ČASOPIS JE IZHAJAL KOT .RUDAR«. GLASILO DELgVJNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZtfAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNJCNI UREDNIK IVAN FIJAV2 24. november 1966 —*LETO II. ŠT. 20 (38) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VABIMO Lokovičane! Pridite na konferenco krajevne organizacije Socialistične zveze, ki bo v nedeljo, 27. novembra 1966 ob 15. uri v dvorani zadružnega doma. Pred konferenco bo kulturni program. Nastopili bodo pevci in recitatorji kulturno-prosvetnega društva iz Lokovice. •' 142 odposlancev se je zbralo v novozgrajenem kulturnem domu, v osvobojenem Jajcu. Bilo je to v noči od 29. na 30. november 1943. leta. Vsi narodi Jugoslavije so bili tu zastopani, na II. zasedanju AVNOJ. V Jajcu so tistega leta potrdili velike in pomembne uspehe narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji. Soglasni pa so bili tudi v tem, da kralj Peter II., Draže Miha jlovic in jugoslovanska emigrantska vlada v Londonu, sodelujejo kot narodni izdajalci s sovražnikom. Zato so izdajalski vladi odvzeli vse pravice zakonite vlade Jjigoslavije. Kakršnikoli mednarodni dogovori in .obveze, ki jih je podpirala pobegla vlada v Londonu, so bili na tem zasedanju uničeni. Prav tako so sklenili, da se nova Jugoslavija zgradi na demokratičnem federativnem principu, kot državna skupnost enakopravnih narodov. V spomin na te zgodovinske dogodke praznujemo vsako leto Jugoslovani 29. novembra svoj največji praznik — Dan republike. Tudi letošnjega bomo praznovali v znamenju novih dosežkov in kvalitetnejših gospodarskih in družbenih odnosov. Ravno v tem času zadajamo odločne udarce pojavom birokaci-je in nedemokratičnosti. Slabosti, ki smo jih imeli, bomo z enotnostjo vseh jugoslovanskih narodov brez dvoma odločno odpravili. NAŠE UREDNIŠTVO SE PRIDRUŽUJE TEM PRIZADEVANJEM IN ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO PA ŠE BRALCEM »ŠALEŠKEGA RUDARJA«, NOVIH DELOVNIH USPEHOV. OB DNEVU REPUBLIKE, NAŠE ISKRENE ČESTITKE! t It i i Hi m H i t ti i i®? ff¥ & $1 m 1 i SfeJR m M mt\ m $1 i i i Socialistično zvezo približati vsakemu občanu NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVE- ZE SO RAZPRAVLJALI O PRIPRAVAH NA KONFERENCE KRAJEV-NIH ORGANIZACIJ TER SPREJELI ZAČASNI PRAVILNIK OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL. Letos jeseni poteče dveletna mandatna doba članom krajevnih organizacij SZDL. Zato so sklicali krajevne konference, ki bodo končane do sredine decembra. Poleg tega, da bomo na letošnjih konferencah izvolili nova vodstva, pa bodo te imele še tudi druge naloge. Z njimi bodo dejansko zaključili široko raapravo o vlogi in nalogah SZDL in začeli predvolilno dejavnost za volitve polovice odbornikov in poslancev. Člani občinskega odbora SZDL so menili, da morajo biti konference tako dobro pripravljene, da bodo pripomogle k cimvečji aktivizaciji celotnega članstva. Čim več članov bo aktivno delalo v Socialistični zvezi, tem lažje bo organizacija optavljala njeno nalogo. S tem pa bo tudi več občanov, ki bodo čutili, da jim je Socialistična zveza dobrodošla in potreb rfa. __•_ ("Nadaljevanje na 2. strani) _ SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE m W $1 i t bvA m m M Na §185 m i SE žm m n & 11 SI 0 JAVNEM REDU IN MIRU SO SPREGOVORILI 15. novembra 1966 dopoldne so se odborniki obeh zborov občinske skupščine portovno zbrali na redni seji. . JAVNI RED IN MIR Pod glavno točko dnevnega reda so obravnavali delo postaj milice v Šoštanju in Velenju ter vzdrževanje javnega reda in mira v občini. O tem je poročal predstavnik občin-, skega sveta za splošne in notranje zadeve. Povzetke iz tega poročila smo v našem listu že objavili. Odborniki so ugotovili, da sta postaji milice v preteklem letu uspešno opravljali svoje težko in odgovorno delo, zlasti na področju vzdrževanja javnega reda in mira. Uspeh bi bil še večji, če bi postajam milice zagotovili boljše materialne in druge pogoje za njihovo delo. Občinska skupščina in nekatere delovne organizacije (TE Šoštanj, RL Velenje, »Oljka« Šmartno ob Paki) so tem postajam veliko pomagale z zagotovitvijo stanovanj, prostorov in nabavo opreme. Vendar postaji še zdaleč nista tehnično tako opremljeni, da bi lahko učinkovito reševali vse svoje čedalje večje in odgovorne naloge. Zlasti postaji milice v Šoštanju bo treba zagotoviti več družinskih stanovanj, saj večina miličnikov te postaje stanuje sedaj v nepri- mernih 'stanovanjih. V razpravi so še posebno poudarjali, da se mdfca- « jo proti kriminalu, mladoletnemu prestopništvu, kršitvam javnega reda in miru in proti drugim negativ-. niim- pojavom, boriti tudi vse druge organizacije v občini, če hočemo, da bo borba proti tem pojavom bolj uspešna kot je bila doslej. Proti kršilcem javnega reda in miru pa bo potrebno zaostriti tudi kaznovalno politiko, zlasti kaznovalno politiko občinskega sodnika za prekrške, ki je v nekaterih primerih nerazumljivo mila in zato tudi neučinkovita, t TURISTOV JE BILO MATp Drugo pomembno vprašanje, ki so ga odborniki obravnavali je bila problematika gostinstva in turizma v občini za obdobje od ffcnuarja do septembra. Osnovni pokazatelji, o gibanju turističnega- in gostinskega prometa v obdobju januar—september 1966 kažejo, da se je stanjte v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nekoliko poslabšalo. ' • • (Nadaljevanje na 2. strani) 111111111 ■ 11111II1111 ■ 11 ■ 111M111111M1111111111111111 i 1111III < I i I i 111111III i i i f i 1111111111111M1111 i 111M11 (11111111II1111111111 ■ I f 111111111111IIII 14. novembra popoldne, so pod temi zidovi, ki jih vidite na sliki, izgubili življenje Franc Konečnik in njegova žena Slavka ter njen zet Ciril Rednak. Podrobnosti o tej hudi delovni nesreči v Pesjem, berite na 3. Strani. a SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE (Nadaljevanje s -1. strani) Število« gostov je nižje za 11,5%, števijo prenočitev pa za 24,5 %. Primerjava med domačim in tujim turističnim prometom pa kaže .znižanje domačega iin povečanje tujega turističnega prometa. Tako se je pri domačem tummu število gostov znižalo za 15,5% in število prenočitev , za 43 %. Pri tujem turizmu pa se je število gostov povečalo za 6 % in število prenočitev za 69 %. Promet v gostinstvu na območju naše občine je v obdobju januar— september letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer nominalno porastel za 25 %. Ob upoštevanju porasta cen v gostinstvu za okrog 42 % pa ugotavljamo, da je dejanski obseg prorgeta nižji za okrog 17 %. Realni obseg prometa se je zlasti zmanjšal v gostinskih organizacijah na območju Šoštanja, kjer je gostinskj promet odvisen predvsem od domačega prebivalstva. , Hotel »Kajuhov dom« šoštanj je ob koncu prvega polletja izkazal 8.485 N-din izgube. Ta izguba se je sicer do konca septembra zmanjšala pa 3.809 N-din, podjetje pa ptedvide-. va, da bo do konca leta spet porasla in. da bo znašala okrog MJ.000 N-din. Pri drugih gostinskih organizaoijah stanje ni tako kritično in pričakujejo, da