^ in pr»*nikov. Ic0jrd daily «e*!* S.tu«da*fc S-nd.y. ««i HoluUj* # PRO VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prostori: 2657 South Lewndele Ave. Off 1er of Publication: 3O07 South Lewndele Ave. Telephone, Rockwell 4004 Cena liste je $«>.00 "•"^T-4 "ri,< *««tur January I«, UU. «I U» po.t^ffiM »t tkiemto. UM—^ —«rr Ihr Ac. u/ CM|rw of Marrh ». lift. CHICAGO. ILL. POHDELJEK. 26. MAJA (MAY tS). 1141 Subscription 00.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 102 lotok nemških vojakev ia grški otok se zmanjšal Grški kralj Jurij pobegnil v Egipt. Nemci potopili največjo angleško bojno ladjo, Angleži p« nemške vojaške transporte. Premier Churchill ponovno naglasil, da bo Velika Britanija zastavila vse svoje sile, da obdrži kontrolo nad Sredozemskim morjem Acceptance tor mailing at special rate of postage provided section HOS. Act of Oct. S. 1017, authorised on June 4. 1010 _ Egipt. 26. maja,—Ljute (Tmed nemškimi, angleškimi irfkimi četami na Kreti se jljujejo. Vrhovno poveljstvo »ca, da se je dotok nemških M otok zmanjšal in napove-l( da bodo Angleži in Grki iioiok. Od tega morda za-ixid vojne na srednjem »du. ijbolj vroče bitke se vrše pri tmiju, kjer so Nemci okupi-letališče, in pri Caneaji, nem mestu. To in dve drugi ti so bila tarča silnega nem-a bombardiranja iz zraka v to in nedeljo iki kralj Jurij je dospel v Velika Britani j a zastavila vse, da obdrži kontrolo nad Sredozemskim morjem. V Londonu priznavajo, da od rezultata bitk na Kreti zavisi potek vojne. S tem v zvezi "omenjajo poročila o sklenitvi nove kupčije med Hitlerjem in Stalinom. Ako bo Kreta prišla pod nemško dominacijo, bo to vplivalo tudi na stališče turške vlade. Nemci so baje že ponudili Turčiji neWaj grških otokov, če bo pretrgala stike z Veliko Britanijo kot ne-zavoj evana zaveznica. Damask. Sirija. 24. maja. — Francoski polkovnik Philibert t s Krete. Ušel je pred škimi padalci in bombami, r tudi pred svojimi vojaki, t niso spoznali in ga smatrali «nca. Kralj bo kmalu zali Egipt in odpotoval ,v An-, kjer bo "legalna grška vla-te nadalje funkcionirala." ij po prihodu v Egipt je iz-iroklamacijo na grški narod, «traja v boju in veruje v no zmago. adon. 25. maja.—Največja eška bojna ladja Hood je razbita na kose po nbvi nem-»jni ladji Bismarck, ko se Rajala v vodovju med Wan. collet in več sto vojakov |**r umrl in Grenlandijo. Tonaža te •sala 42,100 ton. miraliteta, ko je naznanila Kjo angleško izgubo v bitki lorju v tej vojni, pravi, da je tlek zadel shrambo streliva, r se je ladja razletela. Na-ilo izraža bojazen, da je častnikov in članov posadke >ilo življenje. •btndrija. Egipt, 24. maja. to pet tisoč nemških vojaki so se nameravali izkrca- Kreti, grškem otoku, je u-o, ko so enote angleške boj-lornarice napadle in potopi-Npocte. Italijanska kri-dva parnika in 40 tran-tov- ^ katerih so se nahajali. so bojne ladje potopile, eden nemški vojak se ni iz-na otoku. *eljnik angleške križarke, Je prva vrnila v aleksan-10 luko po napadu na tran-k je v svojem poročilu o-dramatično akcijo. 'Tri "n štirje ru&ilci so od-" «tliva Suda proti Kreti **
  • «t. po Angleških ''etah "i °ddeiki, unki in tvorijo obroč okrog Ma-* l»>*adka je v pa- ^ •jbrže ne bo , momentu izgle- iTl' An"le/, ,n L.. . l">*est Krete r;lz.d zavisi pred-Hne morna- Tu trdijo, rrtomaiiee Tr b,Uuh «e ¿L v bom- Prej ob-glaailo.de TL^U pet knžark ln dva rušUca, tri križarke pa so bile poškodovane. Nemška javnost ni bila informirana o vseh fazah vojnih operacij na grškem otoku. Uradni krogi so le namignili, da bo nemška sila kmalu kontrolirala grški otok in javnost pričakuje naznanila o novi nfemški zmagi. London. 24. maja. — Zdaj, ko so v teku srdite bitke na morju pri Kreti in v zraku nad otokom, je bilo naznanjeno, da angleška bojna mornarica bo storila vse, da prepreči izkrcanje nadaljnjih nemških vojakov na otoku. Premier Churchill je naznanil, da bo njegovim poveljstvom je dezer-tiralo in se pridružilo angleški oboroženi sili v Transjordaniji. To dejstvo so sinoči priznali u-radni francoski krogi. Vichy, Francija, 24 maja. — Admiral Jean Darlan, podpredsednik vlade in zunanji minister, je v deset minut trajajočem govoru po radiu informiral francosko ljudstvo o smernicah vlade v zadevi pogajanj z Nemčijo. Dejal je, da dogovor z Nemci določa, da Francija obdrži svoje kolonije v Afriki in bojno mornarico, obenem pa je poudaril, da se Francija noče zaplesti v vojno z Anglijo. Darlanov namen je bil potola-žitev onih, ki so trdili, da se bodo Nemci zasidrali v francoskih kolonijah. V svojem govoru je naglasil, da se je morala Petainove vlada odločiti v pogajanjih z Nemci za življenje ali smrt in izbrala si je življenje. ^k, bojna **** udare Amerika mora izsiliti mir, pravi Knox Washington, D. C., 24. maja.— "Amerika mora podpreti svoje napore za mir po vsem svetu z vso svojo oboroženo silo", je rekel mornarični tajnik Frank Knox v svojem govoru. "Miru na svetu ne bo, če Amerika ne stori vse, kar je v njeni moči, v prizadevanju za kontrolo morja ln zraka. Demokratične sile morajo zmagati v tej vojni in mi moramo skrbeti, da se to zgodi, ne glede na ceno. Žrtvovati moramo toliko kot žrtvuje angleški narod v tej vojni, če hočemo zavarovati ljudstva pred sužno-st jo. Borba bo dolga in srdita in stala bo mnogo, toda zmaga bo vredna cene." Eksplozija ubila štirinajst rudarjev Bicknell, Ind , 24. majs. Trupla štirinajstih rudarjev, ki so bili ubiti pri eksploziji v premogovniku Panhandle Coal Co., so bila-včeraj prineiena na površje. Sedemnsjst rudarjev, ki so delali v bližini prostors. kjer se je pripetite eksplozija, se je rešilo Vzrok eksplozije te ni bil ugotovljen in oblasti ao odredile preiskavo. Domače vesti Nov grob v Chlcagu phicago.—V nedeljo zjutraj je unurl John Koželj, član društva Narodni vitezi št. 39 SNPJ. Pokojnik leži pri pogrebniku Žefranu, 1941 W. Cermak Road, odkoder 8e vrši pogreb v sredo popoldne ob 1:30. Izredna seja društva se vrši v torek zvečer, dne 27. maja, v navadnih prostorih. Podrobnosti pridejo. Is Pennsylvanije Milway, Pa. — Dne 20. maja je tu umrl John 2ust, član in u-stanovitelj društva 89 SNPJ ter večkratni delegat in skoro ves čas odbornik istega. Star je bil 76 let in doma iz vasi Dole, pošta Idrija in okraj Logatec. V A-meriki je bil 38 let in tu zapušča sina Johna in v Detroitu drugega sina Franka ter dva vnuka, v starem kraju pa dva brata in sestro. Pokopan je bil civilno 24. maja. Clevelandske vesil Cleveland. — Dne 21. t. m. je umrl Ralph Poljšak, star 59 let in rojen v Šmarju, vas Stegovec pri Vipavi. V Ameriki se je nahajal 28 let in tu zapušča ženo, sina in hčer.' BU je član društva 147 S. N. P. J. fte en grob v Oklu BridW»rA Je tukaj zapustila moža, tri sinove in tri hčere, v Clevelandu pa sina ln omoženo hčer. K vojakom odhajajo Latrobe, Pa. — Frank Klop-čar, mladi član društva 725 SNPJ, je bil zadnje dni vpoklican v armado Strica Sama. Člani društva mu žele, da se zdrav in vesel povrne mednje čez leto dni. Novi