Ob koncu plodne sezone v torek dopoldne je bil v Celju pod predsedstvom Andreja Svet- ka raczširjeni plenum okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih dru­ štev, na katerem so obravnavali delo društev v raizdobju od zad­ nje skupščine. Plenum, ki so se ga udeležili predstavniki kulturno prosvetnih društev celjskega okraja, je po­ udaril, da je bilo delo vsestran­ sko razgibano in plodno, kar do­ kazuje število prireditev in njih kvaliteta, kakor tudi to, da se je število članstva povečalo. V okra­ ju je 111 prosvetnih društev in 20 Svobod, ki vključujejo 97 dram­ skih skupin, 76 pevskih zborov 24 pionirskih in mladinskih zbo­ rov, 43 instrumentalnih skupin, 38 izobraževalnih centrov, 12 lut­ kovnih odrov, 5 folklornih sku­ pin itd. ter 12.007 članov, od tega 4857 delaivcev, 2749 uslužbencev, 2063 dijakov in študentov, 1380 kmetov in 962 ostalih. Pri vsem tem je zlasti razveseljiva, in spodbudno, da so v vseh teh šte­ vilkah zapopadeni povečini mladi ljudje, kakor tudi, da je bila vsa dejavnost prilagojena splošnim družbenim potrebam. Najvidnejši uspehi v delu posa­ meznih društev so se odrazili na okrajni dramski reviji v Storah, na reviji tamburaških zborov v Šentjurju, godb na pihala v Ve­ lenju in Celju, na okrajni reviji mladinskih pevskih zborov v Žal­ cu, na zletu Svobod in ne nazad­ nje na republiškem festivalu mla­ dinskih pevskih zborov. Tu se je hkrati v polni meri uveljaivilo tu­ di delo okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev kot solid­ nega organizatorja, pa prav tako kot organa, ki je preko svojih so­ svetov skrbel za pravilno in enot­ no razvojno pot društev. Kljub uspesni afirmaciji ljud­ sko prosvetnega dela pa so posa­ mezne sekcije doživljale težave. To velja predvsem za amatersko dramsko dejavnost, ki je sicer do­ segla velik vzpon v aktivizaciji 2500 mladih delavcev, uslužben­ cev, kmetov in dijakov, kolikor se jih danes udejstvuje na tem področju, kakor tudi v 161 pre- mierah, 427 predstavah in 131 go­ stovanjih, ki si jih je ogledalo preko 100.OOO ljudi, vendar je pri­ manjkovalo režiserjev in igralcev in tudi repertoarna 'politika se ni bistveno izboljšala. V nasprotju z mariborskim okrajem, kjer so gledališke družine v tej sezoni igrale skoro izldjučno domače no­ vitete, je bilo v našem okraju po­ leg nekaterih kvalitetno priznanih del na programu tudi precej ta­ kih, ki po Cankarjevih besedah izpolnijo vrzeli v literaturi kakor zamaši p>est blata luknjo v steni. Družine so ponekod raje izbirale to, kar so kje že videle, kakor da bi segale po dramaturško »zaple­ tenih« in vsebinsko »težkih« so­ dobnejših telcstih, čeprav je tudi res, da domačih del ni na pretek, kakor tudi, da je dramskih del, ki z njimi razipolaga republiški prosvetni servis, jjremalo. A ven­ darle. Dramska knjižnica pri okrajnem Svetu Svobod in pro­ svetnih društev šteje 600 knjig, od katerih jih gre mesečno v pro­ met okrog 100, in prihajajo ponje celo s Koroške (!), medtem ko društva nekaterih občin v našem okraju skoro ne vedo zanje! Ni brez pomena ugotovitev^ da je mentaliteta sodobnega človeka taka, da ga ne more uspavati še tako močna doza romantične za- nesenosti ali