b»do poslovno leto 1966 zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom oziroma brez izgube. Kakor že poprej svet "za blagovni promet, tako je tudi občinska skupščina ugotovila, da v Šoštanju nimata perspektive dve gostinski podjetji družbenega sektorja (gostinsko podjetje Sloga in hotel Kajuhov ■dom). Zato predlagajo delovnim ko-' lektivom teh podjetij, da se združita v enotno podjetje, ki bo imelo mnogo manjše režijske in ostale fiksne stroške in tako uspešneje poslovalo. Poleg problematike gostinstva so odborniki obravnavali tudi vprašanje finančnih; načrtov turističnih društev v Šoštanju in Velenju in .ugotovili, da se dokaj velika sredstva teh društev v večini primerov •preudarno uporabljajo. . Občinska skupščina je tudi soglašala, da redno likviflirajo Zavod za pospeševanje turizgia vzhodno-alp-skega Območja, s sedežem v Slovenj Gradcu, "ki so ga leta 1964 ustanovile koroške občifte, skupno z občinami Mozirje Ln Velenje. Dejavnost tega javcjila bo v celoti prevzela enota podjetja Ljubljana — Transport v •Slovenj Gradcu. IZBOLJŠAN POLOŽAJ V ŠOŠTANJSKI »GALANTERIJI« O poteku prisilne uprave v podjetju »Galanterija« šoštanj, je na seji občinske sk upščine poročal prisilni .upravitelj nudi Delopst. Iz njegovega poročila i it razprave, ki je, sledila poročilu, j ' razvidno, da so se raz-.merp v podjetju občutno popravile.. Vendar je podjetji^ potrebno zagotoviti še okoli 50 milijonov starih dinarjev kredita za nakup* deviz. Ta denar bi 'porabili za tidplačjlo strojev, ki jih je nabavila prejšnja uprava podjetja. Stroji še sedaj niso v. eteloti izkoriščeni. Zaradi njih je ■ podjetje tudi zašlo v največje težave. Prav od tega: kredita je odvisen nadaljnji obstoj podjetja. Vendar so • po izjavi Kreditne banke Velenje zelo realni izgledi za zagotovitev tega kredita, saj je tej banki za te name- • ne TE šoštanj že posodila 37,000.000 starih dinarjev. Ostala sredstva bo banka zagotovila iz drugih -virov. Prav zaradi takegd stanja je občinska skupščina sklenila, da se z 20. januarjem 1967 ukine prisilna uprava v podjetju. Predsednik občinske skupščine pa je razpisal mesto direktorja podjetja in volitve organov upravljanja, ki bodo še pred ukinitvijo prisilne uprave. Čeprav'so odborniki delo prisilne uprave ugodno ocenjevali, so vendarle h(?teli vedeti, če so resnične govorice, da je prisilna uprava pred meseci 'prodala stroj za izdelovanje izdelkov iz plastičnih mas nekemu zasebniku. Prisilni upravitelj je potrdil, da je do te prodaje v resnici prišlo. Vendar so stroj prodali zaradi tega, ker podjetje ni bilo sposobno organizirati s tem strojem proizvodnjo raznih izdelkov iz plastičnih mas, ki bi bila rentabilna. Ta trditev se nekaterim odbornikom ni zdela najbolj prepričljiva in so zaradi tega sklenili, da se naj razišče ali je bila prodaja tega stroja opravljena v skladu z zakonitimi predpisi ali ne. POSTOPOMA KRAJŠI DELOVNI ČAS Odborniki občinske skupščine so na seji sprejeli odloke o zazidalnih načrtih za gradbene okoliše Pesje in Velenje — Selo, ki so bili poprej v nekaj mesečni javni razpravi. Seznanili so se tudi z informacijo o dosedanjem dotoku in porabi sredstev od prispevka za uporabo mestnih zemljišč in obravnavali programe in načrte prehoda na 42-urni delovni teden, ki so jih sprejeli organi upravljanja v »Oljki« Šmartno ob Paki, »Zarji« šoštanj, »Merkur« šoštanj in Čevljarstvu Velenje. Ugotovili so, da so programi tako izdelani, da se z njimi zagotavlja v krajšem delovnem času najmanj enak obseg proizvodnje oziroma storitev, kot ga dosegajo sedaj in da se v skrajšanem delovnem času zagotavlja najmanj enak osebni dohodek, kot ga imajo že sedaj podjetja. Zato so se strinjali s postopnim prehodom na 42-urni delovni teden v omenjenih podjetjih. UPOŠTEVALI NISO PREDLOGOV IZ VELENJSKE OBČINE Na seji občinske skupščine so obravnavali tudi predlog republiškega zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Ugotovili so, da predlagatelji zakona niso upoštevali niti enega predloga ali pripombe, ki jih je občinska skupščina nedavno dostavila sestavljalcern zakona. Zakon predvideva, da se bo za doslednejšo uvedbo samoupravljanja v šolstvu, ustanovilo v naši republiki 9 temeljnih izobraževalnih skupnosti, s tem, da bi bila za območje naše občine ,ta .izobraževalna skupnost v Celju. Odborniki občinske skupščine so menili, da bi bil položaj šolskih zavodov v naši občini boljši, če bi bilo naše območje vključeno v izobraževalno skupnost Ravne na Koroškem. Zaradi tega so sklenili, da se Skupščini SR Slovenije predlaga tozadevna sprememba zakonskega predloga. Vključitev našega območja v izobraževalno skupnost Ravne je umestna tudi zaradi tega, ker obstojajo za to regijo že posebne skupnosti socialnega zavarovanja in zaposlovanja delavcev. Na lastno željo so razrešili Janeza Hočevarja funkcije sodnika občinskega sodišča v Šoštanju, ker bo izvoljen za sodnika občinskega sodišča v Celju. V svet šolskega centra Borisa Kidriča v Celju so izvolili Branka Drol-ca, diplomiranega gradbenega inženirja, v svet posebne šole Velenje pa diplomiranega psihologa Marjana SalObirja iz Velenja. Prihodnja seja občinske skupščine bo v začetku decembra. Na tej seji, bodo poleg ostalega, obravnavali tudi spremembo proračuna občine Velenje, za leto 1966. SZDL PRIBLIŽATI VSAKEMU OBČANU (Nadaljevanje s I. strani) _ Sedanji krajevni odbori SZDL bo-.do na konferencah poročali x> njihovem delu in v kolikšni meri so izpolnili program dela..Beseda pa bo tekla tudi o aktualnih družbeno-političnih nalogah in problemih posameznega kraja in občine Velenje. Na 'njih bodo obravnavali začasni pravilnik občinske organizacije SZDL. Tam*kjer bodo volili »nove odbornike in poslance, pa bodo govorili tudi o volitvah in možnih kandidatih. S tem v zvezi se bodo dotaknili funkcioniranja samouprave s posebnim poudarkom na delo občinske skupščine ter aktivnosti odbornikov, ter poslance« na terenu. .Sprejeli bodo tudi programe dela, ki bodo omogočali načrtnost dela krajevnega odbora, in zagotavljali vsklajepost med društvi in organizacijami na posameznem področju. Letos bodo na konferencah krajevnih organizacij pr\dč neposredno volili člane občinske konference Kmetje ln drugi delovni ljudje, iki delajo v kmetijstvu, se združujejo v kmetijsko zadrugo z namenom: 9 da organizirajo sodelovanje med delovnimi ljudmi, ki delajo s svojimi aH zadružnimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu; f da se povezujejo z delovnimi organizacijami v kmetijstvu, gozdarstvu, živilski industriji ln z drugim družbenim gospodarstvom; # da podružabljajo, razvijajo in pospešujejo družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo; 9 da razvijajo socialistične družbene odnose na vasi. Tako se glasi prvo določilo temeljnih načel statuta Kmetijske zadruge šoštanj. | Namen tega članka je, da bralcem in predvsem kmetijskim proizvajalcem, ki sodelujejo z zadrugo, prikažemo kako je z osnovnim aktom urejeno to sodelovanje. Zato 'si pobliže oglejmo le tiste člene, ki se nanašajo na omenjeno sodelovanje. Sedemnajsto določilo temeljnih načel pa poudarja: z namenom, da bi bila dosežena čim večja Iblagovna proizvodnja, izkoriščene obstoječe proizvodne zmogljivosti, dopolnjena družbena kmetijska proizvodnja z zasebno ter, da bi se hitreje ustvarjali socialistični proizvodni odnosi na vasi, sklepa zadruga z individualnimi kmetijskimi prozvajalcl pogodbe o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju. Takim kmetijskim proizvajalcem, ki so sklenili dolgoročne pogodbe, jamči delovna skupnost s tem statutom določene pravice in nalaga določene dolžnosti, ki izvirajo iz proizvodnega sodelovanja v kmetijski proizvodnji z delovno organizacijo. ""2. V živinoreji: a) s 2 kom. goveje živine za pitanje ali pleme, b) z 1 ha proizvodnje krmnih rastlin . 