grobovi v Jolleiu Joliet. — Ana Suklje, 83-letna vdova, rojena v Lokvici pri Metliki v Beli Krajini, je pred kratkim umrla v Chicagu, kjer je zadnje čase bivala pri svoji omo-ženi hčeri. V Ameriki je bila 50 let ln tu zapušča sina. — Dne 7. maja je umrla Katarina šraj, ki zapušča moža, sina in brata. — Dalje je po dolgi bolezni v o-krajni bolnišnici umrl Miha Sta-rašinič, star 65 let ln rojen v Krasincu pri Podzemlju v Beli Krajini. Tu je živel 40 let ln zapušča brata. Žena z dvema o-trokoma ga je zapustite pred 20 leti. — Dne 12. maja je umrla BaVbara Žugclj, stara 60 let, ki zapuščs več odraslih otrok. — Dne 13. maja je umrl Jože Božič, bivši gostilničar, star 65 let, ki zapuščs ženo in več odraslih o-trok. Vojsk Je slcočU v Jesero Manistique, Mich —Pred dnevi je Štefsn Robič skočil v jezero z Jadjc, ki ga je peljala v vojaško taborišče v Battle Creeku Vračal m je z dopusta. Vzrok samomora je menda silno domo-tožje. Trupla ie niso natli. Komunisti podtigajo nemire med delavci Washington, D. C., 24. maja. —Mary Spargo. ki je več mesecev preiskovala aktivnosti organizacije American Peace Mobi-lizetion, je povedala pred člani Diesovega odseka, da so komu nističnl agentje aktivni v tedni ladjedelnici pri VVaahingtonu in ds podžtgsjo nemire med delav d. TI agentje ao aktivni v ar medi in mnogih departmentih federalne vlade American Paa c« Mobilization je po izpovedi te ženske frontna organizacija komunistične stranke. Komunaajtka agitacija proti Čehom Pobijanje kampanje za osvoboditev Cekoslomlke Chicago. 24. maja. — Povest, kako agenture komunistične in nacijske propagande funkcionirajo in zalagajo druga drugo s poročili, je pove^pl predstavnik Cehoslovaškega narodnega sveta. On joVufbi ineljil s primerjavo po nacijih kontroliranih listov, ki izhajajo f Pragi, in časopisoma, ki ae gu s komunističn ata v Chica-podporo. Čikaška časopisi sta Nova Doba, češki list, in Uidovy Dennik, slovaški list. Preden sta Hitler in Stalin sklenila nenapadalni pakt, sta bila oba'glasna v opoziciji proti nemškemu diktatorju in zagovarjala svobodo Čehoslo-vaške. "'^fl "V zadnjem času oba lista pobijata gibanje za osvoboditev Ce-hoslovaške", je dejal predstavnik. "Napadi, hi jih objavljate, ponatiskuje list Die Welt, v Sto-ckholmu izhajajoče glasilo komunistične internacionale. Češki listi v Protektoratu jih morajo pona tiakovati na zahtevo nemške tajne policaje. Ti napadi so predstavljeni v listih kot resnično izražanje čehoslovaških delavcev v Zdiu/.emh državah. Lidove Noviny, vodilni češki dnevnik, ki je prej zagovarjal in podpiral Benešovo pc^itl-ko, je moral objaviti snov na prvi strani in v prvi koloni v izdaji 19. 0eptembra preteklega leta. Drugi čaoopi0i so morali ob- m en jen emu dnevi! snov razpečal nacijski tiskovni urad." Ta izjava, kolikor se nsnaša na nove komunistične tendence J v podcenjevanju češke republike, je naila potrditev v izpre-membi komunističnega naglaia-nja in pri onih, katerih menta-liteta je zaftrupljena z nacijsko propagando. To se opaža, kadar ti govore o Čehoslovaški. Ob če-su sklenitve monakovske kupčije so komunisti kazali simpatije napram svobodi Čehoslovaike. To je bilo takrst, ko geslo: "U-stavlmo Hitlerja" ni bilo nadomeščeno z geslom: "Američani ne pridejo." Angleii obstreljevali Hessovo letalo London, 24. msja. — Rudolf Hess, Hitlerjev zaupnik, Je a|u>-čil s svojegs letela, ker ga je zasledovalo angleško lovsko letalo. Tako je izjavil., Archibald Sinclair, letalski minister, v parlamentu. Njegova izjave je naj bolj jasns od vseh, kar jih bilo doslej podanih o Hessovem slučaju. Ta tudi pojasnjuje luknje od krogel, odkrite v repu lleaso-vegs letate, čeprav Sinclair ni povedal, ali je sngleško letalo streljalo na Hessovo. Člani rudarske unije obtoieni umora Tazewell, Tenn, 24. mejs. *Ö-aemnajst članov rudarske unije UMWA je bilo po okrajni vele-poroti obtoženih umora v zve zl z bitko pred premogovnikom Fork Ridge Coal Co., ki ss je vršile 16. aprile fitiri osebe so bila ubite v tej bitki in sedem ranjenih. Michiganska zbornica sprejela protisiatb kovni načrt - Lansing, Mich . 24. maja. — Nitje državna zbornice je sprejele s 62 proti 43 gteeovom zakonski načrt, ki proglaša vsako stavko, če je ne odobri 61 odstotkov v podjetju u poslanih delavcev. za nelegalno Avtor načrte je poslanec Colin L. Smith. capizzi kritizira wagner-jevzakon Voditelji avtne unije odgovorili na napad OPERATORJI PODPISALI PQGOD Detroit. Mich.. 24. maja. — I. A. Capizzi, odvetnik Ford Motor Co., je udaril po Wagnerjevem zakonu, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja in kateri je o-mogočil veliko zmago uniji združenih avtnih delavcev CIO pri volitvah, ki so se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora. "Kompanija bo občevala z unijo le vzled tega, ker to zahteva zakon, toda trdila bo naprejrda je ta najbolj zloben zakon, kar jih je bilo že sprejetih v kongresu," je dejal. "Ta ustvarja pogoje ln dovoljuje postopanje za sovjetlzacljo ameriških industrij." R. J. Thomas, predsednik unije, Michael Widman, direktor or-ganizatorične kampanje med delavci v Fordovih tovarnah, in drugi uradniki unije so takoj odgovorili odvetniku. "Ako Capizzi govori v imenu Forda, tedaj se naša želja, da se potegne za-stor nad vsem, kar sc je godilo v prošlosti, ne bo izpolnila", je dejal Thomas. "Odvetnikov Izbruh je Izraz osebe, kl je doživela poraz v boju ln ga ne more preboleti." Unite Ja nazpapllft, da. bo žalovala : konferenco t repvezcn- tanti kompanije glede sklenitve pogodbe kakor hitro bo federalni delsvski odbor potrdil volilni 1-zid. Volitve so demonstrirale, da ao bili val napori kompanije, da prepreči organiziranje delavcev, zaman. Ford ae je dolga leta u-plral uniji, zdaj pa je moral kapitulirati. New York. 24. maja. — Operatorji a severs so včeraj podpi-aali pogodbo z rudarako unijo U. M. W. A., ki določa zvišanje dnevne mezde na $7, dočim ae operatorji z juga še upirajo. Oni zahtevajo, da mezdna razlika 40 centov še nadalje ostene v veljavi. V konflikt med njimi in u-nijo je posegel federelni posredovalni odbor, ds izsili sporazum John L. Lewis, predsednik unije, je zapretil z oklicem stavks, če se bodo operatorji upirali podpisu pogodbe. Wsshington. D. C.. 24. maja. — Podsdmirsl Emory S. Land, načelnik federalne pomorske komisije, je, ko je nastopil pred člani senatnega odseka, ki vodi preiskavo obrambnega programa, zahteval takojšnjo vladno Intervencijo v stavki, kl je uatavila obrat v ladjedelnicah v San Franciacu in okolici, Lend je dejal, da te/davka ni legalna, ker so jo oklicali člani unije atroj-nikov kljub opoziciji voditeljev Ameriške delavske federacije. Ladjedelnice imajo za pol milijarde dolarjev vladnih naročil. Podadmiral je priporočal rabo sile proti stavkarjem, če druga sredstva, da se konflikt Izravna, ne bodo prinesla rezultata. Ameriško orožje prišlo v Anglijo izognili se napadu New York. 24. maja. — Pet-deset parnikov, naloženih z ameriškim oroljem in bojnim materialom