patosa, zapopadene- ga v kakšni zaprašeni dramski predlogi minulih časov — pa bo­ disi, da mu jo vsiljuje poklicno gledališče ali amaterski oder. Da­ našnji človek stoji na trdnih tleh morda bolj kakor so stali ljudje nekdanjih dob, zato bi bilo ne­ smiselno, da bi mu meglili so­ dobno stvarnost z igrami in igri­ cami, ki z njo nimajo nobene zveze. Samo po sebi razumljivo pa je, da takšno stališče ne za­ nika vrednosti klasičnih stvari­ tev, katerih nesmrtnost odsvita tako danes kakor bo odsvitala jutri družbeno stvarnost človeške preteklosti, narobe, naši amater- sld odri bi jih morali, če le mo­ goče, posredovati čim širšim kro­ gom ljudi, saj je končno tudi to njih poslanstvo. Duhovni razvoj naše družbe gre v smer, v kateri se profesionalizem in amaterizem stapljata v celoto — amaterska gledališka dejavnost poklicno le izpopolnjuje. Repertoar vsakega amaterskega odra posebej bi mo­ ral tedaj upoštevati osnovne vi­ dike — ti pa so v umetniški vred­ nosti teksta, njegovi idejno vse­ binski aktualnosti in od tod v učinku, ki ga neko delo na gle­ dalca ima ali pa ga nima. Vzgoja in oblikovanje duhovnih vrednot človeka je družbeno po­ membna in odgovorna naloga tu­ di amaterskih gledališč. Tehtni rezultati kulturno pro­ svetne dejavnosti so bili dosežem naposled na pvodročju vokalne in instrumentalne glasbe. Medtem ko je bUo opaziti stagnacijo v kvantiteti zborov, pa so tisti zbo­ ri, ki jih imamo, toliko kvalitet­ nejši. To so potrdile tako občin­ ske kakor okrajne revije, v naj­ večji meri pa republiški festival. Zato ni strahu, da bi brnenje mo­ torjev preglušUo petje. Za kvaili- tetno afirmacijo te panoge bo treba še nadalje vso skrb ix)sve- titi občinskim festivalom, različ­ nim pevovodskim tečajem, kakr­ šni so bili v Celju, Velenju in Gornjem gradu, hkrati ipa poskr­ beti za metodično izpopolnjevanje novih kadrov in jim omogočiti šolanje na višjih glasbenih šolah. Isto velja za instrumen^taino glasbo, ki je v okraju zajela ne­ kaj desetin skupin, ki so s šte­ vilnimi prireditvami in samostoj­ nimi koncerti prepričevalno uspe­ le. Hvalevredno je, da so vse god­ be opremljene z novimi instru­ menti, za kar gre zasluga posa­ meznim delovnim kolektivom. Tu­ di sosvet pri okrajnem Svetu Svo­ bod in prosvetnih društev jim nudi vso pomoč. Priredil je dvoje tečajev za dirigente ter pridobil zanje ugledne glasbenike. Za bolj­ še uveljavljanje pa bo treba vključiti v društva več ansam­ blov, ki doslej še niso vključeni, posvetiti pozornost vzgoji mladi­ ne in omogočiti sodelovanje in­ strumentalnih skuipin v okviiTU klubov. Na dnevnem redu plenuma je bilo nadalje vprašanje izobraže­ vanja. Z ustanovitvijo občinskih delavskih univerz in okrajne de­ lavske univerze je prišlo na po­ dročju, s katerim so se poprej ukvarjale Svobode, do temeljitih in pK>membnih sprememb. Stro­ kovno, družbeno ekonomsko in družbeno politično izobraževanje so prevzele te ustanove, s čimer je ostalo Svobodam le še področje kulturne vzgoje in estetskega iz­ obraževanja naših delovnih ljudi. Gre za vprašanje prostega časa in objektivnih pogojev, v kakršnih delavec prihaja na delovno me­ sto — o čemer je bil septembra lani v Hamburgu svetovni kon­ gres UNESCA, ki so mu priso­ stvovali tudi jugoslovanski pe­ dagogi. Po teh vprašanjih je Zve­ za svobod in prosvetnih društev anketirala 900 delavcev v Trbov­ ljah, Medvodah in na Vrhniki ter prišla do zanimivih rezultatov. 