Aktualno Ormož • Ogromna skala priletela v drvarnico O Stran 3 V Štajerski /V ::Ti Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Si i tai Ptuj, petek, 17. februarja 2023 Letnik LXXVI • št. 14 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,95 EUR Spodnje Podravje • Lani redarji v desetih občinah niso spisali niti ene same globe Levji delež glob izrečejo na Ptuju Medobčinski redarji so v Spodnjem Podravju lani iz glob, ki so se stekle v proračune posameznih občin zaradi prekrškov, zbrali kar 132.400 evrov. Daleč največ na Ptuju. Več na strani 2. Podravje Dornava • Cigani po desetletju razprtij na povorkah za eno tablo O Stran 4 Politika Ptuj^ Marca pričakovane tudi precej višje cene grobnin O Stran 5 Gospodarstvo Podravje • V dobrem mesecu 49-krat brez električne energije O Stran 9 Ljudje odprtih rok Podravje • Glasujte za našega Najdobrotnika Slovenije O Strani 18 in 19 ■ «■ J H JI Aktualno Gradnja domov ostarelih se nei izplača več V središču • Manj denarnih soCialnih pomoči, vedno(vHJp£gp|nj na Karitas Si * I y \Jk\\vU . X \ ( t * \ 4 \v * t (a\ ^ "i i i I . il\ . i HI 2 Štajerski Aktualno petek • 17. februarja 2023 Spodnje Podravje • Lani v desetih občinah brez ene same izrečene globe Levji delež glob izrečejo na Ptuju Medobčinski redarji so v Spodnjem Podravju v lanskem letu iz glob, ki so se stekle v proračune posameznih občin zaradi prekrškov, zbrali kar 132.400 evrov. Glavnina tega denarja, skoraj sto tisočakov, je končala v proračunu ptujske občine. V desetih od skupaj 19 občin našega območja pa ni bil izdan niti en sam plačilni nalog. V zadnjih treh letih, od začetka leta 2020 do konca lanskega leta, je bilo na območju Spodnjega Pod-ravja izvedenih 10.277 ukrepov, od tega 1.444 pisnih opozoril, statistike o številu ustnih opozoril pa ne zbirajo. Po dveh koronskih letih je bila glavnina ukrepov izrečena lani. Porast je opazen, saj so v lanskem letu izdali skoraj 600 pisnih opozoril in okoli 3.400 plačilnih nalogov. Glede pisnih opozoril je vodja medobčinskega redarstva SOU Spodnje Podravje Robert Brkič pojasnil, da jih izdajajo takrat, ko gre za prekršek neznatnega pomena ali če gre za prekršek, ki je storjen na območju, kjer so bila pred kratkim postavljena kakšna nova pravila in kršitelj morda niti še ne ve, da je storil prekršek. Daleč najvišje je sicer skupno število ukrepov zaradi parkiranja, ki ga vodijo ločeno po kategorijah. 439 glob so izdali zaradi neplačila parkirnine, dodatnih 424 v območjih brezplačnega kratkotrajnega parkiranja v primerih, ko so lastniki vozil prekoračili dovoljeni čas ali niso spisali listka z uro začetka parkiranja, 375 zaradi parkiranja, kjer je to s prometnim znakom Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič Kmalu še več redarjev Trenutno je v medobčinskem redarstvu 12 zaposlenih: vodja, prekrškovni organ, osem občinskih redarjev in dva občinska redarja pripravnika, ki sta na osnovnem usposabljanju in bosta na terenu začela delati predvidoma maja. »Ena občinska redarka je dlje časa odsotna, tako daje na terenu trenutno sedem redarjev v dveh izmenah. Pogosto, zlasti v času večjih prireditev, letnih dopustov in preventivnih akcij, bi potrebovali večje število zaposlenih, sicer pa bo po zaključku usposabljanja z dvema novima zaposlenima spet lažje organizirati in izvajati postavljene naloge,« zaključuje Brkič. Delo redarjev je raznoliko in razgibano. Foto: ČG prepovedano, 363 za parkiranja na pločniku ali v območju za pešce, 288 zaradi parkiranja izven označenih parkirnih mest in 245 zaradi parkiranja v območju umirjenega prometa. Tudi najemanje radarja se jim očitno izplača. Zaradi prekoračitev dovoljenih hitrosti vožnje so spisali kar 1.401 prekrškovni nalog. V okoliških občinah redarji le občasno Največ ukrepov je izvedenih v MO Ptuj, kar 3.238 (od tega 568 pisnih opozoril). V Ormožu, drugi največji občini, ki jo pokrivajo redarji SOU Spodnje Podravje, je bilo izrečenih le 160 ukrepov, izdanih plačilnih nalogov pa še manj, saj so v tej številki zajeta še opozorila (21). Bolj aktivni so bili redarji v dveh precej manjših občinah, Kidričevo (223 ukrepov) in Hajdina (187). Zanimivo: v desetih spodnjepod-ravskih občinah ni bil izdan niti en sam plačilni nalog: »Redke prekrške so redarji zaključili z opozorilom, največ v času izvajanja preventivnih akcij,« pojasnjuje Robert Brkič. V manjših občinah so redarji prisotni redkeje, manj je tudi težav s parkiranjem, a neuradno je slišati, da ponekod pri svojem delu redarji zasledujejo tudi želje županov, da naj občanom glob ne pišejo, pač pa jih zgolj opozarjajo. Glede na navedeno je jasno, da je v ptujski občinski blagajni pristal levji delež denarja; na podlagi izrečenih glob je MO Ptuj lani prejela 97.323 evrov, vse ostale občine pa tretjino tega zneska, 35.116 evrov. Kit v v I •• Največ časa porabijo za (ne)pravilno parkiranje »Največ časa še vedno posvečamo mirujočemu prometu, čeprav je iz leta v leto delež tega nadzora nekoliko manjši glede na ostale naloge. Pogosto se pojavljajo nove točke ali območja, kjer prihaja do kršitev predpisov. Poleg tega obravnavamo kršitve zaradi onesnaženj cest in zapuščenih vozil na javnih površinah, zlasti na Ptuju je to pogost pojav. Pogosteje izvajamo nadzor zaradi nepravilnega parkiranja v bližini križišč ali na pločnikih v blokovskem naselju, kjer se občuti primanjkljaj parkirnih mest in hkrati porast števila motornih vozil,« o tem, na katerem področju imajo največ dela, pravi Brkič. Intenzivneje izvajajo nadzor v celotnem območju za pešce in na območju umirjenega prometa na relaciji Slomškova ulica-Slovenski trg, pa tudi na ostalih mestnih ulicah in trgih (Vodnikova ulica, Mino-ritski trg, Dravska ulica ...). Prekoračitve dovoljenega časa parkiranja ali izigravanja pravil so pogoste kršitve, kar je razvidno tudi iz števila izrečenih glob. »Pozornost namenjamo tudi nadzoru dovoljene hitrosti vožnje ter spoštovanju omejitve prometa za določeno vrsto vozil, kjer je izstopajoča problematika vožnja tovornih vozil nad 7,5 tone na Zagrebški cesti in Rajšpovi ulici ter na Sloven-skogoriški cesti,« še doda Brkič. Skrbijo tudi za javni red in mir Naloge redarjev se razlikujejo glede na potrebe, letni čas in celo glede na del dneva, v katerem jih izvajajo. V pozno popoldanskih urah in v večernem času, občasno pa tudi ponoči, skrbijo za javni red in mir. Nekateri imajo težave z beračenjem, drugi z vandalizmom ... Veliko pozornost namenjajo čistoči okolja in preverjajo, ali so psi na javnem kraju na povodcih oziroma ali lastniki pobirajo pasje iztrebke. Lani so veliko delali z lastniki e-skirojev, ki so zelo priljubljeni, razvijejo pa velike hitrosti. »So tihi in imajo mala kolesa, kar lahko vpliva na njihovo stabilnost, vozi pa jih lahko že otrok od 12. leta starosti s kolesarskim izpitom ali 14-letnik brez izpita,« opozarja vodja medobčinskega redarstva. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Vandalizem v parkih ne pojenja Poškodovali dva trampolina Pred letom in polje ptujska občina kupila štiri vgradne trampoline, ki so jih namestili na igriščih na različnih koncih mesta. Dva so vandali grdo poškodovali, v Ljudskem vrtu in mestnem parku. »Oba sta umaknjena, zamenjana bosta po zaključku pusta,« je pojasnil Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj. Ostaja pa grenak priokus, ki odpira mnoga vprašanja, saj je uničenih ali poškodovanih igral iz leta v leto več. Veliki, sodobni trampolini so med otroki eno najbolj priljubljenih igral. Velika večina jih uporablja z občutkom, primerno, preveč pogosto pa se žal najdejo tudi taki, ki pridejo z namenom, da se nad igrali izživljajo in jih (ne)namerno uničijo. Predvsem gre za starejše uporabnike, mladostnike, ki so brez nadzora. Mestna občina Ptuj je za dobavo, dostavo in montažo vseh štirih trampolinov plačala nekaj več kot 5.700 evrov. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje Akrobat iz Novega mesta. Postavili so jih v Ljudskem vrtu, mestnem parku, pri Osnovni šoli Breg in Športnem društvu Grajena. Lani so kupili še enega in ga postavili v blokovskem naselju. Vandalizem na Ptuju sicer ni nič novega, takšnih primerov je veliko preveč. Pred natanko letom dni smo poročali, da je največ težav prav v obeh omenjenih parkih. Van-dali se znašajo nad razsvetljavo, koši in igrali. Lani so med drugim poškodovali plezalo in igralo, namenjeno invalidnim otrokom, kar kaže, da dejansko nimajo empatije. Občina ima sprejete odloke, ki nadzornim organom omogočajo ukrepanje, večino tovrstnih kršitev pa kot prekršek določa že Zakon o varstvu javnega reda in miru. Zgolj osveščanje, opozarjanje in lepore-čenje doslej ni obrodilo rezultatov. Le z okrepljenim nadzorom, najverjetneje pa tudi izrekanjem glob medobčinskega redarstva in policije bi lahko stanje izboljšali. Leta in leta tisti, ki z otroki obiskujejo parke, opozarjajo, da bi bilo treba nadzor poostriti tudi zaradi rednih uživalcev marihuane, ki nedvomno ne sodijo na površine, kjer se zbirajo otroci. A doslej ni bilo kakšnih vidnih korakov v tej smeri ali opaznih učinkov. V mestnem parku in v Ljudskem vrtu so vandali uničili vgradne trampoline. Zamenjali jih bodo po zaključku pusta. Občina bo sicer zagotovila sredstva za zamenjavo uničenih delov trampolinov z novimi, toda ta denar bi lahko namenili za kaj veliko bolj koristnega. Iskanje odgovornih pa je najbolj podobno iskanju igle v senu. Če bi tisti, ki je škodo povzročil, to plačal iz svoje- ga žepa, bi gotovo dvakrat premislil, preden bi se znesel nad katerokoli stvarjo. Dženana Kmetec Foto: DK petek • 17. februarja 2023 Aktualno Štajerski 3 Ormož • Podor še naprej ogroža del Huma, domačini prestrašeni Ogromna skala priletela v drvarnico Domačinom, ki živijo v bližini nekdanjega kamnoloma na Humu pri Ormožu, je sredi januarja znova zagrozil večji plaz oz. podor. Ponoči se je udrlo več skal, ena izmed njih, prava velikanka, je zgrmela v drvarnico. Plaz se vse bolj približuje tudi Jurkovičevi hiši. »Okoli pol desete ponoči je s strmega območja zgrmelo več skal, med njimi je ena velikanska priletela v sosedovo drvarnico, jo poškodovala in zamaknila za nekaj centimetrov. Slišati je bilo poke, grmenje in čutiti tresenje tal. Mislil sem, da je morda prišlo do rahlega potresa. Naslednje jutro pa nas je pričakal takšen prizor - nov večji podor. Če drvarnica ne bi bila tako močno zgrajena in bi bila iz lesa, je sedaj ne bi bilo več. Smo pa predvidevali, da bo v določenem času prišlo do novega podora, saj so se za skalo pojavile razpoke, v katere je zatekala voda, pozimi sneg. Voda je zamrznila, ob otoplitvi pa so skale padle,« je povedal Stanko Jurkovič, lastnik sosednje parcele ob plazovitem območju. Že pred petimi leti večji podor Že leta 2018 se je na tem območju sprožil večji podor. »Takrat ipIP : V«"' "S ;.• h i^r . .-T-.. Foto: MH Zastrašujoč pogled na obsežen podor, ki ne miruje. Večji del skal se je nazadnje udri pred približno mesecem dni. Brez državnega financiranja sanacije ne bo Na občini so odgovorili, da si tudi sami želijo čimprejšnjo rešitev, a da gre za visoke stroške, kijih brez državnega sofinanciranja ne zmorejo: »Občina je takoj po prejetem obvestilu, da seje zvalila skala ob pomožnem objektu, ki leži tik pod plazom, opravila ogled in fizično zavarovala območja. Še isti dan smo o tem dogodku poslali dopis z dokazili na okoljsko ministrstvo ter prosili za ukrepanje. Plaz je evidentiran v sistemu Ajda, kije podlaga za državno financiranje. Zagotovo je vsem v interesu, da bi prišlo do sanacije čim prej. Sanacijska dela so vredna več kot 500.000 evrov.« Kot kaže, bo minilo še precej časa, preden bodo plazovito območje sanirali. Do tedaj pa bodo na grozečo nevarnost poleg zastrašujočega pogleda opozarjale gradbena mreža in znak za prepoved. Tako je velika skala zgrmela v sosedovo drvarnico. Na fotografiji Stanko Jurkovič, lastnik ene izmed hiš, ki jo plaz vse bolj ogroža. A tudi po zadnjem podoru je občina poskrbela »le« za postavitev gradbene mreže ob drvarnici ... I^jllp^mgga^ ¿C38S&BSSl je odneslo del ceste in od tedaj je onemogočen dostop do moje in sosednje parcele. Kljub temu se do danes - razen tega, da so postavili zaščitno ograjo in znak za prepoved prometa - ni zgodilo nič.« Plaz je od Jurkovičeve zgornje hiše oddaljen le še dva metra. »Razpoka pod betonsko ploščo, ki je ob hiši, se vse bolj širi. Lahko se zgodi, da se bo nekega dne ta del enostavno prekucnil v grabo in bo nastala še večja škoda. Pripravljen sem dati tudi del zemlje, samo da se ta zadeva uredi. Zares bi bila škoda, če bi hiša, ki smo jo obnovili za enega od mojih sinov, propadla.« Omenjeni plaz pa ne predstavlja nevarnosti samo za lastnike tamkajšnjih parcel in objektov, temveč tudi za mimoidoče pohod-nike in kolesarje, ki jih ni malo. Tod mimo namreč poteka planinska pot. »Glede na to, kje vse imajo na Gorenjskem ceste, podzidane s skalami, škarpami, je po mojem laičnem mnenju tukaj še vedno dovolj skalnate površine, na katere bi se dalo postaviti oporni zid in na določenem delu urediti cesto oz. pot, ki bi bila varna, z normalno ograjo in ne s temi vrtnimi in gradbenimi mrežami. Kajti tukaj se lahko kaj hitro zgodi, da človek v slabi vidljivosti zgreši pot, zdrsne in pade več metrov v globino, na skale.« Vedeli za plazovito območje Jurkovič je sicer omenjeno hišo kupil pred približno petimi leti. Kot domačin je poznal problematiko plazovitega območja in neurejenosti tega dela ceste, a ker je cesta v občinski lasti, je pričakoval, da bo občina to uredila. Toda kot rečeno, do sanacije še ni prišlo, cesta, ki vodi tako do njihove nepremičnine kot do sosednjega vikenda in parcel, pa je še vedno zaprta za ves promet. Na problematiko še naprej vsake toliko opozarja občino, toda brez uspeha. »Občinski možje in civilna zaščita so po zadnjem po-doru postavili dodatne zaščitne ograje, za katerimi je tudi sosedova drvarnica. Večkrat so opravili oglede, to pa je tudi vse. Pisal sem na različne institucije v zvezi s sanacijo, pa so povsod s prstom pokazali na občino. Država ima za takšne namene zagotovljena določena interventna sredstva, vendar je občina tista, ki mora začeti postopek. Ob zadnjem obisku so mi dejali, da so naredili vse, da pa se država ne odziva. Prej je bilo rečeno, da čakajo na geološko poročilo ... Občutek imam, da nekaj rečejo, samo da se me rešijo ... Bojim se, da te obnove ne bom dočakal,« je še dejal Jurkovič, ob tem pa dodal, da živijo v strahu pred naslednjo skalno gmoto, ki jim grozi. Za njo so namreč že vidne razpoke. Monika Horvat Podravje, Slovenija • Agonija državnih koncesij za domove upokojencev Kako so vroče žemljice postale suhe drobtine Koncesije za gradnjo domov upokojencev so pred dvema letoma veljale za vroče žemljice. Občine so si v sodelovanju z zasebniki silovito prizadevale ujeti zadnji vlak z državnimi koncesijami, da bi v svojem okolju lahko gradile domove upokojencev. A kot so bile »koncesijske« žemljice v začetku vroče, so v tem trenutku že suhe in trde, takšne, da bi iz njih lahko naredili drobtine. Državne koncesije za domsko oskrbo starejših so bile dejansko zelo želeno blago; nekatera podjetja ali zavodi so v njih videli možnost širitve dejavnosti, drugi so jih pridobili samo za to, da so jih prodali naprej in pri tem lepo zaslužili. Zaživelo le borih šest odstotkov koncesij Po dveh letih, odkar je bila podeljena prva tranša koncesij zasebnikom, se stanje na področju domskega varstva ni prav nič izboljšalo, kvečjemu celo poslabšalo - glede na akutne rane z delovno silo. Socialno ministrstvo je v obdobju ministra Janeza Ciglerja Kralja izvajalcem domske oskrbe starejših razdelilo državne koncesije za blizu 2.400 postelj. Od vsega skupaj 2.392 podeljenih koncesij se dejavnost izvaja le za 149 mest, za vse ostale (2.243) so nosilci zaprosili za podaljšanje roka. Ministrstvo jim ga je podaljšalo do konca leta 2024. Gradnja domov se očitno ne izplača (več) Zadnja leta slovenski trg z domovi upokojencev na veliko osvaja avstrijska SeneCura. Dejavnost že izvaja v šestih domovih, sedmega v Pivki gradijo. Na zadnjih dveh razpisih ministrstva so sicer pridobili še koncesije za 510 postelj, vendar so načrti o gradnji novih kapacitet „na čakanju". SeneCura bi nove domove gradila v Rušah, Šentjerneju in Mislinji, v Mariboru bi v prizidku doma upokojencev uredili 60 mest za osebe z demenco. Na nobeni od naštetih lokacij delovni stroji še niso zahrumeli. V SeneCuri so pojasnili, da so se od obdobja, ko so vložili prošnje za koncesije, do danes okoliščine bistveno spremenile. „Soočamo se z dejstvom, da so se v tem času izjemno povečali stroški gradnje, spremenili so se splošna stroškovna in energetska situacija ter pogoji financiranja, vključno s težavami pri dobavlji-vosti gradbenih materialov in opreme," je poudaril vodja razvoja za Slovenijo v SeneCuri Robert Žvižaj. Dodatno oviro po besedah direktorice SeneCure za Slovenijo Sande M. Gavranovič predstavlja pomanjkanje kadra v zdravstveni negi in oskrbi (kuhinje). „ Domova v Žireh in Hočah-Slivnici smo prav zaradi kadrovskih težav odpirali postopoma. Gre za izzive, ki ne zadevajo samo domov SeneCure, temveč celotni sektor oskrbe starejših v Sloveniji." Dom s koncesijo vred nasedla naložba SeneCura se je neuradno omenjala kot investitorka gradnje doma upokojencev na Hajdini, a iz te moke očitno ne bo kruha. Zalomilo se je tudi gradbincu Ivanu Cajzku (GIC Gradnje), ki je dobil koncesijo za 150 mest za dom upokojencev v Vrtojbi, kjer je od slabe banke odkupil socialni center in ga preuredil v dom za starejše. Dom in dejavnost naj bi nameraval prodati SeneCuri, vendar se to ni uresničilo. Zato je Cajzkova ekipa potrkala na vrata ministrstva in predlagala, da se dom vključi v javno mrežo, torej da ga odkupi država. Več kot očitno so državne koncesije za domove v samo dveh letih postale blago, ki gre slabo v promet. V Spodnjem Podravju so r JT Glede na to, da 2.300 koncesij za mesta v domovih upokojencev „stoji", dejavnost očitno trenutno ne omogoča (več) želenega dobička oz. bi investicije zahtevale previsok vložek glede na kasnejšo donosnost. Ob neugodni ekonomski računici pa domovi vse težje najdejo tudi delavce. jih pridobili v občinah Destrnik in Hajdina, o načrtih za gradnjo se medtem ne na eni in ne na drugi strani nič kaj veliko ne sliši. Menda pri obeh manjka tisti, ki bi dal mi- lijone za gradnjo. Za občino Mar-kovci koncesija ni bila pridobljena, zadeva pa je še vedno v odločanju na upravnem sodišču. Mojca Zemljane Foto: MH 4 Štajerski Podravje petek • 17. februarja 2023 Dornava • Po desetletju razdvojenosti cigani korak bližje drug drugemu Na povorkah vsi skupaj za eno tablo Dornavski cigani so etnografski pustni lik z več kot 60-letno tradicijo. So zabavni, igrivi, nasmejani in pretkani, skratka veseljaki, ki jim ni para. Ko so praznovali zlati jubilej, 50-letnico delovanja skupine, so se njihove poti razšle in tako so se več kot desetletje na karnevalih predstavljali pod dvema imenoma: Cigani Turistično-etnografskega društva (TED) Lukari Dornava in Etnografsko društvo (ED) Cigani Dornava. Po 12 letih so se poti obeh skupin začele ponovno zbliževati in tako so na letošnji etnografski otvoritveni povorki na Ptuju nastopili pod imenom Cigani Dornava. Vsaka skupina je sicer imela še tablo z nazivom svojega društva, a bistveno je bilo, da so ponovno vsi skupaj dornavski cigani. Prvi so se predstavljali člani TED, ki ohranjajo avtohtoni, prvobitni lik cigana, neposredno za njimi so se predstavili cigani ED, ki so že malo bolj modernega značaja (nakit, ples ...). Pomembno je, da so vsi sku- paj nastopili kot Cigani Dornava. „Smiselno je, da se na karnevalih predstavljamo skupaj. Menim, da je tako najboljše za ugled obeh društev, Dornave, Ptuja in Slovenije. Vsi smo dornavski cigani. Na otvoritveni povorki na Ptuju smo se družili, imeli smo se lepo in verjamem, da bo enako na fašenku v Markovcih ter karnevalu na Ptuju. Vsako društvo bo še naprej gospodarilo po svoje, ohranjalo ali nadgrajevalo lik. Ocenjujem pa, da smo naredili velik korak naprej, da smo se odločili predstaviti z eno tablo. Rekla bi, da je to bila obojestranska želja članstva v obeh društvih. Mi se strinjamo, da nastopimo z enotnim imenom in tablo Cigani Dornava. Še posebej pozitivno so to sprejeli mladi, ki so se družili sem in tja ter se res dobro počutili. To smo morali narediti v dobro naših otrok, stopiti korak nazaj," je o skupnih nastopih dornavskih ciganov na povorkah povedala predsednica ED Cigani Anica Slodnjak. Predsednica TED Lukari Maja Bezjak je pritrdila, da res nastopajo skupaj z enotnim imenom, kljub temu imajo še vsaki svojo tablo z nazivom skupine oziroma društva. Prvi se predstavljajo „stari" cigani iz TED Lukari, med njimi je celo nekaj ustanovnih članov skupine, za njimi pa mlajše društvo ED Cigani, ki je lik dornavskega cigana nekoliko posodobilo. Čeprav se skupini v odtenkih med seboj razlikujeta, so oboji skupaj nedvomno prepoznavni pustni lik Spodnjega Pod-ravja, ki bo do pepelnice še navduševal in zabaval ljubitelje fašenka in fašenskih norčij. MZ nORNJVSKh Ne glede, ali so iz starejšega ali mlajšega društva, skupaj so dornavski cigani. Foto: CG Cirkulane • Vodenje prostovoljnega gasilskega društva v mlajše roke Novo vodstvo daje velik poudarek usposabljanju gasilcev Po dvajsetih letih seje menjalo vodstvo PGD Cirkulane. Gasilci in gasilke so funkciji predsednika zaupali Kristijanu Kokotu, poveljnika pa Petru Kelcu. Oba sta sicer že vrsto let aktivna gasilca. V prihodnje si bosta prizadevala predvsem za čim boljšo usposobljenost gasilcev in izgradnjo novega gasilskega doma. »Ob imenovanju sem bil zelo počaščen, saj je funkcija predsednika gasilskega društva izjemno pomembna, pa tudi odgovorna. Pri tem bom nadaljeval delo mojega predhodnika, ki je društvu predsedoval zadnjih dvajset let,« je povedal novi predsednik Kristijan Kokot in dodal, da se bo pri pomembnejših odločitvah prav gotovo posvetoval s starejšimi člani, ki imajo bogate gasilske izkušnje. Bivšemu predsedniku Antonu Kokotu in poveljniku Ivanu Tetičkovi-ču so v zahvalo za dosedanje delo podelili naziv častni predsednik in častni poveljnik. Oba sicer še naprej ostajata aktivna člana, Kokot bo prevzel vodenje veteranov, Tetičk-ovič pa delo blagajnika. Dosedanja blagajničarka Biserka Dernikovič Kristovič se je namreč poslovila, na nedavnem občnem zboru pa so jo počastili s kipcem Naj gasilca. Gasilski dom bi moral ostati v centru kraja Po besedah Kokota se bodo v prihodnje bolj usmerili predvsem v dodatno izobraževanje gasilcev. »Moja želja je, da bi povečali pogostost gasilskih vaj, razna usposabljanja pa bi lahko izvedli tudi v okviru našega domačega društva. Takrat bi lahko čas namenili tudi za pregled opreme in avtomobilov.