v vrednosti $100,000,00(1, je srečno dospelo v neko angle-luko v spremstvu konvojev; Naznanilo vaebuja kablirano poročilo Quentina Reynoldaa, ki ga je pravkar objavite publikacija Collier'a Weekly. Reynolds, gla-vni dopisnik te publikacije, se je udeležil nevarne vožnje preko Atlantika in poalal poročilo. Na vsej <}olgi poti iz Halifaxa, Kanada, do angleške luke, kjer ao bili tovori razloženi, ao bili parniki in konvoji samo enkrat v nevarnoati napada a atrani nemške podmornice. Ta je bila uničena, kakor tudi plavajoča mina. Brnenje nemških bombnih letel jši bilo slišati v zraku nad parniki neko noč. Piloti teh sploh niso vedeli, da ae parniki nahajajo pod njimi. Pri odhodu is Halifaxa je konvoje tvorilo 25 parnikov, nadaljnjih 25 pa ae je pridružilo tem na morju. Reynolda omenja v svojem poiočilu, da je Hltler pred dvema mesecema grozil, da bo poalal 600 novih podmornic V Akcijo in da ne bo noben par-ntk, naložen s orožjem ln strelivom prilel srečno v angleško luko. Premier ChurohUl je pozne« &&glgnwi'.. da Nemčija ne more igraditi v nekaj mesecih tolikegs števila podmornic. "Ljudje, katere sem srečsl New Yorku, Chicsgu, Detroitu In Los Angelesu, so zmajevali z glavami," pravi Reynolda v svojem poročilu. "Vedeli niso, kdo ims prav — Hitler aH Churchill. Iz tega razloga sem se odloČil, da se osebno prepričsm. V Anglijo sem prišel * konvoji. Odgovor je, ds je 50 parnikov dospelo v Anglijo brez vsake nezgode ns svoji dolgi poti. Če bi 600 nemških podmornic prežslo na te psrnike ns morju, ne bi nikdar prišli v Anglijo." Unijska uradnika obtoiena izsiljevanja New York. 24 maje. - Wil-Item Bioff, vodja International Alliance of Theatrical Stage Employee, in George E. Browne, predaadnik te unije, sta bila obtožena izsiljevanja in raketir-stva na podlagi federalnega zakona. Obtožnica jima očita, da •te z grožnjo z oklici stavke iz-sillls vsoto $550,000 od štirih vodilnih filmskih družb. Kot žrtve so omenjene 20th Century-Fox FIlm Corp., Loew s" Ins., Paramount Pictures in Warner Brothers Pictures Inc. Socialne pridobitve ostanejo Deklaracija delavce tajnice Washington. D. C. — Socialne pridobitve ln zaščitni zakoni, | sprejeti v zadnjih letih, ae lahko vzdrže v času Izvsjsnjs obrambnega programa, je Izjavila Francés Perklns, delavsks tajnica, ko je nastopila kot govornica na konferenci za soctslna dela minnesotske državne organizacije. "Zdaj, ko smo bili pozvani, da moramo napeti vae aile v naporih, katerih namen je ojačanje obrambe, nam bodo zaščitni zakoni v pomoč," je rekla tajnica. "Omogočili bodo večjo produkcijo z ohranitvijo ln amotreno upora mo delavske aile. Delavakl de-partment atreml za tem, da delavci stalno delajo v privatnih industrijah, prejemajo zadostno plačo in pod pogoji, ki garantirajo dobre odnnéaje med njimi In delodajalci. Stavke In izpor¿, ki ovirajo produkcijo, je treba omejiti s pogajanji." Delavaka tajnica je dalje rekla, da je uverjena, de je ogrom-| ne večina ameriških delavcev za kooperacijo z vlado in da so pri-I prav I jen i storiti vse ze ohrani-I lev demokracije. anglija naslovila ostro svarilo franciji Napad pride, če bo po* magala Nemčiji FRANCOZI POZVANI V REVOLTO - London. 24. maja. — Anglija je vrgla rokavico Franciji v obliki ostrega svarila, da bodo njeni neokuplrani kraji postali tarča napadov, če bo kooperirala v vseh ozirih z nacijsko Nemčijo. Svarilo Je izrekel zunanji minister Anthony Eden v parlamentu. "Ako bo Petsinova vlada v VI-chyju Izvajala avojo še orlaano politiko in kooperirala z našimi sovražniki, al prisvajamo pravico napada povaod," je dejal B-den. "Pri Uvajanju naših mili-tariatičnih načrtov ae ne bomo ozirali na razliko mod zasedeno m nezaaedeno Francijo. Udarili bomo po sovražnikih, kjer koli ae pojavijo." . Francija je še dobila prvi au-nek od Anglije na Atlantiku, ko so Angleži zasegli njen tovorni parnik Sheherazada. Ta parnlk je bil zaaežen na poti v Caaablan-co, Maroko, o tovorom 18,000 ton olja vred/ • Dva londonaka Usta — News Chroniole in DaUy Telegraph pišeta, da ja zaaego parnika odobrila ameriška vlada, kar je nadaljnji dokaz tesne kooperacije med Anglijo is Združenimi dr-¿avqipi Daily Telegraph péAe, de btT sleherna angleške akcija proti Franciji podv0ote s odobravanjem ameriške vlade. Daily Herald pravi, da je Anglija že v nenapovedani vojni a Francijo. Evidence, ds Francija podpira nemške vojne napore proti Veliki Britaniji, je bila predložena po članih ChurchUlove vlade parlamentu. Po reki Rhonl odhajajo nemške ladje v Sredozemsko morje In Nemci rabijo letališča v Siriji, nad katero ima Frkn-cija mandat, za operacije proti angleški oboroženi sili v Iraku. Glavne francoske motorne tovar ne so (HNitele del nacijskega do-bavljslnega sistema. Najmanj dvajset tovsrn izdeluje letelske pritikllne in drugo opremo sa nemško srmsdo. New York« 24. maja, — General Rene de Larminat, vrhovni komisar "svobodne francoske A-frike", je po rsdlu apeliral na vae Francoze v Afriki, naj revoltlra-jo proti Petainovemu režimu in vsem izdajalcem v Vichy. Nemška bojna letala bodo kmalu prišla na francoske baze v Afriki in Francozi ae morajo odločiti sa boj, če nočejo biti poslani v koncentracijska taborišča. Zaslišanje proti Bridgesu prekinjeno y San Kranriaro, Ca!, 24 maja. - Argumenti pri zaslišanju proti Harryju Bridgesu, voditelju unij CIO v Californiji, so postsli tako vroči, da je moral preieko-valee Charles H Sears ustaviti proceduro Kicharu Olsdsteinu, enemu izmed Brldeeaovlh odvetnikov, nI hotel dati beaede, dokler ni prosil oproščenjs se že-IJivo opa/ko, katero je Izrekel proti vladnemu pravnemu svetovalcu, Kraval Je nsstel, ko so Hrldgenovi zagovorniki hoteli predioiiti izjsve, ds Je v Avstraliji rojeni direktor CIO dober u-nloriM Sears je dejel, de se izjsve ne tičejo slučaja. Zaslišanje proti Bidgeau bo najbrža kmalu zaključeno. Proti nJemu je bilo odrejeno depaitacljeko postopanje na obtožbo, da Je člen komunistične stranke, organizacije, kl propagira strmoglevlje-nje ameriške vlade S silo Brid-ges ni smertški državljan. PROSVETA THE ENUCIlTKNMKlfT SLABILO IN LASTNINA »I O V ENSUE na boon k PODPOBNS JBONOTB kf MstiMMtf OfSM rt Mrt NarrtnlM u TJruUn* d rt-v, (hnt «Mm«.) »• _ |Sj0O m Irto. |3i» M pol l«U. II «0 M i»»rt l«U; m Chlra*o i» Cu»r* 91M — «rt» trte. M)i •• prt Irto; m ImmhmCv« SrtH«rlptl4M «t-1 U* Unttrt suto («Mrt Cbl«M«l ••4 Cm«* M M per y«or. CkfcMo »rt Cl«rf» «7.M pm pMr. f.rrif» (MlUM »M po r#»r. On« ogUaov po dogovoru Rokopirt dopUov In MM-rebrnih eiankov m n« vrrtalo. Uokopirt Moram« vMbln« Ifrtlco, povMtl. d i »me, pml Itd > w vrn«)o pošiljatelju le v ■luteju. ta J« pnloHI poltnino. ASvartUi«« «U. o* rt «•■Ml- «MrtMtrt •rtl«U* wUI »rt W rrtorart. (Mker mS*m*ripU. mtek m »terl«, pUjr«. pumm. M-.. «III U r«tur»rt »»i>A»r mIv m««»mM by «Hrwirt trt aU»prt »•»•l«p«. ---- i » Nrtir m k«r •»* » I »«I*» |*K08VKTA MIT-M IU. LaoaSaU A*«.. < IUImI« IMlu» v rtlrpaj« prtu—r (Ufr II, IM I J, pol»« "»«I» |m«m m pomI. 4« >• • Imi 