modne silhuete«
Prvi odzivi na natečaj
Bravo! Prvi odzivi na naš natečaj mladih
kreatorskih talentov so tu. Ne veste, zakaj
gre? Naj še enkrat ponovimo. S počitnicami
znova pričakujemo od vas, dragi mladi
modni navdušenci oziroma tisti, ki svoje
modne vizije radi prenesete v skicah na
papir, da nam pošljete svoje ideje v ured-
ništvo NT.
Pričakujemo, da ste mladi od 15 do 25 let, ne
glede na poklic oziroma smer šolanja. Kako bi
radi bili oblečeni sami ali kako bi oblekli svoje
vrstnike? Najbolj mladostno razigrane risbe
na belem papirju v poljubni barvni tehniki
bomo objavih na naši modni strani. Če bo
odziv dober, pa jeseni najboljšim seveda -
nagrade! (dodatne informacije na tel. 061/
140-50-94)
Danes ob-
javljamo ide-
jo bikink s
prosojno ru-
tico 15-letne
Brigite Ortl
s Polzele, ki
bo od sep-
tembra dija-
kinja Likov-
ne gimnazije
v Ljubljani.
moda v laseh
Nega las v poletnem času
Ko se prične vroče poletje
in začenjajo sončni žarki
močneje obsevati skozi čeda-
lje večjo ozonsko luknjo, je
potrebna intenzivnejša zaš-
čita las, še posebej na morju.
Žal radi pozabljamo na to in
si zaščitimo le kožo, celo več-
krat dnevno, naše lase, ki po-
trebujejo ravno toliko pozor-
nosti, pa zapostavljamo.
V poletnem času je v navadi
pogostejše umivanje las in la-
sišča. Zato je v prvi vrsti po-
trebno izbrati primeren šam-
pon. Ta naj bo čimbolj kisel,
po pH lestvici (cca 4,0 - 4,5),
kar pomeni pod kožnim nev-
tralnim pH-jem. Regenerator
je tako ali tako obvezen po
vsakem umivanju las, saj vra-
ča našim lasem aminokisline,
kar pomeni, da jih obnavlja.
Pri prekomernem izločanju
žlez lojnic (mastni lasje) ob-
vezno uporabljamo regenera-
tor, ki ni vlažilen. Za zaščito las
pa skrbijo izdelki z UV filtri
(proteinski sprayi, silikoni...).
Najbolj napadalno za naše
lase deluje kombinacija mor-
ske vode (sulfati) in UV žarki.
Zato je dobro na morskem do-
pustu lase vsak večer umiti s
kislim šamponom (samo en-
kratno šamponiranje), nanesti
regenerator, čez dan pa po
možnosti po prihodu iz vode
lase sprati s sladko vodo in
večkrat dnevno nanesti zaščit-
ne izdelke. Osebno priporo-
čam striženje las pred dopu-
stom, barvanje pa prihranite za
po dopustu, kajti vse današnje
antitoksične barve imajo hitrej-
šo oksidacijo (hitreje zbledijo.
še posebej pri najbolj umetnih
tonih, kar pomeni, da sveže
pobarvan las že po sedmih
dneh morja izgubi intenzivnost
in lesk in bi ga lahko ponovno
barvali).
Torej, pomislite tudi na
svoje lase in jih ščitite ravno
tako kot vašo kožo.
KRISTUAN PETEK
Nagradno vprašanje julija
KAJ JE SARONG?
a)	dolga ženska obleka brez rokavov in z naramnicami;
b)	krilu podobno oblačilo, ki se ovije okoh bokov.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Rogaške sorodnice
svetega Avguština
Cveta, Irena in Alenka Avguštin prinašajo s seboj bogato družinsko zgodovino -
Od novinarjev do raziskovalcev goveda
Sestre Cveta, Irena in
Alenka Avguštin so Roga-
čanke. Starejša in mlajša sta
se pred štirimi leti preselili v
Celje, srednja, Irena, preva-
jalka francoskega in nemš-
kega jezika, pa vodi rogaški
muzej na prostem. V družini
Avguštinovih je zanimiv
vsak po svoje, kopica bra-
trancev in sestričen pa se je
nazadnje srečala sredi
osemdesetih v hiši stare ma-
me v Rogatcu. V ta kraj se je
leta 1907 preselil njihov ded
Štefan Avguštin. Poročil se
je z učiteljico Katarino Pre-
dikaka iz Apač, s katero sta
imela šest otrok, Milana, Bo-
risa, Adelo, Štefana, Roma-
na in Rudija.