« Kokot je dodal, da je strojni park trenutno v dobrem stanju, zato ni potrebe po nakupu večjih avtomobilov. Radi bi zamenjali lestev, ki pa je po novi tipizaciji tako visoka (zložena), da tovornjaka ne bi mogli več parkirati v garažo. Prav zato si prizadevajo, da bi se čim prej začela izgradnja novega gasilskega doma. Občina je lokacijo, ki je na vpadnici v Cirkulane, že izbrala. »Mi smo veliko bolj naklonjeni temu, da bi gasilski dom ostal v centru kraja, bliže ljudem. Zato si bomo prizadevali za gradnjo objekta v neposredni bližini šole, cerkve oz. sedanjega gasilskega doma. Ena izmed možnih lokacij bi lahko bila zraven gostišča Krona, zemljišče je dovolj veliko in je v lasti občine,« je poudaril Kokot. Letos so v društvo sprejeli 24 novih članov Novo vodstvo PGD Cirkulane podpira tudi vsa prizadevanja glede ustanavljanja nove gasilske zveze, ki bo pod svojim okriljem Foto: Sandi Kelc Na nedavnem občnem zboru PGD Cirkulane sta častne listine prejela prejšnji predsednik Anton Kokot in poveljnik Ivan Tetickovič. združevala še gasilce iz PGD Zavrč in večih PGD iz občine Markovci. Z vsemi društvi iz obeh občin cir-kulanski gasilci sodelujejo že od nekdaj. Med drugim si prizadevajo, da bi prvi tabor mladine, ki ga bo organizirala na novoustanovljena gasilska zveza, potekal pri njih. V Cirkulanah se sicer lahko pohvalijo s številno gasilsko mladino. Letos so sprejeli 24 novih članov, skupno pa je mladih okoli 50, na kar so zelo ponosni. Trenutno je v društvu okoli 150 članov. Estera Korošec Hajdina • Duhovnik v demonski opravi Kaplan Primož hudiček med koranti Mladi hajdinski kaplan Primož Lorbek ruši tabuje. Letošnje pustne dni, ki jih v Spodnjem Podravju imenujejo tudi peti letni čas, preživlja v hudičkovem kostumu. Pridružil se je skupini hajdinskih korantov. „Od pekla do raja," se je pošalil, ko smo ga vprašali o počutju v hu-dičkovi obleki. „Odlično je, fantastično." Član skupine hajdinskih ko-rantov je letos prvič. Kot duhovni pastir obleči se v kostum hudiča je v očeh nekaterih drzna poteza, vsekakor pa zelo samozavestna in tudi nenavadna, saj česa podobnega med duhovniki še nismo doživeli. Vse je enkrat prvič in verjetno se bo marsikdo strinjal, da je popolnoma prav, da se tudi duhovnik poveseli ob zanimivih pustih doživetjih. Kaplan Primož, rojen Zavrčan, je bil korant že kot osnovnošolec. Potem je to veselje v najstniških in srednješolskih letih nekoliko usahnilo in sedaj ponovno zaživelo. „Ko si na Hajdini sredi pustnega rajanja, med koranti, te peti letni čas enostavno potegne. Nabavil sem kostum in odslej se bom vsako leto pridružil hajdinskim korantom. Kolikor se le da, se pridružim skupini. Bili smo na otvoritveni povorki, pa na prvi povorki na Hajdini, računam še na sodelovanje na drugih povorkah, kolikor mi bo čas dopuščal. Med ljudi širimo dobro voljo in pozitivno energijo," je povedal mladi kaplan, ki ga te dni v družbi korantov srečujemo kot hudička. Lepo in skrbno dodelano hu-dičkovo opravo so mu sešili v Šiviljstvu Lidije Šmigoc v Bukovcih, masko je izdelal Grega Šerbec. Hudiček Primož pa je, tako kot ostali v njegovi skupini korantov, že zbral lepo bero robčkov. MZ Kaplan Primož Lorbek je Član skupine bajdinskib korantov, spremlja jib kot budiček. 32-bajdinskimi farani in širše v okolju tudi sicer zelo priljubljen. Foto: MZ -letni dušni pastir je med petek • 17. februarja 2023 Podravje Štajerski 5 Spodnje Podravje • Koncesija za državne ceste najverjetneje v roke CPP Javne službe se v drugo več niso prijavile Država je lani za vsa koncesijska območja, razen ptujsko-ormoškega, podelila 10-le-tne koncesije za vzdrževanje državnih cest. Za koncesijo za vzdrževanje blizu 300 kilometrov državnih cest na ptujsko-ormoškem območju sta se potegovala dva ponudnika: dosedanji vzdrževalec Cestno podjetje Ptuj (CPP) in Javne službe Ptuj v partnerstvu s Komunalo Slovenske gorice in podjetjem Hermes GP (konzorcij). Razpis za Spodnje Podravje se je končal brez izbire koncesionarja, razlog so bile pri obeh ponudnikih nezadostne kadrovske zmogljivosti. Vlada je lani konec maja obe ptujski ponudbi zavrnila kot nedopustni, a se je konzorcij treh podjetij na odločitev pritožil. Nosilka razpisa, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), je njihov ugovor zavrnila. Sledila je še ena pritožba, podjetje Hermes GP jo je vložilo na Državno revizijsko komisijo. Tudi tam je sledil hladen tuš z negativnim odgovorom na pritožbo, razlog za takšno odločitev pa nezagotavlja-nje kadrovskih kapacitet pri ponudniku. Državna revizijska komisija je v obširni razlagi zavrnitve pritožbe navedla, da so si v konzorciju podjetij pogoje razpisa razlagali po svoje, takšna interpretacija pa ni bila pravilna. Po zavrnitvi pritožbe na državni revizijski komisiji se konzorcij treh podjetij za nadaljnje pravno varstvo več ni odločil in so odločitev o neizbiri sprejeli. Druga ponudba CPP nižja od prve: 37 milijonov evrov DRSI je nato šla jeseni v nov krog izbire izvajalca, na razpis je prispela samo ponudba CPP v vrednosti 37 milijonov evrov. Spomnimo, da sta bili predhodno na prvem razpisu obe ponudbi višji, CPPjeva je bila težka 43 milijonov evrov, ponudba JS, Komunale Slovenske gorice in Hermesa pa 38 milijonov Boris Medved je vodenje CPP prevzel lani spomladi. evrov. Kot kaže, bodo karte naklonjene CPP, ki bo tako najverjetneje tudi v prihodnje ostal vzdrževalec državne cestne mreže v Spodnjem Podravju. Izvršni direktor Boris Medved je s komentarjem o poslu za zdaj zadržan. Čeprav so edini prijavljeni ponudnik in vse kaže na pridobitev koncesije, pogodbe še nimajo, je dejal Medved. Dodal je, da so nizkogradnje in vzdrževanje prometne infrastrukture sicer njihov temeljni posel (t. i. core biz-nis), kar ostaja tudi v prihodnje. Direktor CPP je povedal, da so uspešno nadgradili tudi koncesije z lokalnimi skupnostmi v Spodnjem Podravju, ki so se v lanskem letu iztekle, a jih je bilo glede na pravne podlage v odlokih možno podaljšati. Javne službe: »Ponovljena prijava ne bi bila smiselna« Od začetka državnega razpisnega postopka za koncesijo za -gs-riiffi® Kot kaže, bo CPP ostalo koncesionar na državni cestni mreži v Spodnjem Podravju, saj so edini, ki so se prijavili na razpis. vzdrževanje državnih cest je minilo dobro leto in pol. Vlada je konce-sionarje za osem od skupno devet koncesijskih območij izbrala lani pred poletjem. Zapletlo se je edino na Ptuju, kjer se je konec leta 2021 zaradi prijave na razpis med CPP in JS dvignil pravi vihar. Številni poznavalci gradbene dejavnosti so se takrat spraševali, ali Javne službe morebiti ne stopajo v prevelike čevlje. Čeprav skupaj s podizvajalci vzdržujejo mrežo ptujskih občinskih cest, je marsikdo ob vprašanju, kako bodo kos vsem državnim prometnicam v regiji, privzdignil obrvi. Kljub številnim pomislekom je vodstvo Javnih služb odločitev o oddaji ponudbe suvereno zagovar- Lani proizvedli rekordne količine asfalta CPP z 260 zaposlenimi sodelavci je lani zabeležilo rekordne prihodke v višini okoli 50 milijonov evrov, poslovali so z dobičkom. Rekordno proizvodnjo, čez 130.000 ton, so beležili tudi v asfaltni bazi v Kidričevem (Tovarna asfalta), ki jo večinsko lastniško obvladujejo. Asfaltna baza je trenutno v remontu in nadgradnji, predvidoma jo bodo ponovno zagnali v začetku marca. Glede na to, da seje CPP, enako kot številna druga podjetja, lani srečevalo s težavami pri dobavi nekaterih materialov, so po besedah direktorja Borisa Medveda letos na tovrstna tveganja bolje pripravljeni. Po navedbah šefa CPP je materialov lani med drugim primanjkovalo tudi zaradi izjemno velikega povpraševanja, ki ga trg ni zmogel pokrivati. Ptujski cestarji so si za letos zaloge materialov, za katere so ocenili, da bi znali biti kritični, že pripravili. „Motenj, s katerimi smo se srečevali lani, v 2023 ne bi smelo biti," je poudaril izvršni direktor CPP Boris Medved. Za 10-letne koncesije blizu 800 milijonov evrov Za regionalne in glavne državne ceste bo naslednje desetletje skrbelo sedem gradbenih podjetij. Vrednost s koncesijami oddanih del bo dobrih 790 milijonov evrov, četrtino kolača je dobila Gorenjska gradbena družba, ki bo vzdrževalec državnih cest v ljubljanski in gorenjski regiji. Ptujsko-ormoško koncesijsko območje je najmanjše v državi, predvidoma bo vrednost 10-letne pogodbe znašala 37 milijonov evrov, dobil jo bo najverjetneje dosedanji koncesionar CPP. Odločitev o oddaji koncesije mora sprejeti še vlada. jalo. V podjetju so bili prepričani, da so lahko kos nalogi. „Smo izvajalec enakih storitev za občinske javne ceste, zato smo se na odprti javni razpis prijavili tudi za državne ceste," je oddajo ponudbe komentiral direktor Alen Hodnik. Po neuspehu s pritožbami se nato Javne službe na drugi razpis več niso prijavile. „Glede na izgubljeno revizijo postopka prvega razpisa je bilo ugotovljeno, da pogojev javnega razpisa ne izpolnjujemo. Novi razpis se glede pogojev ni spremenil, zato prijava ni bila smiselna," so povedali v izjavi za naš časopis. Mojca Zemljarič Foto: CG Ptuj • Obeta se še ena v nizu podražitev Kmalu višje cene grobnin Cene grobnin in storitev pokopališke dejavnosti se bodo na Ptuju zelo verjetno precej zvišale že naslednji mesec. Pri nekaterih postavkah podražitev dosega celo 500 odstotkov! Raztros pepela po trenutno veljavnem ceniku stane 20 evrov, po novem predlogu sto evrov več, torej kar 120 evrov. Ekshumacijo trupel (z izkopom in zasutjem) zaračunavajo okrog 220 evrov, od marca naprej bi bila oz. bo nova cena 300, v nekaterih primerih celo 450 evrov. Prva ureditev groba oziroma odstranitev vencev po veljavnem ceniku stane 14 evrov, po novem predlogu pa 30 evrov za žarni in kar 45 evrov za klasični pokop. Če bo predlog novih cen, ki ga bodo v ponedeljek obravnavali mestni svetniki, potrjen, se bodo O predlogu novih cen grobnin in pokopaliških storitev bodo svetniki MO Ptuj razpravljali v ponedeljek. Primerjava veljavnih in predlaganih cen pokopališke dejavnosti Novo pokopališče Veljavna cena (brez DDV) Predlagana cena (brez DDV) Grobnina za enojni grob 40,8 € 51 € Grobnina za družinski grob 46,2 € 57,8 € Grobnina za žarno nišo 20,5 € 25,5 € Staro pokopališče Grobnina za enojni grob 40,8 € 44,4 € Grobnina za družinski grob 46,3 € 50,3 € Prva ureditev groba 14 € 30 € za žarni in 45 € za klasični pokop Ekshumacija z izkopom in zasutjem jame (do 20 let) približno 220 € 300 € (do 10 let) in 450 evrov (po 10 letih) Raztros pepela 20 € 120 € Vir: gradivo za sejo sveta MO Ptuj cene grobnin in pokopaliških storitev na Ptuju zvišale s 1. marcem. Gre sicer zgolj za podražitev javne pokopališke dejavnosti, ki je v domeni lokalne skupnosti. Na Ptuju jo izvaja občinsko podjetje Javne službe, ki mora v skladu z zakonodajo zagotavljati 24-urno dežurno službo ter upravljati in urejati pokopališča. Sočasno je občina sledila pobudam nekaterih občanov, naj se višina grobnine razlikuje za staro in novo pokopališče, saj je obseg razpoložljive infrastrukture na enem in drugem različen. Tudi izvajalec ugotavlja, da so dejanski stroški z urejanjem in vzdrževanjem pokopališča na novem pokopališču bistveno višji zaradi vzdrževanja travnih površin. A v obeh primerih, tako za novo kot staro pokopališče, so predlagane višje cene od trenutno veljavnih, le da je na novem rogozniškem pokopališču predlagana občutnej-ša podražitev grobnin kot na starem. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Premrzlo, da bi lahko odtajali led Drsališče še na tržnici Pred nekaj dnevi so delavci Javnih služb Ptuj začeli počasi pospravljati drsališče na mestni tržnici. A dela niso dokončali, kljub temu daje bilo predvideno, da to storijo do začetka Kurentovanja. Foto: CG Drsališče ni več v uporabi, saj so ga začeli pospravljati, a se led zaradi nizkib temparatur, predvsem v nočnib urab, nikakor ne odtali. „Drsališča se ne da odstraniti zaradi prenizkih temperatur, zmrzali. Takoj ko bodo vremenske razmere ugodnejše in se bo led odtalil, ga bomo odstranili," je razlog, zakaj drsališče ni v celoti pospravljeno, pojasnil direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Tudi do nedelje, ko se obeta karnevalska povorka, ki na Ptuj privabi več deset tisoč obiskovalcev in množico nastopajočih, ne načrtujejo dokončanja del. Hodnik namreč pravi, da so napovedane precej nizke temperature: „Povorka pa tako gre po drugi liniji, drsališče ne bi smelo biti moteče." Čeprav torej drsanje ni več možno, pa je konstrukcija za zdaj še vedno postavljena. Tudi letos je bilo drsališče izjemno dobro obiskano, majhni in veliki drsalci so zadovoljni. Želijo pa si nadgradnjo, podobno kot v Kidričevem, kjer so okrog velike, osrednje ledene ploskve uredili še krožne potke. Dženana Kmetec 6 Štajerski V središču petek • 17. februarja 2023 Spodnje Podravje • Največ socialnih transferjev v Haloze, najmanj na Dravsko in Ptujsko polje Center za socialno delo lani izplačal 13 milijonov Lanskoletna izplačila redne in izredne denarne socialne pomoči, varstvenega in otroškega dodatka, preračunano na število prebivalcev, kažejo na najslabšo socialno sliko v haloških občinah. Do najvišjega zneska smo prišli v občini Žetale (povprečno na prebivalca 439 evrov), sledijo cirkulanska (432), završka (427) in podlehniška občina (400 evrov). Najmanj socialnih transferjev, preračunano na število prebivalcev, se je lani steklo v občine Gorišnica (248), Dornava (255), Markovci (268), Hajdina in Kidričevo (obe 274 evrov). Regijski center za socialno delo Spodnje Podravje je lani izplačal dobrih 11 milijonov evrov rednih denarnih socialnih pomoči, največ v občinah Ptuj (3,4 milijona evrov) in Ormož (1,5 milijona evrov). Izplačila otroškega dodat- ka so znašala 9,3 milijona evrov, varstvenega dodatka 4,3 in izredne denarne socialne pomoči dva milijona evrov. Po zbirnih podatkih iz statistike na CSD Spodnje Podravje ugotavljajo, da se je število prejemnikov denarne socialne pomoči v regiji zmanjšalo. Korona obdobje je sicer prineslo rast števila državnih denarnih pomoči, a se je lansko leto situacija bistveno popravila, število izdanih odločb je bilo celo manjše kot v predkoron-skem letu 2019. Manj odločb za denarno socialno pomoč Direktor CSD Miran Kerin ocenjuje, da bi trend izboljšanja socialne slike lahko pripisali spodbudni situaciji na trgu dela - večjemu šte- Izplačila CSD Spodnje Podravje v 2022, v evrih Občina Denarna pomoč Izredna denarna pomoč Varstveni dodatek Otroški dodatek Skupaj Povprečno na prebivalca Cirkulane 456.574 84.255 234.980 237.014 1.012.823 432 Destrnik 277.711 53.452 145.945 286.430 763.538 289 Dornava 270.595 57.356 113.684 299.883 741.518 255 Gorišnica 366.877 79.622 128.457 467.538 1.042.494 248 Hajdina 421.761 106.506 105.087 430.647 1.064.001 274 Juršinci 322.393 49.427 154.915 296.423 823.158 330 Kidričevo 661.961 150.146 232.534 750.060 1.794.701 273 Majšperk 489.358 109.522 180.781 476.941 1.256.602 315 Markovci 318.956 94.735 215.672 462.970 1.092.333 268 Ormož 1.532.357 300.610 733.354 1.331.642 3.897.963 329 Podlehnik 342.630 57.340 155.486 176.817 732.273 400 Ptuj 3.388.886 538.335 851.300 2.327.152 7.105.673 303 Središče ob Dravi 258.060 25.807 125.250 214.775 623.892 329 Sv. Andraž 170.782 27.695 88.546 146.067 433.090 362 Sv. Tomaž 349.159 55.967 152.910 215.364 773.400 382 Trnovska vas 152.442 18.519 55.643 168.214 394.818 281 Videm 692.569 147.480 306.556 614.968 1.761.573 313 Zavrč 290.311 36.802 157.425 154.116 638.654 427 Žetale 236.331 32.295 143.090 159.482 571.198 439 Skupaj 11 mio 2 mio 4,3 mio 9,2 mio Znesek državne denarne socialne pomoči za odraslega je 422 evrov. Če bi social-mati in dva mladoletna ali šolajoča otroka), bi jim CSD mesečno iz tega naslo-družina prejela še otroškega dodatka. Vir: CSD, SURS vilu razpoložljivih delovnih mest in možnostim zaposlitve. Za denarno socialno pomoč so lani izdali 1.200 odločb manj kot v letu 2019. Lani se je številka ustavila pri 8.252 odločbah, v 2019 so jih odposlali 9.400. Medtem ko je odločb o redni denarni socialni pomoči manj, se je po drugi strani okrepila tako rečeno trenutna stiska posameznikov ali družin, kar kažejo podatki o izrednih de- narnih socialnih pomočeh. Lani je CSD Spodnje Podravje izdal 5.261 odločb o izredni denarni pomoči, v 2019 nekaj čez 4.300. Še predlani (2021, ko je vladala korona) je bila situacija na socialnem področju po besedah Kerina precej drugačna kot danes. Trendi se izredno hitro spreminjajo, je poudaril. „Medtem ko so v preteklosti podobni vzorci in podatki držali celo desetletje, se danes situacije Promocijsko sporočilo Projekt MODROST PLEMENITI MLADOST (MPM), katerega projektni konzorcij sestavljamo partnerji Ljudska univerza Ptuj, Zabavna kmetija Murko Zgornja Hajdina, ARBADAKARBA - Trgovina z baloni in programom za zabavo Ptuj in Društvo gospodinj Trnovska vas, se konec februarja 2023 formalno zaključuje. Ptuj, Podravje • Številni prosilci na Karitas prihajajo že leta Po pomoč prihaja vedno več Nizka stopnja brezposelnosti v regiji in manj podeljenih denarnih socialnih pomoči se na socialni sliki, vsaj sodeč po izkušnjah sodelavcev Karitas, ne pozna veliko. Draginja namreč k iskanju pomoči prisili tudi posameznike, ki so doslej zmogli sami. Prosilcev na Ptujskem ni nič manj, se pa spreminja njihova struktura: prevladujejo družine z več otroki, v katerih so starši sicer zaposleni, a so prejemki prenizki za vse izdatke. V času trajanja projekta smo izvedli vse predvidene projektne dejavnosti, vključno z organizacijo in izvedbo osmih "Tradicionalnih dni" v občinah Kidričevo, Hajdina, Destrnik, Dornava, Juršinci, Ptuj - Grajena, Trnovska vas in Markovci. Na teh dogodkih so se partnerji predstavili s svojimi izdelki, dejavnostmi, izjemno etnološko-kulturno dediščino, ki je mnogi med nami ne poznamo več, a smo lahko nanjo upravičeno ponosni. Pripravili in v tiskani verziji smo izdali tudi brošuro, ki smo jo nato razdelili med partnerje in obiskovalce dogodkov. Natančnega števila vseh obiskovalcev ne moremo navesti, po naši skromni oceni pa jih je bilo čez 500. Od teh jih je 200 sodelovalo še v evalvaciji projekta in po njihovih ocenah sodeč lahko zapišemo, da smo s projektom dosegli zastavljene cilje in prispevali vsaj delček k boljši prepoznavnosti našega področja, ohranjanju snovne in nesnovne kulturne dediščine, ter spodbudili mreže-nje, komu pa morda tudi utrnili kakšno podjetniško zamisel. Ob koncu se želimo iskreno zahvaliti vsaki sodelujoči partnerski organizaciji, kmetiji, društvu, zavodu, njihovi sleherni članici in članu za izkazano srčnost, dobro voljo in opravljeno delo. Dokler bodo med nami takšni predani ljudje, se nam prihodnosti ni bati. Hvala tudi vsem udeležencem dogodkov za njihovo udeležbo in izražen interes za tovrstne dejavnosti. Zahvala gre tudi vsaki občini za prireditvene prostore, prijazne objave dogodkov na njihovih spletnih straneh, FB in v podobi pisnih obvestil ter seveda medijem, ki so vse skupaj spremljali in objavljali. Upamo le še, da Tradicionalni dnevi postanejo resnično tradicionalni in da se bomo v prihodnje redno srečevali na takšnih dogodkih v vseh naših osmih občinah, morda tudi širše. To je naš glavni cilj. Projekt formalno traja 30 mesecev, od septembra 2020 do februarja 2023. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru programa PRP - CLLD. Z leve: pater Andrej Sotler, Simon Medved, Marija Draškovič in Janez Rožmarin Pater Andrej Sotler: »Lažje je prositi za druge kot zase...« »Zelo bi bili zadovoljni, če bi se nam oglasili tudi tisti, ki pomoč potrebujejo, pa morda ne upajo ali se sramujejo prositi zanjo. Še vedno je preveč takih, ki so v stiski, pa ne vemo za njih. Ko zvemo, jim zmeraj ponudimo pomoč. Če želijo, jim pakete odpeljemo tudi na dom,« pravi Rožmarin in dodaja, da na Karitasu vsakomur zagotavljajo diskretnost. Duhovnik pater Andrej Sotler izpostavlja: »Prav je, da se to počne diskretno, da se teh zadev ne izpostavljajavno. Vsak naj prosi, če potrebuje pomoč. Naj mu ne bo nerodno, kaj bodo rekli drugi. Res pa je, da včasih lažje skorjo ugriznemo, kot da bi prosili za svež kruh. Poslanstvo, ki ga ptujska Karitas opravljanje zelo veliko. Ta dežurstva, kijih imajo pred trgovinami, da se v vozičkih nabere čim več pomoči, dejansko kažejo, da so se sodelavci Karitasa pripravljeni izpostaviti namesto prosilcev. V človekovi naravi je, da lažje prosiš za drugega kot zase.