4rtwwmi prtrtla m- rrtkiM. »W«lte >• pfkrrtMM. M M «Mi lirt M MtO»l. IM — Uboga Francija! Frsncosku republika Je bila najprvo kloro-formirana s petokolonsko propagando in Hitlerjeva zmaga v Franciji je bila lahka reč. Ko je Francija kapitulirala pred enim letom, je bil eden Hitlerjevih pogojev premirja, da mora biti nevtralna do konca vojne. To je med drugim pomenilo, da Francija, kolikor je je oaUlo ne-okupirane s svojimi kolonijami vred in z bojnim ter trgovskim brodovjem, ki še ni prišlo Hitlerju v roke, ne bo z nobeno atvarjo pomagala Angliji in ostalim, ki so še v vojni z Nem-čijo, niti ne bo nastopila proti njim. Vsakomur, kdor noče biti slep, je pa že davno znano, da Hitler drži na svoje pogoje in obljube toliko kot na lanski sneg; drži nanje le toliko časa, dokler mu nese. Ena njegovih perverznosti— ki se ves čas njegove vojne gromko demonstrira—je, da najbolj sovraži in zaničuje nevtralne države, obenem pa od njih zahteva strogo nevtralnost do dneva, ko jih lahko pohrusta. V svoji mesijanski blaznoati Hitler smatra, da on ni nikdar želel vojne in noče vojne, ampak vojno so zakrivili bni, ki se upirajo njegovemu "mesijsnskemu poslanstvu"—valed čessr so največji zločinci na svetu in njegova sveta naloga je, da jih kaznuje. S to peklensko manijo v svoji glavi je Hitler doslej kaznoval, to je pogazil in raztrgal petnajst evropskih držav, o kuterih je vedel, da so bile "nevtralne" napram njemu le zato, ker se fizično niso mogle braniti, v resnici so pa želele Angliji zmago. Oni "nevtralci" pa, ki so se mu dejanako uprli—Poljska, Grčija in Jugoslavija—so bili dvojno kaznovani. Ko je torej Hitler dekretiral poraženi Franciji "nevtralnost," je dobro vedel> kaj hoče s . tem. Francija mora biti ob prvi priliki "nevtralna" na ta način, da stopi popolnoma na njegovo stran v vojni zoper Anglijo! Ta prilika je zdaj prišla. Francija ima afriške kolonije, ki še niso zasedene po Hitlerjevi armadi, ima Sirijo v Mali Aziji, ima razne otoke in ima bojno ter tovorno brodovje, ki ga diktator "novega reda" nujno potrebuje za prevoz svojih čet v Afriko in drugam. To so vzroki, da je zdaj prišel čas za Hitlerja, ko lahko dekretira Franciji—"mir" in zavezništvo ob svoji strani. Francija ima lahko nacljski mir, ima lahko nacijako svobodo; to se pravi, da imajo Petain, Laval, Dar lan in drugi francoski reakcionarji, ki so danes na čelu neokupirane Francije, lahko svoj mir, svojo svobodo in svoj lonček mesa— če pozabijo na "nevtralnoat," ki je tako in tako le prosta laž. Francosko ljudstvo? Ljudstvo nima pri tem nobene besede! Kraneoskega ljudstva Hitler ne vpraša—saj je brez moči. * Ampak ljudstvo Francije ne bo vedno kloro-formirano. Franctiako ljudstvo dobro ve, da Je zunaj Francije, nekje v Afriki, na delu uporni francoski general De Gaulle, ki mobilizira svoje čete, sodeluje z Anglijo in pripravlja fran-eoake kolonije v Afriki na odpor. Francija Je danes v novi bastilji, ampak v tej bastilji živi trdno upanje, da oavoboditev pride—dokler stojita pokonci Anglija in Amerika. Komedija v Rimu Zgodilo se je hitro. Cim Je prišla vest, da je hrvaški poglavnik" (duče ali flrar) Pavelič vprašal Mussolinija, naj mu da savojskega princa za hrvaškega kralja, je že prišla is Rima druga veta. da presrečni Hrvatje že imajo kralja v osebi vojvode Spoleta. Vojvoda Spoleto je prejel hrvaško "krono" iz roke samega "poglavni-ka" Paveliča. ki je prišel v Him s svojo depu-tacijo.' Ir tega incidenta bi se lahko napisala satira, ne Mimo ena—tisoč satir, ki bi človrka zabavale do bolečin v trebuhu, toda zadev a ni vredna napora. Niti to ni vredno truda, du no hrvaške kraljevske ceremonije v Rimu imele tudi blagoslov cerkvenih avtoritet (brst Trunk lahko še to "opraviči"! menda aamo zuto. da je bila komedija kompletna. Pojdimo mimo tega* Noč je najbolj črna in oettidna tik pred sarjot—Pnbrnnimo si smeh za one dni, ko ae- rdant v K v ropi in ko bodo diktatorji a svojimi lutkami vi cd kazali hrbet In pete. • * • ... Glasovi iz naselbin Prvi maj nekdaj in ssjdaj— MlUraukee»—Nihalo časa brez pri-sttnka hiti naprej, spreminja svetovne razmere in z njimi tudi nas tako v nazorih kot v drugih ozirlh. Čestokrat se spominjam, kako jma v stari domovini obhajali prvi maj kot naš delavski praznik. Premostivši vse zapreke, ki ao ae ham stavile na pot, smo delali skupno za dosego čim lepših uspehov. Toda polagoma nam je oblastvena reakcija z raznimi likrepi in metodami vse skupaj zrušila in zastrupila delavsko solidarnost z demoraliza-cijo, kot Be to tudi zdaj dogaja v polni meri s precizno pretka-nostjf. Živo mi je v spomir\u v času moje zgodnje mladosti, ko sem v gosto naseljeni premogarski naselbini z drugimi vred vneto pomagala, da smo z zelenjem ozaljUli za 1. maj postavljene mlaje, jih opremili z rdečimi zastavami in krepko bodrilnimi napisi v počast delavskemu prazniku in v spodbudo delavski solidarnosti, Razobešenih je bilo številnih rdečih zastav, ki so bilo razvrščene skoraj po vseh gostilnah in trgovskih prostorih (kdor ni imel razobešene zastave, so ga delavci bojkotirali), ob straneh glavne ceste, ki se je vila od prre-mogarskih revirjev eno uro hoda do farne cerkve. Po tej cesti so delavci 1. maja že zgodaj zjutraj korakali s petjem in godbo na čelu do vrtnih prostorov blizu cerkve, 'kjer je bilo pripravljeno za govore in slavnost, ki je trajala ves dan in še pozno v noč. Imeli smo poleg domačega sodruga Mihaela Čo-bala še več drugih socialističnih govornikov, med katerimi je bil včasih tudi sodrug Etbin Kristan. , Tiste čase so delavci dosledno od dela izoetali, da so paradirali. Kdor se ni udeležil prvomajske povorke, se je moral v stanovanje skriti, ker sicer bi ga ženske polile s smrdljivko. Izjema je bil edino vaški žemljar, ki je vsako jutro zgodaj prinesel velik koš svežih žemelj in prest na prodaj po revirjih. Prvega maju se je nazajgrede tudi on pridružil povorki s praznim in z zelenjem okrašenim košem in korakal z drugimi, ki ao bili tudi okrašeni z zelenjem in rdečimi trakovi. Za njimi so racali šolski otroci, ker marsikateri izmed njih je namesto v šolo odkorakal na slavnostne prostore. Če jih je hudi katehet opazil, jih je potem v šoli kaznoval, toda otroci se tudi tega niso bali. i* Na prvega maja so že ob jutranji zori zagrmeli možnarji po holmih in naznanili, da je zopet napočil Prvi maj, simbolični praznik vsega delavskega sloja. Zraven je zaorilo tudi glasno petje in krepki "živijo" klici. Da, tiste čase je bil 1. maj med ielavstvom priznan, spoštovan in po mnogih krajih čaatno prazno-van. Temu je oblaatvcna reakcija naaprotovala in čeatokrat s silo skušala zatreti, kar je izzva lo poboje, da se je morala delavska solidarnoat tudi z rdečo krvjo venčatl. To pa Je med njimi simbol delavakega praznika še bolj dvignilo, da ae je mogočno razširil po mnogih deželah ši- rom sveta; Toda, kar oblastvena reakcija ni mogla s silo^la-treti, je to pozneje polagoma dosegla s provokacijo. Najeteži so z raznimi nečednimi metodami