86 odstotkov delavcev najraje po­ sluša radio (narodno glasbo, le 3 odstotki klasično glasbo), 76 od­ stotkov bere časopise — najraje tednike, 69 odstotkov delavcev hodi v kino, 59 odstotkov bere knjige, 26 odstotkov delavcev se aktivno udejstvuje v pevskih zbo­ rih in orkestrih. Po tem vzoru bo tudi okrajni sosvet izvedel anke­ to, na podlagi katere bo potem sestavu program izobraževanja. Po vsem tem, po razpravi in sprejetih sklepih, namenjenih na­ daljnjemu razvoju kulturno pro­ svetne dejavnosti, lahko pričaku­ jemo, da bo tudi delež celjskega okraja tehtno prispeval na bliž­ njem kongresu Zveze Svobod in prosvetnih društev. dhr Šolski izlei je velik praznik Komaj je jutranje sonce rahlo zardelo nad Hrvatskim Zagorjem, že so romali s cekarčki in torbi­ cami proti nekaj kilometrov od­ daljeni avtobusni postaji v Golo- binjek. (Prihodnje leto bo že bo­ lje, ko bo končno po novozgra­ jeni cesti vozil avtobus tudi čez Virštanjsko!) Čeprav avtobus od­ pelje šele nekaj minut čez šesto, so povečini bili že pred četrto uro na nogah. Živahna Julčka je po- kašljevala pod oknom tovariši- čine spalnice, ko je še učiteljica trdno in brezskrbno spala. In pred avtobusom, kjer sem jih srečal, so odgovorili v velikem številu, da še niso videli Celja. Ali je bil kdo med osemnajstimi, ki se še ni vozil z avtobusom? Sest rok je bilo v trenutku v zraku. Da, še danes, ko so polne ceste avto­ mobilov, ko večkrat na dan brni­ jo avtobusi na vse strani, je pol- Pivi izlet — vesel obraz no preko deset let starih učen­ cev, ki se še nikoli niso popeljali v avtobusu. Tudi prijazna Julčka se ni. O, ko bi videli samo njene svetle, razigrane oči, kako nav­ dušeno so gledale v svet skozi avtobusno okno, pa bi spoznali, da je šolski izlet za učenca pravi veliki praznik, poln doživetja! V Celju so seveda obiskali mu­ zej. Mnogo so slišali o starih ča­ sih in o dogodkih, toda zdaj so to tudi videli. V čitankah so brali o tovarnah in visokih dimnikih, zdaj so se kar glasno čudili, ko so najprej zagledali štorske dim­ nike. To pot so šele prav utrdili domoznanski pouk. Široko odprte oči so zvedavo in željno dojemale niz vtisov, ki so jih srečavali na vsakem koraku. Razumljivo je, da so se ustavili še pred okencem, kjer prodajajo sladoled in da si je Stanko, ki si je prihranil v šolski hranilnici nekaj denarja, kupil celo lepo knjigo. In kako sta bila vesela Micika in Dolfi, ki težko dobita denar, ko so pionirji zanju zbrali toliko denarja, da sta lahko šla na izlet in okusila tudi slo, doled. Ali ni to lepo tovarištvo} Utrujeni so se zvečer vračali, Cekarčki so bili prazni in malica že skoraj pospravljena, toda gla. vice so bile polne misli, da so jifi jezički kar srbeli in so še doma na veliko pripovedovali o leptí» doživetjih; šele potem so lahko zaspali. In Julčka je drugi dan povedala, da se ji je o avtoma, bilu celo sanjalo. Da, šolski izlet je veliko doži. vetje! Vse leto so govorili o njem in celo siedili