« Foto: DK petek • 17. februarja 2023 V središču Štajerski 7 evrov socialnih pomoči f ^ » no pomoč prejemala celotna družina (oče, va izplačal 1.160 evrov. Okoli 250 evrov bi spreminjajo zelo hitro, v pol leta se lahko slika popolnoma preobrne, ali na boljše ali na slabše." Preskok v miselnosti: manj vegetiranja na socialni pomoči Prav tako na centru opažajo upad dolgotrajnega krmarjenja s socialno pomočjo, ko je to za nekatere postalo način življenja. Names- to da bi se zaposlili, so leta in leta vegetirali na zavodu za zaposlovanje ter živeli od socialnih transfer-jev. Situacij, ko so se ljudje službam iz različnih razlogov več let uspešno izogibali, prejemali socialno pomoč, ob tem pa se posluževali še dela na črno, je po opažanjih sodelavcev spodnjepodravskega CSD manj. Kot da se je v ljudeh prebudilo zavedanje, da to v nedogled ne bo šlo. „Občutek je, da se je začela miselnost spreminjati. Da ni več dobro biti prejemnik denarne socialne pomoči, da je to malo sramotno. Tukaj se je nekaj obrnilo, odpirajo se delovna mesta, večina ljudi je zaposlenih in to so tudi zgledi, ki vlečejo za seboj," je povedala Katja Kovše iz CSD Spodnje Podravje. Koliko je upravičencev po občinah V občini Cirkulane se je število upravičencev za denarno socialno pomoč v lanskem letu gibalo med 160 in 190, na Destrniku med 100 in 110, v Dornavi jih je bilo okoli sto (najnižjo številko so zabeležili avgusta, ko je bilo prejemnikov DSP le 79). V gorišniški občini se je povprečno število upravičencev gibalo okoli 150, v hajdinski jih je bilo kakšnih deset več (okoli 160), v Markovcih jih je bilo v povprečju 120, enako v Podlehniku in Zavrču. V občinah Kidričevo in Videm je bilo do pomoči upravičenih okoli 250 ljudi (v vsaki občini), Majšper- ku 180, Ormožu 650, na Ptuju pa 1.100. V Središču ob Dravi se je številka gibala okoli sto, pri Sv. Andražu okrog 60, povprečno 130 upravičencev je bilo v občini Sv. Tomaž in 50 v občini Trnovska vas. Izredne pomoči za kurjavo, položnice, šolske potrebščine ... Denarna socialna pomoč je samo eden od transferjev, ki jih lahko po- samezniki ali družine pridobijo na centrih za socialno delo. Če se ljudje znajdejo v težki situaciji, lahko zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč. „Največ vlog zanje je pred začetkom novega šolskega leta in kurilne sezone. Odvisno je tudi, kaj se dogaja v državi, na trgu dela ... S korono se je oddaja vlog povečala, je pa zanimivo, da ni bilo nekega posebnega prirasta lansko jesen, ko so se podražili energenti in energija. Morda tisti, ki za izred- Ko oba starša izgubita socialno pomoč, je otrokom vseeno treba pomagati Pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči je med drugim vpis v evidenci brezposelnih oseb. Če zavod za zaposlovanje osebo iz evidenc iz krivdnega razloga izbriše, ta tudi izgubi pravico do denarne socialne pomoči. Drugim osebam v gospodinjstvu, na primer otrokom ali partnerju, denarna socialna pomoč v tem primeru ostane. Enako tudi otroški dodatek. Če bi prišlo do primera, da bi tako oče kot mama v družini izgubila pravico do socialne pomoči, se izdela individualni načrt, kako družini (z otroki) pomagati, sta povedala sogovornika iz CSD Spodnje Podravje. „To so redke izredne situacije, do katerih sicer občasno pride. Zadevo najprej preučimo, nato imamo možnost sklenitve pogodbe o aktivnem reševanju socialne problematike. Gre za individualno voden postopek, finančna sredstva jim zagotovimo za določen čas, pogoje in obveznosti dorečemo v pogodbi. Otroci v tovrstnih, na srečo redkih situacijah, niso nič krivi, zato ne moremo stati križem rok. V primeru, da bi oba starša zaradi krivdnih razlogov ostala brez denarne socialne pomoči, otrokom pomoč ostane, denimo 500 evrov za dva otroka, pa tudi otroški dodatek, a je to za osnovno pokrivanje življenjskih stroškov premalo." Medtem ko se je število prejemnikov (rednih) denarnih socialnih pomoči v regiji zmanjšalo, je po drugi strani število vlog za izredne socialne pomoči zraslo. Po besedah Katje Kovše iz CSD Spodnje Podravje glavnino vlog za izredne socialne pomoči prejmejo pred začetkom šole in kurilne sezone. no pomoč nikoli ne zaprosijo, niti niso pomislili, da bi oddali vlogo. Več ali manj so prosilci vsako leto enaki, to so brezposelne osebe, zaposleni, ki se znajdejo v stiski, družine, upokojenci . Ne bi mogli izločiti samo ene skupine ali določiti prevladujoče. Za nakup šolskih potrebščin so to v glavnem družine, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Največ vlog za izredne denarne socialne pomoči prejmemo za nakup kurjave (drv), plačilo položnic (elektrike, vode) in najemnin, nakup živil, oblačil in obutve, gospodinjskih aparatov, če se stari pokvarijo . Pri slednjem sicer gremo velikokrat situacijo preverit na teren, za gospodinjske aparate pomoči ne dodeljujemo kar tako na prvo žogo. Izredno denarno socialno pomoč je možno pridobiti tudi za nakup očal, pri čemer so pogoji o upravičencih in stroških jasni ter dodelani. Izredno denarno socialno pomoč lahko prosilcu odobrimo dvakrat na leto (glede na cenzus), v primeru višje sile (požar, poplava, potres) pa še dodatno trikrat," je razložila Kovšetova. Za starejše varstveni dodatek CSD ljudem, ki so v stiski, med drugim pomaga z izplačili varstvenega dodatka. Do njega so pod določenimi pogoji upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo. Med drugim so to invalidsko upokojeni z nizkimi pokojninami, nezmožni za delo z odločbo zavoda za zaposlovanje, ženske nad 63 in moški nad 65 let starosti. Pravica do varstvenega dodatka je odvisna tudi od premoženja prosilca in finančnega statusa družinskih članov. Po letu 2017, ko se je spremenil zakon in varstvenega dodatka več ni treba vračati (razen za petletno obdobje, ko je zakon veljal), se je število vlog za varstveni dodatek povečalo. Mojca Zemljarič Foto: CG IV* 1 • • i v* družin z zaposlenimi starsi Dobrodelna organizacija Karitas na Ptuju deluje v sklopu vseh treh župnij. Janez Rožmarin, ki župnijsko Karitas sv. Petra in Pavla vodi že več kot 20 let, je aktiven vse od ustanovitve leta 1991: „Združili smo se, ker smo želeli pomagati beguncem iz območja bivše Jugoslavije. S patrom Mirkom Pihlerjem smo veliko hodili po terenu in izkazalo se je, da so potrebe velike." Aktivnih je 20 članov, v lanskem letu so pomagali 75 posameznikom, 32 družinam in 15 otrokom. Razdelili so 3,7 tone hrane in oblačil. Del razdeljene pomoči so dobili od države, nekaj iz EU, del z donacijami, darovi župljanov, 1.300 evrov prispeva nadškofijska Karitas, vsaka izmed treh župnij pa prejme letno po 7.200 evrov od ptujske občine. »To, da nam občina namenja sredstva, odkar je vajeti prevzela aktualna županja Nuška Gajšek, je za naše delo izjemno pomembno. Zelo smo hvaležni, saj brez tega denarja ne bi mogli pomagati toliko ljudem,« priznava Rožmarin. Še pred leti je Karitas prejemal le nekaj sto evrov občinske pomoči, nato so jo zvišali na tisoč evrov, zadnja leta pa vse tri župnije skupaj prejmejo okrog 22.000 evrov. Veliko delo sodelavcev Karitas Načini in oblike pomoči, ki jo nudijo sodelavci Karitas, so zelo raznoliki. Hrano in oblačila delijo ves čas, glede na zmožnosti. Od države in EU prejemajo osnovna živila, kot so moka, olje, riž ipd., z zbranim denarjem pa skušajo prehrambni asortima obogatiti in popestriti še s kakšnimi drugimi izdelki: marmelado, otroško hrano ... Trgovina Hofer jim enkrat tedensko preda izdelke, ki so pred iztekom roka uporabnosti. Zelenjava, krušni in mlečni izdelki, vse to Zaloga hrane je trenutno zadovoljiva, paketi pa raznoliki. uporabnikom z veseljem razdelijo, kar ostane, pa ob sobotah zjutraj odpeljejo v Kamro. Po potrebi pomagajo prosilcem tudi pri plačilu položnic, šole v naravi, zagotovijo denar za izvedbo Oratorija, obiskujejo starejše na domu ... Želijo si podmladek v svojih vrstah Lansko leto je bilo aktivno tudi za župnijsko Karitas sv. Jurij, v kateri je 12 članov. »Pomembno nam pomagajo naši partnerji, ki so tihi podporniki. Želimo si, da se naše vrste pomladijo. Tudi na dekanijski ravni opažamo, da so člani v povprečju stari okrog 70 let. Na tem področju bomo morali izvesti določene aktivnosti,« opozarja Simon Medved, vodja župnijske Karitas sv. Jurij. V lanskem letu so razdelili okrog pet ton hrane. Tesno sodelujejo z osnovnimi šolami na njihovem območju, lani so skupaj pomagali okrog 100 družinam in 33 otrokom. »Učitelji opažajo predvsem stisko pri družinah, v katerih je več otrok. Šolati več otrok sočasno je velik zalogaj. Vsak izlet, tudi če stane 20 evrov, pa imaš nizke prihodke, predstavlja velik zalogaj. Šole imajo sklade, mi pa jim pomagamo še po svojih zmožnostih,« dodaja Medved. Sodelujejo s pristojnim centrom za socialno delo in Rdečim križem. Sezname prosilcev si Še vedno je preveč ljudi, ki jih je sram zaprositi za pomoč. Na Karitas jim želijo pomagati, pri tem pa zagotavljajo diskretnost. redno izmenjujejo. Primeri, ko posamezniki ali družine skušajo pomoč za enako zadevo dobiti na več naslovih, niso redkost, prav zato tisti, ki pomoč delijo, sodelujejo med seboj. »Nekaterimi mislijo, da jim stvari pripadajo same po sebi. Prinesejo položnice in zahtevajo: plačajte to! Mi ne funkcioniramo na tak način. Potrebno je dokazilo o upravičenosti, nič ni samoumevno,« je jasen Medved. V zadnjem času opažajo še en trend, in sicer da prihajajo v ptujske župnije občani iz drugih občin, od Gorišnice do Kidričevega, celo Dupleka. Draginja bo stanje le še poslabšala V župnijski Karitas sv. Ožbolt, ki jo vodi Marija Draškovič, so v lanskem letu razdelili 8,7 tone hrane. Poskrbeli so tudi za plačilo več računov in položnic ter pomagali pri nakupu delovnih zvezkov za migrante. »Marca lani smo pomagali beguncem iz Ukrajine. Po nalogu Nadškofijske karitas Maribor smo prevzeli zbrano hrano in higienske pripomočke v treh trgovinah Mer-cator in jo nato razdelili beguncem. Zdaj pakete prejemajo tako kot ostali upravičenci. V zadnjem obdobju opažamo, da si je nekaj naših prejemnikov poiskalo zaposlitev, so pa prišle na novo družine z več otroki,« pritrjuje tudi Draško-vičeva. Na njihovem območju so lani skupaj pomagali 63 družinam. Kot ugotavljajo vse tri vodje župnijskih Karitas, je kar nekaj prosilcev rednih, takih, ki po pomoč prihajajo leta, kar kaže, da je njihova stiska dolgotrajna, pogosto celo nerešljiva, bodisi iz zdravstvenih bodisi kakšnih drugih razlogov. Nekateri imajo prenizke pokojnine, drugi plačo, ki ne pokrije vseh stroškov, premajhno invalidnino ... »Draginja, ki je na pohodu, pa se bo še kako poznala,« je pesimistična, a zelo verjetna napoved Rožmarina. Dženana Kmetec Foto: Jana Foto: DK 8 Štajerski Podravje petek • 17. februarja 2023 SLAVONIJA in KULINARIČNA VOJVODINA Poljčane • Smučanje nekoč na Boču BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj pridružite se naši družbi 1. in2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine. Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedajpa med sebojpovezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovič bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, ZmajJovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovič, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom - lxvečerja ob glasbi ■ degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom) ■ ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan) - zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina -vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK . radioPTUJ Na lesenih smučeh tudi Anton iz Juršincev Lesene smuči, pa elanke iz prejšnjega stoletja, glasba, ščepec športnega naboja, predvsem pa obilo dobre volje..., poudarki prvega, a zagotovo ne zadnjega Smučanja nekoč na Boču, ki ga je organiziralo Društvo tehnične dediščine Poljčane. Foto: Urška Vtič Okrog 40 smučarjev si je na Boču nadelo starodobne smuči in obljubilo, da prihodnje leto ponovno pridejo. »Bilo je odlično, odzivi tekmovalcev so fantastični, tako da je dogodek daleč presegal pričakovanja,« je dejal predsednik društva Andrej Samastur. Ideja je med društveniki tlela že dlje časa, lani je niso mogli realizirati zaradi pomanjkanja snega, letos so poprijeli za delo in pripravili dobro utrjeno progo. Smuči si je nadelo okrog 40 smučarjev od blizu in daleč, tudi Mojca Križ, svetovna prvakinja v starodobnem smučanju iz Mozirja, na progo pa se je z lesenimi smučmi podal tudi Anon Lajh, član sekcije za smučanje in kolesarjenje po starem Športnega društva Jur-šinci. »Organizacija je bila izjemna, proga dobro pripravljena, vreme odlično, obisk zelo dober. Drugo leto smučarji iz Juršincev spet pridemo!« Lajh je že leta ljubitelj sta-rodobnega smučanja in se redno udeležuje tovrstnih dogodkov po Sloveniji. Do sredine februarja si je lesene smuči nadel že tretjič, v Ško-fli Loki, na Boču in v Bočni. Čeprav so smučke lesene, so novejšega datuma. »Doma imam smuči, stare okoli 100 let. Te za tekmovanje, ki jih tudi imamo v društvu, pa nam je pred leti izdelal kolar, vezi pa so kovaške. Razlika v smučanju med lesenimi smučmi brez robnikov in pravih vezi ter novimi pa je kot noč in dan. Z novejšimi smučmi se igraš s količki, s starejšimi pa težko krmariš med njimi.« Lajh ima smučanje rad že od zgodnjega otroštva, ko je po snegu še kot osnovnošolec vijugal z lesenimi smučmi. »Na podeželju elank nismo imeli,« je dejal. Ljubezen pa neguje še danes. Mojca Vtič Gorišnica • Pustna povorka v Zamušanih Veselo rajanje na vasi Že četrto leto zapored so se v Zamušanih predajali pustnemu rajanju. Na čelu pustne povorke je bila skupina domačih kurentov. Dobro voljo, zdravje in srečo so po vasi raznašali kurenti in številne pustne maske. Na čelu veselega sprevoda je bila skupina kurentov in hudičev. Za njimi so šli etnografski liki, od pokačev do baba deda nosi. Vaščani in prijatelji iz bližnje okolice pa so se maskirali v razno-razne šeme, od ciganov, bob ekipe, manjkali niso niti visoki gostje, kot so Tito in sedanji premier Robert Golob. Vseh je bilo približno 100. Pustno rajanje se je po koncu Foto: Arhiv Etnografska sekcija Zamušani povorke nadaljevalo pri domu. Organizatorji so bili zelo zadovoljni z udeležbo, pohvalili so tudi gostoljubne domačine, ki so navdušeno pozdravljali maske ter jih pogostili z domačimi dobrotami. Monika Horvat Markovci • Občina se predstavlja v slovenski prestolnici »Zaživite korantovo deželo« Markovčani so v teh dneh fašenski duh ponesli vse do bele Ljubljane. Na tržnici BTC City se v okviru projekta Diši po domačem predstavljajo številna društva, lokalni ponudniki in kmetije pod sloganom »Zaživite korantovo deželo«. Na stojnicah diši po tradicionalnih pustnih dobrotah in drugih jedeh, ki so značilne za Ptujsko polje. Za obiskovalce vsak dan poskrbi od 25 do 30 članov domačih društev, dogajanje pa popestrijo še nastopi glasbenih in pevskih skupin ter seveda nepogrešljivi kurenti. Župan Milan Gabrovec je vesel velikega odziva društev in odlične promocije občine, ki bo lahko pripomogla k večjemu prilivu turistov. Tudi po besedah Franca Brodnjaka, predsednika TD Markovci, ki je koordinator predstavitev, je sodelovanje na takih dogodkih zelo pomembno. Kar nekaj ljudi, ki so se ustavili pri stojnicah, je namreč prvič slišalo za občino Markovci. Zelo jih je pritegnilo dogajanje okoli fašenka, pa tudi ptujsko jezero in Foto: TD Markovci Na stojnicah tudi tradicionalne pustne dobrote druge lokacije, ki bi jih z veseljem obiskali. »Z odzivom smo zelo zadovoljni, ljudem smo bili všečni in zanimivi. Le nekoliko nas je presenetilo, da so naši kraji še vedno zelo slabo poznani. Kar nekaj mi- moidočih je namreč mislilo, da so Markovci nekje v Prekmurju. Prijazno smo jim pojasnili, da ni tako in jih povabili v našo občino,« je dejal Brodnjak. Estera Korošec petek • 17. februarja 2023 Gospodarstvo Štajerski 9 Podravje • Odvisnost od elektrike se povečuje, ranljivost omrežja pa ostaja V dobrem mesecu 49-krat brez električne energije Dandanes smo od električne energije odvisni tako močno kot nikoli prej in mnogo lažje je našteti stvari, ki ne potrebujejo elektrike za delovanje, kot odgovoriti na vprašanje, kaj vse za svoje delovanje potrebuje električni tok. Posledično sije težko predstavljati življenje brez elektrike že za uro ali dve, kaj šele več dni zapored. Pa vendar so mnogi, tudi na območju Haloz in Pohorja, v pozdravu zime januarja letos izkusili svojo nemoč, ko električne energije ni bilo, tudi več dni. »Dvakrat je bilo po 10 cm snega, pa smo bili enkrat pol dneva, drugič celo noč brez elektrike. Je to normalno?« je na zadnji seji v Makolah vprašal Viljem Mesarič. Prepričan je, da je za pogoste izpade električne energije, bodisi zaradi snegoloma bodisi vetrolo-ma, krivo nezadostno vzdrževanje varovalnih pasov tras elektroenergetskega omrežja. Energetski zakon predpisuje varovalne pasove tako za nadzemne kot podzemne elektrovode, in sicer od širine 1,5 metra na vsako stran voda do 40 metrov za visokonapetostni daljnovod (400 kv, npr. Cirkovce-Pince). V Elektru Maribor, ki skrbi za elektrodistribucij-sko omrežje na območju Podravja, zagotavljajo, da čiščenje dreves in podrasti izvajajo. »Čiščenje izvajamo sistematično in je stalnica v naših procesih vzdrževanja koridorjev elektro energetskih vodov. Seveda le-to poteka v sodelovanju z lastniki zemljišč,« so odgovorili. Ob tem pa opozorili, da s čiščenjem tras pod daljnovodi lahko zgolj zmanjšajo verjetnost nastan- ka škod zaradi podrtih dreves. »Če bi želeli 100 % varnost, bi morali v nekaterih primerih (npr. ob strmem naklonu pobočja) vzdrževati tudi do 30 m koridorjev skozi gozd, kar pa je za lastnike gozdov nesprejemljivo oz. neracionalno. Prav zaradi povečanja intenzivnosti takih vremenskih dogodkov že več let načrtno povečujemo robustnost omrežja - izpostavljene dele omrežja pokablimo oz. vkopljemo v zemljo,« so pojasnili. Kljub vse več metrom položenega elektro kabla pod zemljo tudi slednji ni povsem odporen proti vremenskim nevšečnostim. »Trase, ki so izpostavljene (predvsem tiste, ki vodijo skozi gozd), so enako podvržene poškodbam, ne glede na tip - nadzemni izoliran ali neizo-liran vod,« so dodali. Monterji odhajajo zaradi minimalnih plač? Elektrodistribucijsko omrežje v Podravju, posebej na gozdnatem območju, večkrat klecne pod težo narave, pa tudi sicer kliče po pre- Foto: Elektro MB Zaradi snegoloma v letu 2022 na območju Ptuja in Slovenske Bistrice ni bilo težav, v dobrem mesecu letos pa je bilo 49 izpadov. Zaradi vetroloma je bilo na omenjenem območju lani 10 izpadov, letos (doslej) že osem. novi zaradi prešibkih vodov, ki gospodinjstvom onemogočajo nameščanje sončnih elektrarn ali večjih odjemov električne energije. Toda težave niso le v omrežju, temveč tudi v kadrovski podhranjenosti Elektra Maribor, za kar naj bi bilo Velik porast prodaje agregatov Pred devetimi leti je Slovenijo odel ledeni objem, kije lomil drevesa in rušil daljnovode. Posledično so bili mnogi domovi, podjetja, kmetije po več dni brez električnega napajanja, neodzivne vtičnice pa so poskrbele za razprodajo vseh prenosnih agregatov. Slednji naj bi bili izhod v sili za dobavo električne energije ob izpadu električne napetosti v gospodinjstvu. »Pred novim letom 2023 smo zabeležili izjemno povpraševanje po agregatih, prodali smo vse, kar smo imeli. Največ moči 2,8 kv, nato 5,5 kv in 6,5 kv..,« so odgovorili iz ptujskega Merkurja. Zakaj je bilo povpraševanje v obsegu, kot je bilo, ne vedo, govorice so, da naj bi jih stranke kupovale za potrebe v Ukrajini. Sicer pa se cene agregatov v Merkurju gibljejo od 330 do nekaj več kot 1.000 evrov, odvisno od moči. Uporaba agregata je prva možnost za priključitev električne naprave na potreben vir energije, za priklop celotnega gospodinjstva na električni agregat pa je potrebna strokovna pomoč. Foto: PGD Bistrica ob Dravi Je za pogoste izpade električne energije, bodisi zaradi snegoloma bodisi vetroloma, krivo nezadostno vzdrževanje varovalnih pasov tras elektroenergetskega omrežja? odgovorno podjetje samo, je zapisal eden od domnevno zaposlenih v tem elektroenergetskem podjetju. Pravi, da so se plače monterjev izenačile minimalni plači, zato sploh mladi kadri množično odhajajo iz Elektra. »Kdo bo še delal težko in nevarno delo ter plezal na drogove za minimalno plačo?! Težave so tudi pri zaposlovanju, ker ni več zanimanja za podpovprečno plačano delo v Elektru Maribor, najsi gre za monterje ali inženirje. Situacija ni nič kaj bolj rožnata niti za visoko kvalificiran strokovni kader, ki prav tako dobiva vedno boljše priložnosti na trgu dela,« je opozoril pisec, ob tem pa poudaril, da obstajajo tudi t. i. ljubljenčki, ki so si zagotovili povišanje plač tudi do osem plačnih razredov. Novembra in decembra lani je Elektro Maribor skupno iskal 50 monterjev na območju Maribora, Slovenske Bistrice, Gornje Radgone, Murske Sobote, Ptuja in Ljutomera. Koliko sodelavcev so zaposlili, na Elektru niso razkrili, so pa priznali, da je bilo število prispelih ustreznih vlog manjše od želja in potreb. »Pri tem pa je dobro vedeti, da je to deficitarni poklic,« so dodali. Pripombo, da monterji odhajajo zaradi prenizkih plač, pa so zavrnili z odgovorom: »Zaposleni odhajajo predvsem zato, ker se upokojujejo.« V Elektru Maribor je bilo ob koncu preteklega leta zaposlenih 765 ljudi; od tega na Območni enoti Ptuj 72 in na Območni enoti Slovenska Bistrica 68. Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura petek • 17. februarja 2023 Knjigarnica Mastni pustni petek Še malo, pa bo pepelnica in od vsega dobrega razpoteg-njena lica se bodo zategnila v prehransko skromnost vse tja do velike noči, ko se domača miza znova zašibi od dobrot. A danes je mastni petek in nekaj je še dni, ko v naših krajih na veliko po kolinah in sladkarijah diši. Kjer so koline, tam so ocvirki! Zraven pa prija tako, po malem mastna, a izbrana slastna poezija. POZOR, OCVIRKI Mali črv Oto je padel v joto, takoj je na slepo posrebal vso repo, a v zadnji požirek je smuknil ocvirek, da ga je komaj po grlu dol spravil in se skoraj z ocvirkom zadavil. Ker zima ni več tako fina, ker se spreminja klima, se mesar na kolinah lahko jezi, ko ga muha obleti. TRI NEOLIKANE MUHICE Tri muhica male na kakcu so stale, nekaj čvekale in vmes se sladkale. Fej, kakšne packe so muhice tri -s polnimi usti se ne govori! Te rime fine so izpod peresa Tomaža Lavriča (1964), avtorskega genialca, ki zraven tega še slikarsko pero odlično otresa, a tedaj se v imenitni knjižni noviteti Mali črv Oto (Mladinska knjiga, 2022. Zbirka Sončnica) podpiše Lovro Matič. Slovenski pesnik in prevajalec Janez Menart (1929-2004) je tako pesnil o pustnih dneh in teh rečeh: Pust Mojbog, že vse od pusta sem čuden in ves zmeden od ene same misli zacopran in obseden ... Da, za ta pust smo klali, saj tudi kmečka para lahko na vsake kvatre se kdaj naje, nemara? Potem me je nagnalo iz koče pa za štalo in potlej spet in znova, kot da ne bo prestalo. In ko tam spet počepnem na lansko njivo pese, med od peta do glave po vsem telesu strese: »Glej, gnoj postal je pesa, ta je postala prase, a tega ti si basal na vse pretega vase. In kot je nekaj pese šlo prascu skozi čreva, tako zdaj nekaj prasca ti puščaš izza hleva. A ker je tega tule kljub vsemu vendar malo, bi rekel: nekaj prasca pač v tebi je ostalo . Tako kot je v prasetu ostala tista pesa, tako je zdaj ta prasec del tvojega telesa . Pa kolikor je v meni več prasca, manj je mene -ni treba učenosti, da človek to dožene . Drugo polovico in konec pesmi pa preberite v Izbrane pesmi (Janez Menart. Jubilejna izdaja. Mladinska knjiga, 2004). Veselo pustujte, čim manj negodujte! Ptuj • Pustno dogajanje v hotelu Mitra Kurent v družbi cvetličnih aranžmajev V ptujskem hotelu Mitra, kije pravi mali kulturni center, so v pustnem času odprli dve razstavi: Zvonko in Verena Mikša se predstavljata s šopki iz krep papirja, slikarka Anamarija Toš pa s slikami na temo Kurenti in kurentovanje. V hotelu Mitra pa so v teh dneh predstavili tudi dokumentarni film z naslovom Kurent, avtorja Mihaela Toša. Video je posvečan 130-Ietnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. V hotelu Mitra si ga je mogoče ogledati vse dni Kurentovanja in tudi kasneje. Premiera je pritegnila tudi nekatere znane Slovence, kot dr. Nika Toša in Uroša Lipovščka. Zakonca Zvonko in Verena Mik-ša ohranjata kulturo dediščino, izdelovanje rož iz krep papirja, ki so tako popolne, da jih je težko razlikovati od pravih. Svoje mojstrovine iz krep papirja sta doslej razstavljala že v vsej Sloveniji. Le na Ptuju še ne, zato si bosta 10. februar še kako zapomnila. Svoje šopke rož iz krep papirja sta postavila ob slikah Anamarije Toš. Hvaležna sta hotelu Mitra oz. Petru Vesenjaku, organizatorju dogodkov Francu Mlakarju in tudi vsem drugim, ki so jima omogočili, da lahko prvič razstavljata tudi na Ptuju. „To kulturno dediščino sva želela vplesti v nekaj sodobnega, nekaj takega, kar ne bo samo klasično, da se bo lahko uporabljalo Foto: Črtomir Goznik Verena in Zvonko Mikša iz Dornave sta svojo prvo razstavo na Ptuju, na kateri se predstavljata s šopki rož iz krep papirja, ki so pustovanjska in kurentovanjska tradicija tudi v naših krajih, postavila v hotelu Mitra. Njuna dejavnost je vpisana v register žive kulturne dediščine. skozi vse leto. To, kar nam je dano, moramo bogatiti. To, kar nam je bilo podano, moramo ohranjati. To je nekaj najlepšega. Spominov, ki ostajajo, se ne da izbrisati, kot najinega cvetja ne. Samo ustvarjanje tega je nekaj posebnega, posebnega takrat, ko lahko osre- Foto: Črtomir Goznik Ptujska slikarka Anamarija Toš je hotelu Mitra, posvetila spominu na svojo najnovejšo razstavo Kurenti in Kurentovanje, s katero se predstavlja v moža Ljuba Toša. Na ogled je več kot dvajset del. čiš," svojo zgodbo ustvarjanja oz. ohranjanja žive kulturne dediščine predstavljata zakonca Mikša, ki navdih za svoje ustvarjanje črpata iz narave. Slikarka Anamarija Toš je svoja najnovejša dela posvetila spominu na moža Ljuba Toša. Zahvalila se je vsem, ki so se udeležili odprtja razstave in jih zanima njeno likovno ustvarjanje. Slikarko je predstavil njen mentor Konrad Krajnc iz Voli-čine. Anamarija s svojim slikarskim opusom kurentov pušča vidno sled, ki bo šla v korak s prihodnjimi generacijami. Z njim nam znova sporoča, da želi svoje veselje deliti z nami, ne samo danes, temveč ves čas svoje slikarske poti. „Z Anama-rijo sva pred mnogimi leti usklajevala likovni tekst. Danes sem ponosen, da ji lahko čestitam za lepo razstavo in ustvarjena umetniška dela," je povedal. MG Liljana Klemenčič Ptuj • Moja iskanja Gregorja Samasturja Nova likovna iskanja in hrepenenja Tudi najnovejša, že 16. likovna razstava Gregorja Samasturja pod naslovom Moja iskanja v CID-u ima memorialni značaj. Posvetil jo je spominu na sina ob njegovem rojstnem dnevu. Umetnik predstavlja zaključeno celoto 22 likovnih del na podolgovatih formatih s konceptom dialoga petih barv: rdeče, oranžne, črne, sive in bele, ki so nastala v zadnjih treh mesecih. „V nemiru želja, hrepenenj, v iskanju lastne izpovedi in neke le sebi lastne likovne govorice je nastajal ta najnovejši likovni opus Moja iskanja. Postopoma, a vztrajno se je rojevala in materializirala nikoli utišana misel, misel na nekoga. Ta novonastala likovna dela govorijo specifični jezik barv, ki močno žarijo v smislu nekega novega upanja, ki se v svojem bistvu preoblikuje v zanimivo optično igro svetlobe, barv in senc. Tokratna likovna dela vzbujajo neke vrste asociacije na različne likovne elemente, ki jih lahko s kančkom domišljije povežemo v povsem novo, še neodkrito zgodbo," avtor predstavlja svoj najnovejši likovni opus. V vseh delih se pojavljajo črte, sicer v nesimetrični liniji, kot da nekaj sekajo. Gre za vertikalo, ki nekako sliko deli na levo in desno. „V samem bistvu pa je ne deli, bolj gre za pot v življenju, vsi imamo v Foto: Črtomir Goznik V CID-u razstavlja Gregor Samastur. Na tokratni, že 16. memorialni razstavi se mu je pridružil tudi vnuk Rene Kokol. življenju neke poti, ki so strme, razgibane, težke," še najnovejši likovni opus dodatno obrazloži Gregor Samastur. Na letošnji razstavi se mu je pridružil tudi enajstletni vnuk Rene Kokol, ki je začel risati že pri treh letih. S svojima slikama se je pridružil de- diju, ga posnemal, da imata približno iste slike oz. motiviko. Sam ju je opisal kot neko zmešnjavo barv. MG petek • 17. februarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 11 Ptuj, Podravje • Pust je čas, ko se vasi in mesta zavijejo v sladki vonj krofov V Ptujskih pekarnah bodo ocvrli več kot pol milijona krofov Pustno kulinariko že tradicionalno zaznamujejo krofi. Njihova proizvodnja se v tem času zelo poveča. Po njih diši na stojnicah, v trgovinah, pekarnah in domačih kuhinjah. Gospodinje med seboj kar tekmujejo, katera bo spekla najlepše in najokusnejše krofe. Vrsto let so najboljše krofe izbirale različne komisije. Med najbolj znanimi je bilo ocenjevanje krofov v domeni Društva podeželskih žena občine Markovci, ki pa ga letos, po skoraj dvajsetih letih, več ne bo. Ohranili pa so ga v okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij. Črešnikovi domači krofi izpod rok domače gospodinje Turistična kmetija Črešnik je na omenjenem tekmovanju za svoje krofe osvojila kar pet zlatih priznanj, na kar so zelo ponosni. Krofe pečejo samo v času pusta in Zlati krof ptujskih pekarn »Pri krofu je pomembna oblika, imeti mora pravilno okroglo oblik z značilnim enakomerno odebeljenim prstanom. Biti mora lepe rjave barve, brez mehurčkov, skorja ne sme odstopati, sladkorni posip pa mora biti enakomeren in tanek. Sredica mora biti rumene barve, čvrsta in puhasta. Marmeladno polnilo pa mora biti enakomerno oddaljeno od roba,« je krof opisal Igor Ranfl, direktor PPS. Na letošnjem, 23. senzoričnem ocenjevanju izdelkov s področja pekarstva, slaščičarstva in testeninarstva na GZS je ptujski pustni krof prejel zlato priznanje. jih vsak dan ponujajo tudi na svoji stojnici v centru mesta. Po besedah Suzane Črešnik, ki je zadolžena za peko, so proizvodnjo krofov Na Turistični kmetiji Črešnik krofe pečejo samo v času pusta. začeli pred šestimi leti. Dnevno jih ocvrejo med 500 in 1.000. Črešni-kova se je peke naučila že od svoje babice, ki je bila kuharica. »Naši krofi so vsak dan sveži, saj jih pečemo sproti. Proizvodnjo prilagajmo glede na povpraševanje, stremimo namreč k temu, da čim manj izdelkov zavržemo. Za dober ptujski krof je treba imeti kakovostne sestavine, sama dodam še sok limone in pomaranče. Zelo pomembno je tudi, kakšno marmelado izberemo,« je dejala Črešnikova, ki bo vse do pustnega torka v kuhinji preživela večino dneva. Delo v kuhinji se začne že ob tretji uri zjutraj. Kljub temu da so ji v pomoč kuhinjski aparati, je treba še vedno veliko stvari narediti lastnoročno. Njihovi redni kupci so najbolj veseli tega, J # Kurentovanje 2023 v starem mestnem jedru Ptuja ) i V 18. 2. ob 10.00 EX-TEMPORE 18. 2. ob 11.00 MESTNI PUSTNI KORZO 4 19. 2. ob 13.00 MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 20. 2. ob 10.00 POVORKA OTROK IZ VRTCEV 21. 2. od 12.00 PUSTNI TOREK IN POKOP PUSTA / V času Kurentovanja: PUSTNO DOGAJANJE V MESTU Z GLASBENIM PROGRAMOM IN OTROŠKIMI ANIMACIJAMI Organizatorji: Zavod za turizem Ptuj in Mestna občina Ptujv sodelovanju z Javnimi službami Ptuj Prodajno okence na sedežu PPS so letos posodobili. Za krof pa je treba odšteti en euro. da so krofi pripravljeni na tradicionalen način, brez dodanih ekstrak-tov, so mehki, sveži in okusni. Izbirajo lahko med različnimi nadevi: krof z marmelado stane 1,20 evra, s čokolado ali vaniljo pa 1,40 evra. Priprava krofov je v primerjavi z lanskim letom nekoliko dražja, saj so se podražile vse osnovne sestavine, kot so moka, mleko, jajca, sladkor, olje ... V ptujskih pekarnah jih pripravljajo ves dan Na Ptujskem največ krofov ocvrejo v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah (PPS). Lani so v času pusta pripravili okoli 600.000 ptujskih pustnih krofov, kar je nekaj manj kot polovica vseh, kar so ocvrli v celem letu. Ker je letošnji pust nekoliko krajši, načrtujejo, da Krof je nastal zaradi nesrečne ljubezni Krofi so k nam prišli z Dunaja v prvi polovici 19. stoletja. »Iznašla« naj bi jih nesrečno zaljubljena kuharica, ki naj bi testo za kruh namesto v pečici spekla na vročem maslu. Ime za krofe je iz nemške besede »Krapfen«, zato jim še danes marsikje na Štajerskem rečejo krapi. bodo proizvedli nekaj več kot pol milijona pustnih krofov. »S prodajo smo zadovoljni. Do sedaj smo prodali že skoraj 350.00 ptujskih krofov. V času pusta se nam prodaja krofov poveča za več kot desetkrat v primerjavi z drugimi meseci v letu,« je povedal direktor PPS Igor Ranfl in poudaril, da ptujske krofe še vedno delajo na tradicionalen način z uporabo svežih jajc; kot nadev uporabljajo kakovostno marelično marmelado z veliko sadnega deleža. Še vedno je pri krofih potrebnega zelo veliko ročnega dela. Njihov pustni krof tehta 80 gramov. V času pusta so v proces proizvodnje krofov vključeni čisto vsi zaposleni, saj jih cvrejo skozi cel dan. Pri pomožnih delih, kot so sestavljanje embalaže, pakiranje in zlaganje, jim pomagajo tudi dodatni zunanji zaposleni. Estera Korošec ZAVOD ZA TURIZEM PTUJ MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj u 'Ü Dl v ZVEZA DRUŠTEV KURENTOV Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net Foto: CG Foto: CG 12 Štajerski Črna kronika petek • 17. februarja 2023 Ptuj • Domnevne davčne nepravilnosti Doma upokojencev po desetletju na sodišču Kristino Dokl med zagovorom premagale solze Po tem, ko je politika pred desetimi leti v Domu upokojencev (DU) na Ptuju spodnesla vodstveni stolček nekdanji direktorici Kristini Doki, se vihar okoli nje očitno še ni polegel. Na ptujskem okrožnem sodišču seje zoper Doklovo in „njeno" računovodkinjo Andrejo Kuret začela glavna obravnava zaradi domnevne davčne zatajitve v letih od 2009 do 2011. Obdolženi krivde za očitano kaznivo dejanje ne priznavata. Mnenje finančne inšpektorice Tatjane Tof iz Generalnega finančnega urada je, da se obdolženi s tem nista osebno finančno okoristili. Nepravilnosti pri davčnem obračunu je inšpektorica bolj kot sumu na goljufijo pripisala neznanju pri knjiženju. Zato po uradni dolžnosti tudi ni naznanila suma storitve kaznivega dejanja. Sodnica Marjana Kosi, ki vodi primer, je za torek, 14. februarja, na glavno obravnavo povabila sedem prič. Kljub pet uram trajajoči razpravi je tri od njih zaradi pomanjkanja časa napotila domov in nadaljevanje obravnave napovedala za sredino aprila. Neupravičeno zniževali osnovo za plačilo davka Obtožnica, ki jo je predstavila okrožna državna tožilka Andreja Zupanič, nekdanji direktorici in vodji finančno-računovodske službe DU Ptuj očita, da naj bi v finančnih poročilih prikazali lažne podatke, ki vplivajo na davčno obveznost. Posredno naj bi zmanjševali davčno osnovo in protipravno pridobivali veliko premoženjsko korist. V obračun so se domnevno vključevali stroški, ki še niso nastali (vnaprej vračunani stroški), prav tako naj bi se rezervacije prikazovale v previsokih zneskih. Z neupravičenim zviševanjem stroškov se je po oceni tožilstva zniževala davčna osnova za izračun davka od dohodka pravnih oseb, po domače dobička. Obtožnica je pravnomočna in je že prestala predhodno pravno presojo. O (ne)krivdi obtoženih bo odločal tričlanski senat, člani so profesionalna sodnica Marjana Kosi in sodnika porotnika Radoslav Simonič ter Zdenka Frank. Hotel 5*, za najnižjo ceno največ, kar se je dalo Kristina Doki je za sodišče pripravila pisni zagovor, ki ga je v celoti prebrala, vendar so jo vmes obvladala čustva in solze. Zato je sodnica odredila 10-minutni odmor, nato so obravnavo nadaljevali. „Očitanih kaznivih dejanj nisem storila, očitki so zgrajeni na nekaj zmotnih predstavah tožilstva. Direktorica DU Ptuj sem bila med letoma 1987 in 2014, ko sem bila razrešena zaradi takratne politike. Dom sem vodila uspešno, se trudi la za zakonito sprejete odločitve. V 2014 smo bili zelo uspešen javni socialno-varstveni zavod, vodilni javni zavod za oskrbo starejših v Sloveniji," je dejala Doklova in dodala, da jih je marsikdo ocenjeval kot zgled, po katerem bi se lahko ravnali drugi javni zavodi. Omenila je, da so bili kot petzvezdični hotel, za najnižjo ceno nudili najvišjo možno storitev, zgradili so tri domove upokojencev, pri čemer država finančno ni bila udeležena, v času njenega vodenja so nenehno skrbeli tudi za tehnološke inovacije. Besed ni zmogla, solze so I t| v t v bile močnejše Doklova je na sodišču povzela javno izrečene besede nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana, ki da je v enem od televizijskih nastopov dejal: „Kaj je ena neumna politika naredila s to gospo. To ni besed, naj razume, kdor hoče, jaz nikoli v življenju ..." Ob povzemanju Čelanovih navedb se je zlomila in naslednjih Nekdanja glavna računovodkinja DU Ptuj Andreja Kuret je po nasvete o knjiženju, obračunih in zaključnih računih hodila k svetovalki, nekdanji političarki in revizorki na socialnem ministrstvu Ceciliji Možič. Možičevo je nameravalo sodišče v torek zaslišati, a je zmanjkalo časa. Vabljena je na nadaljevanje glavne obravnave, ki bo 13. aprila. Prav tako je sodišču v torek zmanjkalo časa za zaslišanje Franca Kodele (na fotografiji), ki je bil vodja iniciative, kije opozarjala na nepravilnosti v Domu upokojencev Ptuj in na koncu dosegla razrešitev dolgoletne direktorice Kristine Dokl. Kodelaje po kadrovski rošadi v 2014 prevzel vodenje sveta DU Ptuj. Kristina Dokl in Andreja Kuret pred desetletjem, ko sta bili direktorica in glavna računovodkinja v DU Ptuj. besed več ni zmogla. V solzah je poskušala nadaljevati s citiranjem zapisa iz občinskega glasila Ptu-jčan iz januarja 2021, v katerem je bilo zapisano, „da so posamezniki na eleganten in nelegitimen način uničili dobro ime ptujskega Doma upokojencev in Vrtca Ptuj, saj da sta bili obe vodji vrhunski." Te besede je Doklova zmogla šele po 10-minutnem odmoru, ki ga je odredila sodnica. Jasno je tudi poudarila, da je imela njena razrešitev politično ozadje in da nobeden izmed nadzorov ni pokazal kršitev, ki bi lahko vodile do razrešitve s funkcije. Dodala je, da čeprav ima diplomo Ekonomsko-pravne fakultete, nima izobrazbe računovodske stroke in tudi ne izkušenj, da bi se lahko spoznala na računovodsko evidentiranje. Za to je pooblastila sodelavko Andrejo Kuret, ki je bila vodja finančno-računovodske službe in tudi zadolžena za obračun davka. Kuretova je po besedah Doklove svoje delo opravljala samostojno. „Nisem dajala navodil o knjiženju, na to se nisem spoznala, zakaj bi imeli namen, da se zavod izogiba plačilu davka," je ponovila in ob koncu zagovora izpostavila, da jo vsa ta situacija in postopek psihično izredno obremenjujeta in izčrpavata." Dvom o tem, ali je bila Kuretova pri svojem delu res čisto samostojna, je v pričanju izrazila nekdanja vodja pravno-kadrovske službe Bernarda Kozel. Povedala je, da se ni izvedlo nič brez odobritve direktorice. »Delala sem v dobri veri, da delam prav« Tudi nekdanja računovodkinja Andreja Kuret krivde za premalo obračunani in plačani davek ne priznava. „Nič ni bilo naklepno ali z vedenjem, da bi kaj naredila narobe. Delala sem v dobri veri, da delam prav." Nepravilnosti pri poslovanju je sicer med drugimi (zavod je imel v tistem času vrsto revizij in nadzorov) odkrila tudi finančna inšpekcija. Na ugotovitve inšpekcije se v Domu niso pritožili in obveznosti, ki so jim bile naložene, poravnali. „Nad očitanimi nepravilnostmi Šemničkijeva zadržana in redkobesedna Pričala je nekdanja direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički, kije nasledila Kristino Dokl. Bila je zelo redkobesedna. Glede domnevnih nepravilnosti, za katere naj bi bili odgovorni Doklova in Kuretova, je dejala, da sta jih pokazala revizija KPMG in pregled finančne uprave. sem bila presenečena, nisem menila, da delam kaj narobe," je komentirala Kuretova. Pojasnila je še, da je bil DU v tistem obdobju nenehno v investicijah, zato so v bilancah tudi izvajali rezervacije sredstev. Mojca Zemljarič V VI 7 v. Če svečana mačka na soncu lezi, v sušcu spet rada na peč Danes bo zmerno do pretežno oblačno, več sonca bo v severnih in vzhodnih krajih. Marsikje bo čez dan pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 1, na Primorskem od 1 do 5, najvišje dnevne pa podobne današnjim. OBETI V soboto bo v zahodnih krajih pretežno oblačno, proti severu in vzhodu Slovenije pa bo precej jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Napoved za Podravje oblačno Nedelja 19.2. pretežno oblačno Ponedeljek 20.2. oblačno Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Vir: ARSO Rokomet Mete legendarne desetice mladi kopirajo še danes Stran 14 Nogomet V Istro še okrepiti moštveni duh Stran 14 Strelstvo Dvojna zmaga za Ptujčane, vodilni Ormožani drugi Stran 15 Šah Rekordnih pet medalj članom ŠDPtuj Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik iPoilulajk na± na íuitounim ijilzlu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Vladimir Sitar, prejemnik Bloudkove plakete »Zelo sem vesel, da so opazili in da cenijo moje delo v športu« Bloudkova plaketa je prišla v prave roke, v roke Vladimirja Sitarja, ki je že skorajda petdeset let vpet v borilne športe. Pisalo se je namreč leto 1975, ko je med prvimi začel na Ptuju trenirat budokai, nato je kot aktiven tekmovalec osvajal medalje v kikboksu, leta 1982 je v Hamburgu postal evropski prvak, med drugim je bil sedemkrat tudi državni prvak Jugoslavije. Po končani karieri je nadaljeval uspešno športno pot v vlogi trenerja, v različnih vlogah je deloval ter še deluje v Kickboxing zvezi Slovenije. Leta 2002 je diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani in postal prvi profesor športne vzgoje v Sloveniji s specialno smerjo borilne veščine -kikboks. Vladimir Sitar je nosilec naziva mojster borilnih veščin črni pas, 7. dan, je tudi avtor dveh strokovnih knjig o kikboksu. V zadnjih letih je vložil veliko truda, da je izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) leta 2021 v Tokiu priznal WAKO organizacijo in kikboks kot olimpijski šport. S tem je bil postavljen temelj za možnost uvrstitve kikboksa v program olimpijskih iger. Z|*V • • 1 »I * * V V* • 1 • • različnimi borilnimi veščinami neprekinjeno od leta 1975 Vi ste kot aktivni tekmovalec nastopali v različnih borilnih veščinah: v katerih in kateri so bili vaši največji uspehi? V. Sitar: »Od leta 1975 se brez prekinitve aktivno ukvarjam z borilnimi športi in veščinami, med katere sodijo kikboks, karate, aikido, judo, budokai, kung fu, tajski boks, savate, kaido, hapkido ... Največkrat sem nastopal v kikboksu, kjer sem dosegel tudi najboljše rezultate. Med tem uvrščam osvojitev naslova evropskega prvaka WBU leta 1982 v Hamburgu, leta 1984 sem bil tretji na WAKO evropskem prvenstvu v Gradcu, v semi contactu in full contact sem sedemkrat postal državni prvak Jugoslavije. Od leta 1978 do 1987 sem bil član reprezentance Jugoslavije.« Vsi našteti rezultati in delovanje na različnih področjih kikboksa so na pobudo Kluba borilnih veščin Ptuj Vladimirju Sitarju zasluženo prinesli Bloudkovo plaketo, ki jo je prejel na podelitvi Bloudkovih priznanj za leto 2022 na Brdu pri Kranju. Kako je leta 1975 prišlo do ustanovitve takratnega kluba z imenom Karate klub Ptuj in kakšna je bila takrat vaša vloga v klubu? V. Sitar: »Karate klub Ptuj je leta 1975 ustanovilo pet članov, med njimi je bil tudi glavni trener Srečko Arnuš, ki je prišel iz Maribora. Med ustanovitelji je bil tudi današnji predsednik Kluba borilnih veščin (KBV) Ptuj Edvard Štegar in še trije ali štirje zagnani posamezniki. Sam sem prišel v klub dva ali tri mesece po ustanovitvi, v njem je takrat že treniral moj sošolec Branko Koren - prav on me je v osnovi navdušil za borilni šport. Takrat je bila na Ptuju šola bu-dokaija.« Kdaj se je Karate klub Ptuj preimenoval v Klub borilnih veščin Ptuj, kako se je ta z leti razvijal in v kakšnem stanju je sedaj? V. Sitar: »S časom se v Karate klubu Ptuj - v letih 1975, 1976 in 1977 - ni delal samo budokai, ampak se je hitro začel trenirati tudi kikboks. Ta je prišel iz Združenih držav Amerike in mi smo na Ptuju ta šport hitro sprejeli. Trenirali smo semi contact in full contact, prav tako pa tudi budokai, a Športni napovednik Nogomet • 1. SFL RAZPORED 22. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana - Celje; OB 15.00: Kalcer Radomlje - Mura; OB 17.30: Gorica - Koper; V NEDELJO OB 13.00: Bravo - Domžale; OB 15.00: Maribor - Olimpija Ljubljana. Rokomet • 1. B SRL (m) 16. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Grosuplje (v petek ob 18.00), Velika Nedelja - Ljubljana (v petek ob 19.00). 2. SRL (m) 12. KROG: Nova Gorica - Drava Ptuj (v petek ob 20.00), Ajdovščina -Pomurje, Gornja Radgona - Kočevje (obe v soboto ob 18.00). Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 13. KROG: Murania Lendava - ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 16.00). JM Foto: Črtomir Goznik ker se je v klubu treniralo več borilnih športov, je iz tega nastala potreba, da se je klub iz Karate kluba Ptuj preimenoval v Klub borilnih veščin Ptuj. Ta je z leti v vseh pogledih napredoval; naši tekmovalci so sicer trenirali različne borilne discipline, a so bili najuspešnejši v kikboksu. Ob tem tekmovalnem delu nikoli nismo zanemarjali osnovne šole borilnih veščin, kjer učimo vse, od samoobrambe, metov, padcev ... V klubu ločimo osnovno vadbo borilnih veščin in tekmovalni šport, kjer so treningi prilagojeni tekmovalcem. Trenutno imamo trideset aktivnih članov, ki redno trenirajo in tudi hodijo na različna tekmovanja - s temi zelo intenzivno delamo za čim boljše rezultate. Ob teh pa je še veliko drugih, ki redno hodijo na treninge, a ne tekmujejo, ampak so vzeli vadbo borilnih veščin za svojo rekreacijo.« Mojster borilnih veščin črni pas, 7 dan Skozi leta ste prišli do naziva mojster borilnih veščin črni pas, 7. dan. Kaj pove ta naziv in kako ste prišli do njega? V. Sitar: »Za stopnjo mojster borilnih veščin črni pas 7. dan je potrebno, da vrsto let treniraš, da pokažeš določeno znanje, da pokažeš znanje na seminarjih, da vodiš klub, da ustanavljaš klube (Vladimir Sitar je sodeloval pri ustanovitvi KBV Ormož, KBV Murska Sobota, KBV Majšperk, KBV Zeleni zmaj Ljubljana in KBV Kranj, op. a.) in da napišeš določeno strokovno literaturo, kot priročnik za trening ali tekmovanje. Sam sem napisal dve knjigi o kikboksu in sem sodeloval tudi pri nastajanju različnih biltenov ter ostale strokovne športne literature.« Lahko poveste nekaj o vaših knjigah? V. Sitar: »Prva knjiga je bila izdana leta 2000 in se imenuje Kikboks: Nastanek in razvoj v svetu in pri nas. V tej knjigi sem napisal, kako je nastal kikboks v Združenih državah Amerike, kako je ta šport nato prišel v Evropo in tudi v Jugoslavijo ter kako se je razvijal v Sloveniji. Tu opišem tudi pot našega nepoznanega in nepriznanega športa do tega, da smo postali priznan šport po občinah, po celotni Sloveniji in da smo postali člani Slovenskega olimpijske- Vladimir Sitar: »V moji trenerski karieri so moji tekmovalci dosegli največji uspeh na svetovnem prvenstvu v kikboksu v Mariboru. Na tem tekmovanju je imel KBV Ptuj skupno kar štiri svetovne prvake: to so bili Davorin Gabrovec, Matej Šibila, Nadja Šibila in Marcel Fekonja. To je bil izreden uspeh.« mojim trenerskim vodstvom postali svetovni prvaki v kikboksu še Andrej Bezjak, Lara Vuzem Vajda in Patrik Šulek.« »Domala neverjetno je, koliko različnih dokumentov smo pripravili, da nam je uspelo priti v MOK« V zadnjih letih ste vložili veliko truda, da bi kikboks včlanili v olimpijski program. Kakšna je bila pot do včlanitve v olimpijsko družino in kaj to pomeni za vaš šport? V. Sitar: »V teh letih, ko smo največ delali na tem, da nas Mednarodni olimpijski komite prizna, sem bil nekaj časa predsednik WAKO Balkanske kickboxing unije (od leta 2016 do leta 2022, op. a.) in tudi član predsedstva svetovne WAKO organizacije. Kot član slednje organizacije sem opravil veliko dela, da smo pripravili vse potrebne dokumente in poročila za sprejem v MOK. To pomeni, da smo morali npr. pripraviti točen seznam, koliko je po svetu tekmovanj v kikboksu, kakšna je na teh tekmovanjih zastopanost med moškimi in ženskami, koliko so na teh tekmovanjih prisotne antidopinške kontrole, a so prisotne vse zdravniške službe . Domala neverjetno je, koliko različnih dokumentov smo pripravili, da nam je uspelo priti v MOK. Zelo sem ponosen na skupno in tudi na svoje opravljeno delo in na uspešno izpeljano pot. Potrditev kikboksa kot pridruženega člana MOK je prišla 30. novembra 2018. To je bil za naš šport velik uspeh in na ta dan mi tudi praznujemo dan kik-boksa v svetu. Po tem smo dobili še nove naloge, ki smo jih v naslednjih letih uspešno opravili in 20. julija 2021 je bil na sestanku v Tokiu kikboks sprejet kot polnopravni član MOK. To je bil zame pomemben življenjski dogodek in sem bil izjemno ponosen, da nam je uspelo iz tega športa, ki ni bil priznan, priti do prelomne potrditve MOK.« ga komiteja. Drugo knjigo sem izdal leta 2004 in se imenuje Kikboks: Tehnike in taktike borbe. V njej so podana navodila tekmovalcem in trenerjem pri njihovem delu. Prvi del v knjigi je posvečen teoriji, kako se morajo športniki pripraviti na tekmovanje in kako dosežejo svoj pripravljalni vrh glede forme. Drugi del je posvečen demonstraciji tehnik in načinu vadbe kikboksa. Ta del je opremljen tudi s fotografijami, na katerih so pri vadbi ujeti zares sami vrhunski športniki, kot so Tomaž Barada, Nadja Šibila, Matej Šibila, Marcel Fekonja, Davorin Gabrovec, Dejan Zavec .« Vi ste skozi delovanje KBV Ptuj ves čas delovali kot glavni trener. Na tem mestu ste mnoge popeljali do velikih uspehov. Katere uspehe vaših tekmovalcev bi izpostavili? V. Sitar: »V moji trenerski karieri so moji tekmovalci dosegli največji uspeh na svetovnem prvenstvu v kikboksu v Mariboru. Na tem tekmovanju je imel KBV Ptuj skupno kar štiri svetovne prvake: to so bili Davorin Gabrovec, Matej Šibila, Nadja Šibila in Marcel Fekonja. To je bil izreden uspeh in za ta uspeh sem dobil tudi posebno priznanje s strani WAKO organizacije. V kasnejših časih so pod Tretji mandat na čelu Kickboxing zveze Slovenije Skozi čas ste opravljali tudi različne funkcije na Kickboxing zvezi Slovenije. V. Sitar: »Bil sem eden od soustanoviteljev Kickboxing zveze Slovenije, v kateri sem nato deloval v več vlogah, npr. kot član komisije za polaganje pasov, predsednik tehnične komisije, sodeloval sem v komisijah za sodnike in trenerje, prav tako pa sem bil lep čas tudi selektor slovenskih kikboks reprezentanc. Leta 2010 sem postal predsednik Kickboxing zveze Slovenije in na tem mestu sem sedaj že tretji mandat.« Pred dnevi ste prejeli Bloudkovo plaketo. Kam bi jo umestili med priznanji, je ta nagrada vrhunec vaše športne poti? V. Sitar: »Dejal bi, da je to ena izmed nagrad, ki skupaj tvorijo vrhunec moje športne poti. Kot sem že prej povedal, je zame eden izmed vrhuncev sprejetje kikboksa v MOK, da smo prišli v to olimpijsko družino športov. Sam sem zelo ponosen in vesel, da sem prejel Bloud-kovo plaketo, prav tako pa sem vesel, da so ljudje opazili moje delo v športu in ga tako ocenili. Vsekakor pa s prejetjem te nagrade ni konec mojega delovanja v kikboksu, v katerem bom z velikim veseljem delal še naprej.« David Breznik 14 Štajerski Šport petek • 17. februarja 2023 Nogomet • NK Aluminij V Istro še okrepiti moštveni duh Nogometaši Aluminija so v četrtek odpotovali na štiridnevne priprave v Istro, kjer bodo odigrali naslednji pripravljalni tekmi, ob tem pa je eden od glavnih ciljev tudi krepitev moštvenega duha. »Forma je v vzponu, sedaj bo treba ekipo osvežiti in jo pripeljati v tekmovalni ritem. Od četrtka smo na pripravah v Istri, kjer preko druženja in treningov ter tekem nedvomno pridobivamo dodaten ekipni duh. Tukaj bomo odigrali prijateljski tekmi z ukrajinskim prvoligašem in avstrijskim tretjeligašem, nato pa gremo v zadnja dva tedna priprav, ko bomo - vsaj tako kaže - že zelo dobro pripravljeni. Verjamem v uspešen začetek spomladanskega dela,« je dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Še pred odhodom na priprave so imeli šumarji močan test, ko so na domačem stadionu v prijateljski tekmi gostili tekmeca iz 2. lige, ljubljansko Ilirijo. Uspešno so ga opravili, goste iz prestolnice so odpravili s teniškim izidom 6:1. Tekma je trajala dvakrat po 60 minut. Aluminij - Ilirija 6:1 (1:0) STRELCI ZA ALUMINIJ: Brest, Ka-tuša 2, Jagic, Baskera, Medved. ALUMINIJ, 1. polčas: Banic, Schaubach, Martic, Jovan, Borovnik, Frešer, Grajfoner, Marinšek, Skiba, Brest, Ča-vara. 2. polčas: Pavli, Crnčec, Hempt, Munič, Štravs, Gorenak (Čeh), Jagic, Baskera, Katuša, Šturm (Škoflek), Medved. Trener: Robert Pevnik. »Proti Iliriji se nam je že poznalo, da smo imeli za sabo nekaj težkih tekem z močnimi prvoligaši, saj smo precej pridobili na dinamiki. Veseli me, da si gostje kljub precejšnji igralski kakovosti, ki jo premorejo, niso priigrali kaj priložnosti, mi pa smo se izkazali z učinkovitostjo,« je tekmo ocenil Pevnik. »Moja poškodba je sedaj že pozabljena; po rehabilitaciji sem začel zelo počasi s tekmami, sedaj pa sem že skoraj na polnih obratih in lahko igram s polno močjo. Na srečanju z Ilirijo smo dobro nadzirali potek tekme, pripravili smo si veliko priložnosti, precej smo jih tudi realizirali. Do konca priprav pričakujem še boljši Aluminij, že sedaj pa se vidi, da se želimo vsako tekmo dokazovati in napredovati. Na prvenstvu pričakujem, da bomo vsako tekmo odigrali na zmago,« je dodal Tin Martič. JM Rokomet • Bojan Čudič Mete legendarne desetice mladi še danes kopirajo na treningih Nedeljska tekma med Jeruzalemom Ormožem in Celjem Pivovarno Laško je bila pravi praznik rokometa, ob sami tekmi ga je začinila upokojitev dresa s številko deset, ki ga je 19 sezon nosil Bojan Čudič. Ob vsem doslej napisanem dodajamo še nekaj utrinkov in zanimivosti iz njegove bogate kariere, vključno z izjavami rokometnih prijateljev in tekmecev. Mojster sedemmetrovk Njegove mojstrovine s sedemmetrovk ne bodo hitro pozabljene. Tudi najboljši slovenski vratarji so večkrat obupali, ob obrambi katere izmed sedemmetrovk Čudiču pa je bil to za igralca oz. vratarja »državni praznik«. »Moram reči, da mi je bilo posebej težko streljati s sedmih metrov bratoma Gregorju in Aljoši. Pač je bilo pri teh metih ogromno čustev, ampak se moram pohvaliti, da sem bil uspešnejši od obeh. Eden od vratarjev, ki pa mi je delal preglavice, pa je bil skoraj 200 cm visoki Dušan Podpečan. A tudi njega sem znal premagati s kakšnim lobom ... Sicer pa je bilo vedno težje premagovati šolane vratarje kot pa vratarje, ki niso tako tehnično podkovani,« je o svojih mojstrovinah spregovoril bivši ormoški kapetan. Še danes ne mine dan, da ne bi kdo od mlajših igralcev Jeruzalema na treningu treniral sedemmetrovke in kopiral mete legende ormoškega in slovenskega rokometa. »Booo-ojaaan Čuuuudiiic,« odmeva vsak Bojan Čudič Vzdevek: Hugo Rojen: 10. 1. 1984 v Celju (kozorog) Višina/teža: 183 cm/89 kg Številka dresa: 10 Igralna pozicija: srednji zunanji Kluba: Pivovarna Laško Celje, Jeruzalem Ormož (od leta 2003 do 2022) Največji uspehi: najboljši strelec v zgodovini ormoškega kluba in 1. A državne rokometne lige. V dresu Jeruzalema je zapored igral devetnajst sezon in dosegel 2527 zadetkov. Dvakrat je po koncu sezone postal najboljši strelec lige. Največ zadetkov, 219, je dosegel v sezoni 2013/14. Rekord po številu doseženih golov na eni tekmi se je pri Bojanu zaustavil pri številki 15. Z ormoškim klubom je leta 2005 osvojil bron za tretje mesto v državi. Plava desetica se lahko pohvali še s tremi bronastimi kolajnami iz pokalnih tekmovanj. Leta 2010 si je nadel bron okoli vratu v Mariboru, leta 2012 v Podčetrtku in leta 2018 na nepozabnem pokalnem Final 4 v Ljutomeru. Z ormoškim klubom je v Evropi odigral šest tekem in gostoval na Portugalskem, Islandiji ter v Švici. Bivši kapetan, zadnja ormoška številka 10 v zgodovini kluba, je svojo športno pot končal 27. maja 2022 na domači tekmi proti Kopru. Ob slovesu je dosegel dva gola, oba iz sedemmetrovke. Hugo je veljal za mojstra kazenskih strelov. Težko je na svetu najti igralca s tako prefinjenim občutkom za met ... Foto: Črtomir Goznik Jakov Katuša (Aluminij) je proti Iliriji dosegel dva zadetka. Foto: Aleš Cipot Odslej u Ormožu ne bo ueč u uporabi dres s storilko 10, ta legendarna šteuilka je bila upokojena. Foto: Aleš Cipot Dres s številko 10 so Bojanu Čudiču podarili tudi Celjani, to je storil slovenski reprezentant Aleks Vlah. dan na treningih mlajših selekcij, ko izvajalec kazenskega strela zaluča žogo vratarju mimo glave. O dresu s številko 10 pa je tako ali tako brezpredmetno izgubljati čas - gre za dres, ki si ga želijo številni mladi, saj je v Ormožu nositi številko 10 privilegij. In za to je »kriv« Bojan Čudic ... A odslej je številka 10 upokojena in je ne bo več mogoče nositi na hrbtu ormoškega dresa pri vseh selekcijah. Prijatelji o Čudiču ... »Njegova predanost Ormožu in rokometu je vredna vsega spoštovanja. Voziti se devetnajst let vsak dan iz Celja v Ormož in nazaj res ni mala stvar. Dokazal je, da ni samo vrhunski športnik, ampak v vrsti človek -velik in skromen!« Rastko Stefanovič (soigralec v Celju) »Bojan je bil sila pomemben mož za naš klub, glavna vez med slačilni-co in upravo kluba. Vsako leto smo trepetali, da bo zapustil naš klub in se podal k bolje rangiranim klubom v Sloveniji ali tujini. Mojster med mojstri in tudi mladi so se lahko ogromno naučili od njega.« Mladen Grabovac (bivši soigralec, predsednik RK Jeruzalem Ormož) »Z eno besedo - 'znalac'. Motor svoje ekipe. Bila sva soigralca in tek- meca. Pri njem je bila žoga vedno na varnem. Je eden redkih igralcev, ki ima raje asistenco kot gol. Za pomoč drugim nikoli ne želi plačila, ampak ga vedno lahko kupiš s 'hmeljskimi' dobrotami. Je brat, na katerega sem zelo ponosen. V prvi vrsti je prava definicija človeka.« Gregor Čudič (starejši brat, pomočnik trenerja RK Gorenje Velenje) »Po mojem mnenju bi mu v Ormožu pri dvorani Hardek morali postaviti kip. Vedno je pustil srce in dušo na igrišču. Vedno je imel v igri potezo več od drugih igralcev. Čestitam mu za vrhunsko kariero in za vse, kar je rokometu dal.« Uroš Rapotec (bivši soigralec v reprezentanci, igralec RD Koper) Zbral: Uroš Krstič Zanimivosti o Hugu, ki jih je povedala žena Ana: Otroci: Zoja, Ela, Ula. Najljubša razvada: igranje igric. Najljubše hišno opravilo: ga ni (smeh). Sesanje. Drugače pa opravlja vsa opravila razen likanja. Najljubša jed: pohano in pečen krompir. Katero jed sovraži: Vampe, jetrca . Brez česa ne bi mogel preživeti dneva: kave. Kaj si najprej opazila na njem: frizura, bradica, sramežljivost. Opiši Bojana v petih besedah: pošten, ljubeč, dobrega srca, čudovit oče in partner, ki si ga samo želiš. Primerjaj Bojana z izmišljenim likom. Kdo bi bil: Captain America (trmast, pravičen, zvest). Najlepši spomin doslej na Bojana: zaroka. So bile Bojanove tekme zate stres ali sprostitev: stres. Njegovih se-demmetrovk nikoli nisem gledala. Najljubši športnik: Lionel Messi. Najljubši hobi: tenis. Najljubši film: Gospodar prstanov. Za kateri nogometni klub navija: Barcelona in še enkrat Barcelona. Česa se Hugo boji: velikih zelenih kobilic in sršenov. Planinski kotiček Planinski izlet na avstrijsko Štajersko, Straden in Rosenberg Nedelja, 26. februar Ptujski planinci vas tokrat vabimo na povsem nov izlet, ki nas bo popeljal v pokrajino Južne Štajerske. Hodili bomo po pokrajini, ki bi ji lahko rekli podeželje 21. stoletja. Kaj to pomeni, je treba seveda videti in doživeti na lastne oči. Seveda bomo uživali v širokih razgledih, prijetnem druženju, ne bomo pa pozabili na domačo kulinariko in kakšen kozarček rujnega, ki ga v tem delu Avstrijske Štajerske zagotovo ne manjka. S tem izletom nadaljujemo pohode na območje Avstrijske Štajerske, dežele, ki smo ji več stoletij pripadali tudi mi. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 26. oktobra 2023, ob 7.00 na železniški postaji Ptuj (odhod iz Maribora ob 7.30 pri trgovini LIDL v bližini železniške postaje), od koder se bomo popeljali do mesta Straden. Pot bomo začeli pri cerkvi, od koder se bomo povzpeli do razglednega stolpa na grebenu Stradnerkogla. Po počitku nas bo pot vodila čez Rosenberg nazaj na Straden. Nato se bomo podali do kmečkega turizma Tropper v naselju Hut. Seveda bo možno poskusiti domače dobrote, ki jih pridelajo na kmetiji. Popoldan se bomo vrnili v Ptuj. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turistični kmetiji. Cena izleta znaša 18 EUR. Priporočamo in prosimo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20230226, namen Rosenberg. Prijave preko spletne strani www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 21. februarja 2023. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. petek • 17. februarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Strelstvo »l.A in 1. B državna liga z zračno puško in pištolo Dvojna zmaga za Ptujcane s pištolo, vodilni Ormožani drugi V nedeljo je v Veliki Nedelji v organizaciji Strelskega društva Kovinar Ormož potekal četrti turnir i. A in i. B državne lige z zračno puško in pištolo na io m, na katerem so s pištolo navdušili pustno razpoloženi Ptujčani, ki so z dvojno zmago dosegli maksimalni izkupiček. V skupnem seštevku vodilne domačinke Kovinarja pa so po treh ekipnih zmagah s puško v prvem delu sezone v drugem začele z drugim mestom in tako zabeležile nov uspeh v letošnji sezoni. i. A-liga pištola: Ptujčani z drugo zaporedno zmago V 1. A državni ligi s pištolo so Ptujčani drugi del ligaške sezone začeli tako, kot so prvega končali - zmagoslavno. Z drugo zaporedno zmago in predhodnim tretjim mestom so se utrdili na skupnem drugem mestu in zdaj za vodilno Rečico pri Laškem zaostajajo za osem točk, enak zaostanek pa imajo tudi Vele-njčani na tretjem mestu. Domačini Kovinarja, ki so pokazali odlično streljanje v prvem delu sezone, so na domačem turnirju brez svoje prve pištole - Kevina Vente - pristali na zadnjem, 12. mestu in v skupnem seštevku zdrsnili z drugega na peto mesto, le s točko zaostanka jim tam sledijo Grosupeljčani. Nasprotno se je miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča, ki je bila zelo skromna v prvem delu sezone, na domačem turnirju zavihtela na visoko četrto mesto in tako ne trepeta več za izpad iz elitne dvanajsterice. Ta nevarnost pa zelo realno preti Jur-šinčanom, ki so tokrat zasedli deseto mesto in so v skupnem seštevku zbrali le devet točk. Za desetouvr-ščenimi Miklavževčani zaostajajo za sedem točk, kar bo težko nadoknaditi na zadnjih dveh turnirjih za obstanek v 1. A DL. Sašo Stojak zmagal, v finalu tudi Majda Raušl in Aleksander Ciglarič Med posamezniki je Ptujčan Sašo Stojak s 572 krogi - v odsotnosti vodilnih strelcev Jožeta Čepra in Kevina Vente - v kvalifikacijah postavil najboljši rezultat, skupaj s Klemnom Tomaševičem iz Železnikov. V eli-minacijskem finalu je z 245,8 kroga znova dosegel najvišji rezultat in si tako priboril zaključni dvoboj za zmago proti drugi gorenjski strelki iz Železnikov - Anji Prezelj (561 in 244,6). Izkušeni Ptujčan in dvakratni prvoligaški prvak je z rezultatom 16:10 zmagal tudi v dvoboju za zlato odličje in se tako v tretjem finalu in s prvim odličjem v sezoni približal vodilnima dvema - Kunšku in Toma-ševiču - v skupnem seštevku le na točko oziroma tri točke zaostanka. S tretjim finalom v sezoni je bila zadovoljna tudi Majda Raušl, ki je osvojila končno sedmo mesto. Prvič v sezoni se je v finale uvrstil miklavški strelec Aleksander Ciglarič in osvojil končno osmo mesto. Nove ligaške točke so osvojili še 13. Boštjan Simo-nič J KM (556), 16. Matija Potočnik PTU (553), 20. Mirko Moleh (549) in 25. Žan Bogša (545). i. A-liga pištola Ekipni rezultati - 4. turnir: Povprečje Točke 1. PTUJ 1685 44 2. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1676 32 3. DUŠANA POŽENELA REČICA 1669 52 4. MROŽ VELENJE 1663 36 5. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1660 16 6. GROSUPLJE 1655 31 7. TRZIN 1650 22 8. BREŽICE 1649 20 9. MAROK SEVNICA 1630 21 10. JURŠINCI 1620 9 11. I. POHORSKI BAT. RUŠE 1618 13 12. KOVINAR ORMOŽ 1587 32 Posamezno: 1. Sašo Stojak, Ptuj (572) 85(3.) 2. Anja Prezelj, Lotrič Železniki (561) 50(11.) 3. Peter Tkalec, Rečica (565) 78(6.) 4. Mojca Kolman, Sevnica (565) 68 (8.) 5. Klemen Tomaševič, Železniki (572) 86 (2.) 6. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (560) 88 (1.) 7. Majda Raušl, Ptuj (560) 75(7.) 8. Aleksander Ciglarič, Miklavž (559) 31(18.) 13. Boštjan Simonič, Miklavž (556) 59(10.) 16. Matija Potočnik, Ptuj (553) 32 (16.) 20. Mirko Moleh, Juršinci (539) 20(24.) 25. Žan Bogša, Miklavž (545) 1(38.) 27. Gregor Polajnko, K. Ormož (540) 38(13.) 28. Ludvik Pšajd, Juršinci (540) 6 (32.) 30. Žan Tomažič, K. Ormož (538) 6 (33.) 35. Rok Pučko, Juršinci (531) 0 (44.) Jože Čeper, Dušana Poženela (/) 84 (4.) Kevin Venta, Kovinar Ormož (/) 78 (5.) 