zanesli med delavstvo strah, da bodo izgubili delo. Radi tega in radi šikaniranja vseh vrst se rudarji potem niso upali razobešati rdečih zastav na poslopjih premogovne družbe in polagoma so izostale tudi iz zasebnih trgovskih prostorov. Slično so se krčile tudi vrste v prvomajski povorki, da naslednje proslave niao več dosegle prejšnjega sijaja. Leta 1914 so me razmere privedle v Združene države, zopet v rudarsko mesto v Indiani, kjer sem našla že precejšnje število slovenskih naseljencev, ki so mednarodni delavski praznik prvi maj navdušeno praznovali, in sicer izključno na 1. maja, ker drugi dnevi nimajo bistvenega pomena. Zgodilo se je čestokrat, da rovi niso obratovali po cele tedne, na 1. maja pa jih je parna piščal kot nalašč klicala na delo. Toda rudarji raznih narodnosti, osobi-to pa slovenski, se niso odzvali na delo. Obratno, zjutraj zara-no so se zbrali z godbo pri vlaku, ki je čakal rudarje, da jih odpelje na delo, in tam demonstrirali 1. maj, delavski praznik. S tem so še ostale delavce odvrnili, da niso šli na delo, marveč so se jim pridružili, nakar so skupno odkorakali skozi mesto na pik-niške prostore. Poznala sem sodruga, katerega, žal, že krije ruša, toda mi je ohranjem v častnem spominu, ki se je 1. maja vedno oblekel v najboljšo obleko in skrbel, da jfe imel vsako leto za prvi maj tudi nekaj novega, bodisi klobuk ali kaj drugega, ^jemu je bil prvi maj edini resnični praznik, kot nam je to sam večkrat zatrdil. Nadel si je tudi pravilo, da se je vedno držal na smeh in tudi drp ge skušal držati v veselem razpoloženju. Bilo je lepo z njim občevati in delati na pikniku. Bil, je lep vzor, da bi ga še drugi posnemali. In če bi ga, ne bi bil naš delavski praznik izgubil svojega sijaja in svoje simbolični moči; ne bi postal omalovaževan in skoro pozabljen, kot je žal sedaj--— Ob mojem prihodu v to deželo sem našla tudi društvene aktivnosti v polnem zamahu. To je bilo zame seveda novo, toda kmalu so mi vzbudili zanimanje in me sprejeli v društvo, kjer sem pričela sodelovati. S tem sem se učila spoznavati koristi društev in Jih pričela ceniti. Med članstvom je tedaj na splošno vladalo veliko zanimanje. Seje in priredbe so bile številno obiskane in so izpadle z dobrim uspehom. Vse je teklo gladko brez posebnih potežkoč, s katerimi imamo opraviti sedaj. Ampak tedaj so lahko društva povoljno uspevala, ko je bila organizacija še mlada in z njo tudi članstvo. Vrata so bila široko odprta toku novih priseljencev, katere smo dovajali v društvo. Poleg tega je bil tudi zaslužek prilično dober, zato se pa tudi članstvo ni posebno poglabljalo v pravila in ni polagalo tolike važnosti konvencijam kot sedaj. Večina je dobrovoljno menila, naj to oni urede, ki se bolje razumejo na stvari. Med tem pa je čas hitel naprej in preobračal razmere.. Prišla je vojna in z njo restrikcije pa nizke kvote za naseljence. Po vojni je prišla občutna depresija, nakar je živahnost na društvenem polju in v drugih ozirih začela pojenja-vati. V stiski so ljudje bolj iznajdljivi, ker več razmišljajo. Tudi prično gledati na vse s kritičnim očesom. Stiska je uvajala tudi v društva nove, praktičnejše metode, osobito vsled prohibicije. Radi splošnega brezdelja je bil prisiljen vsak zase skrbeti in se brigati za vsakdanje potrebščine. Podzavestno je stiska pričela vplivati tudi na društveno poslovanje in povsod so pričeli gledati za groš. . Članstvo je pričelo misliti, kako bi se dalo kaj dobiti od društva. Kar so prej dobrovoljno odklanjali, to so potem dobrohotno sprejemali. Porajale so se celo tekme za uradniške pozicije, posebno pa za delegatske mandate. Spominjam se, ko je društvo na letni seji sprejelo sklep, kdor izmed nominirancev ne bo sprejel, mora plačati 50c v društveno blagajno, ker so vsi navzoči odklanjali sprejeti nominacije v ta ali drugi urad. Pozneje jih je pa čas tako korenito predelal, četudi je študiranje pravil odvratno, da so kljub temu radi sprejemali društvene posle, ker v stiski vse prav pride, prosperite-ta pa je zaspala za oglom in smo jo zaman čakali. In sedaj, ko že toliko časa dan za dnevom čitamo in po radiu poslušamo prepleskana poročila, prebrisano propagando in zaylto politiko, smo se menda podzavestno tudi sami tega nalezli in raztroarff med naše društvene in druge aktivnosti. Sedaj že kar izvežbano in brez zadrege, pa tudi iz osebnih ambicij agitiramo pod to ali ono znamko po pivnicah, privatnih stanovanjih in drugod za svoje ožje izbrance pred-volitvami. Tudi na konvencijah se v prid svojih ožjih grupiramo v bloke in na zaupnih sestankih sklepamo, kako bi druge bolje ukanili pri volitvah uradnikov, zavedajoči se, da to smrdi po nečedni politiki. Vse to zna-či, da je morila med nami obledela, da nastopa isto pot kot simbolični delavski praznik. Morala postaja med nami omalovaževana in skoro pozabljena. Kot izgleda, se še ni rodil zdravnik, ki bi nas mogel od tega ozdraviti, ako sami nočemo gojiti spoštovanja do dobre moršle v okviru demokracije. To sem napisala, ker smatram, da nr^lo pregleda ne škoduje. Christlna Moseley. 192. O Stalinu in potovanju Hermlnle, Pa.—Ko te vrstice pišem, sem že par tednov na potovanju. Par tednov prej pa sem doma popravljal streho, ki ni hotela več držati, ker je bila stara že 40 let—jaz živim pod njo že nad 33 let. Sedaj sem zaposlen s prodajanjem Majskega glasa, katerega sem že m z pečal nad polovico mojega naročila 200 izvodov. Nekoliko se bom zakasnil s prodajo, kar so vzrok tudi premo-garske počitnice, ker ljudje Imajo precej izgovorov, da še ni bilo pede. Torej bom v nekatere na selbine prišel šele junija. Sicer pa je čas čltati Majski glas do prihodnjega maja. Njegova vsebina je zelo dobra, posebno čla- Člani rudarske «nlla UMWA zapuščajo premogovnik Montour, Library. Pa« kl )e obnovil obrat po sklenitvi pogadbs mad unijo in oper s t or j L. r nek "U noči", Zvonko Novakov izčrpek iz knjige "Out of the Night". Naj rojaki čitajo, da vidijo, kaj'so zmožne človeške zverine v deželah diktatur. Podpiaani ima sicer knjigo "Out of the Night (Iz noči)", katero sem naročil še od začetka od ustanove Book of the Month. Včasih smo se zgražali, ko smo čitali o španski inkviziciji in kar verjeti nismo hoteli, da je kaj takega mogoče. Toda danes se taka grozodejstva vrše pred našimi očmi. To knjigo "Out of the Night" bi Si moral naročiti vsak delavec, če le zmore in če je vešč čitanja angleščine. Kjer to ni mogoče, bi jo morsli naro-iti pa klubi, društva, čitalnice Ko jo boste preči tali, se ne boste navduševali za zmago komu» nacijev. Nekatejri naši ljudje še zmeraj verujejo v Jožeta Stalina kot osvoboditelja delavstva. Kakšna zmota! Ravno zdaj čl-tam v New L e a d e r j u Članek izpod peresa Bena Gitlowa, ki je bil pred leti vodilni komunist in tajnik njih stranke. On primerja Stalinova grozodejstva z grozodejstvi ruskega carja Ivana Groznega, ki je vladal od leta 1533 do 1584 in moril ljudi na debelo. Kot že prej znano, je bil Jože Stalin rojen v Tiflisu, Georgija, leta 