denar. Tudi to je del šole in del drobnega učenče­ vega življenja, ki ga moramo upo­ števati in tudi dobro izkoristiti. \ Sotelski ISO let šole na Gomilskem Prijazna savinjska vas Gomil- sko ter okoliška naselja Grajska vas, Zakl in Šmatevž praznujejo te dni pomemben jubilej. Letos poteka 150 let, odkar je v juliju 1810. leta takratni upravitelj An­ drej Juh, eden redkih takratnih naprednih duhovnikov, zbral za šolo sposobno mladino in jo sprva tudi sam poučeval. Njegovo delo so potem nadaljevali laični uči­ telji. V teh 150 letih se je zvrstila lepa vrsta vzgojiteljev in vzgoji­ teljic. Mnogi so poučevali na tej šoli cela desetletja, med njimi Lovrenc Poznik polnih 50 let, se­ stri Minka in Julka Miklič pa vs» svojo učiteljsko dobo. Prebivalci gomilskega šolskega okoliša proslavljajo ta redki ju­ bilej s kulturnim tednom. Glavna proslava pa bo v nedeljo, 3. julija z odkritjem spominske plošče, kulturnim programom in razvit­ jem pionirskega prapora. Doma­ čini pričakujejo, da jih bodo ob tej priložnosti obiskali tudi mno­ gi bivši učenci in učitelji, ki žive sedaj v drugih krajih. Center v Velenju Med izobraževalnimi centri, katerih dejavnost je v polnem razmahu, je tudi center pri Rud­ niku lignita v Velenju, vendar pa se njegovo delo bistveno raz­ likuje od dela centrov v drugih delovnih kolektivih, predvsem, ker so same okoliščine bistveno drugačne. Problem fluktuacije, jezikovna neenotnost rudarjev, ki prihaja­ jo iz drugih republik in se le po­ časi privajajo našemu jeziku, de­ lovni čas v treh izmenah, vse to ne dopušča ustaljenega in dolo­ čenega sistema izobraževanja. Pa vendar v rudiku lignita niso za­ nemarili tega pomembnega pod­ ročja. Uvedli so tridnevni semi­ nar za novosprejete rudarje, na katerem se ti seznanijo z organi­ zacijo podjetja, nagrajevanja po učinku, s praktičnim delom na zunanjem obratu in si poleg tega ogledajo še jamo in objekte rud­ nika. Ko je vse to mimo, so т glavnem seznanjeni s svojim de­ lovnim mestom in jih zaposlijo na šolskem čelu. Tu delajo z nji­ mi —• nadzornik, prvopisani ko­ pač ter instruktor. Po dveh mese­ cih, v katerih posvetijo dnevno po deset minut razgovorom o pro- belmih, ki so se med tem pora­ jali, in potem, ko so naredili praktični preizkusni izpit, jih pošljejo v revir. Da pa ne ostane samo pri tem, je delavska uni­ verza poskrbela za predavanja v obliki pogovorov iz družbene ure­ ditve, ekonomike FLRJ, social­ ne politike, kulture in estetike človeka. Namen teh predavanj je v razumljivem posredovanju sno­ vi rudarjem. Kadrovsko socialni oddelek pri Rudniku lignita v Velenju si pri­ zadeva, da bi za izobraežvanje čim več storil in tako je preko delavske univerze poskrbel tudi za seminarje za člane delavske­ ga sveta in upravnega odbora, namerava pa prirediti seminarje tudi za vse ostale člane kolekti­ va. Pivovarna Laško v Laškem sprejme v uk vajence za naslednje stroke: 6 VAJENCEV — PIVOVARJEV 2 VAJENCA — KLJUČAVNIČARJA 2 VAJENCA — AVTOMEHANIKA Pogoj za sprejem je dovršena osemletna šola. Prijave sprejema tajništvo podjetja do vključno 15. julija I960. M festival Da DobrDí v dneh od 2. do 4. julija bo na Dobrni prvi občinski dramski festival, ki ga v