3. Pogodbena proizvodnja in oddaja zadrugi: a) s proizvodnjo in oddajo pitane goveje živine, bekonov, brojlerjev, mleka ali drugih kmetijskih pridelkov, v vrednosti najmanj 5.000 ND. SZDL. Na vsakih 200 članov bodo volili enega člana občinske konference, vendar pa bo vsaka krajevna organizacija izvolila najmanj dva člana. Tako bodo v velenjski občini • izvolili 75 članov občinske konference SZDL. Člani občinskega odbora so na zadnji seji podrobno razpravljali tudi o pravilniku občinske organizacije SZDL Velenje. Ker smo v zadnji številki »šaleškega rudarja« v celoti objavili teze tega pravilnika, ne bomo še enkrat poročali o vsebini in poglavjih pravilnika. Vendar pa so na zadnji seji občinskega odbora vnesli nekatere spremembe. S temi spremembami so sprejeli začasni pravilnik, ki bo veljal do takrat, ko ga bo dokončno sprejela občinska konferenca SZDL. Do takrat, so sklenili člani občinskega odbora, naj bo začasni pravilnik v javni razpravi. Omenili pa smo že, da bodo o njem razpravljali tudi na konferencah krajevnih organizacij SZDL. a. Članstvo Taki kmetijski proizvajalci postanejo člani zadruge, če so s sklenitvijo pogodbe izpolnili pogoje, ki jih statut predpisuje za članstvo v zadrugi. Drugo poglavje statuta ureja članstvo in premoženjskopravno razmerje med zadrugo in članom zadruge. Glasi se: 18. člen Delovno skupnost zadruge sestavljajo delavci iin člani zadruge. Članstvo v zadrugi je prostovoljno. V članstvo zadruge lahko vstopajo polnoletni individualni kmetijski proizvajalci obeh spolov dn drugi delovni ljudje, ki se zavežejo, da bodo z zadrugo trajno gospodarsko sodelovali in proizvajali v določenem obsegu, vsaj v erii dejavnosti zadruge. 19. člen Oseba, ki želi vstopiti v članstvo zadruge- da podpisano in datirano izjavo, s katero izjavlja, da se skrinja s statutom in drugimi Splošnimi akti zadruge in s katero se obvezuje, da bo sklenila pogodbo o trajnem gospodarskem sodelovanju z delovno enoto zadruge, s katero bo trajalo gospodarsko sodelovanje. 20. člen O sprejemu v članstvo zadruge odloča svet delovne enote zadruge, s katero bo individualni kmetijski proizvajalec trajno gospodarsko sodeloval. Zoper sklep sveta delovne enote o sprejemu v članstvo zadruge, s katerim je bil sprejem v članstvo odklonjen, lahko prizadeti, pa tudi vsak član delovne skupnosti zadruge, vloži ugovor, če smatra, da sprejeta oseba ne izpolnjuje pogojev za sprejem v članstvo zadruge oziroma, če je sklep o zavrnitvi vloge za sprejem v službo zadruge neutemeljen. Ugovor se vloži pri upravnem odboru zadruge v 15. dneh po tem, ko ,je prizadeta oseba sprejela sklep sveta delovne skupnosti. 21. člen Članstvo zadruge se računa za ustanovitelje od dne ustanovitve zadruge, za ostale pa od dne, ko postane sklep o sprejemu v zadrugo dokončen. 22. člen Člani zadruge so dolžni: — sodelovati pri delu zadruge in izvajati sklepe njegovih organov; — izpolnjevati svoje obveznosti, zlasti tiste, ki izvirajo iz pogodb o gospodarskem poslovanju ter iz določene organizacije dela; — vestno čuvati in rokovati z družbenim premoženjem, ki jim je dodeljeno v uporabo; — strokovno izpolnjevati za o-pravljanje poslov, ki so jim zaupana po pogodbi ali kako drugače; — s svojim delom razvijati dobre medčlanske odnose na vasi. 23. člen Kot obseg obveznega gospodarskega sodelovanja, ki je pogoj za članstvo v zadrugi, se šteje, kadar sklene individualni kmetijski proizvajalec dolgoročno pogodbo o sodelova-nju. Smatra se, da je kooperant zadostil obveznosti, če je izpolnil enega izmed spodaj navedenih pogojev, pa tudi tedaj, če sodelovanje iz dveh ali treh vrst navedene proizvodnje doseže vrednost enega izmed pogojev: 1. V pol jedelstvu: a) na 0,25 ha hmeljišč, b) na 1,00ha ostalih kmetijskih kultur, 24. člen Svet delovne enote zadruge ob koncu vsakega leta poimensko ugotavlja, kako so člani zadruge izpolnili minimum prodizvodnega sodelovanja z zadrugo in o tem obvešča člane zadruge. 25. člen Dosedanjim članom zadruge članstvo ne preneha, vendar morajo v teku dveh let, po sprejetju tega statuta izpolniti pogoje, navedene v 23. členu. Člana zadruge, ki v petih zaporednih letih po svoji krivdi ni izpolnil minimum obveznega proizvodnega sodelovanja z zadrugo, izključi iz članstva zadruge svet delovne enote zadruge, s katero je sklenil pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju. 26. člen člani zadruge imajo zlasti te pravice: — aktivno in pasivno volilno pravico za volitve organov zadruge, — pravico, da so redno obveščeni o delu in položaju zadruge ter o sklepih organov upravljanja, — pravico javnega razpravljanja o predlogu vseh aktov in sklepov organov upravljanja, — pravico sodelovanja v vseh vprašanjih, ki so v pristojnosti zbo-. ra delovnih ljudi delovne enote, — pravico prvenstva pod enakimi pogoji pri koriščenju sredstev in storitev zadruge. PRENEHANJE ČLANSTVA 27. člen Članstvo v zadrugi preneha z izstopom, stalno izselitvijo iz območja zadruge, izključitvijo in s smrtjo člana zadruge. 28. člen Član zadruge ne more izstopiti iz zadruge pred potekom dveh let od vstopa v zadrugo. O izstopu iz zadruge je član zadruge dolžan pismeno obvestiti delovno enoto zadruge najmanj tri mesece pred potekom časa, za katerega se je zavezal, da bo ostal član zadruge. če član zadruge ne da izjave o izstopu, se njegovo članstvo brez posebne izjave podaljša za naslednji dve leti. 29. člen Član zadruge je lahko izključen iz zadruge, če se ne drži sklepov organov zadruge oziroma njene delovne enote in če s svojim delom povzroča škodo interesom zadruge. Sklep o izključitvi iz članstva zadruge sprejme svet delovne enote zadruge. Izključeni član lahko ugovarja zoper sklep o izključitvi pri upravnem odboru zadruge v 15 dneh po prejemu sklepa. Sklep upravnega odbora zadruge je dokončen. B. PREMOŽENJSKO PRAVNA RAZMERJA • - 30. člen Pp vsaki proizvodnji v kooperaciji z individualnimi kmetijskimi proizvajalci, ima zadruga kot ekonom- Zacftruž ski partner predvsem tele dolžnosti: —-zagotoviti kmetijskim proizvajalcem. v pogodbi določene usluge, kot npr.: strojne storitve (za oranjfe, setev, okopavanje, žetev itd.) in strokovne usluge (agronomske, veterinarske in podobno), — nabaviti za potrebe pogodbene proizvodnje potrebni reprodukcijski material (seme, umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin in živine), za katerega prevzame tudi odgovornost za njegovo kvaliteto, — dajati individualnim kmetijskim proizvajalcem — kooperantom kredite v denarju, proizvodih in uslugah, — plačati prevzete proizvode iz kooperacije po dogovorjenih cenah in pogojih dobave. 