Štefan Avguštin in njegova
žena Mari sta se kot mlada
učitelja presehla v Goriška Br-
da, kjer sta dobila stanovanje
in službo in kjer njuna hči
Marjetka še vedno nadaljuje
učiteljsko družinsko tradici-
jo, njen brat Vito pa se je od
tam preselil v Ljubljano, kjer
je začel z uspešno novinarsko
potjo. Dolga leta je vodil dopi-
sništvo Dnevnika, zdaj pa je
urednik časopisa Naša Kroni-
ka, ki izhaja v Ljubljani. Vito
ima hčerki Sašo in Mašo, nje-
gova konjička pa sta ljubezen
do konjev in raziskovanje dru-
žinskega drevesa Avguštino-
vih, v katerega se je poglabljal
kar štiri leta. Med brskanjem
po starih knjigah in drugem
gradivu je prišel do leta 1600
oziroma tako daleč, da bi, če
bi raziskoval še malo, najver-
jetneje ugotovil, da so bili nje-
govi predniki sorodniki same-
ga sv. Avguština osebno, ved-
no rad pove, ko se družinski
člani srečajo pri mami Avgu-
štin v Rogatcu. Žalosten je,
ker imajo vsi Avguštinovi žen-
ske potomce. Svoje zadnje
upe je polagal v to, da bo dobil
sina njegov bratranec, Mila-
nov sin Gorazd in tako ohra-
nil rod Avguštinovih po moški
liniji.
Gorazd predava na Bioteh-
nični fakulteti v Ljubljani, bil
pa je na strokovnem izpopol-
njevanju v Angliji, kjer je štu-
diral, kako genetsko spreme-
niti zarodek teleta v kravi, da
bo dajalo več mleka.
Ena od šestih otrok je tudi
Adela, poročena z Milanom
Doboviškom in mama zdrav-
nice Bojane Žvan, ki v ljub-
ljanskem Kliničnem centru
vodi oddelek za nevrologijo,
ter Andreja Doboviška, di-
plomiranega kemika, ki je bil
zastopnik Krke v Pragi. V Ce-
lju je bil zelo znan njihov stric
Rudi, ki je na 1. gimnaziji v
Celju učil geografijo in napi-
sal tudi nekaj učbenikov s tega
področja, kmalu po poroki s
Celjanko Ireno Ašič pa se je
pred tridesetimi leti smrtno
ponesrečil, kar pa ne pomeni,
da se ga pri Avguštinovih še
vedno ne spominjajo kot ene-
ga najlepših in najbolj kavalir-
skih članov njihove velike in
zanimive družine.
Med predstavniki mlajše ge-
neracije so Celjanom gotovo
najbolj znane tri hčerke Ro-
mana in Štefanije Avguštin,
ki se je pred poroko pisala
Vrešak. Dvaindvajset let je že
vdova, še vedno pa živi v Ro-
gatcu, kjer jo otroci, nečaki in
vnuki zelo radi obiskujejo.
Vsem ostaja v spominu izpol-
nitev njene velike želje izpred
nekaj let. Svoje vnuke je na-
mreč želela peljati z letalom
na morje. Tako je, trgovka po
poklicu, podnevi delala v tr-
govini, ponoči pa vodila knji-
ge in tako v nekaj mesecih
zaslužila toliko, da je pred
desetimi leti kupila letalske
vozovnice za vseh pet vnukov
in zase in odleteli so v Dalma-
cijo, kjer so z babico preživeli
čudovite počitnice. Njeni
hčerki, Cveta in Alenka Av-
guštin, sta se pred štirimi leti
preselili v Celje, tako da v
domačem Rogatcu živi samo
še srednja sestra, Irena, pre-
vajalka nemškega in franco-
skega jezika, ki vodi znameni-
ti skansen oziroma muzej na
prostem v Rogatcu. Irena je
poročena s Tonetom Roškar-
jem, diplomiranim inženir-
jem strojništva, zaposlenim v
rogaški tovarni Emkor Vele-
nje, rodili pa sta se jima dve
hčerki, Nina in starejša Urš-
ka, ki je pravkar uspešno za-
ključila prvi letnik velenjske
glasbene gimnazije, pred ted-
nom pa je imela v Rogaški
Slatini samostojni klavirski
koncert. Njun oče Tone je
mlajši brat Franca Roškarja,
učitelja tehničnega pouka na
OŠ Frana Roša v Celju, ki je
življenjski sopotnik dr. Cvete
Avguštin. Slednja, najstarej-
ša, je gotovo najbolj znana
sestra Avguštin med Celjani,
saj na Zavodu za zdravstveno
varstvo Celje skrbi za področ-
je socialne medicine, vodi
Projektno pisarno Celje-zdra-
vo mesto, v okviru svojega
dela pa je vključena še v mno-
go drugih dejavnosti, katerih
cilj je skrbeti za zdravje ljudi.