1. A-liga puška: vodilne Ormožanke Kovinarja na domačem turnirju druge V 1. A državni ligi s puško so bile vodilne Ormožanke Kovinarja zelo uspešne tudi na domačem turnirju, na katerem so osvojile drugo mesto. Čestitati so morale le Olimpiji za izjemno zmago z ligaškim rekordom 1881,8 kroga. Ormožanke po treh zmagah in drugem mestu ostajajo še naprej vodilne v skupnem seštevku, kjer imajo zdaj še vedno zajetnih devet točk prednosti pred Olimpijo oziroma petnajst pred aktualnimi prvaki iz Trzina. Ljutomerska ekipa je osvojila zadnje, dvanajsto mesto, ki ga zaseda tudi v skupnem seštevku, a zaostanek pred desetouvrščeno ekipo ni prevelik - štiri točke pred zaključnima turnirjema v sezoni. Nuša Žnidarič s 5. mestom ostaja vodilna v skupnem seštevku Izjemno streljanje je v kvalifikacijah pokazala ruška strelka Urška Hra-šovec, ki je s 631,8 kroga za 0,6 kroga izboljšala državni rekord trikratne Strelstvo • 4. krog Državne mladinske lige Šest zmag za Ormožane Kovinarja, Ptujčane in Juršinčane Minulo soboto je v Veliki Nedelji potekal tudi četrti turnir državne lige mladih, na katerem so bili spodnjepodravski strelci iz Kovinarja Ormoža, Ptuja in Juršincev najuspešnejši v letošnji sezoni, saj so dosegli kar šest zmag. Nova ekipna zmaga za Ptujčane, do zlata tudi Juršinčan Valter Drašler Med mladinci s pištolo je po treh bronih v sezoni tokrat prvič zmagal Juršinčan Valter Drašler (547), ki je v zgoščeni konkurenci strelcev z majhnim zaostankom premagal Klemna Grmeka (545) iz Olimpije in vodilnega v skupnem seštevku, Izolčana Martina Memona (541), za katerim zdaj Drašler na drugem mestu zaostaja za dvanajst točk. Ptujčana Lan Breznik (523) in Jan Miklošič (481) sta osvojila šesto in deveto mesto, domačin Jan Dogša (424) je bil 12. Ptujska mladinka Nika Sitar (513) je še četrtič v sezoni osvojila četrto mesto, za tretjeuvrščeno Urško Lun-der pa zaostala šele po slabši zadnji seriji 83:86. Zmagala je favorizirana aktualna ligaška in državna prvakinja Sara Ščuri (555) iz Brežic, 6. Nika Mi-holič (484), 7. Tina Prejac (470), 8. Brina Voljč (360). Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujčani, na vrhu z leve Matija Potočnik, Majda Raušl in Sašo Stojak, so v Veliki Nedelji drugič zapored zmagali v 1. A Državni ligi s pištolo, druga je bila ekipa Lotrič iz Železnikov in tretji aktualni prvaki Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. Prve posamične zmage v sezoni se je razveselil dvakratni prvoligaški prvak - Ptujčan Sašo Stojak. olimpijke Žive Dvoršak. Slednja je zasedla tretje mesto s prav tako dobrim rezultatom 629,9 kroga. Med Ormožankami se je tudi četrtič v sezoni v finale uvrstila Nuša Žnidarič (625,4), v kvalifikacijah je bila osma. Brez finala sta ostali preostali dve Ormožanki, 11. Eva Petek (621,8) in 14. Urška Kuharič (619,7). V eliminacijskem finalu samih odličnih strelk in strelcev je nova državna rekorderka osvojila sedmo mesto, Nuša Žnidarič je osvojila končno peto mesto, državna prvakinja Sonja Benčina je bila četrta in ostala brez odličja po razstreljevanju s Klavdi-jo Jerovšek. V zaključni dvoboj za zmago sta se uvrstila Luka Lukič iz Trzina in izkušena Živa Dvoršak. Slednja mlajšemu kolegu, ki je zmagal na tretjem turnirju, ni dovolila presenečenja in ga je zanesljivo premagala z rezultatom 17:7. Lukič se je po novem uspehu približal vodilni v skupnem seštevku Nuši Žnidarič na vsega eno točko, z desetimi točkami na tretjem mestu zaostaja Sonja Benčina, 7. Kuharič, 9. Hrašovec in 10. Petek. i. A-liga puška Ekipni rezultati - 4. turnir: Povprečje Točke 1. OLIMPIJA 1881.8 48 2. KOVINAR ORMOŽ 1866.9 57 3. TRZIN 1865.0 42 4. GROSUPLJE 1864.5 33 5. I. POH. BATALJON RUŠE 1858.1 31 Posamezno: 6. TRIGLAV JAVORNIK - K.B. 1843.6 31 1. Manja Slak, Gorenja vas (569) 103 (1.) 7. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1840.7 19 2. Denis Bola Ujčič, Postojna (566) 86 (3.) 8. MURSKA SOBOTA 1840.1 9 3. Boris Filipovac, Olimpija (557) 74 (4.) 9. JEZERO DOBROVNIK 1837.4 12 4. Matija Kecelj, Domžale (557) 94 (2.) 10. CERKNICA 1837.1 23 5. Sebastjan Kordiš, Š. Loka (553) 74 (5.) 11. ČRENŠOVCI 1825.5 15 10. Klara Ivanc, Gorjanci (547) 73 (6.) 12. MESTO LJUTOMER 1816.5 8 12. Anton Bavec, Kočevje (546) 68 (7.) Posamezno: 14. Matevž Mohorko, Kidričevo ( 545) 31 (18.) 1. Živa Dvoršak, Olimpija (629.9) 75 (5.) 27. Uroš Mohorko, Kidričevo (529) 11 (27.) 2. Luka Lukič, Trzin (626.0) 96 (2.) 30. Milan Bukšek, Kidričevo (526) 7 (28.) 3. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (627.4) 4. Sonja Benčina, Olimpija (626.3) 71 (8.) 87 (3.) i. B-liga puška 5. Nuša Žnidarič, K. Ormož (625.4) 97 (1.) Ekipni rezultati - 4. turnir: Povprečje Točke 7. Urška Hrašovec, Ruše (631.8) 66 (9.) 1. KAMNIK 1837.6 57 9. Suzana Lukič, Trzin (623.7) 59 (11.) 2. D. POŽENELA REČICA 1825.3 39 10. Jakob Petelinek, Cerknica (623.3) 74 (6.) 3. F. LEŠNIKA VUKA H.V. 1809.4 21 11. Eva Petek, Kovinar Ormož (621.8) 60 (10.) 4. K. FLISARJA TIŠINA 1803.9 34 12. Anamarija Turk, Ljutomer (621.2) 35 (16.) 5. TRBOVLJE 1789.7 42 14. Urška Kuharič, K. Ormož (619.7) 73 (7.) 6. GANČANI 1785.0 25 7. GORJANCI 1784.4 18 i. B-liga pištola 8. POSTOJNA 1778.4 11 Ekipni rezultati - 4. turnir: Povprečje Točke 9. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1777.4 24 1. GORENJA VAS 1666 54 10. CELJSKA ČETA M. BREZA 1773.2 10 2. OLIMPIJA 1653 46 11. KIDRIČEVO 1773.0 12 3. GORJANCI 1629 42 12. DOLIČ 1209.8 35 4. SVEČINA 1615 18 Posamezno: 5. DOMŽALE 1614 39 1. Zoja Kalin, Rečica (617.2) 100 (1.) 6. MORIS KOČEVSKA REKA 1614 24 2. Vesna Markelj, Železniki (616.8) 93 (3.) 7. CELJSKA ČETA MALA B. 1608 21 3. Patricija Breskvar, Kamnik (614.8) 54 (12.) 8. KAMNIK 1602 18 6. Nejc Kuhar, Kamnik (613.1) 97 (2.) 9. KIDRIČEVO 1600 21 17. Aleš Pernat, Kidričevo (599.0) 41 (13.) 10. ŠKOFJA LOKA 1596 29 30. Jan Soto Vargas, Kidričevo (587.6) 2 (36.) 11. POSTOJNA 1595 8 31. Mark Berdnik, Kidričevo (586.4) 0 (43.) 12. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE1547 8 Simeon Gönc Foto: Strelski klub Ptuj Ptujski mladinci s pištolo so se v Veliki Nedelji znova veselili ekipne zmage v državni ligi mladih. Na fotografiji so Luka Rozman, Nika Sitar, Lan Breznik in Jan Miklošič s trenerjem Zlatkom Kostanjevcem. V ekipni tekmi so tretjič v sezoni zmagali Ptujčani (1517) pred Dom-žalčani (1461) in Brežičani (1436). Ormoški Kovinar je bil četrti (1254). Ormoška mladinka Eva Petek z drugo zmago v sezoni Aktualna kadetska ligaška prvakinja, Ormožanka Eva Petek (621,4), je med mladinkami na domačem strelišču dosegla drugo zmago v sezoni, pred aktualno mladinsko ligaško prvakinjo Grosupeljčanko Saro Slak (618,5) in Zojo Kalin (614,1). Druga Ormožanka Ina Voljč (600,6) je osvojila 12. mesto. Med mladinci nepremagljivi trzinski strelec Luka Lukič (629,0) je zab-lestel tudi na četrtem turnirju, kjer je dosegel še četrto zaporedno zmago. Najboljšo uvrstitev v sezoni je s 5. mestom izenačil domačin Kovinarja Benjamin Nino Kovačec (611,1), 22. Ljutomerčan Matija Kavčič (547,2). Kidričevska strelca Blaž Bogdan (531,4) in Jan Dajčman (440,7) sta osvojila 23. in 24. mesto. Ormožani so bili znova odlični tudi v ekipni tekmi, kjer so dosegli drugo zaporedno zmago s 1833,2 kroga, pred ŠSK Coal Petišovci (1816,8) in tretjeuvrščeno ekipo iz Murske Sobote (1811,5). V kadetski konkurenci s puško je tudi tretjič zapored zmagal Maksimilijan Žarič (405,6) iz Olimpije, Ormožani Kovinarja Rok Škorjanec (373,1), Timotej Boj (363,2) in Jaka Horvat (323,2) so osvojili 18., 27. in 33. mesto. Med kadetinjami je prvič v sezoni zmagala Kisovčanka Nika Skubic (413,8). Ekipno zmago je slavila Olimpi-ja (1195,4) pred Rušani (1185,0) in Izolo (1172,2), 9. Kovinar Ormož (1059,5). Juršinski kadeti s pištolo do nove dramatične zmage Med kadeti s pištolo je tretjič zapored zmagal Rene Cverle (359) iz Male Breze, najboljši juršinski strelec Jan Brmež Čeligo (338) je tokrat osvojil četrto mesto. Preostala jur-šinska strelca Miha Močnik (332) in Milan Kvas (329) sta osvojila 7. in 8. mesto, ptujski novinec Luka Rozman (297) je osvojil 12. mesto. Med kadetinjami je tretjič zapored zmagala odlična Manja Slak iz Gorenje vasi, z visokim rezultatom 373 krogov. V ekipni tekmi so v novem dramatičnem dvoboju Juršinci še v drugo premagali ekipo Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem, znova z enakim rezultatom, tokrat 999 krogov in boljšim seštevkom notranjih desetic 8:4 ter dosegli sladko drugo zaporedno zmago. Med starejšimi dečki s pištolo s prvim zlatom Juršinčan Mai Pak Med starejšimi dečki s pištolo je po srebru na predhodnem turnirju tokrat prvo zlato v sezoni osvojil Juršinčan Mai Pak (170), vodilni v skupnem seštevku Žare Valcl (163) iz Železnikov je bil tretji. Preostali jur-šinski strelci, Anej Čuček (133), Miha Rajšp (132) in Žan Gril (117) so bili 10., 11. in 12. Med starejšimi deklicami je s pištolo slavila Rečičanka Zala Kajtna Poženel (169). V ekipni tekmi je zmagala gorenjska ekipa Lotriča Železnikov (478), pred Rečico (461) in bronastimi Jur-šinci (435). Ormožanka Olivia Vočanec s • •1 V VI serijsko zračno puško srebrna Med starejšimi dečki s puško je zmagal Patrik Cipot (187) s Tišine, Ormožani Kovinarja Anej Marin (168), Miha Dogša (149) in Taj Bom-bek Fermišek (144) so osvojili 27., 34. in 36. mesto ter v ekipni tekmi 12. mesto s 460 krogi. Četrtič zapored so zmagali Grosupeljčani s 558 krogi. Med starejšimi deklicami s puško je z novim državnim rekordom 194 krogov drugič v sezoni zmagala Grosupeljčanka Lana Kužnik. Med starejšimi deklicami s serijsko zračno puško je Ormožanka Olivia Vočanec (174) osvojila srebrno odličje, njen klubski kolega Tim Šoštarič (153) pa je bil med dečki 17. Simeon Gonc 16 Štajerski Šport mladih, zanimivosti petek • 17. februarja 2023 Kikboks • Tekma za evropski pokal - Karlovac 2023 KBV Ptuj Iz Ptuja na stopničkah Repina in Vidovičeva, iz Ormoža Hudinova V soboto in nedeljo je na Hrvaškem potekala prva letošnja tekma za Evropski pokal ■ »Karlovac open«. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 2800 tekmovalcev iz 32 držav. Ekipa Ptuja v Karlovcu Foto: Franc Slodnjak Udeležili so se je tudi štirje ptujski kikboksarji, člani Kluba borilnih veščin Ptuj. Ptujčani so tokrat tekmovali v disciplini point fighting, le Tilen Repina je tekmoval še v disciplini light kontakt. Največji uspeh je dosegel prav Repina, ki je med mladinci v kategoriji do 79 kg v light kontaktu osvojil odlično 2. mesto, dopolnil pa ga je s 3. mestom v point fightingu. Uspešno je nastopala tudi Larisa Vidovič, osvojila je 3. mesto med starejšimi kadetinjami v kategoriji do 65 kg. Taja Šibila med starejšimi kadetinjami nad 65 kg, in Filip Janžeko-vič med člani do 74 kg, tokrat nista osvojila medalje. Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Filip Janžekovič, sodila pa sta tudi mednarodna sodnika iz Ptuja Edvard Štegar in Aleš Skledar. KBV Ormož Tekme 13. Evropskega pokala Karlovac Open 2023 so se udeležili tudi člani Kluba borilnih veščin Ormož. Pod vodstvom trenerjev Danila in Milana Korotaj ga je zastopalo pet tekmovalcev. Nastopali so v disciplinah point fighting in light contact, dosegli pa so naslednje rezultate: point fighting: 9. Leja Trstenjak (starejše kadeti- Ana Hudin (KBV Ormož) je stala na drugi stopnički tekme evropskega pokala v Karlovcu. nje do 55 kg), 17. Lana Korošec (starejše kadeti-nje do 50 kg), 5. Elena Hudin (starejše kadetinje do 50 kg), 9. Elena Hudin (starejše kadetinje do 55 kg), 9. Ana Hudin (mladinke do 55 kg), 9. Nejc Korotaj (člani do 89 kg); light contact: 17. Lana Korošec (starejše kadeti-nje do 50 kg), 9. Elena Hudin (starejše kadetinje do 50 kg), 2. Ana Hudin (mladinke do 55 kg) 5. Ana Hudin (mladinke do 60 kg). »Na zahtevnem tekmovanju evropskega pokala smo spet dosegli dobre rezultate, obenem pa se že pripravljamo na Odprto prvenstvo Slovaške v Bratislavi. Z veseljem tudi sporočam, da je bila KBV Ormož dodeljena tudi organizacija državnega prvenstva Slovenije, ki bo potekalo v soboto, 1. 4., v Športni dvorani na Hardeku,« je sporočil Danilo Korotaj. Franc Slodnjak, UR Šah • Mladinska državna prvenstva Rekordnih pet medalj mladim članom ŠD Ptuj V Čateških Toplicah je Šahovska zveza Slovenije izvedla eno najpomembnejših tekmovanj za mlade šahiste, posamezno državno prvenstvo v standardnem šahu za fante in dekleta od 8 do 18 let. Sodelovali so predstavniki iz 28 slovenskih klubov in društev, skupaj se jih je zbralo 134. Med njimi je bila deseterica iz Šahovskega društva Ptuj, ki je z osvojenimi petimi medaljami več kot upravičila svoje nastope in dosegla rekord osvojenih medalj na dosedanjih mladinskih posameznih prvenstvih. V primerjavi z lanskim letom je bila ptujska odprava številčno manjša za štiri udeležence, po osvojenih medaljah pa uspešnejša. Lanska bera medalj je bila dve zlati, ena srebrna in ena bronasta, letos pa je bil izkupiček dve zlati, ena srebrna in dve bronasti. Levji delež medalj (3) je pripadel nežnejšemu spolu, kar je prvi takšen primer v zgodovini ptujskega mladinskega šaha. Razred zase sta bila najmlajša ptujska udeleženca, dvojčka Zarja in Svit Gomboši, ki sta v konkurenci deklet in fantov do 8 let prepričljivo zmagala s 100 % izkupičkom, kar je uspelo samo še zmagovalki v skupini deklet do 12 let. Zarja je tako ponovila uspeh iz lanskega leta. Odlično se je z drugim mestom v skupini fantov do 14 let odrezal lanski državni prvak do 12 let Tilen Kovačec, ki je kot 4. nosilec osvojil srebrno medaljo. To je vsekakor lep uspeh ob dejstvu, da je bila ta skupina najštevilčnejša, večina od njih pa je že drugo leto zapored nastopila v tej starostni kategoriji. Uspešno je preskok v višjo kategorijo prestala tudi Vita Prelog, ki je lanskemu 2. mestu v skupini U8 letos dodala 3. mesto v skupini U10 in dokazala, da se razvija v zanesljivo mlado šahistko, ki bo zelo konkurenčna tudi naslednje leto, saj še ostaja v isti starostni skupini. Gotovo je k temu Foto: arhiv društva Najboljši trije pri fantih in dekletih U8 s ptujskima junakoma Svitom in Zarjo Gomboši v sredini. uspehu Vite pomembno pripomogla zmaga v tretjem krogu proti prvi nosilki skupine. Peta ptujska medalja je pripadla vse boljši Zoji Pintarič, ki je lanskemu šestemu mestu v skupini U12 letos dodala tretje in bronasto medaljo. Jo pa naslednje leto čaka preskok med U14, kjer bo poskušala unovčiti svoje dosedanje izkušnje iz nižjih kategorij. Zelo blizu medalji je bil prvi nosilec Tom Crnjakovič v skupini fantov do 12 let, saj ga je do stopničk ločilo vsega pol točke. Temu je gotovo botrovalo nekoliko večje število remijev v partijah, ki so obetale več od tega, a je tudi časovna stiska včasih opravila svoje. Drugi nosilec v skupini fantov U12 Maksim Kaiser je prvenstvo začel suvereno, s tremi zaporednimi zmagami, vendar se mu je v nadaljevanju poznala močnejša konkurenca višje kategorije, v kateri je letos nastopal prvič, zato lahko več pričakuje naslednje leto. »Prvenstvo je bilo izredno naporno, saj so mladi v sedmih dneh odigrali devet partij, tako da je bilo treba v nekaterih skupinah dvakrat odigrati po dve partiji na dan. Biti skoncentriran štiri ure in več za eno partijo ni lahka naloga, še posebej za mlajše kategorije, saj tudi utrujenost opravi svoje. Izredno ponosen sem na naša mlade člane, ki so pokazali odgovoren pristop in dobre šahovske partije ter prekrižali račune marsikateremu favoritu. Vsaka od njihovih 81 odigranih partij je zgodba zase, polna čustev veselja ob zmagah in žalosti ob porazih. Ampak vse to jih dela močnejše in bolj samozavestne. Strokovno delo v šolskih šahovskih krožkih, v društveni mladinski šahovski šoli in dodatni individualni treningi so edina garancija za napredovanje. Tega se zavedajo tudi naši mladi člani, kar so dokazali z največ osvojenimi medaljami na dosedanjih mladinskih državnih prvenstvih,« je prepričan glavni trener in predsednik ŠD Ptuj, MM Danilo Po-lajžer, ki ob koncu prvenstva ni skrival zadovoljstva. Ptujsko društvo se je tako po številu osvojenih medalj kot po žlahtnosti le-teh uvrstilo na drugo mesto med 12 klubi in društvi z medaljami. Ob tem pa v petih od dvanajstih skupin sploh ni imelo svojih predstavnikov. Prvi trije posamezniki/ce v vseh kategorijah so prejeli pokale, najboljši pa so si priborili pravico nastopa na svetovnem oziroma evropskem prvenstvu v skladu s Pravilnikom ŠZS. Končni rezultati v skupinah, kjer so nastopili člani ŠD Ptuj: - mladinke U8: 1.(2.) Zarja Gomboši (ŠD Ptuj) 6 točk, 2.(1.) Zara Zupančič (ŠK Postojna) 4, 3.(4.) Sanja Pavlic (ŠK Triglav Krško) 1 ... - mladinke U10: 1.(5.) Zarja Skerlovnik (ŠK Sl. Gradec) 4 točke, 2.(2.) Lučka Heric (ŽŠK MB Poli-gram) 3,5, 3.(3.) Vita Prelog (ŠD Ptuj) 3,5 .. - mladinke U12: 1.(1.) Anja Beber (ŠK Postojna) 7 točk, 2.(2.) Sofia Ti-magina (ŠD Domžale) 6, 3.(3.) Zoja Pintarič (ŠD Ptuj) 4 ... - mladinke U14: 1.(4.) Inti Maček (ŠK Komenda) 8,5 točke, 2.(6.) Lina Javornik (Celjski ŠK) 6,5, 3.(1.) Meta Heric (ŽŠK MB) 6 ... 8.(3.) Arandjela Horvat (ŠD Ptuj) 2 ... - mladinci U8: 1. Svit Gomboši (ŠD Ptuj) 9 točk, 2.(5.) Jakob Krajnc 8, 3.(3.) Edvard Kaloh 6 (oba ŽŠK MB) ... - mladinci U12: 1.(3.) Kajetan Vau-pot (ŠK Sl. Gradec) 6,5 točke, 2.(4.) Leonard Červek Roškarič (ŽŠK Mb) 6, 3.(5.) Alojz Skarlovnik (ŠK Sl. Gradec) 5,5, 4.(1.) Tom Crnjakovič 5 ... 6.(2.) Maksim Kaiser 4,5 (oba ŠD Ptuj) ... - mladinci U14: 1.(1.) Jernej Kozlo-vič (ŠK Val Koper) 7,5 točke, 2.(4.) Tilen Kovačec (ŠD Ptuj) 6,5, 3.(3.) Bruno Glas (ŠK Triglav Krško) 6 ... 12.(8.) Jan Čurkovič 5 ... 20.(14.) Mihael Kukovec 4 (oba ŠD Ptuj) ... Silva Razlag Pestra ponudba in dogodki v Qcentru Ptuj Promocijsko sporočilo V največjem nakupovalnem centru na Ptuju, Ocen-tru Ptuj v Puhovi ulici, se pogosto vrstijo vesela druženja za najmlajše in tudi v norem pustnem časujetako. Pridi v Ocenter že danes, 17. februarja, saj bo od 17. ure dalje izjemno veselo in živahno. Pripravljamo namreč veliko otroško maškarado in izbor najboljših otroških mask. Otroci, nadenite si svojo najljubšo masko - naj bo vesela, strašna, srčkana ali kakršnakoli vam je najbolj všeč. Pridite v Ocenter Ptuj, kjer bosta trgovini Pittarosso in Pepco najboljšim maskam podelili super nagrade! Družili se bomo med 17. in 19. uro. ©.ocenter C> pek*. C IZBOR k v. NAJBOLJŠIH /», OTROŠKIH MASK Petek, 17. 2, 2021, ob 17.00 £ £ Starši pa lahko, medtem ko vaši malčki veselo rajajo, obiščete še Galerijo Ocentra Ptuj. Tam so na ogled dela izjemne slikarke Sare Čeh, ki nas popelje v svet magičnega kurenta ter pričara barvne eksplozije in vrtiljaktoplih občutkov pri srcu. Vabljeni, da se ustavite tudi v trgovini Vitapur -tam so poskrbeli za najboljše prihranke te sezone, saj pri njih poteka zimsko čiščenje zalog, cene izdelkov pa so nižje tudi do 60 odstotkov. Znižanje traja od 15.2. do 1.3. 2023. Izjemno ponudbo pa imajo tudi v trgovinah Mana, kjer seje akcija s spletnih strani preselila tudi v vse Mana trgovine po Sloveniji. Nakupujte kakovosta, modna in ugodna oblačila za ženske, moške in otroke. Izkoristite 70 % sezonski popust na oblačila in modne dodatke kolekcije jesen/ zima! Obiščite MANA trgovino v Ocentru Ptuj. Akcija velja od 13. 2. do 28. 2. 2023. 7© V Ocentru Ptuj pa zbiramo tudi prijave ponudnikov za Eko tržnico, ki bo potekala vsak petek od 15. ure dalje. Udeležba bo za ponudnike brezplačna, za prijave in informacije pa je na voljo elektronski naslov prireditve@qcenterptuj.si. Ne pozabite pa, da je Ocenter Ptuj že nekaj časa bogatejši tudi za napravo AED. V nujnem primeru je tako defibrilator, s katerim lahko nekomu rešimo življenje, pri roki in pripravljen na uporabo. petek • 17. februarja 2023 Za kratek čas Štajerski IT samovoljnost kofeinski napitek klas pri ovsu ali prosu odisejev grški otok vjonskem morju pekoča indijska začimba, curry francoski filmski vlomilec lupin srednje velika klateška gozdna ptica z močnim kratkim kljunom koren Števila štiri igralki evans in hamilton elke sommer kraj, kjer vidni živec stopa v mrežnico srbski pisatelj (momo) fevdalni podložnim najdaljša poljska reka življenjski prostor delo vverzih poučna pripoved z živalmi nemška luka dolina pod poncami shramba tančična tkanina gostinec, ki streže gostom deset na kvadrat zbor vaške skupnosti ameriški igralec pacino 010 pestner maligna bolezen s pojavom metastaz italijanski pesnik (torquato) ljubitelj česa učenčev pismeni izdelek znak za iridij hokejski plosček nekdanji hrvaški košarkar. trener (petar) ameriški igralec quinn največja južno- reka afriški v her- golfist cegovini (ernie) naglavni zajedavci ančka žarko vrezec nuša derenda prolog demokratične republike kongo kordiljere tomaž nose Chondrostoma soetta Zraste od 30 do 37 cm, največ do 45 cm. Ima podolgovato, nekoliko višje in bočno rahlo stisnjeno telo, ki ga pokrivajo srednje velike luske, ki zelo hitro odpadajo. Glava je majhna in z zelo značilnimi usti. Zgornja ustnica je roževinasta in ne hrustančasta kot pri drugih podustih in moli naprej. Goltni zobje so enore-dni. Hrbet je sivkaste barve, z modrim ali zelenim odtenkom, boki so zlato rumeni, trebuh je belkast. Prsni, trebušni in predrepna plavut so svetlo oranžne, hrbtna in repna pa sta v osnovi sivkasto zeleni. Predrepna plavut se začenja pod zadnjim robom hrbtne plavuti. Repna plavut je globoko vrezana. Spolno dozori v 3. do 4. letu. V času drsti se večje jate rib selijo na drst v pritoke. Drstijo se od aprila do junija na prodnatem ali kamnitem, vendar ne na gladkem dnu v močnem vodnem curku. Vsaka samica odloži od 80.000 do 100.000 zelenkastih iker s premerom 1 mm. Hrani se predvsem z rastlinskim deli, algami in mehkužci. Življenjski prostor: Živi v jezerih in nižinskih predelih globokih, tekočih vodah z močnejšim pretokom in v večjih, hitro tekočih potokih s prodišči. Pri nas je nekdaj živela v porečju Soče, zdaj pa živi samo še v rekah in jezerih severne Italije. Tedenski horoskop OVEN (21. S. - 20. 4.) Zadeve, ki ste si jih obljubili, boste uresničili. Notranji pogum in volja vas bosta vodila v ljubezni in vam pokazala pravo pot. Največ motivacije in osebne volje pokažite med prijatelji, kjer boste glavni. BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) V duši boste pogrešali pomlad in se zavedali, da morate stopiti korak naprej. Ne smete se obremenjevati s tistim, kar se je zgodilo. Čas je, da postanete ustvarjalni. Odpravite se lahko na razstavo ali oddih. Na delovnem mestu rešujete zadeve iz preteklosti. ü® ÊÊL Premislek in uvidevnost bosta tisto, kar vam bo pomagalo na razpotjih življenja. Poudarjeno energijo bodo imeli tisti predstavniki, ki študirajo in se poglabljajo v zakonitosti življenja. Zdelo se bo, da svojih čustev ne znate pokazati. To je zgolj krinka, kajti sledili bodo preobrati. c O TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) Končno boste pridobili občutek lahkotnosti in pridobili možnost, da se odločite, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar morate še spremeniti. V prihodnjem tednu ali mesecu vas bo vodila ljubezen. Na delovnem mestu vas čaka sprememba. Negovati bo treba notranjega otroka! ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Duhovna znanja bodo božala vašo dušo in ozavestili boste tisto, česar še niste in vam je bilo v preteklosti uganka. Zaznamovali vas bosta izrazita odločnost in trma. Slednja bo koristna v mejah majhnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Občutili boste pomembno radost in veselje do življenja. Finančno boste cveteli. Naredite neko osebno spremembo in uživali boste pri vsem, kar je za vas bistveno. Zanimivo pa je, da vam bo ljubljena oseba v pomoč in oporo. Boste rekli nasvidenje, svoboda? ELS, Ernie - južnoafriški profesionalni golfist, KARI - pekoča indijska začimba, curry, TASSO, Torquato - italijanski renesančni pesnik (1544 do 1595) Kidričevo • Talum izdal katalog o svoji bogati umetniški zbirki Fabrika z velikim posluhom za umetnost Kidričevski Talum ni le proizvajalec in predelovalec aluminija, pač pa se lahko pohvali tudi z obsežno, bogato in dragoceno zbirko sodobne slovenske likovne umetnosti. V katalogu je predstavljenih 130 avtorjev, katerih dela se nahajajo v umetniški zbirki, ta pa skupaj šteje več kot 800 del. Za zbirko in likovne kolonije je dolga leta skrbel zdaj že upokojeni Darko Ferlinc, pri tem je sodelovala tudi Marjeta Ciglenečki, ki je poznavalka likovne umetnosti 20. stoletja na Štajerskem s poudarkom na območju Ptuja z okolico. Pri nastanku kataloga je sodeloval tudi mojster fotografije Stojan Kerbler, ustvarjalec ciklusa Tovarniška fotografija, ki je s svojem objektivom redno dokumentiral dogajanje na kolonijah. Akademski slikar Dušan Fišer pa je bil mentor na slikarskih kolonijah in je svetoval pri izboru umetniških del za Talumovo zbirko. Začetki omenjene zbirke segajo v leto 1992, ko so se na pobudo ljubiteljskega slikarja Branka Gajšta, takrat zaposlenega v Talumu, in pod okriljem tovarne na gradu Štatenberg prvič na likovni koloniji zbrali slikarji. Vsaka kolonija se je končala z razstavo, sprva na gradu, pozneje pa v Miheličevi galeriji ter Salonu umetnosti na Ptuju. Trikrat so izbrana dela pokazali tudi v Tovarni umetnosti v Majšperku, najobsežnejša razstava umetnin pa je bila leta 2002 v Jakopičevi galeriji Foto: Stanko Kozel Na predstavitvi kataloga v Talumu so sodelovali avtorji Darko Ferlinc, Marjeta CigleneČki, Stojan Kerbler in Dušan Fišer, ob njih (skrajno desno) direktor Marko Drobnič. v Ljubljani. Zbirka zajema dela različnih likovnih zvrsti, od slik, grafik in skulptur do fotografij. Po značaju bi jo lahko opredelili kot postmodernistično, čeprav so v zbirki tudi starejše umetnine. Eno od pomembnih vodil pri nastajanju zbirke je bilo, in je še, pritegniti avtorje, ki so povezani s Ptujem in njegovo okolico. Tako so med avtorji v zbirki Dušan Kirbiš, Dušan Fišer, Viktor Re-bernak, Tomaž Plavec, Andrej Božič, Mito Gegič in starejša avtorja France Mihelič ter Janez Mežan. Od fotografov so v zbirki zastopani svetovno znani mojster fotografije Stojan Kerbler, pa Boris Farič, Srdan Mohorič, Tanja Verlak in Sandra Požun. V zadnjih letih zbirka sicer ne raste več tako intenzivno kot nekoč, je pa Talum s svojim aluminijem soustvaril številna umetniška dela v bližnji in širši okolici. Takšne so skulptura Veter ponosa na kro-žišču v Kidričevem in skulptura šestih otrok v Parku generacij, pa tudi ptujski prstan, vse pa je zasnoval akademski slikar in kipar Tomaž Plavec. Sta Ty^'V (21. 6. - 22. 7.) RAK Nekoliko bolj se boste osamili in tako določenim stvarem prišli do dna. Seveda pa se bodo točke usode zasukale tako, da boste od tega imeli korist. Koristila vam bodo znanja iz sveta mistike in lotili se boste prenove. Pravilno je razmisliti o tem, kaj potrebuje vaša duša. ■i i m LEV (2S. 7. - 22. B.) Resnica vas bo osvobajala in tako se bo dogodilo, da boste prihajali v kontakte z ljudmi, ki vam bodo koristili in imeli veliko povedati. Ugotovili boste, da se skozi to zdravite in pridobivate ugled. Vrnila se bo neka oseba, ki vas je v preteklosti zelo osrečila. It p} DEVICA ^ (23. 8. - 22. 9.) Ozavestili boste, da je pomembno delati na sebi in najti v sebi voljo za naprej. Čaka vas nenavaden teden, veliko bo novosti in novih pogledov. V roke vam bo prišla zanimiva knjiga, ki vam bo pokazala drugačno pot. Sprejeli boste samo tisto, kar vam bo blizu. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Kamenčki v mozaiku usode se bodo premikali dolgo časa. Zadeve spravite na tisto mesto, kamor v osnovi tudi sodijo. Harmonija neke prijetnosti vas čaka v ljubezni in partnerjeva roka vam bo v pomoč. Ne smete pa biti pretirano zaverovani vase. Srečen dan: petek. W VODNAR ^r» (21. 1. - 18. 2.) Pričakujete lahko ogromno samoiniciativne energije in okolica vam bo v samem bistvu naklonjena, kar pomeni, da se bodo zadeve začele premikati s svetlobno hitrostjo. V ljubezni vas čaka sonce sreče. Seveda pa bo nujno, da naredite korak, dva ali morda tri naprej. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Moč prijateljstva vam bo izžarevala energijo in dajala upanje za naprej. Ne smete se pretirano zapirati vase, uspehi bodo vidni v pogledu kreativnosti in umetnosti. Določeni projekti se bodo odvijali tako, da v sebi najdete tisti pravi namig. Okrepila se vam bo intuicija. 18 Štajerski Ljudje odprtih rok petek • 17. februarja 2023 Marjan Skok „Bogat si, če kaj daš od sebe" Marjan Skok, znani ptujski gostinec, seje upokojil pred štirimi leti, a je še vedno aktiven. Danes pomaga sinu in snahi, ki nadaljujeta delo v družinskem podjetju Gastro, v katerem sta si pokojnino zaslužila skupaj z ženo. Vstaja zjutraj ob drugi uri, v kuhinji pa je že ob pol četrti uri, da so malice pravočasno pripravljene. V treh desetletjih samostojne podjetniške poti je doživel in preživel marsikaj. Veliko podjetij, za katera so pripravljali obroke, je končalo v stečaju in ni nikoli poravnalo dolgov. Več kot 700.000 evrov so izgubili zaradi tega. Tožbe na sodišču zaradi neplačil so sicer dobili, ne pa tudi plačil. Podvihal je rokave, šel naprej, saj ni imel druge izbire, če je želel preživeti družino in nekaj deset zaposlenih. V najboljših časih jih je bilo 53. Vedno, ko je bilo najtežje, si je dopovedoval, da če je že moglo biti tako, pa naj bo tako! V Halozah, kjer je odraščal, so skromno živeli. Dedek in babica sta bila viničarja. Babica je kuhala pri znanem gostilničarju Strašilu, ki je ob začetku druge svetovne vojne zapustil posestvo s 85 hektarji zemlje, ki jo je nato obdeloval njegov dedek. Agrarna reforma po vojni pa jim je vse pobrala, tudi hišo, v kateri so živeli, so morali še enkrat odkupiti. Veliko časa je v tistem času preživel pri sosedih, ker niso imeli nič, je pomagal na kmetijah. Moral se je sam znajti. Mama je bila zaposlena kot pletarka. Očeta, bil je nezakonski otrok, je spoznal šele v tretjem razredu osnovne šole. Stike sta ohranila do njegove smrti. Leta 1974 se je odločil, da bo kuhar, za kuhanje ga je navdušila že babica. Prvo učno mesto je dobil v hotelu Slavija v Mariboru. Ker ob sobotah in nedeljah ni vozil avtobus, je moral sesti na moped in se odpeljati v Maribor. Ni bilo lahko, tudi v najhujši zimi je moral sesti na moped, izostanka si ni mogel privoščiti. Ko mu je ob neki priložnosti odpovedal moped in je dve uri zamudil, je moral zamujeno nadoknaditi. Danes je hvaležen, da se je že kot zelo mlad naučil, kaj pomenita red in disciplina. Že v tistem času je ob sobotah in nedeljah delal na gostijah, časa za počitek in lenarjenje ni bilo. Po vrnitvi iz JLA se je zaposlil v obratu družbene prehrane podjetja Agis, kjer je de- Foto: Črtomir Goznik Marjan Skok lal polnih enajst let, preden se je odločil za samostojno podjetniško pot. „Imel sem kar težko življenje, treba je bilo delati za eno lizalko, kot smo rekli v tistih časih, nismo poznali banan, pomaranč. Če je bila sestra bolna, sem se še sam naredil bolnega, ker sem takrat tudi jaz dobil pomarančo, ne samo ona. Danes imajo mladi vsega dovolj in niso zadovoljni. To težko življenje, ki sem ga imel, me je na nek način naučilo, da na svetu nismo sami, da si bogat, če kaj daš od sebe, pomagaš drugim, ki si sami ne morejo pomagati. Občutek, da nekomu pomagaš, je lep. Z besedami tega ne moreš opisati, postane ti toplo pri srcu, prevzame te občutek sreče, neka radost, čutiš nekaj, vesel si. Stiske ljudi so hude, veliko je lačnih. Pri nas nikomur ne zapremo vrat, vsak dan prihajajo ljudje, ki jim radi pomagamo z brezplačnim toplim obrokom ali sendvičem. Dobro se z dobrim vrača. Večkrat kakšna hrana ostane, če je le mogoče, jo razdelimo, da ne konča med odpadki. Včasih mi kdo reče, zlasti še, ko imam rojstni dan, da tega ne bi smel razglašati, ker bo sicer pol Ptuja prišlo s kan-glicami. Hvala bogu, da pridejo, je moj znani odgovor. Dokler imamo kaj ponuditi, ponudimo. Rad dam tudi za rundo, to imam v krvi. Žal pa poznam tudi veliko takih, ki poznajo samo sebe in ne bi nič dali od sebe, ker jim denar pomeni največ na svetu, več kot človek," Marjan Skok opiše ta občutek sreče, da lahko nekomu pomagaš, ne da bi pri tem iskal koristi. Ljudem v stiski pomaga že dobra tri desetletja, tudi v sodelovanju s socialno službo. Začelo pa se je po kratkotrajni slovenski osamosvojitveni vojni, ko je videl, kaj se dogaja. Iz Bosne in Hercegovine so v tistem času prišli prvi begunci, okrog 800. Med njimi je bilo veliko otrok brez staršev in žensk z otroki, tudi starejših. Kot gostinec, ki je skrbel za njihovo prehrano, je imel veliko stikov z njimi. Njihove tragične zgodbe so se ga zelo dotaknile, nikoli jih ne bo pozabil, kot še premnogih drugih ljudi, ki so se znašli v težavah in iskali pomoč. Vselej ga stisne pri srcu, ko s hrano ostane pred vrati, s katero oskrbujejo nekaj deset starejših, ki ne morejo do njih. Še posebej mu je hudo, ko mu sporočijo, da so se za vedno poslovili. Ni področja, kjer doslej Marjan Skok v teh letih ni pomagal. Ko je treba kaj skuhati, kakšnemu društvu ali komu drugemu, je vedno zraven, že od nekdaj. Uživa v delu, dokler bo lahko, bo delal, bo človek odprtega srca, s posluhom za ljudi. Še vedno si tudi želi, da bi na Ptuju uredili javno kuhinjo, a jim ni uspelo najti primernega prostora, da bi lahko ljudem v stiski zagotovili vsaj en topli obrok dnevno. Marjan Skok se je trajno zapisal v veliko humanitarnih zgodb. Še danes je ponosen, da je leta 1995 z lastnimi sredstvi poskrbel za prvi asfalt na cesti na Kočice v njegovi občini Žetale, kije bila neprevozna. Cesto so tudi razširili, da je prevozna tudi za avtobuse. „To sem dal kraju, to je solidarnost, da ne pozabiš na svoje korenine in narediš nekaj dobrega za napredek v svojem okolju. Zadovoljen pa sem tudi, da bo naš nekdanji gostinski lokal v Dobrini pod novim lastnikom na novo zaživel in prispeval k turističnemu razcvetu naših prelepih Haloz," še pove Skok. MG GLASOVNICA • ••••••••••••••••••••••••••••••••a* • • • X ^t j GLASUJEM ZA KANDIDATA: Glasovnice sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIKA LETA 2022«. Ignac Habjanič »Namesto da bi hodil po go Zbiranje zamaškov, kijih nato prodajo, izkupiček od tega pa namenijo v dobrodelne namene, kritje stroškov zdravljenja oziroma terapij bolnih, je Ptujčan Ignac Habjanič začel leta 2012. V tem času je pomagal 22 otrokom. Z njegovo zavzetostjo in angažmajemje bilo zbranih več kot 71 ton zamaškov, ki bi sicer končali v smeteh. Tona trenutno stane okrog 300 evrov. Njegov prispevek družbi na tem področju je izjemen. Tako iz humanitarnega kot ekološkega vidika. V11 letih je Habjanič naredil veliko delo in skupaj z vsemi, ki so mu prisluhnili, pomagal ogromno ljudem. Vsaka zgodba, v kateri je sodeloval, se mu je vtisnila globoko v spomin. Sprva je sodeloval z ljubljanskim društvom, ki jim je predajal zbrana sredstva, a ker je želel imeti direktni stik z ljudmi, ki jim pomaga, se je pred leti odločil projekt nadaljevati sam. „Zaslužna za to, da sem se lotil prve tovrstne akcije, je nečakova hči. V vrtcu so zbirali zamaške, ker sem ji želel pomagati, sem na zabojnike, predvidene za odpadno embalažo, po Ptuju nastavil plastenke, v katere so posebej odlagali zamaške. Nato sem obiskoval gostinske lokale, jih prosil za pomoč in večina se je odzvala, z mnogimi sodelujem še danes. Enkrat mesečno jih obiščem in poberem, kar so nabrali.« Vse to od 73-letnega Habjaniča terja veliko časa in prostovoljnega dela, tudi sredstev, ne nazadnje opravi veliko prevozov, da pobere zbrane zamaške, a kot pravi, to počne z veseljem: »Raje tako porabim čas, kot da bi hodil po gostilnah.« Za tono je treba zbrati zelo veliko zamaškov. Cena, po kateri jih predelovalci odpadkov odkupujejo, je v zadnjih letih nihala. Ko je Habjanič začel, so za tono dobili okrog 400 evrov, v vmesnem času je cena padla na 190 evrov, danes dobijo okrog 350 evrov. Do informacij o pomoči potrebnih največkrat pride tako, da ga kontaktirajo njihovi sorodniki, znanci, prijatelji. Zgodbe, s katerimi se srečuje, so zelo raznolike. Večinoma so za pomoč, ki jo nesebično nudi, zelo hvaležni. Najdejo pa se tudi taki, ki tega ne cenijo primerno: »Klicala me je ena gospa, da bi zbirali za njenega vnuka. Ko sem jo povprašal, če bi tudi oni to počeli, da skupaj naberemo več, je enostavno rekla, da se njej to ne splača. A meni pa bi Ignac Habjanič je u 11 letih zbral kar 71,3 tone zamaškov. petek • 17. februarja 2023 Ljudje odprtih rok Štajerski 19 stilnah, zbiram zamaške!« se splačalo to početi za njenega vnuka? Take stvari te razočarajo, presenetijo. Imel sem tudi primer, ko smo zbirali sredstva za eno deklico. Prosil sem jih naj pridejo na odvoz na Ptuj, pa jim je bilo težko. Meni je to nerazumljivo. Vedno želim, da so prisotni na odvozu, da se ve, kdo prejme sredstva od prodaje zbranih zamaškov. Takrat mi je celo rekla gospa, da je 3.300 kilogramov zamaškov zanje mala malica in da ne morejo dovoliti, da se jaz preko njihovega otroka afirmiram. To te prizadene. Sam namenim veliko časa in dela temu. Če ne bi imel žene, bi zelo težko to počel.« Ko zamaške poberejo, jih je namreč treba prebrati, spraviti v primerno embalažo, poskrbeti za odvoz ... Velika večina prejemnikov pomoči izkaže veliko hvaležnost, zato Habjanič pravi, da se osredotoči na pozitivne zgodbe in tako lažje prenaša muhe posameznikov. Habjanič je upokojenec, nazadnje je delal kot strojni delovodja v podjetju Agis. Zamaške je začel zbirati tik pred upokojitvijo. Večino svojega prostega časa nameni temu: »Tako čas porabim koristno, raje delam to, kot da bi ves čas gledal televizijo ali pohajkoval okrog brez smisla. Tudi meni dobro dene, r r^ jM ■ > ¡1 * .1 ko vidiš, da nekomu pomagaš in je hvaležen za to.« Zelo si želi, da bi njegovo delo kmalu nadaljeval kdo mlajši. Zadeva je lepo utečena, zato se mu zdi škoda, da bi po tem, ko sam več ne bo zmogel, to prenehali. Prisoten je na zelo širokem območju, od Kidričevega do Središča ob Dravi, v skorajda vseh vrtcih, šolah, lokalih, pomagajo pa mu tudi posamezniki. Z njihovo pomočjo dosega izjemne rezultate in pomaga pri zbiranju sredstev za zdravljenje v prvi vrsti otrok. »Ko gledaš te otroke, ki niso nič krivi in nič dolžni, pa imajo težave, se ti zasmilijo. V spominu ti ostane vsaka zgodba. Recimo, spominjam se deklice Brine iz Medvod. Mami so rekli, da ne bo nikoli hodila, kar je grozno za vsakega starša. Angažirali so se na vse možne načine, po nekaj operacijah v Ameriki danes deklica hodi. En odvoz, približno tri tone, kar je okrog tisoč evrov, smo ji prispevali tudi s pomočjo zbranih zamaškov. Takih primerov pa je na žalost preveč in vsem enostavno ne moreš pomagati, čeprav bi si želel.« Habjanič pa ne zbira zgolj zama-škov. Ker mnogi vedo, kako aktiven je, mu pogosto prinesejo tudi uporabna oblačila, ki jih z veseljem razdeli po terenu. Sam namreč pozna veliko žalostnih zgodb, družin, ki potrebujejo pomoč. Njegov humanitarni prispevek k lepši družbi je nesporen. To, da sploh moramo zbirati zamaške, je absurd ... Habjanič se absolutno strinja, da bi za vse otroke, ki jim je pomagal tako, da je zanje zbiral zamaške, morala poskrbeti država oziroma zdravstvena zavarovalnica. A sam si s tem ne beli glave oziroma pomaga po svojih močeh. Dokler je sistem tak, kot je, si brez pomoči dobrih ljudi marsikdo enostavno ne bi mogel privoščiti primernih terapij, zdravljenja: »Če lahko kaj storim, pomagam, ne iščem problemov, pač pa rešitve.« Ob tem izpostavlja še en pomemben vidik svojega početja: ekološki. Dobrih 71 ton zamaškov, kolikor so jih po zaslugi njegove zavzetosti in pomoči mnogih sodelujočih zbrali v teh letih, bi končalo v smeteh, tako pa so jih reciklirali. Dženana Kmetec ASOVNICA .................. ZA KANDIDATA: TO» sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov: \adio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, pripisom: »DOBROTNIKA LETA 2022«. Zdenka Golub »Ali človeku pomagaš od srca ali ne. Ljudje to začutijo.« Zdenka Golub, upokojena učiteljica, pripovednica, zapisovalka zgodb, žena, mama, babica zna prepoznati dobro v ljudeh, sliši stisko in nemoč ljudi ter skuša spremeniti svet. Zaveda se, da slednjega ne more doseči. »Morda pa mi uspe spremeniti tok življenja komu na bolje.« In to ji je že uspelo. Pomagala je ženskam, da so se osvobodile spon nasilja in da so stopile na samostojno pot, nudila pomoč otrokom in starejšim. Je dobrotnica v največjem pomenu besede, saj se brez zahtevanega plačila razdaja za druge. »Socialni čut je prirojen, ne moreš ga privzgojiti,« meni Golubova, ki je zrasla na obrobju Haloz v Trž-cu pri Vidmu. Družina, ki je zanjo osnovna celica, gradnik družbe, ji je dala popotnico življenjskih vrednot, s katerimi skuša pomagati skupnosti, družbi. »Ta čut zato moraš imeti v sebi. Ali ga imaš ali ga nimaš. Otroci gledajo v srce, ne moreš jih prinesti okoli, enako je pri pomoči drugim. Ali človeku od srca pomagaš ali ne. Ljudje to začutijo.« Že 25 let je dejavna v Karitasu Sveta Trojica v Podlehniku, pa tudi v cerkveni in lokalni skupnosti. »Pisala sem in še vedno pišem prošnje za službe, predvsem ženskam, da se lahko izkopljejo iz hudega, prošnje za socialne in druge pomoči. Telefon in internet v Halozah namreč nista samoumevna, marsikdo nima prevoza, številni ne znajo ali ne zmorejo napisati prošnje za pomoč ali iti do delodajalca, tudi zato ker nimajo potrebne samozavesti, ker so bili morda v preteklosti zapostavljeni. Tako se je neka ženska, ki je bila doma tepena, žal se to še vedno dogaja, na prigovarjanje in z malo pomoči pri pisanju prošnje za zaposlitev zaposlila. Zdaj je ženska prerojena, zdaj živi in pomaga drugim. Spoznala pa sem tudi, da ljudje marsikdaj bolj kot hrano potrebujejo človeka, pogovor.« V okviru Karitas in Rdečega križa pomaga tudi otrokom in starejšim, da okusijo počitnice v okviru organiziranih letovanj, marsikateremu osnovnošolcu pa je omogočila udeležbo šole v naravi tako, da je poiskala donatorje za plačilo stroškov. »Vsaka zgodba se me dotakne, am- pak imam srečo, da vedno znova spoznam neverjetno dobre ljudi. Obenem pa še bolj cenim življenje, osebe, ki jih imam ob sebi.« Prosto-voljstvo od človeka terja obilo časa, človeka samega, plačila zanj seveda ni, razen v obliki hvaležnosti in zahvale. »Iskrena hvaležnost človeka je največ, kar lahko prejmeš in je poplačilo za ves trud ter motivacija za nadaljnje delo.« Ocene so le odskočna deska, otroci potrebujejo • V» II • znanje za življenje Delo z mladimi je pomemben del Zdenkinega življenja. Polnih 40 let je bila razredna učiteljica in spremljala mlade na pot odraščanja. Ni jim podajala le znanja, zapisanega v šolskih načrtih, skušala jim je dati življenjsko popotnico. Golubova meni, da so številčne ocene lahko morda le odskočna deska, a da je še pomembnejša srčna kultura, znanje za življenje. »Izhajala sem iz zgodb, ki sem jih slišala od drugih in svoje mame, jih spoznavala s šegami in navadami tega haloškega območja, jim skušala privzgojiti pozitiven odnos do skupnosti in družine, kulture, jim položiti na srce, da je treba sodelovati, delati, paziti nase in na druge, se pogovarjati z drugimi, s starši.« Ob tem je prepri- čana, da niso otroci tisti, ki so se v teh desetletjih spremenili, temveč družba, zahteve in pričakovanja staršev. »Otroci so enkratni in čudoviti, pristni. Ni jih mogoče z besedičenjem prinesti okoli, temveč vidijo v dušo in srce.« »Otroci ti dajo zagon v življenju« Iz načina njenega govora, pogleda je mogoče začutiti, da leto po upokojitvi pogreša službo oz. vez z najmlajšimi. To tudi prizna. »Pogrešam otroke, mladost, igrivost, razposajenost. Dajo ti zagon v življenju.« Po slovesu od šolskih klopi je začela pripravljati otroške ustvarjalne delavnice za otroke, ki jih v sodelovanju s ptujsko televizijo tudi posname. Ob božičnih praznikih z otroki in mladino pripravi božične igre, nato prireditev za mame, največji zalogaj pa je igrani pasijon na cvetno nedeljo. Lani je izdala že 15. knjigo oz. slikanico za otroke, naslovljeno Ana in dedek, opisuje pa šege in navade, povezane s kokošjim jajcem, ter pomen enega kokošjega jajčka v preteklosti, ki je danes povsem izgubilo vrednost. Tudi sicer je kronistka časa, ki zmore zabeležiti vse pomembnejše dogodke v kraju, prepoznati iskro v ljudeh in jo predstaviti drugim. »Novičke sem od nekdaj pisala, ker sem imela občutek, da so Haloze pozabljene. Nekoč so rekli, da so Haloze pozabljene od boga in ljudi. Se mi zdi, da se sedaj preobrača. K pisanju pa me je spodbudila tudi mama, ki je rekla, naj si zgodbe zapišem, da jih ne bom pozabila.« Kot avtorica se je podpisala še pod številne zbornike društev, tudi pod Vodnik po Halozah. »Trudim se, da bi ohranila, zapisala šege in navade haloškega območja, saj se bojim, da bodo sicer utonile v pozabo.