31. člen Individualni proizvajalec — kooperant ima zlasti tele dolžnosti: — da s skrbjo dobrega gospodarja opravlja dogovorjena dela, — da redno izpolnjuje obveznosti, ki izvira jo iz pogodbe o kooperaciji, in — da pri proizvodnji upošteva sklepe organov zadruge in nasvete strokovnih služb zadruge. 32. člen Pogodbe o kooperaciji morajo biti jasne in natančne. V njih se mora posebno natančno določiti pravice in dolžnosti vsake pogodbene stranke, sankcije v slučaju neopravičene neizpolnitve, način ugotavljanja vzrokov zaradi katerih se izpolnitev pogodbe ne zahteva zaradi elementarnih nezgod, višje sile, način ugo- ' tavljanjia pridelka, pogoji za razveljavitev pogodbe in način za sprejem sprememb in dopolnitev pogodbe. 33. člen Delitev rizika med pogodbenimi strankami se vrši po pričakovanem finančnem rezultatu ali po sodelovanju v skupni proizvodnji. Vsaki pogodbeni stranki se prizna pravica, da v breme druge stranke napravi vse ukrepe, ki jih je sicer dolžna izvršiti stranka, ki je 'odstopila od pogodbe ali opustila izvrševanje .pogodbenih obveznosti. Pena!i zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti se ugotavljajo a obe pogodbeni stranki. Vsaki pogodbeni stranki pripada zaradi zamude druge stranke pravica do povrnitve dejanske škode in neuis t varjenega finančnega rezultata. 6 EVIDENCA O GOSPODARSTVIH 34. člen Zaradi uspešnega razvoja kooperacije vodi zadruga evidenco o vseh individualnih kmetijskih prizvajal-cih na območju zadruge. Evidenca zlasti vsebuje: ime proizvajalca, število sposobnih družinskih članov za delo v kmetijstvu, ' vrsto in površino kmetijskih zemljišč, podatke o številu živine, o približni strukturi setve, o hektarskih'-donosih, o porabi gnojil, tržnih viških in ostale važne beležke o izvajanju kooperacij ske proizvodnje. JAMSTVO 35. člen Za iz vršen je vseh kooperacij skih pogodb lahko zadruga zahteva jamstvo. Način jamstva se določa v po-gpdbi o kooperaoijski proizvodnji, v kateri mora biti določeno, iz katerih sredstev in na kakšen način se zagotavlja izplačilo jamstva. ZAKUP 36. člen Zadruga sprejme v zakup zemljišča in to najmanj za tri leta. Zakupnina za nakup zemljišča se določa po čistem katastrskem dohodku kulture na zemljišču pred zakupom. Zakupnina se lahko določi v obliki enkratnega zneska za celotno dobo zakupa ali pa se lahko izplačuje v določenih obrokih (tromesečno, polletno itd.) ali pa se lahko daje tudi v prizvodih ali v določenem odstotku od vrednosti proizvodnje v zakup vzetega zemljišča. 37. člen • S članom zadruge, ki preda zadrugi svoje zemljišče in zgradbe v dolgoletni zakup in to najmanj za dobo 8 let in se zaveže,.da bo delal pri zadrugi in pri tem delu dosegel -določen proizvodni Učinek, se lahko sklene delovno razmerje, če je tako delo" osnovni poklic člana zadruge. Zadružni svet bo "s svojim splošnim aktom določil podrobnejše kriterije za izvajanje določil iz preš-njega odstavka. niki i ii zadruga 38. ČLen • . POGODBA 0 PREŽIVLJANJU Zadpuga lahko sprejme pogodbo 2 individualnim kmetijskim proizvajalcem, da mu za prevzete nepremičnine (zemljišča, zgradbe in podobno) plačuje določeno denarno vsoto ali ■ daje določen čas (pogodba o preživljanju). Pri sklepanju pogodb iz prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati stanje ■ nepremičnin, možnosti obdelave zemljišč, čas odplačila in druge elemente, ki so pomembni za uporabo teh 'zemljišč. Pogodba o preživljanju mora po-' leg ostalih podatkov vsebovati tudi izjavo lastnika, da preda zadrugi svoje nepremičnine brez bremen in da te nepremičnine postanejo družbena lastnina v uporabi kmetijske zadruge. 39. člen Individualni kmetijski proizvajalec ima pravico razdreti pogodbo o preživljanju, če zadruga ne izpolnjuje pogojev, ki jih je prevzela s pogodbo. V primeru razveljavitve pogodbe po prejšnjem odstavku, je individualni kmetijski proizvajalec po pravilu dolžan vrniti investicije, ki jih je zadruga vložila v nepremičnine, če so te investicije povečale njegovo vrednost. NEPOSREDNO UPRAVLJANJE V poglavju o upravljanju v zadrugi, določa 73. člen, da delovno skupnost zadruge sestavljajo delavci in člani zadruge. Člani delovne skupnosti upravljajo zadrugo neposredno in preko svojih organov, katerim poverjajo določene upravne funkcije. 77. člen pa pravi, da organe upravljanja volijo člani delovne skupnosti zadruge in tisti kmetijski proizvajalci, ki trajno gospodarsko sodelujejo z zadrugo, v skladu s 23. členom statuta. Zadruga je razdeljena na delovne enote, v katerih so organi neposrednega upravljanja, to so zbori delovnih skupnosti enot. Taka oblika neposrednega upravljanja je tudi zbor zadružnikov enote. 89. člen Zaradi neposrednega izvajanji soupravljanja in reševanja nalog s področja gospodarskega sodelovanja s kmetijskimi proizvajalci, so na območju enot zbori zadružnikov. Zbor zadružnikov enote sestavljajo člani zadruge na področju enot zadruge. Udeležijo se ga lahko tudi vsi delavci enote. 90. člen Naloge in pravice zbora zadružnikov so navedene v 85. členu. Te so: •— da obravnava smernice in ukrepe organov upravljanja zadruge v zvezi s proizvodnim sodelovanjem, — da obravnava pogoje, ukrepe in druga vprašanja pogodbene proizvodnje, — da razpravlja o ekonomiki proizvodnega sodelovanja, — da seznanja kooperante z razvojno smerjo zadruge in vključevanjem zemljišč v družbeno proizvodnjo, — da obravnava vključevanje kmetijski proizvajalcev v neposredno družbeno proizvodnjo, — da razpravljajo o socialnih, krajevnih in drugih vprašanjih ter predlaga organom upravljanja možne rešitve, — da razpravlja o proizvodnih nalogah in izvajanju pogodbenih obveznosti obeh soudeležencev, — da predlaga kandidate iz vrst kooperantov za volitve v organe u-pravljanja zadruge, — da voli predlagane kandidate iz svojih vrst v samoupravne organe, — da imenju člane v mešano komisijo za reševanje sporov, — ter opravlja druge naloge, katere prenese s svojimi sklepi ZS na zbor kooperantov. 91. člen Zbor zadružnikov skliče predsednik ZS, ali predsednik DS enote oziroma zbora delovne skupnosti. Zbor se mora sklicati najpozneje v 8 dneh, kadar to zahteva 1/3 zadružnikov na območju enote, direktor zadruge ali vodja enote. Zbor je sklepčen, če je prisotna 1/3 članov. Zbor izvoli predsednika in 2 člana predsedstva zbora ter zapisnikarja in 2 overavatelja zapisnika. Na zboru se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik zbo-. ra, zapisnikar in overovatelja. Zapisnik se mora dostaviti ZS in DS enote. V ostalem zbor zadružnikov dela po načelih, ki veljajo za zbore delovnih skupndsti. 