počastitev dneva borca in petnajstletnice tamkajš­ njega prosvetnega društva »Ka- juh« prirejata dramski sosvet pri občinski zvezi Svobod in prosvet­ nih društev ter pokrovitelj Zdra­ vilišče Dobrna. Namen festivala je trojen: da bi poživili zanimanje za amater­ sko dramsko dejavnost in hkrati pregledali, kaj vse je bilo na tem področju v občini doseženo; da bi i tako duhovno kakor materialno ; podprli prosvetno društvo »Ka- juh«, in naposled, da bi v času, ko vsa prosvetna društva zaklju­ čijo svojo sezono, nudili gostom Zdravilišča prijetno in solidno razvedrilo. Kakor so prireditelji povedali na sestanku z novinarji, naj bi se festival, v kolikor bo uspel, vršil na Dobrni vsako leto v teh dneh, v perspektivi pa bi lahko postal tudi prireditev re­ publiškega značaja. Otvoritev festivala bo 2. julija ob 20.30 z nastopom pevskega zbora »Kajuh« in z uprizoritvijo Marinčeve komedije Ad acta, ki jo bo pod režijskim vodstvom Tončke Jakšc izvedla dramska sekcija društva »Kajuh«. 3. julija ob 15.30 bo dramska skupina Svo­ bode iz Stor uprizorila Roševo Desetnico Alenčico, ob 20.30 pa Delavski oder iz Celja Kesselrin- govo parodijo na detektivske zgodbe Arzen in stare čipke, ki jo je režijsko pripravil Cveto Vernik. Zadnji dan festivala, 4. julija bo ob 17. uri v proslavo dneva bor­ cev in petnajstletnice prosvetnega društva »Kajuh« koncert njego­ vega pevskega zbora in zabavne­ ga orkestra, ob 20.30 pa zaključek festivala z uprizoritvijo Linharto­ ve igre Ta veseli dan ali Matiček se ženi v izvedbi Delavskega odra in režiji Zdenka Furlana. Poleg tega bodo vsak dan do­ poldne posvetovanja o amaterski gledališki dejavnosti in reperto- ami politiki, na katera bodo po­ vabili tudi režiserje, ki s predsta­ vami ne bodo soudeleženi. V celjski občini je 15 Svobod in prosvetnih društev, ki skoroda vsa skrbno negujejo amatersko gledališko besedo in tako jim bo festival na Dobrni, če bo postal tradicionalen, odprl široko per­ spektivo in možnost sodelovanja, saj bodo prišla v poštev le naj­ boljša dela. Ta prireditev naj bi bila manifestacija vsakoletnega najboljšega izbora najboljših odr­ skih stvaritev — vsekakor pobu­ da, ki je vredna vsega priznanja. Iz Velenja v razmeroma kratkem časn so v Ve- Ijenju naštudirali kar dve igrici: prvo, pravljično »Čudežne gosli«, ki jo je z mladimi igralci Osnovne šole M. Pintar- ja — Toleda naštudirala tov. Sevčnikar- jeva, in Priestleyevo dramo »Inšpektor na obisku«, ki jo je uprizorila dramska sekcija Svobode, režiral pa jo je tov. Jeriha. Obe prireditvi sta na dokaj kva­ litetni višini, predvsem Inšpektor na obisku. Na razpravi so se pogovorili še o reper­ toarju v jesenski sezoni. Da bi zadovo­ ljili velenjsko prebivalstvo, bo reper­ toar pester, saj od desetih predlaganih del nameravajo uprizoriti opereto, dve domači igri, komedijo in po možnosti še kako množično igro, ki bi jo uprizo­ rili na prostem. Hkrati se bodo pričeli pripravljati za otvoritev kulturnega do­ ma, 29. novembra. Za ta dan bi uprizo­ rili Cankarjevega Hlapca Jerneja v do­ mači izvedbi. Zlatorna sprejme v letošnjem letu v uk 1 graverja in 2 zlatarja. Prošnje z navedbo šolske izobrazbe je po­ slati na upravo podjetja. Pohorje