1879 pod imenom Jože Vis-sarlonovič DjugaŠvili. Njegov oče je bil čevljar, njega pa je mati^iotela izšolati ta duhovnika in ga je zato poslala v semenišče, kjer je bil štiri leta. Tam se je seznanil z revolucionarno literaturo, postal "prevratnež" in bil izključen iz semenišča, nakar se je posvetil revolucionarnemu gibanju, ki se je takrat v Rusiji vzdrževalo z ropanjem bank in bogatinov, pri čemer je bil aktiven tudi Stalin. Gitlow omenja, da je Ivan Grozni moril ljudi v imenu vere, Stalin jih pa mori v imenu komunizma in leninizma. Pravi, da je Stalinova tajna policija pomorila stotisoče ljudi, največ socialistov in komuniatov, ki se niso strinjali z njegovim režimom. Omenja, da je bilo leta 1937 v ječah, koncentracijskih taborih in pri prisilnem delu 15 milijonov ljudi v Rusiji, leto pozneje pa okrog sedem milijonov. Prijatelji, kjer vlada tako ti-ranstvo, se ne morete navduševati za zmago takih diktatur. Ali ni že čas, da spregledate? Ali ste morda že čitali o takih grozodejstvih v Angliji in njenih kolonijah, dasi jo preklinjate kot imperialistično in ji želite pogina v korist Hitlerju in Moskvi? Prijatelji, spametujte se predno je prepozno, da ne bomo porinjeni nazaj v temo. Katoliški cerkvi je vzelo sto let, od četrtega do petega stoletja, da je zatrla šole v Evrope in potem držala naše prednike v temi 1500 let. Ako se nam ne posreči uničiti diktatorjev v tej vojni v prihodnjih par letih in ako zmagajo v Evropi, bo to pomenilo za Ameriko strašno oboroževanje, ki bo morda trajalo celo stoletje, kot tudi vojno med Hitlerjevo Evropo in ameriško demokracijo. Ali ne vidite v tem pogubo vsega, kar smo pridobili v zadnjih «Co letih skozi unije in druge akcije? Ne poslušajte intrigantov, katerih je veliko podkupljenih, ker nekaterim je znanje trn v peti. Le v demokratičnem svetu je socializem mogoč, med tem ko v diktaturah delavstvo nima nobene besede, marveč aamo brutalni birokrat je, ki jim je umor človeka naalada. Kot nima tiger usmiljenja do svoje žrtve, tako nimajo taki ljudje usmiljenja do onih, ki jim nočejo slepo slediti pri njih ubijanju nedolinih žrtev. . Torej vam kličem: dajmo v ho oporo našemu velikemu predsedniku in njegovi administraciji v boju za demokracijo in za poraz trinogov. O socializmu ne bo nobenega sluha, ako ae to ne uresniči. Po mojem skromnem mnenfp boste tisti, katerim je bil demokratičen aocializem prepočasen, še obžalovali svoje zmote. akb ae uresničijo Hitlerjeve sanje in bo demokracija poražena. Se^pJ ps psr besed o mojem zadnjeni potovanju. Najprvo sem obiskal naaelblne v okraju Westsrtbrelandu. namreč Yukon, Export. White Valley. Delmont,1 Claridge, Herminie No. 1 in No. j 2, Hutcheaon, La t robe, Youngs- ( (Dalje aa S. strsaM 0 dojenju Znano je, da vsak porod ne m, bi mati sama dojila otroki je takšnih, kjer matere ne mor.t^^ ko naravno prehranjevati sv0Je je pa najnaravnejši in najhigi^LfN prehrane. Mati ali dojilja nuditi« ^ ^ mleko, ki je v resnici zanj V normalnem materinem mleku «n nilne snovi, ki jih potrebuje otrok 7? ** h* rsst. Te snovi so v Ukinem razmenu^3| ne med seboj, da ustrezajo stopmf o.T* razvoja in mu dajo možnL, TLT*.1 izkoristi za svoj obstoj. "no v «Ml Prav zaradi tega je dojiljino mleko v mh časih dojenja različne kakovost V 2* ku je slabše bolj vodeno, pozneje p ^ gostejše in bogatejše hranilnih sestal * beljakovin, mlečnega sladkorjaft^S drugih snovi. wu ■ Važne surovine, ki jih dojke predelav^ , mleko, so v krvi in so sestavljene i, ki beljakovin, masti, sladkorja, fosfornih in^ čevih soli, kuhinjske soli in vode Krvn^ Ijakovina, se pretvarja v s,rno beljakov,!! krvni sladkor v mlečnega, a soli in vaTb! v krvi raztopljene, prehajajo brez kak. membe v mleko. ^ Mleko kot naravno in dojenčku neizuoh potrebno hrano le težko nadomestimo z d3 mi redilnimi snovmi. Zaradi tega moramo i lagati veliko pažnjo na organ, ki je tako z k važen za prehrano dojenčka, za njegovo zdr» je in za njegov razvoj. Dojenček brez dovoljne mere mleka ne oj napredovati. Veliko je primerov, da „2 propadajo zaradi slabe in nehigienske prehrid Da bi imele dojke dovolj dobrega mleka, n rajo biti dobro razvite. Kadar govorimo o d vitosti, odnosno o nerazvitosti dojk, muliJ samo na one dele, ki predstavljajo njihov iS sestav, a to so mlečne žleze, ki spravljajoinij ločajo mleko. Zato ni potrebno, da so prsi velike in moč« to je samo posledica podkožne maščobe in mo nejšega vezivnega tkiva med žlezami. Za pre hrano dojenčka je važna količina in izdatni mlečnih žlez. Tako se večkrat zgodi, da k i prvi pogled majhne prsi za ča^a dojenja nap ! nijo z mlekom zelo dobre kakovosti v dovi veliki količini, včasih še celo preveč. Toda nekatere dojilje imajo prsi, ki ni videz odlično razvite, toda vendar ne zmon naloge, ki jim je namenjena. To pom«nl, njihove mlečne žleze niso dovolj razvite in tf sobne za dojenje. Zaradi higienskega dojenja je potrebno da imajo dojke dobro razvite bradavice, da, otrok lahko prime in iz njih sesa mleko. V j sprotnem primeru, Če so dojke polne mleka,' so bradavice slabo razvite, jih dojenček i more uporabljati; tako je prehrana zelo sk kočena. Premajhnim bradavicam lahko pomagamo stekleno črpalko, ki jo moramo uporabljati za časa nosečnosti. Ta črpalka sestoji iz ' lene posodice z zvončasto razširjenim vri a na posodici je pritrjena msjhna gunuj žogica, ki črpa mleko. Ali je mesna hrana zares nevarna? , Chicaški "Cornet" je objavil daljši član* vplivu prehrane na človeško zdravje. Mi da postanejo oni ljudje, ki pogosto jedo surovi in krvoželjni, je popolnoma nap* stvo je, da so vprav Eskimci, ki utivajo i ne samo mesno hrano, najbolj miroljubno me na svetu. Bik, ki je popoln vegetanani dejanako mnogo bolj nevaren od domačega ki uživa meso. Drugo napačno mnenje pa je v tem. k» kateri trdijo, da oboli človek, ki je mnogo sa, za rakom. To ne drži. Navidezno nje rakastih obolenj pa si je mogoče na dva načina. 1. Iznajdba raznih aparatov in sredstev, med njimi celo žarki, je v znatni meri olajšala diagnozo stih obolenj. V prejšnjih desetletjih ljudi umrlo za rakom, ne da bi m<>g'> za čem so prav za prav umrli. 