« Šege in navade obuja tudi kot članica Turističnega društva Podleh-nik, z likoma Cilo in Lizo, pri tem ji pomaga dobra prijateljica Marica Repinc, ki je še ena ženska z veliko začetnico, pa rada nasmeje, špikne, pokomentira aktualno dogajanje v družbi. Golubova, mama dveh otrok, babica dveh vnukov in dveh vnukinj, z možem Ivanom vsako nedeljo pripravi kosilo za ostarelo mamo in družino. Plete vezi z ljudmi, poznanstva, prijateljstva. V ljudeh ne išče napak, kot to družba danes vse preveč rada počne, skuša prepoznati dobro, spodbuja razvoj srčne kulture in še pravi: »Nasmeh na obrazu, lepa beseda in dobre misli odpirajo vsa vrata.« Mojca Vtič GLASOVNICA i GLASUJEM ZA KANDIDATA: feTlfiSSl' Glasovnice sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIKA LETA 2022«. Foto: CG Foto: CG 20 Štajerski Kurentovanje 2023 petek • 17. februarja 2023 KüRENTOVANJE 2023 Pustna nedelja prinaša noro rajanje najlepših mask Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin. Celoto zaokroži dih jemajoča kulisa Ptuja, starega mesta novih doživetij, v katerem življenje med festivalom poteka skozi izvirne like domišljije. Ptuj v času od začetka pustnega dogajanja, od kurentovega skoka dalje, živi in diha drugače - v duhu pustne tradicije ter spoštljivega odnosa do pustnih likov in njihovega izročila. Ob tem seveda Kurentovanje prinaša zabavo in krepi prijateljske vezi. Veselo Kurentovanje se zmeraj zaključi s pokopom pusta. Potem ko se noro pustno veselje na pustni torek zavleče do poznih ur, je čas za slovo od pusta. Princ karnevala oblast znova preda županji in življenje se spet vrne v stare tirnice. Med tradicionalnimi pustnimi liki je zelo priljubljena tudi rusa, ki zganja norčije od domačije do domačije. Rusa je pustna žival, s katero pustne šeme želijo plodnost in zdravje pri konjih ter drugi živini. Na našem območju ruso najpogo- steje srečujemo po vaseh na Ptujskem polju, kjer se njena nosilca skrijeta pod leseno ogrodje s ponjavo iz vrečevine. Spredaj je lesena glava, opeta z ovčjo kožo, z gibljivo ali kar prosto visečo spodnjo čeljustjo in jezikom, zadaj pa rep. Pod njim visijo napihnjeni svinjski mehurji, ki predstavljajo moda. Na hrbtu je po navadi pritrjena še lutka iz cunj. Ruse spremljata gonjač z bičem in pobirač s košem za darove. Hodijo od hiše do hiše, kjer rusa uganja številne norčije. Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih nastopili številni domači in tuji glasbeniki. V nedeljo, 19. februarja, se bodo po mednarodni pustni povorki vse maske odpravile v karnevalsko dvorano, kjer bo potekala razglasitev rezultatov, veselo druženje pa se bo do poznih večernih ur nadaljevalo s skupino Chicas, skupino Smile in ekipo Petkove pumpe. Tričlanska zasedba Smile iz okolice Ptuja bo s svojo neutrudno energijo poskrbela za pravo zabavo in žur, ki bo odlično zaokrožil nedeljski večer. Skupino Chicas sestavljajo simpatična dekleta, ki zmeraj pripravijo vrhunski žur na velikih dogodkih, kot je Kurento- vanje 2023, v diskotekah in na veselicah. Zase pravijo, da so glasbenice z isto vizijo - širiti pozitivno energijo in vrhunsko glasbo. Tako boste uživali v bogatem repertoarju, ki bo začinjen s slovenskimi, hrvaškimi in angleškimi hiti. Med avtorske pesmi se uvrščajo skladbe Aplavz za te, Rabim gin, Viski, Nocoj s teboj in mnoge druge. Petkova pumpa Brez Petkove pumpe preprosto ni vikenda! Kaj je boljšega kot pa v petek zvečer, ko si po napornem tednu končno lahko oddahnemo, prižgati radio in se prepustiti zabavi z največjo slovensko radijsko veselico. DJ Boštjan zmeraj znova poskrbi za zabavo, zdaj se boste v njegovi družbi lahko zabavali tudi na Kurentovanju 2023. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Campus Sava Ptuj 19. FEBRUAR 2023 S=mT PUSTNA NEDELJA Foto: CG Kurentovanje 2023 Valentinov koncert in Poli žur navdušila V tem tednu sta se v okviru Kurentovanja 2023 v karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj zvrstila dva dogodka, ki sta navdušila številne obiskovalce. Na praznik zaljubljenih je dvorano preplavila ljubezen, za kar so poskrbeli Tomislav Bralic in Klapa Intrade. Gre za eno najbolj priljubljenih in večkrat nagrajenih hrvaških klapskih skupin. Za romantično vzdušje so poskrbeli z vsemi svojimi največjimi uspešnicami -nežnimi skladbami, ki so segle do srca in obiskovalcem v polni dvo- i i rani Campus (koncert je bil razprodan) pričarale izjemno romantično vzdušje.V sredo pa je v karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj potekala največja otroška zabava - Poli žur s Čuki in ribičem Pepetom. Pogled na polno dvorano veselih malih ma-škar je bil enkraten - otroci so se popolnoma vživeli v pustno vzdušje, tudi z maskami, ki so jih izbrali, pa so pokazali veliko domišljije in ustvarjalnosti. Tudi starši, ki so jih spremljali, niso nič kaj zaostajali za njimi, videli smo tudi precej lepih in inovativnih družinskih mask, kar samo potrjuje dejstvo, da na Ptuju s pustno tradicijo dihajo cele družine - od najmlajših do dedkov in babic. NŠ Foto: DAMN Media Foto: DAMN Media petek • 17. februarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 s sa in 5SSS - SKSii.} ^ JASMIN ¿iz M J? BURYBNB ♦ h SAVA nedir 24 ^rad,optui stajerswtedmk prodaja VSTOPNIC: eventim Mi PETROL mfcef 19. FEBRUAR 2023 VELIKA „ OTROŠKA MASKARADA 20. FEBRUAR 2023 KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ -OTROCI D010. LETA BREZPLAČEN VSTOP -OSTALI: 7 EUR PRODAJA VSTOPNIC: PETROL IN EVENTIM.SI Družba Radio-Tednik Ptujskupajz občino Gorišnica in osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev ,5/HrK OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica. Vidimo se v četrtek, 23. februarja, ob 18.00 v kulturni dvorani Občine Gorišnica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Gorišnica. ♦ h*BIT É0 V^ IT rešitve ^ ^ SAZAS D a SILKEM Štajerski TEDNIK radioPTUI uiunpen radio celje novi tednik C 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 14. februarja 2023 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. IAJRNUŠ OKNA VRATA d.o.o. IPVS OKNA, VRATA, SEM&ILA www.roletarstvo-amus.si 02 788 5417 041 6S0 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor, vitlo in cepilnik ter še nekaj drugih strojev. Tel. 041 680 684. PRODAM silažne bale. Tel. 070 896 108. KUPIM gozd in manjši traktor. Tel. 070 566 927. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, idared, zlati delišes, fuji, možna dostava. Tel. 041 963 411. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. NE5NICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 OSEBNI STIKI ROLETE, SENČILA ABA PVCOKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com P HLODOVINE HRASTA VSEH KVALITET NAJBOLJŠIH CENAH! ČILO TAKOJ! 386 (0)41 962 663 (Uroš) Houa Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 1 in \ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj NEPREMIČNINE VRTEC PTUJ ftaičevo ulico 12, 2250 Ptuj Spletno stran: vrtec-ptuj.si Vrtec Ptuj vabi starše predšolskih otrok k VPISU OTROK V VRTEC PTUJ ZA ŠOLSKO LETO 2023/2024, ki bo potekal od 20. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Vlogo za vpis otroka v Vrtec Ptuj najdete na naslovu: http://vrtec-ptuj.si/starsi/obrazci/. Izpolnjeno vlogo pošljete: • na naslovupraveVrtca Ptuj (Raičeva ulica 12, 2250 Ptuj); • preko e-pošte na naslov vrtec.ptuj@guest.arnes.si in vrtec@vrtec-ptuj.si ali • jo oddate osebno na upravi Vrtca Ptuj. Izvajamo javno veljavni program za predšolske otroke, ki so lahko vključeni v oddelke: • od enega do treh let starosti (jasli); • od treh let do vstopa v šolo (vrtec); • od 2. do 4. leta (kombinirani oddelki). Vloge za vpis otroka v Vrtec Ptuj, ki so bile oddane pred 20. 2. 2023, se bodo upoštevale pri tem razpisu. Na spletni strani Vrtca Ptuj so objavljene krajše predstavitve enot in programov, ki jih izvajamo. Za dodatna pojasnila in informacije smo vam na razpolago po telefonu 02/749 28 09 in 02/749 28 11 ali osebno. Mateja Lobenwein, ravnateljica PRODAMO - 4 s stanovanje l.nadst. v vili naVičavi-Ptuj, 101,3 m2, 1.1943, 2006 prenova, garaža, klet, vrt. Cena: 159.000 EUR, ^ tel.: 041/933 151, • RtVrlAA 02/620 88 16 pokrovi o www.re-max.si/Poetovio UPOKOJENEC, star 63 let, vdovec, preskrbljen, brez obveznosti, bi rad spoznal žensko brez slabih navad, za skupno življenje. Lahko se preseli k meni. Tel. 041 509 062. PVC okna, vrata, senčila v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik UČNE URICE DAMJANE GOLAVŠEK PRI SAŠU SKETI Če poješ, so krofi lepši POZABL3IVI ROBERT GOLOB OTiniGaberpa niti besedice SAN3A GROHAR BO POLETI SPET ZIBALA Tudi vdrugo bo dobila fantka NEISHA IN MATEVŽ ŠALEHAR - HAMO STA PRIZNALA Midva sva kot 'faliran' par Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 08:00 08:30 09:30 11:00 11:40 13:56 14:30 18:00 19:30 20:00 21:45 23:00 00:00 08:00 08:30 09:00 10:30 11:00 11:40 13:00 18:00 19:30 20:00 21:30 23:00 PETEK. 17. februar Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Ob prazniku kulture v GoriŠnicI Utrip Ormoža Fašenk v Markovcih 2012 Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Kulturni praznik v Jurovskem Dolu Mfc Mengeš - zdravstvena oddaja 3. Seja sveta Občine Gorišnica Astro - v živo Video strani SP n = S SOBOTA. 18. februar Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Fašenk po Markovsko 1997 Ptujska kronika Utrip Ormoža Kulturni praznik v Jurovskem Dolu Prenos Fašenka po Markovsko Kulturni praznik v Jurovskem Dolu Mic Mengeš - zdravstvena oddaja SO let ljudskih pevk FD Markovci Ujemi sanje Video strani NEDELJA, 19. februar Video strani Jutranja telovadba Šport in špas Kulturni dan v OŠ Hajdina 25. fašenk na Vidmu 2020 Fašenk po Dornavsko 1997 3. Seja sveta Občine Gorišnica Kulturni praznik v Jurovskem Dolu 25. Fašenk po Markovsko 2016 Kulturni praznik v TmiČah Video strani 00:00 08:00 08:30 09:00 11:00 13:00 15:00 16:30 17:45 20:00 21:00 PONEDELJEK. 2U. februar Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 21. Fašenk na Vidmu Ptujska kronika Ujemi sanje Utrip Ormoža Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo 25. Fašenk na Vidmu 2020 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 50 let ljudskih pevk FD Markovci Podelitev jubilejnih nagrad OOZ Ptuj Starpoint prodajno okno Video strani NOTRANJA VRATA 02/780 04240 i H N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 1. septembra 2023 ZIMSKAAKCIJA D0-20% POPUSTATRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2023 torek • 14. februarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Leto dni že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ostala velika je praznina in huda bolečina. SPOMIN 15. februarja je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Konrad Veršič IZ CIRIL METODOVEGA DREVOREDA 13 NA PTUJU Iskrena hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob grobu in prižgete svečo v spomin. Vsi tvoji Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, tete in botre Marije Bezjak IZ STOJNCEV 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala Bolnici Ptuj, kirurškemu oddelku, gospodu župniku za čustveno opravljen obred, cerkvenim pevcem, govornici gospe Marti, gospe Otiliji za molitev, gospodu Janku za odigrano Tišino, gospe Marici iz CSD Ptuj, zastavonoši, Občini Markovci in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji mnniaouM ostai a v mr.ArtBZH SATMiflJtH ipUlRlAVKUUli ti KU-A» bol«yno BRANJE Z ZANOSOM CE BI LAHKO, BI TO POT PONOVILA ASTRO VODMK DO OBILJA: horoskop^ Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN Terezija Čuš IZ GABRNIKA 20 18. 2. 2013-18. 2. 2023 Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče ali poklonite cvet. Njeni najdražji Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. V SPOMIN Tebi, draga mama Ana Poznič, rojena Terbulec IZ OREŠJA 165, PTUJ 16. februarja pred tridesetimi leti si dokončala svojo zemeljsko pot ... , a nisi umrla, saj te nosim vedno s seboj, vedno si prisotna v mojem srcu. Najlepša hvala vsem, ki z menoj ohranjate misel nate. Hčerka Anica z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 54. letu po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi Jože Vauda mlajši, Z ZGORNJE HAJDINE 83A Od njega se bomo poslovili v soboto, 18. februarja 2023, ob 11. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Žalujoči vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZE V PRODAJI! ■ ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ediilk.si, tel. 02 749 34 lfi ali marfaaa.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Lepi spomini ne bledij Spomnite se dogodkov, i so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo )t izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! uSCSSmSSiaf sretafi rtemeljipriKodnosti ležijo vpretel Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ostala velika je praznina in huda bolečina. SPOMIN 19. februarja minevata dve leti žalosti in bolečine, odkar si za vedno odšla od nas, naša draga žena, mama, babica in sestra Majda Kostanjevec IZ BUKOVCEV 119 Hvala vsem, ki mislite nanjo, prižigate sveče ali pa samo tiho postojite pri njenem poslednjem domu. Hvala Vam! Vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Ivane Lah (28. 3. 1940-5. 2. 2023) IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, govornici, gospe Mariji za molitve, župniku Janezu Maučecu za opravljeno pogrebno slovesnost in cerkvenemu pevskemu zboru Markovci za odpete pesmi. Hvala tudi vsem, ki se je boste z lepo mislijo spominjali še naprej. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) V SPOMIN Danes, 17. februarja, mineva osem let, odkar se je od nas poslovila Marija Gaiser IZ PERŠONOVE 6 NA PTUJU Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Boril si se, a bolezen bila je močnejša. V četrtek popoldan te premagala je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega partnerja, očeta, dedija, brata, botra in strica Milana Vujiča K JEZERU 16, PTUJ se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje ter denarno pomoč. Hvala gospodu duhovniku za molitev in opravljen pogrebni obred, pogrebni službi - Javne službe Ptuj za izvedbo pogreba, odigrano Tišino, pevcem Ptujskega kvarteta in gospe Teji za ganljiv govor. Posebna zahvala ambulanti Videm, dr. Maji Pelcl, in oddelku za onkologijo UKC Maribor, dr. Žistu, reševalni službi Modmed ter kolektivu Lekarn Ptuj. Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: partnerka Angelca, Simonca z družino, nečakinja Karmen z družino in sestra Vlasta Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 17. februarja 2023 Hajdina • Tečaj smučanja za najmlajše Markovci • V Korantovi deželi sledijo tradiciji Hajdinski otroci so na belih strminah osvojili veščine smučanja, ob koncu tečaja pa dobili še medalje. Prispevek staršev na otroka je znašal 95 za začetni in 120 evrov za nadaljevalni tečaj, občina in športna zveza bosta pokrili stroške avtobusnega prevoza in 30 evrov vadnine za posameznega otroka. Po besedah ravnatelja OŠ Hajdina, sicer tudi športnega pedagoga I tje Vidoviča je bil tečaj namenjen najmlajšim, to je otrokom med 5. OKNA, VRATA R -GARAŽNA l//Mgl| www.naitors.si NAIŠORS Tel.: OZ 741 13 80, Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica in 9. letom starosti. Na šoli namreč opažajo, da je v 6. razredu, ko organizirajo zimsko šolo v naravi s tečajem smučanja, vse več otrok brez predhodnega znanja smučanja. Zato so prevzeli pobudo za organizacijo tečaja za najmlajše, kar se je izkazalo za zelo pozitivno. „Tečaj smo imeli na dela proste dni, 8., 11. in 12. februarja. Na Areh smo organizirali avtobusni prevoz, vadba je trajala po tri ure. Vsi začetniki so se naučili osnovnih smučarskih zavojev, z izvedbo tečaja smo zadovoljni. Ciljno smo se usmerili na mlajše otroke, ki lažje in hitreje osvojijo veščine smučanja. Želja je, da bi v prihodnje uspeli smučanja naučiti čim večji delež otrok in da bi učenje začenjali že v zgodnjih letih. Veseli nas, da sta lokalna skupnost in športna zveza podprli Pred pustno povorko 40 otrok iz občine Hajdina seje minuli teden udeležilo tridnevnega tečaja smučanja na Arehu. Tečaj so organizirali Osnovna šola in vrtec Hajdina ter šola športa Biba se giba. Finančno sta ga podprli Občina Hajdina in Športna zveza Hajdina. Foto: arhiv OS V Korantovi deželi si fantje vsak večer nadenejo zvonce in ružijo ali pa pokajo z biči. Zvok, ki se razlega daleč naokrog, naznanja, daje fašenk tik pred vrati. V Markovcih se namreč maski-rajo samo od pustne sobote do torka. Tudi koranti si bodo maske prvič nadeli na pusto soboto, izjema so razna gostovanja ali predstavitve na dogodkih. Eden izmed njih je bil minulo soboto na občinskem dvorišču, kjer so se predstavili orači, rusa, vile, kopaja in koranti. Vzdušje je bilo zelo veselo in prijetno, obiskovalci pa so prišli z veseljem na ogled markovskih avtohtonih pustnih likov. Letošnja pustna povorka, ki velja za osrednji dogodek fašenka, bo v soboto ob 13. uri. Tudi letos bodo vasi okrasili s pisanimi trakci in duhi, ki so jih nedavno izdelovali v dvorani vaško-gasilskega doma v Markovcih, in sicer kar tri dni zaporedoma. Ženske in otroci so izdelovali rože, moški pa so pomagali pri sestavljanju. Ob prijetnem druže- Foto: Etnološko društvo Markovci Izdelovanje okraskov v dvorani vaško-gasilskega doma v Markovcih nju so se mladi od starejših učili izdelovanja tradicionalnih okraskov, ki so jih včasih uporabljali na porokah, nato pa so se prenesli v čas fašenka. Po dveh letih omejitev bo tako fašenk v Markovcih ponovno potekal organizirano. EK naša prizadevanja. Vreme nam je dobro služilo, bilo je sončno, pogoji za učenje so bili zelo dobri, vadba je bila intenzivna. Prednost je bila tudi, da so bile skupine majhne, kar omogoča več individualnega dela. Tridnevni tečaj smo končali v nedeljo, 12. februarja, vsi otroci so prejeli kolajne," je povedal ravnatelj Vidovič. Dodal je, da so na šoli nedavno organizirali sejem rabljene smučarske opreme, ki ga bodo v naslednjih letih nadgrajevali. Letos je bilo ponudbe manj, kot so pričakovali ali želeli, povpraševanje pa veliko. Ravnatelj Mitja Vidovič pričakuje, da se bo sejem v naslednjih letih pozitivno razvijal in rastel in bodo imeli starši možnost smučarsko opremo kupiti oziroma prodati. MZ dobička, O ,, Wtafcu «k»leto« P»« , rL«*-^« , - „wlltscm»«»""0' 1 Danes sem naredü prm iw ta§čo Šele z dod Prišel sem »to ko na AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje urentovanje izpostav Visit s Pustno dogajanje na Ptujskem bo ta teden doseglo vrhunec s fašenki in osrednjo nedeljsko pustno povorko po ptujskih ulicah in trgih. Gala pustni ples bo že po tradiciji privabil največje število mask v karnevalsko dvorano oz. dvorano Campus, ki letos gosti najbolj nore pustne zabave. Škoda, da vseh teh mask ne vidimo v nedeljski osrednji ptujski pustni povorki, kjer že vrsto let Ptuj nima pravih karnevalskih skupin. Obiskovalce Ptuja v pustnih dneh pa še posebej vabijo v Kurentovo hišo, ki bo sicer pustno zgodbo s Ptujskega pripovedovala vse dni v letu. V galeriji Magistrat si je že od ponedeljka, 13. februarja, mogoče ogledati razstavo del letošnjih finalistov nagrade Ex-tempore Ptuj 2023. Na Mestnem trgu bo danes zvečer potekal nočni spektakel s skrivnostnimi liki in pričaral spek-takularno igro teme in svetlobe. Mestni pustni korzo, ki se bo po ptujskih ulicah in trgih vil jutri dopoldne, pa ima svoje začetke že v letu 1873, tako da letos praznuje že 150-letnico ptujske mestne pustne tradicije. Že vrsto let pa je v sklopu ptujskega Kurentovanja ponedeljek v znamenju najmlajših pustovalcev, pustnih mask in likov iz ptujskih vrtcev, ki se jim bodo pridružili tudi nekateri vrtci iz cele Slovenije. Najbolj žalosten dan pa v hotelu Mitra na Ptuju si je mogoče bo pustni torek, ko se bo treba predstavlja lik kurenta, pustovanja in posloviti od letošnjih pustnih norčij. Članek o Sloveniji v februarju na Visit Europe Guides predstavlja različne ljudske običaje in tradicionalne prireditve. Izpostavlja sedem etnoloških festivalov: Kurentovanje na Ptuju, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku, Jurjevanje v Beli krajini, Festival idrijske čipke, Škof] eloški pasijon, Prešernov sejem v Kranju in Kravji bal v Bohinju. Še posebej pa izpostavlja Kurentovanje na Ptuju, pri čemer ga uvršča med pet krajev, ki jih je vredno obiskati v času Kurentovanja. V okviru letošnjega sejma Alpe-Adria je zaživelo nacionalno spletno mesto za promocijo poklicev v turizmu in gostinstvu. Na spletnem portalu TasteAtlas, ki je neke vrste spletni katalog svetovne kulinarike in daje prednost predvsem tradicionalnim jedem posameznih dežel, so objavili lestvico najboljših sladic na svetu. Med prvimi petdesetimi sta tudi dve slovenski: na 50. mestu je potica, ki je „ponos vsake slovenske gospodinje", so zapisali, na 45. mesto pa se je uvrstila blejska kremna rezina, ki je tudi veliko mlajša od tradicionalne slovenske potice. Na Bledu, v hotelu Park, so jo začeli pripravljati s prihodom vojvodinskega kuharskega mojstra Ištvana Lukačeviča. Letos mineva že 70 let, odkar jo ponujajo. V karnevalskem šotoru potekajo nastopi glasbenih skupin že od leta 1994. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Kristijan Krajnc s Ptuja. Danes sprašujemo, kdaj (datum in leto) je potekala prva povorka našemljenih meščanov na Ptuju in kaj jo je sestavljalo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 24. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj (datum in leto) je potekala prva povorka našemljenih meščanov na Ptuju in kaj jo je sestavljalo? \ fc/ ih^^B m sm -..Jj " Ime in priimek: » Naslov:. Foto:ČrtomirGoznik Davčna številka:. ogledati dokumentarni film o kurentu avtorja Mihaela Toša, ki poglobljeno Kupon poš|jite aH piinesite na nastov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. Kurentovanja. (fotografija je simbolična)