92. člen Predloge in mnenja, ki je o njih razpravljal zbor zadružnikov in' so bili na zboru sprejeti* mora ZS, oziroma-DS enote obravnavati in jih upoštevati, če so v skladu z razvojem zadruge in kmetijsko politiko. ■ Na predhodnem zboru zadružnikov je trčba seznaniti zadružnike s stali- ■ šči, ki jih je zavzel ZS napram zaključkom ■zbora. POSREDNO UPRAVLJANJE V najvišjem voljenem organu u-pravljanja v zadrugi, v zadružnem svetu in tudi v upravnem odboru pa so zastopani kmetje — kooperanti z enakim številom članov kot delavci zadruge (20 kmetov, 20 delavcev v ZS). S tem je zagotovljena enakopravnost v odločanju. V poglavju »Poslovanje zadruge« so določeni pogoji za pogodbeno sodelovanje med zadrugo in člani zadruge. Ta določila so naslednja: 239. člen Zadruga trajno gospodarsko sodeluje s svojimi člani, skladno z določili ustave, zakonov in tega statuta, s sklepanjem pismenih pogodb o trajnem sodelovanju. Te pogodbe sklepa takrat, kadar je to v prid članom, zadrugi in družbeni skupnosti, 240. člen Način in obseg trajanja gospodarskega sodelovanja oblikujejo zadruge in kmetijski proizvajalci; tako, kot to narekujejo določene okoliščine pri obeh soudeležencih. Sodelovanje nastane s sklenitvijo pismene pogodbe med obema partnerjema, ki o sklenitvi pogodbe odločata po prosti volji, če zakoni ne dotočajo drugače. S pogodbo določijo pogoje, namen sodelovanja in druge podrobnosti. Sodelovanje je IZ STAfUTA KMETIJSKE ZADRUGE SOŠTANI • trajno, kadar je pogodba sklenjena najmanj za 2 leti. O isklenityi pogodbe odločata kmet ali drugi delovni človek, po prosti volji. S pogodbo mora. biti določen namen sodelovanja, pogoji, čas trajanja pogodbe in druge podrobnosti. 242. člen Način in vrste gospodarskega sodelovanja med zadrugo in kmetijskimi proizvajalci so zlasti: — pogodbena proizvodnja na zemljiščih proizvajalcev po programu zadruge, — pogodbeno dedo na domu, — pogodbeno delo v proizvodnji, objektih enote zadruge, — pogodbeno proizvajanje pridelkov za predelavo in reprodukcijo, — ostala pogodbena razmerja, 244. člen Nesporazume, ki bi nastali med zadrugo in kooperanti, praviloma rešuje 3-članska mešana komisija, v katero imenuje po enega člana zbor zadružnikov, po enega pa ZS, predsednika komisije pa krajevna skupnost, vse iz območja, v katerem prebiva kooperant. Ce komisija ne bi dosegla sporazuma rešitve odloča o sporu pristojno sodišče. Statut, ki zajema določila in člane navedene v tem članku je kmetijska zadruga sprejela spomladi letos. O-menjeni statut, v primerjavi s prejšnjim, daje mnogo večji poudarek samoupravljanju. Člani zadruge so lahko le tisti, ki sodelujejo z zadrugo kot kmetijski proizvajalci. Razen tega pa je bila potrebna sprememba prejšnjega statuta zaradi novih zakonskih predpisov. Izpod teh ruševin so izvlekli trupla treh ponesrečencev 14. novembra popoldne se je v Pesje i ti zgodila delovna nesreča v kateri so izgubili življenje 46-letni Franc Konečnik in njegova 45-letna žena Slavka ter njun zet, 29-letni Ciril Rednak. Sin Franc, star 16 let, pa je po naključju ostal živ. Stanovanjsko zgradbo na Li-lijskem griču, v kateri so pretežno stanovali delavci rudnika lignita, so zaradi dotrajanosti izselili. To je bila nekdan ja grajska konjušnica, ki so jo med vojno preuredili v stanovanja. 28 strank iz hiše številka 61 so že izselili. Potrebno je bilo hišo samo še podreti. Ker je bila opeka v zgradbi nia Litijskem griču še uporabna, so mnogi izrazili željo, da bi pomagali zgradbo rušiti, če bi lahko obdržali material zase. Na rudniku so se odočili in nudili svojim zaposlenim, ki si pripravljajo material za gradnjo zasebnih hiš, da lahko iz porušene zgradbe dobijo uporabno opeko. Dosti je bilo takšnih, ki so se prijavili in dobili dovoljenje. Med njimi je bil tudi Franc Konečnik. Vse prijavljene so na rudniku odgovorni dobro poučili, da utora- i a»fc*>»»; m * m> i*x>i Cirila nI več Med velenjčani, posehno pa še stom In taščo; izgubil mlado 'živ-med člani Velenjskega rudnika ljenje tudi Ciril Rednak. in nogometnega kluba, je boleče Cipi]lt je komaj 29 Jet žeIel sl je ustvariti prijeten, dom, V katerem se bi lahko 'po delu sprostit ln odpočil. Hotel je biti dober de- odjeknila novica o hudi delovni nesreči, v kateri je, gkupaj s ta- lavec in soustvarjalec boljših dfe-lovnih rezultatov y svojem kolektiv«. Velenjski rudnik, posebno pa Še toplovodna skupina, je z, njegovo prezgodnjo smrtjo izgubila vestnega, pridnega in požrtvovalnega delavca. , Krufsj usoda je'hotela drugače, kot je sam želel. Prezgodnja smrt je presekala nit njegovemu mlademu življenju in ga za zmeraj ločila <5d njegovih hotenj iti želja. Ločila ga je od svojih najdražjih — od žene Zofke in sinčka Bog- ' dana, ki je šele plaho začel izgovarjati besedo »očka«. Moral se je ločiti od svojih sester in bratov, ki so. ga ljubili. Vsi, ki so Cirila poznali, bodisi kot prijatelja, delovnega tovariša in igralca na nogometnem igrišču, ga bodb ohranili y trajnem spominu ln spoštovanju. ' ' 7 ' ..i •.. NEKAJ O ŠOŠTANJSKIH UPOKOJENCIH NJIM JE TRIJE MRTVI-ZAKAJ? Dobronamerna pomoč je terjula tri človeška življenja. Pri rušenju konjušnice na Litijskem griču je zasulo tri člane družine. Nesreči je brez dvtoma botrovala neprevidnost. šoštanjsko društvo upokojencev ima včlanjenih 750 starostnih, invalidskih in družinskih* upokojencev iz Šoštanja ih Šmartna ob Paki. Med* njimi je mnogo rudarjev, ustij ar j ev, delavcev iz lesnoindustrijskega kombinata, galanternije in od drugod. 1 Upravni odbor društva upokojencev ima vsak torej in petek uradne ure v svoji pisarni na Koroški cesti. Tu se zbiraj9 upokojenci in iščejo pomoč in nasvete. Prostori pa' so premajhni in neprimerni. Zato jim je stanovanjsko podjetje dodelilo spodnje prostore v nekdanji mestni občinski hiši na Glavnem trgu. V njej bodo uredili poslovne in kasneje tudi klubske prostore. Upokojenci iz Šoštanja so delavni. Društvo nudi svojim članom pravno • pomoč pri urejanju pokojninskih in drugith zadev. Poleg tega pa skrbi za razvedrilo in družabno življenje. Zjt člane organizirajo poučna predavanja, družabne sestanke, izlete in prireditve. 14. novembra so priredili kultur-no-prosvetni program v gasilskem domu v Gaberkah. Na prireditvi so peli upokojenci. Nastopili pa so še p vci pevskega kvarteta. »Svobode« in mešanega pevskega zbora. Glasbeni trio »Vačovnik« iz Šoštanja, ki je spremljal pevca Ivana Kajba in Vacovnikovo,.so gledalci z navdušenjem pozdravili. Kot »Pastir Tonček« je nastopail tudi upokojenec Jože Klančnik iz Qaberk. • Prireditev je dobno .uspela. Zadovoljni so bili upokojenci in' tudi ostali. Postrežba je bila solidpa, cene pa nizke. Z dobičkom bodo upokojenci iz Šoštanja lahko delno uredili nove prostore. 