se spominja v TEH DNEH, KO PRIPRAVLJAJO V KONJIŠKI OB­ ČINI ODKRITJE PETIH SPOMENIKOV POD ROGLO, SMO HODILI PO OKOLICI, SREČEVALI LJUDI IN JIH SPRA­ ŠEVALI, KAKO SE SPOMINJAJO SLAVNE PRETEKLOSTI. Med mnogimi partizani smo srečali tudi Jožeta Vahterja, ki je bil nekoč kurir komandanta I. bataljona XI. brigade »Miloša Zidanška«, imenovane tudi Po­ horska brigada, mladega in ne­ ustrašnega Borisa Vinter j a. Iz Vahterjevih spominov posne­ mamo nekaj odlomkov: »Vključil sem se v Pohorsko brigado, ko sem se na Resniku srečal z Borisom. Z njim sem osta- vse do njegove smrti. Spominjam se pohoda čez Planino leta 1944 in napada na vlak pri Vuhredu. Med pohodom smo napadli poli­ ciste, ki so se pripeljali v avto­ busu. To je bilo pri Puščavi blizu Lovrenca. Pobili smo jih trideset. Ze prej smo v neki trgovini na­ brali živeža, ki nam je bil hudo potreben, toda zdaj smo od poli­ cistov nabrali toliko orožja in streliva, da smo morali živež pu­ stiti, kajti orožje je bilo za nas še bolj važno.« Partizan Vahter se potem spo­ minja bojev na Veliki Kopi, nad Meslinjem, bojev v Savinjski do­ lini in drugod. Med njegovimi do­ godivščinami je tudi ta, ki jo je doživel v neki vasi nad Hrast­ nikom: »Komandant Štefan me je poslal v vas k čevljarju, da ga pripeljem v štab, ker so bila nuj­ na razna popravila. Ko sem bil pri čevljarju, zagledam, da je mimo okna prišel zelo postaven moški. Čevljar je prestrašen vzkliknil: ,Gestapovec'! Jože Vahter i Hitro sva se dogovorila. Stopil sem za vrata, čevljar pa je vzel v roke jermen. Ko je moški vsto­ pil, sem vanj uperil brzostrelko in zavpil, naj dvigne roke. Okle­ vajoče jih je dvignil in čevljar ga je hitro p>ovezal z jermenom. Peljala sva ga v štab. Drugega dne so prišli ljudje iz okolice. Vsakemu je storil kaj zalega in zdaj so se maščevali. Ljudska sodba je bila izvršena in mnoge žrtve maščevane.« BOLNI ZDRAVEGA NOSI... Iz Savinjske doline pripoveduje Vahter šaljivo zgodbo o županih iz Gornjega grada in Ljubnega. Ko so jih prišli justificirat, se je izkazalo, da je gornjegrajski žu­ pan šepav in ni mogel hoditi sam. Na izvršitev smrtne kami je mo­ ral svojega pajdaša nositi Ijuben- ski župan in vso pot sta se prav prisrčno zmerjala. Vahter je doživel tudi hude trenutke: »Marca 1945 so nas Nemci obkolili na Menini. Pet dni so nas obstreljevali in ves čas smo bili brez hrane. Mislili smo, da je konec. Nazadnje pa smo se prebili brez strela. Našli smo luknjo in ko smo prišli v dolino, smo tekli mimo presenečenih topničarjev med topovi, ki so še vedno sipali granate v goro, kjer ni bilo nikogar več. Takrat smo sicer izgubili mnogo ljudi, a ušli smo jim. Bila je Prinz Eugen ova divizija, ki smo jo kasneje v sklo­ pu XIV. divizije čisto potolkli. Oče Jereb Takrat smo ujeli za dva bataljo­ na sovražnikov!« Tudi lepi trenutki so se ponu­ dili partizanom. Vahter se spo­ minja, kako so v Gorju nekoČ napadli tovarno električnih šival­ nih strojev in izdelovalnico nem­ ških uniform. »Takrat smo se vsi oblekli od pet do glave in bili smo čisto zeleni. Lahko bi se šli Švabe. Tovarno smo potem raz­ dejali.« HUDIRJEVI VASILIJ S Pohorja se Vahter spominja še dogodka, ko so partizani se-