Med drugim je idejna mati
znanega vampirja Drogule, ki
skuša z raznimi akcijami mla-
de po vsej Sloveniji opozarjati
na nevarnosti, ki jih prinašajo
droge.
Cvetin sin Gregor je danes
star 23 let in v Piranu študira
management, dr. Avguštinova
pa se je v Celje preselila pred
petimi leti, po tem, ko je nekaj
let živela v Atomskih toplicah,
kjer je v zdravilišču delala kot
zdravnica - internistka.
Za dvig povprečja sloven-
ske rodnosti v tej družini še
najbolj skrbi najmlajša se-
stra Alenka s tremi otroki.
Hčerka Janja, ki se je rodila
v prvem zakonu, je pravkar
zaključila 1. gimnazijo v Ce-
lju in se odpravlja v Ljublja-
no študirati mednarodne od-
nose. Velika Janjina ljubezen
je petje, saj že odkar je prišla
v Celje, poje v Celjskem pev-
skem društvu, njena druga
strast pa so jeziki. Že nekaj
let obiskuje jezikovno šolo
Babylon, kjer je že pred tre-
mi leti uspešno opravila
Cambridgeov izpit in tako
pridobila certifikat. Janja je
na izpitu iz angleškega jezi-
ka zbrala največ točk, mama
Alenka, ki že nekaj mesecev
dela v Projektni pisarni Ce-
Ije-zdravo mesto, pa ji je o
uspehu sporočila kar po tele-
fonu, saj je bila Janja takrat
na šolanju v Oklahomi, kjer
je na retoričnem tekmovanju
med domačini osvojila prvo
mesto. Srednja hči Ana obi-
skuje sedmi razred osnovne
šole, najmlajši Luka pa je
priden v šoli, rad gleda filme
in si želi postati igralec, ki bi
igral v angleškem jeziku.
Alenkin partner Leopold
Plavčak je veterinarski teh-
nik in eden redkih, ki ima
svoj poklic rad. Po tem ko so
ga iz Rogatca premestili na
veterinarsko postajo v Celje,
je delal v »secirnici«, ko pa
tam zanj ni bilo več dela, se
je zaposlil kot eden mobil-
nih carinikov slovenske »juž-
ne« meje, ki krožijo po mej-
nih prehodih v okolici Ro-
gatca, kamor se vsak dan vo-
zi iz Celja. Tako danes nujno
potrebujejo svoje stanova-
nje, saj so bili, ko so hoteli
kupiti vrstno hišo v Trubar-
jevi ulici, opeharjeni za do-
brih 50.000 mark, ki jih ver-
jetno še ne bodo videli tako
zelo kmalu. Zdaj živijo v n
jetem stanovanju na Malg
jevi in s strahom gledajo i
kalno listo za stanovanj
kjer je njihovo ime trenuti
na 197. mestu.
Tudi Cveta Avguštin se
z družinico v Celje prešel
pred štirimi leti. Po konča
fakulteti in specializaciji
interne medicine se je odi
čila še za specializacijo s
cialne medicine in se pr(
sedmimi leti zaposlila na Z
vodu za zdravstveno varsti
v Celju, kjer vodi oddelek i
socialno medicino. Prej
nekaj let delala v hotelu
Atomskih toplicah, živela]
je v Podčetrtku. Danes )
prav tako kot Alenka, nal
ralizirana Celjanka, ki se
odgovorni na delovnih m
stih, kjer naj bi skrbeli :
bolj zdravo življenje Celj
nov, kar malo bojijo, saj
svojim opozarjanjem, akti
nostmi, vztrajnostjo in doj
si redno skrbi za to, da ne
zaspali in da bi tudi v Cel
zaživeh bolj zadovoljno
zdravo.
NINA M. SEDU
Iz družinskega albuma: Cveta Avguštin se jezi na mlajše
sestro Alenko, ker se je polulala v hlače.
Mlajša generacija: Urška, Gregor, Janja, Nina in Luka, ko je praznoval
4. rojstni dan.
Sestre Avguštin doma, v Rogatcu - Cveta, Alenka in Irena, ki vodi rogaški
muzej na prostem. V sredini je mama Štefanija.