16. in 17. novembra pa so bili Šoštanj ski upokojenci na skupnem izletu v Prekmurju, Slovenskih goricah in Varaždinu. Ogledali so-si turistične in druge zanimivosti teh krajev. Za«usipešno delo društva upokojencev i r. Šoštanja imata največ zaslug predsednik Franc Stanovšek in tajnik I vati Naraločnik, ki se trudilH, da_bi( društvo Organiziralo vse tiste dejavriodi, ki jihiipbfcojenci najbolj potrebujejo, M. V. jo upoštevati navodila določenega nadzornika pri rušenju zgradb. Vsi prijavljenci so podpisali posebno izjavo. Tudi Franc Konečnik je na seznlamu podpisanih. Vendar je hotel vsak izmed prijavljenih dobiti zase čim več opeke. Zato so jim pomagali sorodniki in znanci. Hiteli so in hiteli... Tako je bilo tudi s Ko-nečnikovimi. Slavka Konečnik, njen sin Franc in zet Ciril Rednak, so se usodnega dne lotili rušenja vmesne stene' nta kateri je bil še strop. Poleg je stal oče Konečnik, ki ni pomagal, ker je bil zaradi poškodbe na roki v bolniški. Ko je Rednak začel rušiti steno se je nenadoma ttdrlo. Sina Franca, ki je odnašal opeko in jo metal skozi okno, je vrglo proti oknu. Sreča je bila. da se je strop ob oknu povesil in je tako ostal živ. Tako je neprevidnost pri delu, in morda tudi premajhen nadzor in slaba organizacija dela, terjala tri človeška življenja. Otroci so ostali brez obeh staršev, hčerka pa brez moža in 'očeta svojega komaj dvoletnega sina. Po Sopoti v Skale Plešivčani urejajo pokopališče. Deniar, okoli milijon starih dinarjev, bo prispevala tamkajšnja krajevna skupnost. Zbrati pa bodo morali samoprispevek, saj so se vaščani obvezali, da bodo letos prispevali 400.000 starih dinarjev. Poleg del na pokopališču, pa so začeli graditi cesto v Sopoti. Za to cesto se predvsem zanimajo vaščani iz vzhodnega dela Plešivca. Tem se bo končno le. uresničila dolgoletna želja, da bodo prišli hitreje v nižino. Letos bodo zgradili 500 metrov ceste. Sami vaščani bodo prispevali dva' milijona starih dinarjev, GG Nazarje pa tri milijone. Drugo leto bodo zbrali spet tri milijone starih dinar j ef samoprispevka. To vsekakor ni malo denarja, saj je na tem območju le 70 prebivalcev. Ali ni to najboljši odgovor vsem-tistim- Ple-šivčanom, ki so. nasprotovali gradnji ceste v Sopoti. Če bodo v prihodnje tudi ostali vaščani pokazali tolikšno pripravljenost, kot so jb. sedaj oni,' ki gradijo cesto v Sopoti, potem, pritUrejanju ne bodo imeliP}«-ši vrani nobenih večjih težav. Samo s samoprispevkom bi lahko zbrali 50 milijonov starjh. dinarjev. Tako bi nvjihftva krajevna skupnost zbrala največ samoprispevka v občini,. M. P. DOBER ZASLUŽEK nudimo sodelavcem, ki so pripravljeni zbirati naročnike za. naš časopis. Delo je primerno zlasti zn upokojence nt vratarje, Zglasite se v našem uredništvu, ali pa nam 'sporočite, da vas obiščemo, zaradi podrobnega dogovora. Uredništvo »Šaleškega rudarja« Veltfnje,#Titov.trg 2 ♦»♦♦♦♦»♦»♦«»< «t>)MMH>»«<»«»tM ♦♦«♦♦»«»♦♦ ♦♦«♦♦♦♦♦♦»♦«♦♦♦< »M MMtHtt * . ♦ » Razgovor z Milanom. Štimacem, predšed- i: nikom komisije za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu. delovne ljudi zbližati med seboj i: i Komisija z^ rekreacijo in od-•dih pri občinskem sindikalnem svetu Velenje se že dalj časa ju-kvarja, kako bi s svojim delom prispevala h kroristni uporabi prdstega časa in letnega oddiha delovnih ljudi. Zaprosili smo za razgovor predsednika komisije, .tovariša Milana Štimaea. Komisija Za rekreacijo in oddih pri OSS je šele letos zaživela. Kaj je bil vzrok za nedejavnost? Komisija obstoja že dvfe leti. Vendar do letos nismo našli pranega dela. V začetku smo si vsi prizadevali, da 'bi omogočili letovanje za delavce v družbenih službah, ki niso imeli možnosti letovanja v domovih podjetij. V naših težrijah pa smo naleteli na r nerazumevanje in' kmalu smo" ostali osamljeni, kar je negativno vplivalo na celotno delo komisije.'Komisija ni imela denarja za izvedbo kakšnekoli druge rekreativne dejavnosti. Izvedenih je bilo nekaj sindikalnih tekmovanj (smučarski skoki, odbojka). Vse to pa ni moglo opravičiti obstoja in dela komisije. Kaj menite o organizaciji delavskih špotrnih iger, ki so del športne rekreacije delovnih ljudi? • Delavske športne igre .so postale že tradicionalna športna rekre-aiivna dejavnost. Letos je bilo to tekmovanje že tretjič. Vselej pa •je bilo pjeko 200 nastopajočih iz petnajstih ^delovnih organizacij, kar potrjuje, da je to privlačna oblika športne rekreacije. Vendar menim, da je enkratno srečanje na leto preveč kampanjsko." Ta oblika dejavnosti bo imela večjo vrednost, če bomo pred-■ hodno izvedli razna tekmovanja in medkolektivna tekmovanja v panogah, ki ne zahtevajo poseb-negjji načrtnega treniranja. Reži- me te rekreativne športne dejav- | nosti pa naj bi bile delavske f športne igre, letne in zimske : (smučanje, sankanje, skoki). Kakšne načrte ima komisija za bodoče delo na tem področju? Predvsem želimo, da bi se naši delovni ljudje v občini zbližali med seboj, tako v samih kolektivih kot tudi med kolektivi. S takšnimi zbližanji bomo lahko razdrli zaprtost in vnesli med nje več kolektivne družabnosti. To bomo lahko dosegli z organizacijo kolektivnih izletov, z boljšo organizacijo letovanja v času dopustov, predvsem pa želimo, da bi bile med kolektivi' več medsebojnih srečanj v raznih športnih panogah. Pri naših prizadevanjih pričakujemo razumevanje in podporo delovnih kolektivov in sindikalnih organizacifj, kajti le s skupnim delom bomo lahko nudili delovnim ljudem več kot doslej. BODICA Nekateri pisatelji napišejo na dan po trideset strani na pisalnem stroju. Ali ne bi mogli, tako kot za varstvo živali, ustanoviti tudi društvo za varstvo pisalnih strojev? ALI RES MANJ PIJEMO? Več gostov je prenočevalo le v gostinskem podjetju »PAKA«, gostin-: skem podjetju »POD GRADOM« in prt zasebnikih. V vseh ostalih prenočitvenih objektih pa je bilo manj gostov kot lani. * SREČNA ^ALI NAIVNA Bila je tako naivna, da je hotela . telefonirati iz telefonske govorilnice. Bilaje tako potrpežljiva, da je lahko počakala na praški tramvaj. Bilaje tako razumna, da se je lahko znašla v telefonskem imeniku mesta Prage. . Bila je tako skromna, da se nikdar ni pritožila čez postrežbo v restavraciji. Bila:je tako disciplinirana, da se je počesala šele po končanem delovnem čpsif. , Bila je tako zaupljiva, da v trgovini ni preštela vrnjenega denarja in ne prekontrolirala teže. Bila je... ali tako srečna ali tako naivna^... F0T0AMATERJI POZOR! Vabimo vas k sodelovanji. Pošljite nam fotografije za objavo v »šaleškem rudarju«. Posnetki naj bodo živi, aktualni in iz vsakdanjega življenja. Vaše objavljene fotografije bomo honorirali. K vsaki sliki pošljite tudi ustrezno besedilo. Fotografije pa morajo biti jasne in lepo izdelane na fotografskem papirju, velikosti najmanj 9 X 14 cm. rOko, trgovine). Menijo tudi, da družbeni in zasebni sektor nimata ehakih družbenih dajatev, zaradi česar sta v neenakem položaju. Pri zasebnih gostincih, ki ne vodijo poslov-, nih knjig, ne morejo ugotoviti real- no osnovo. za obdavčitev. Zato bo svet za blagovni1 promet in turizem ■ pri Skupščini Občine Velenje obravnaval na prihodnji seji merila in politiko obdavčitve v družbenetn in privatnem sektorju. t A O O >05 J2 S S C® a © »5» C« s O i <3 S- • ».'S £ ® % m S O s-a S- © >C« OJ.O •«■» OD e S 05 O "C S st> S> O » •N A O 8. 8 tS O » g 8 0 £ ~ E- S o • ga51 1 * = ® O !S o O i s S4S S 8 95 S S o?