2jjar šanih higienskih razmer in napredka v ni doživi dandanes mnogo več ljudi u-rostno dobo, v ksteri se nsjrsje Če pa bi mesna hrana zares bilaikji kastih obolenj, potem bi one živali. ®' jedo meso, nikoli ne smele oboleu« Narobe: U strašna bolezen je živalih, ki ne jedo mesne hrane, w priliko konj in domači zajec. znad Pred drmjtetimi let« «C (Ic Prosvete.26 maja ^11 Domače netti. V Shamnu. Pa. )• sipina Recelj o*£t Jerneja Delavske vesti Governer W VVFH oklical izjemno stanje v okraju-^g, v teku krvavi Izgred, zaradi Inozemstvo. Jugoslovanska v|J* znano "Obsnsno." s kstrro je^ komunistična stranka in vse lovanje je prepovedan«» Sovjetska Rusija. Vlad» je priznala vlado sovjetov ovice starega kraja »rimorja roti dsednik pokrajinskega J, za boj proti jetiki v fi ravnokar izdal poroc -uspešnem delovanju te u-CTlanskem, desetem le-Stoja. Zaradi težavnih v katerih je poteklo zadeto uspehi niso dosegli inskih. vendar so Se ved-ovoljivi, saj se je nabralo 150 000 lir prostovoljnih « kov v mesty in na de-Zlasti so se požrtvovalno nekatere občine. Pr-je dosegla občina An-sedaj Salona, kjer so zna-jnentne tovarne Na dru-mestu je Rihemberk, na Kanal, na četrtem Kr-petem pa Tolmin. i odšli v Nemčijo anuarju je odšlo večje šte-onških stavbnih delavcev lo v Nemčijo. Pri odhodu njihov strokovni tajnik ;val, naj se z resnostjo Ijivostjo izkažejo vredne Irnosti, ki veže oba prija-naroda. Med zidarji je jdi več Slpvencev. ^ lie vo ir »anega [• mojstra delavnostjo si je priboril splošno spoštovanje in ugled. Dolgo vrsto let je županoval v svoji domači občini, ki ga je zadnji dan leta v slovesnem pogrebu spremila k zadnjemu počitku. Določbe sa kmete novo leto je v Kojskem orici umrl znani zidarski ¡2 Brd g. Mohor Vuga. naokoli je bil poznan in an, saj je pred vojno zi-vsej Sloveniji in celo v Marsikatera. cerkev in n mnogo, mnogo hiš po jn so njegovo delo bodi-asa pred vojno, bodisi po lil je delaven in podjeten, je od siromašnega ko-»vzpel do uglednega go-ja. Mož je bil zaveden n. Od mladih dni do ga diha je živel po cer-naukih skromno in bo-če življenje. Preživel je Za njegovega življenja i vihra mnogokrat pre-Evropo in mnogokrat so ale vojne trume po ozem-katerem je zrasel in; žime! je 13 otrok. Dva sta v svetovni vojni, n^kaj pomrlo, a osem jih še zi-na Goriškem, eden v Ju-ji. bva v Ameriki. Kljub življenju, kljub temu da al zaradi vojne preživlja-t ure in dneve kot begu-taliji. je dosegel lepo sta- ►»ornim avtom ilvestrovo zvečer nekaj m uri je hotel 75 letni tr-^ihard Stabile v Solkanu ulico. Nesreča je da ga je prav v tem tre-ajel težak tovorni avto vozom in ga po-H prva kolesa. Težko »vanega starčka so sicer ¡vlekli izpod koles in ga Jl v goriško bolnišnico, * n*< J i lo kut več tukajšnjim rojakom, ki so bili odslovljeni že lanskegs junija, toda še sedaj ne dalajo. , Sedaj smo v kon venčnem letu. V Prosveti Čitamo razna priporočala za pomoč starim članom. Nekatera priporočila so dobrs, drugs zopet ne. Ns primer priporočila za penzije in zavetiiČe niso prsktična. O pen-ziji starim članom ni vredno prostora v listu tratiti, ker bi moral biti asesment tako povišan, da bi gs nekateri ne hoteli plačevati, drugi bi ga pa ne zmogli. Računati moramo tudi s tem, da bi mladina radi previsokega asesmenta začela puščati Jfdnoto. Zavetišče je pa kakor — "poor house". Nihče ne gle rad v sirotišnico, marveč je vsakdo raje dorps pri svojcih, čeprav pomanjkanje trpi. Zavetišče bi bilo dobro le za nekatere samce, ki himajd svojih ljudi niti svojih domov Nekateri tudi priporočajo odpravo sklada izrednih podpor 8 tem bi. se vodila velika krivica miadwtftoi k urim članom Kadar pride ¿lan v hude stiske in ne more nikjer dobiti denarja, se obrne s prošnjo na glavni urad za izredno podporo. Naj navedem slučaj. Pri našem društvu sta član in Aircraft Seattle. Week. članu* vložila prutojo sa J. C. Lewia. predaednlk držav-ne delavake federacije v Iowt veden naš mož in dobro vzgojil tudi svojo družino. Smr! uglednega trgovca V Ajdovščini je po kratki težki bolezni umrl Franc Repič, veletrgovec, Dočakal je 67 let. S pokojnikom je izginil iz naših vrst eden najbolj znanih in u-gtednih trgovcev v Vipavski dolini. Po rodu Ajdovec je z marljivostjo in podjetnostjo u-stvaril močno trgovsko hišo, ki je v ponos trgovsko zelo razgibane Ajdovščine in uživa spoštovano ime daleč okrog. Rajnki, ki je vse življenje neumorno delal; je bil odločen in zaveden mož in je njegova smrt užalos-tila vse, ki so ga poznali. Žalujoči družini iskreno so-žalje! Še en grob V Bovcu je nagle smrti umrl tamošnji gostilničar in trgovec g. Oskar Mlekuš, star 49 let; zadela ga je kap. Rajnki je bil najstarejši sin znane "Rederje-ve" hiše. Vneto se je trudil za hodni dom in se podjetno lotil vseh trgovskih poslov. Bil je prijazen in zaveden Bovčan, ki je vroče ljubil svojo domačo zemljo in njene ponosne gore. Mosiors v Huda Južni V naši vasi imamo dva mosta; enega v spodnjem koncu, ki veže našo grapo s cesto, ki pelje preko Zakojce na Cerk- v zgornjem koncu, preko katerega gre cesta na našo železniško postajo. Po-vodnji zadnjih let so oba mosta močno zrahljale in ju napravile skoro neporabna. Po dolgem obotavljanju so se končno le zganila pristojna mesta in začela s popravili. Dela pri prvem mostu so že dokončana; izvršena so bila bolj polovičarsko in ne temo, kako se bodo obnesla. Tudi je most preveč zožen. Dru gi most je v polnem popravilu. Lesa smo zadelali vanj nič koliko. Most bo sedaj gotovo zelo trden, bojimo se samo, da bo imel premalo luči. Ob hudih povodnjih, ko naša hudourna Bača silno zdivja, najbrže ne bo mogel požirati vse vode. Radi neprestanega deževjs smo imeli v vsej Baški dolini slabe pridelke. Spomladni mraz nam je skvaril žito in košnjo, poznejša trajna moča nam je zredčila pa jesenske pridelke, samo otava je bila lepa. Vendar se bomo že pretolkli. Rudolf Hees. Hitlerjev ssupalk. čigar beg v Anglijo Je povsročll silno senzacijo. Slab plesalec "Gospodična, z Vami plesati je zame največji užitek!" "Oh, vi nehvaležnež!" "Zakaj neki, gospodičns?" "Jaz vam dajem takšen užitek, vi mi pa kar venomer stopate po nogah!M riško državljanstvo. Član je brez dela že osem let, mož članice pa eno leto. Oba sta vložila prošnje za izredno podporo in v njih navedla, za kaj bosta denar potrebovala. Kje bi omenjena dobila denar za državljanski papir, žile. Če bi ne bila dobila izredne podpore pri jednoti? Danes ti nihče nič ne posodi. Če si brez dela, posebno pa ne, če nimaš svojega doma. Priporočam, naj se sklad izrednih podpor še v bodoče obdrži, konvencija pa nsj zviša asesment v ta sklad na 10c. Potem bi bilo upanje, ds bi bil dovolj močsn, da bi jednota lahko dajala večjo izredno podporo kot sedaj. V ta sklad plačujemo sedaj šest centov na mesec in naj bi dodali še štiri cente, kar bi lahko vsskdo pogrešal in za-dovoljnost bi bila ns obeh stre neh, to je med mladimi in sta rimi člani. Ako bi konvencija zvišala asesment, da bi s tem koristila le starim članom, bi bila s tem mladina prizadeta in lahko tudi jednota radi izgubo mladih članov. Vsakdo lahko ve to, da tudi mlsde člane doleti nesreča kot stare in so primo rani vprašati za izredno pod|w» ro. In tako tudi mladi člani ne bodo ugovarjali malemu poviša nju asesments v sklad izrednih podpor. Nekateri člani pišejo, da je izredna podpors fehtarija in da je člane, sram, da bi vprašali zanjo, ker ae ne marajo pokazat v javnosti. Jsz pa drugače vidim. Ako je član brez dela ali drugače v zadregah, ni nobene sramote zanj, če vpraša za izredno podporo v takih časih, kot so danes in kot bodo v bodoče, ko bo vojna končana. Za kar člani plačujemo, v potrebi tudi lahko vprašamo za izredno podporo brez sramot Saj delavci tudi prispevajo v sklad socialnega zavarovanja. Kadar so brez dela, gredo v U-rad socialnega zavarovanja in vprašajo za bre/poselnoStno podporo, v primeri starosti pa zu starostno odporo. Ali je tudi to sramotno? Priporočam, naj konvencija toliko spremeni 2. točko pravil, da se bo glasila, da nobeno diu-štvo, ki ne šteje 150 članov, ni upravičeno do delegata in vsako večje društvo, ki šteje IM) do 500 članov, je upravičeno Je do enega delegata. H tem bi se velik" prihranilo na konvenčnih stroških in tisti denar bi ishko šel v sklad izrednih podpor. To bi bila najboljša pomoč starim kot tUdI mladim članom. Bom Št malo poročal, kako je v našem mestu. 