« S© 5 n O » a » ; 5) >05 ©+*•«» N S. 91 o 61 9 « ® >05 ^ ® 0) ■ >55 S s > 5 o m M s >05 -S o S s s ts N -S ^ š s © . s © S si e -a«?* 8 2® a. © 5 ©'S §o , 0) 05 3 © S "g ~ m X 5 »o1 S ® « Na splošno ugotavljajo naši gostinci, da je domači turistični promet stagniral zaradi štednje, ukinitve K-15, ipd. Krivo pa je bilo tudi letošnje slabo vreme v glavni turistični sezoni. Promet v gostinstvu je v času od januarja do septembra letos, če ga primerjamo z enakim obdobjem lani, nominalno večji za 25 odstotkov., če "pa'upoštevamo višje cene v gostinstvu za okrog 42 odstotkov, pa je dejanski obseg prometa višji le za 17 odstokov. Realni obseg prometa je manjši zlasti pri gostinskih organizacijah v šoštanjskem območju, kjer je ta odvisen predvsem od domačinov. Ugotavljajo pa, da imajo zasebni gostinci večji promet kot lani. V celotnem dohodku gostinskih organizacij so znatno večji poslovni stroški, predvsem prometni davek, ki je porasel za 200 odstotkov. Dohodek je zadoščal v glavnem le za osebne dohodke. Za sklade pa je ostalo malo sredstev. Hotel »Kajuhov dom« iz Šoštanja je imel na koncu prvega polletja letošnjega leta 8.485 novih dinarjev izgube. Do konca septembra so izgubo zmanjšali, vendar predvidevajo, da bodo imeli na koncu leta okrog 10.000 novih dinarjev izgube. Ostale gostinske organizacije pa bodo letošnje poslovno leto zaključile brez izgub. šoštanjske gostinske organizacije družbenega sektorja menijo, da imajo letos manjši promet predvsem zaradi novih zasebnih gostišč in zaradi nudenja gostinskih storitev izven gostinske mreže (klub v vili Ši- ^MI ■ 111 i 1111M11II1111......1111......1111 ■ ........11 ■ 111111111111111 ■ 111111.........11.....111111111111111111111111111111111 ■ 11 ■ 11 ■■ 11 ■ I ■ 11 ■ 1111JJ »Šaleškega rudarja« |V VSAKO HIŠO!) V našem uredništvu nikoli nismo zadovoljni. Na vse | | mogoče načine se trudimo, da bi »ŠALEŠKEGA RUDARJA« | = spravili v vsako hišo. Poleg tega, da izboljšujemo vsebino | = in poročamo iz vseh torišč življenja v občini, organiziramo § = od časa do časa tudi posebne akcije pri razširjanju našega 1 | domačega obveščevalca »ŠALEŠKEGA RUDARJA«. Pri naši sedanji akciji za razširjanje domačega časopisa | | iščemo pomoči od krajevnih odborov Socialistične zveze, = | ker je »ŠALEŠKI RUDAR« glasilo občinske organizacije | 1 SZDL. Prav te lahko uredništvu ogrorfmo pomagajo pri raz- 1 = širjanju domačega obveščevalca. Tudi njihova želja mora 3 | biti, da prenesemo pisano besedo tja, kjer je najbolj potreb- | | na. Ce hočemo, da bodo naši občani podrobneje seznanjeni | = s sedanjimi problemi in bodočimi perspektivnimi nalogami, | = potem moramo s skupnimi močmi razširjati »ŠALEŠKEGA | = RUDARJA«, ki nam lahko v teh naših prizadevanjih mnogo | i pomaga. Sodobne oblike dela organizacij SZDL terjajo krepak | I premik tudi glede boljšega izkoriščanja sredstev obvešpe- 1 | vanja. Meniimo, da bodo morala vodstva krajevnih organi- | 1 zacij SZDL narediti določen premik pri svojem delu. »ŠA- | | LESKI RUDAR«, glasilo občinske organizacije SZDL, naj | 1 postane izkoriščen pomočnik pri njihovem političnem delu S | in pomaga graditi resnično javno tribuno naših občanov. V čem je bistvo naše sedanje akcije? Na sestankih, ki | jih bodo imele v tem času krajevne organizacije Sociali- = stične zveze, želimo, da spregovorijo besedo tudi o domačem | obveščevalcu in množičnem aktivistu, našem »ŠALEŠKEM i RUDARJU«. Od vodstev krajevnih organizacij SZDL pričakujemo, | da bodo zbrala nove naročnike. Tja do novega leta bomo | sproti poročali v našem listu, koliko novih naročnikov so S pridobili posamezni krajevni odbori SZDL. KRAJEVNI OD- E BOR, KI BO ZBRAL NAJVEC NAROČNIKOV — VENDAR 1 'NAJMANJ 100 pa bomo posebej nagradili r LEPIM | PRAKTIČNIM DARILOM. Krajevni odbori SZDL. Pozivamo vas k tekmovanju 1 v skupni akciji pod naslovom: »ŠALEŠKEGA RUDARJA« | V VSAKO HIŠO! I | Na sestankih krajevnih organizacij SZDL, ki bodo v teh dneh, | = spregovorite besedo tudi o domačem obveščevalcu »ŠALEŠKEM i | RUDARJU«. | .............m.....n......i.....m..............................i...................................................................... ......................................iiummmmmiiimmimiiiiimimiiimi................................................................umu...............................................imunim......mi.......umnimi......mi...........i.............................................. : sever—severozahod S SRAJCO IN ČOKOLADO NA POT? Popotovanje s fičkom je do-"kaj prijetna zadeva, če- imaš podpovprečne noge in nadpovprečno zavest, da je fičo navsezadnje tudi »avto. Sicer pa je pred nanri ležala dolga pot skozi Avtsrijo, počez čez. Češko do Dresdena v Vzhodni Nemčiji in občutek, da je poslovno potovanje pač nuja, če i že ne korist." Že pred odhodom sino zvedeli, da je v deželah »Vzhodno od ...« najboljše plačilno sredstvo srajca, čokolada ali bunda in še to, da je najboljša dejviza kakršnokoli oblači-, lo, ki ima siignaturo pomarančnega juga. Kot dobri državljani, ki jim je strah pred vestno carino vrnil kanec poštenja v kosti, žal nismo naj dosledneje prisluhnili tem' govoricam in to je imelo skorajda prav tragično posledico za nas, saj bi se malodane vrnil brez »srajc in bund domov in to v pozno jesenskem času, ko ti vfožnja čez Pyrn P as s nič kaj ne prizanaša. Toda, pojdi 1710 na pot. Megleno, kiselkasto jutro nas je odplavilo po prometni žili proti severu. Venomer proti seve-•ru z rahlo vzhodno težnjo. Malce pred Šentiljem nas je pozdravilo citronasto sonce, ki se je prteiibalo iznad valovitih vinorodnih goric in čeprav smo nekaj metrov pred tujino nasitili fička s tekočo hrano in že je bilo za nami tesnobno občutje malopridnežev, ki so začuda ušli graji. Mimo številnih bencinskih črpalk in še številnejših lepakov smo fičkasto hiteli proti Grazu. VSTRAN S KONJIČKOM! Popravila na glavni magi-strali so nas popeljala na obvoz skozi Graz in tu ,se je pričela naša prva »nesreča«. Pred mestom smo namreč zamenjali voznika našega fička, kajti Janko je menil, da mu vožnja po Grazu ne leži, preizkušeni voznik Vlado pa je stari znanec semaforjev. Toda Vlado ni bil dovolj dobro zraščen s fičkom in začelo se je. Pred semaforji smo morali čakati v nepreglednih kolonah in ko je začel utripati rumeni znak, je tudi naš fičko dobil utripajoče hropenje. Ka-šljal je, hropel in nenadoma na nesrečo in jezo številnih voznikov, kar sredi križišča dostojno utihnil. Sram nas je bilo. Počutili ismo se kot prvo-šolčki in že se je znašel ob nas prometni miličnik, ki je sicer vljudno, toda odločno pokazal v stransko ulico ter t-rilzanesljivo dejali: »Weg mit dem Schimmel!« Oblival nas je pot in mrzlica nas je tresla, toda pomoči ni bilo. Izstopili smo in z združenimi močmi porinili našega šepavega konjiča v stransko ulico. Prva naša misel je bila, da smo ppleli in da je naša Češka in Vzhodna Nemčija le Še daljnja sanja. Janko in Vlado sta izmenjala nekaj strokovnih šoferskih izrazov, ki jih midva s Tonetom nisva doumela. V duhu sem videl, kako poklapani pripovedujemo o' naši nesreči v delavskem klubu. Šele ponovno brnenje našega fička me [je predramilo in Vladov klic: »Gremo, fantje!« je znova poživel krvni obtok in nam vrnil potovalno mrzličnost. Sicer nas je fičko še nekajkrat skorajda izdal in le to je bila sreča, da smo se kmalu znašli na glavni magi-strali, kjer ni bilo treba več ustavljati pred magičnimi pretoki cestnega ožilja. Šele kasneje, ko smo počasi, a vztrajno hiteli vse višje pro-. ti Semmeringu, sta Vlado in Janko preprosteje povedala, da ie kriva sklopka in da se zaradi tega moramo v bodoče na vsak način izogibati mestnim središčem. Pred nami pa je bil Dunaj, ki smo ga hoteli videti in še Semmering, 'ki smo ga rahlo podcenjevali. FIČO, PONOVNO ZAKAŠLJA Lepo speljana, široka cesta se je v lokih zvijala proti vrhu s hoteli in hotelčki posejanega Semmeringa, dokler ni nenadoma v fiču pošteno zasmrdelo in sem po resnih in bledih obrazih sovoznikov v hipu mislil, da smo že v plamenih. Poskakali smo iz tesne kletke kot poklicni gasilci in občudovali čadasto sled, ki jo je naš fičko puščal za sabo kot reaktivec. Voda je prevrela, obenem pa je vrglo ven tudi zatič za olje in se je olje smodilo na vročem stroju. Poraza našega fička nismo hoteli priznati. Dali smo mu 24. november 1966 % ANTON INGOLIČ v Črni labirinti ROMAN V NADALJEVANJIH 103 Grozljivo je prasknilo tik za rijim. Naglo se je potegnil naprej. Pri tem je premaknil prelomljen hlod in na levi se je pogreznila klada. Z obrazom je zaril v blato, prepričan, da-je po njem. Toda ne, ostal je živ. še nekaj trenutkov je pokalo in se prelamljalo, potem je spet zavladala gluha tišina. Oprezno tipajoč okoli sebe, se je vlačil dalje. Tu in tam je še počilo, vendar se ni ustavljal. Ponekod se je lahko dvignil na kolena, a na lepem je treščil z glavo v hlod ali kamen. Ječe je padel spet na obraz. Nenadoma je votlo zahrume-lo nad njim. Vedel je, kaj se je zgodilo. Pot nazaj mu je torej zaprta. Mora dalje. Toda če se je rov zrušil kdaj prej tudi spredaj? Ni si maral odgovoriti. Mrzlično se je plazil dalje. Kolikor je vedel, rov ni dolg, polovico ga je menda že za njim. Spet je začutil več prostora okoli sebe in nad seboj. Spravil se je na kolena in stegnil roke. Da, podporniki so se sicer globoko ugreznili, a polomili se niso, tudi prečniki ne. Tu je torej varen. Potegnil se je k steni in se s hrbtom naslonil na podpornik. Nekaj mu je reklo, da bi se bil moral prej prepričati, ali je pot na drugi konec prosta, toda bil je tako utrujen, da je misel brez sledu utonila v temo, ki ga je obdajala. Posilil ga je kašelj. Na desnici je začutil nekaj toplega, sluzastega. Spet kri. Torej je na koncu? ^Kateri njegov znanec je bruhnil kri in umrl? Ni bil Morton, Antkov oče? »Klep, pridite, Klep, lllllllllIlIIII»llllllll)ilIllllllllllIlflllllIlllllIltilIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllilllllliF OB DNEVU REPUBLIKE POŠILJAMO TOVARIŠKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM » GALANTERIJA « tovarna pohištvenega okovja in gumbov iz plastičnih mas ŠOŠTANJ Zahvala Ob boleči in "prerani izgubi našega nadvse ljubljenega in nepozabnega moža, očeta, sina, brata ii) strica , Cirila Rednaka se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v trenutkih neizmerne bolečine. Posebno se zahvaljujemo upravi in delovnemu kolektivu RLV, sindikalni podružnici in delovni skupnosti EE elektro-strojni obrat, kakor tudi toplovodni skupini za pomoč. Zahvaljujemo se rudarski godbi in moškemu pevskemu zboru za žalostinke in govornikom za tolažilne ln poslovilne besede od odprtem grobu. Obenem se zahvaljujem^ dr. Crepinšek Antonu, ki je z vso požrtvovalnostjo pomagal pri nesreči. Naša zahvala pa velja tudi članom nogometnega kluba Velenje, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.' Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja ln vencev, sosedom ln številnim prebivalcem Velenja in okolice, za spremstvo k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Zofka s sinom Bogdanom, mačeha Cecilija, brat Franci z družino, sestre: Slavka, Marija ln Milka z družinami, polbrata lože in Janko ter ostalo sorodstvo. Podplatno usnje komerc, spe-cial in ago, boks in velur v raznih barvah, lak za obutev in galanterijo, henting v raznih barvah, dullboks in mastno kravino, tehnično in galanterijsko usnje IZDELUJE V PRVOVRSTNI KVALITETI IN NUDI PO UGODNIH CENAH TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Pridružujemo se čestitkam delovnih kolektivov ob Dnevu republike vsem Članom delovnih kolektivov in prebivalcem ob cine. velenje čestitamo ob dnevu republike LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT ŠOŠTANJ Delovni kolektiv Termoelektrarne Šoštanj čestita občanom ob Dnevu republike in želi novih delovnih zmag PRIPOROČAMO SE... Trgovsko podjetje z industrijskim blagom »ZARJA« Maribor Poslovalnica »TEKSTILNI OSTANKI« VELENJE ... IN POZDRAVLJAMO! TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA« Šoštanj Solidno in hitro vas bomo postregli v naših trgovinah. Ob Dnevu republike čestitamo vsem občanom Obvestilo UDELEŽENCEM NARODNOOSVOBODILNE : BORBE* Vse občane, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, pa še nimajo priznane posebne dobe, obveščamo, da se po 187. členu zakonia o pokojninskem zavarovanju zahtevki za ugotovitev te dobe z izjavami prič lahko vlagajo le še do 31. 12. 1966. Do tega roka se lahko vlagajo tudi zahtevki za ugotovitev obdobij, ko so posamezniki opravljali tako samostojno dejavnost, ki se po veljavnih predpisih šteje v pokojninsko dobo. Kot vse ostale vloge, se tudi ti zahtevki vlagajo v občinski sprejemni pisarni, ali na sedežih krajevnih uradov. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Urad iajnika OTROCI - OTROCI - OTROCI - OTROCI - OTROCI Podaljšujemo nagradni natečaj za najboljše doživljajske spise, risbe in fotografije z letošnjih počitnic. Za vsako zvrst bomo podelili 5 nagrad. Objavljene fotografije, risbe in spise bomo odkupili in posebej honorirali. Rokopis© doživljajev, fotografije i naj manj velikosti razglednice, tj. 9X14 cm) in risbe pošljite brez podpisa; v zaprti kuverti priložite listek z imenom, priimkom in naslovom. Prispevke sprejemamo še do 15. decembra 1966. Pošljite jiih na naslov: Uredništvo »šaleškega rudarja«, »Natečaj«, Velenje, Titov trg 2, p. p. 89. Pričakujemo vaše prispevke, dragi otroci. clasii.o socialistične zvezi diloviio* l|odstva občini ve le kje Lastnik ln Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fljavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, LJuban Nareka, MIlan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz ZavolovSek ln Rudi Zevart — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 38 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev In 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje ln 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekočI, račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov ln'fotografij ne vračamo — Tisk ln kllšejl: OP Celjski tisk Celje.