2e od leta 1930 nismo dobili dovolj dežje. Zemlja je auha pet do šest čevlj*v globoko, le pri vrhu je nekoliko vlage. Mesto ims še sa 18 dni vode. V mestnem jezeru ni-lo za tri leta vode, sedaj se bo pe izpraznilo. Mestne oblasti se trudijo, kako bi dobili «»do. Pričeli bodo polagati eevi sedem milj daleč, da ixjdo pretočili neko jezero v mestni rarer vsr. Pričeli so tudi z vrtanjem vodnjakov, da dobo vodo, Na drugi strani pe West Frankfort postaja pravo oljno središčo. Oljne vrelce vrtajo na splošno in so že zadeli y«Č bogatih oljnih žil. Nekateri vrelci že producirajo. Pravijo, da so v tej zemlji bogate oljne Jerry Zore. 313. Zabava n s mesto skrbi Yale. Kana.—V tehle kritičnih Časih, ko človek povsod sliši in čita o samih vojnih grozotah in njih žalostnih posledicah, mu celo dobro de, Če more pozabiti n« vse to vsaj za par ur. Ce se torej strinjate z menoj, boste prišli k nam v Yale ns plesno veselico, katero priredi naš soc. klub v soboto zvečer, 31. maja. Zabava za stare kot za mlade. V resnici Jo prvi še bolj potrebujejo, ksjti mlsdins Jo zna že povsod poiskstl. Skušali bomo pozabiti na hude čsse in kar se nam še hujšega obeta Ker bo to veselica napredne delavske grupe in ker je že čas, da spet enkrst pridete v Yale ns obisk, upamo, da to storite vsi tisti, ki imate radi domače žabi» ve in ki ste vsak čas priprsvlj ni po možnosti podpreti dobro stvar. Torej omenjeni večer vsi v našo veselo družbo. Drugsče se imamo v Kunsasu po stari navadi. Majnarji, kolikor jih je še, so še precej zaposleni, farmarjem se obeta dobra letina in naši vrtovi so še lepo zeleni. Torej, kaj hočemo še ved? Preglavice nam delajo le finančne razmere, v kakršnih Je menda živel tudi tisti Rlbničan, ki je sosedu potožil: "Ti, denar se opU-sti: ti ga nejmsš, jaz ga nejmam, nobeden gs nejma." Anna Bratkoeick. ' HUMOR V trgovini ftef: "Dve leti se že učiš, in kaj si se, osel, naučil v tem času?" Vajenec: "Ds ima kila pri vas M dek!" * , V šoli Učitelj: "To nalogo Je spet delal tvoj očft" Mihec: "Hej sem mu tudi jaz pomagal," • Hvslešen krojač Krojač Bol teža r je nad hišna vrsta obesil kot znak svoje obrti pozlačeno Jabolko. Novi župnik ga začuden vpraša, kaj naj prav za prav pomeni ta izvesek. "Is hvaležnosti, gospod, iz hvs-Ježnosti," pravi Boitf*zar, "Poglejte, ko bi Kva ne bila zapeljala Adama z jabolkom,.ali ne bi človek še dandanes hodil po raju? In od česa bi potem živel siromak krojač?" e Literarna kritika Učen kardinal je dejal svojemu učencu, potem ko Je prebral njegov llt**rerni aestsvek: "Ljubi moj, to tvoje delo je kakor večnost." "O, go«pod predobri ste," se Je rezveeelU mlečruifobi lilerst. I "Prav m res; kakor večnost namreč nima ne začetka ne kon- Obrambna akcija na francoskem otoku * Hull zanika francoska poročila Vicky, Francija. 24. maja. — Francoska oborožena sila na otoku Martinique je bila inatrulra-na, nsj se pripravi na obrambo tega otoka v Karibejakem morju proti ameriškemu napadu, po poročilih, ki so dospela aem is Pariss. Psriški list U Matin piše, da je bila obramba ojačana in da bo konflikt, če izbruhne, osredotočen pri otoški trdnjavi, kjer je shranjena zaloga zlata francoske državne banke. Ta trdnjava bo pognana v zrak, da zlato ne pride v tuje roke/ Pariški listi pišejo, da sp enote angleške bojne mornarice kon* centrirane v bližini otoka, obenem pa nsmigujejo, da je prelom med Fraticijo in Veliko Britanijo bliau, V trdnjavski shrambi se nahaja zlato v vrednosti $250,-000,000, Waaklngten. D. Cm 24. maja.— Držsvni tsjnik Cordell Hull je odločno zanikal francoska poročila, da bo Ameriko okupirala otok Martinique. Dejal je, da ta širi nacijska propaganda, da u-stvari napačni vtis v tej deželi. Hull je rekel, da se situacija giede tega otoka ni isprentisnila in uradniki vojnega in mornari» čnega departments so potrdili liullovo izjavo, Martinique Je strategično važen otok, ker ima isvrstna pristanišča in leši ob verigi otokov, ki tvorijo sunanji o-broč obrambe Panamskega prekopa. Militariatični veščaki priznavajo, da bi bila velika pridobitev sa Ameriko, če bi imela na tem otoku letalake in pomorske base. Nov izum Nikol NewyoHki list 'Times" je v svoji znanstveni rubriki priobčil celo zsnimlv članek svojega sodelavca Williams Lawrenca. V svojem članku prinsša pisec zs-nimive novosti, ki Jih je izvedel v razgovoru c našim slavnim rojakom Nikolo Teslo. Nikols Tesls je povedal Law-rencu, da je ponudil Združenim državam svoj najnovejši isum, žarke, ki bi na daljsvo 400 km onemogočili napade sovražnih letal. Po samisll Nlkole Tesle bi morali okrog Združenih držav potegniti nevidno obrambno črto, ki je ne bi mogla obvladati nobena sila. Ta sistem bi ae opiral ns popolnoms nove flsikslne in snsnstvene principe, sa električno konstrukcijo bi bilo treba pa graditi poaebne naprave sa prenos električne energije. Ni-kola Tesla trdi, da vse to ne bi stalo več ko dva milijona dolarjev, delo bi pa lahko dovršili Že v nekaj mesecih. Tako bi bile Združene države vsrne pred slehernim nspsdom. Nikols Tesls Je dslje p^vedsl, ds električni žsrki v tej nsprsvl ne bi uničili samo letalskih motorjev, temveč povzročili tudi eksplozijo bomb In uničili vse kovinske dele letsle, prav takt* pa tudi tovor letala. Nlkola Tesls je dognsl tudi, kakšno napetost bi motali imeti električni žarki, s katerimi bi hotel uničiti letala. Ugotovil je, da bi U žarki morali imeti napetosti SO milijonov voltov. 8 takšno energijo in ourfmno voltažo mikroskopsko majhnih delce«.' bi električna energija uničila vse pred seboj. U. Lawrence ns kor.cu svojegs Članka pravi, da bi bilo treba s obema roksma zgrabiti Izum slavnega Nlkole Teele Pravi tudi, da so i/datki ca uslugo, ki )n Nikols Tesls nsprsvl s svojim izumom Zrtru ženim državam, malenkmtrti Prepričan Je, da bi bil izum že tedaj genialen, če bi c nJim mogli zavarovati proti sovražnikom samo Panamski prekop Ta članek Je izzval veliko zanimanje ne samo v Severni, temveč tudi v Južni Ameriki. O Nikoli Tesli dsnes govore žirom po Ameriki Doslej si pa temu njegovemu izumu ni upal še nihče oporekati. PR08V1TA ROMAN IZ VOJNE L. 18704! POLOM" Italijansko bojno letalo meče bombo na grške vojaške postelje Če bi šlo — Zadnje čase sem dobil že tri grozilna pisma. Vloži vendar kazensko ovadbo. — Mar misliš, da se da to storiti proti davkariji? ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE Pri lote no pošiljam nerotnino sa PB08VBTA le. Lavada)» A»», CMwf% ......................