KIA ZNIZUJE VASE
TROSKE
'Navedena poraba velja za vozilo Kia pro_cee'd z 1.6 GRDI motorjem in roCnim menjalnikom pri deklarirani vožnji izven naselja.	^
pro_c=e>e»fcl
Model 2009 bogato opremljen že za 12.088 SOR
..............' www.lda.si _________________mnnnmiinii
dciJti KIA MOTORS NOVA GORICA: Prodajno-sel .	_
m«(ov«r»s«rprte* KROMBERK, JI. Vinka Vodopivca 8, © 05/ 333-03-03
‘Pogoji garancije na voljo na www.kia.si/akcija. oz. pri zastopniku Kia. Komb poraba goriva in emisija za pro_cee’d 1.60 je 4,81/100 km in 126 g/km COi. MPC cene ne vklju«. dopl. met. baive, prevoza. Slika je simbolična. 'Darilo v obliki popusta za gorivo je izrač. na osnovi porabe gor izven naselja (ročni menj ), cene goriva 1.114 EUR/I za neosvinčen bencin Eurosuper 95 in 1136EUR/1 za Primadiesel na dan 23.09.2008. Akcija velja do 31.10.2008.KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana

je zgornjevipavski časnik
Ajdovščina • september 2008 • številka 70 • 7900 izvodov • cena 0,00 €
Povolilni requiem in tango
Pravzaprav je bilo na večer po letošnjih parlamentarnih volitvah, tik po 19. uri, sila zanimivo. Rezultati vzporednih volitev, ki so bili doslej kar dober napovednik končnega rezultata, so marsikomu zaplali kri po žilah, marsikdo pa je začutil srčno ledenico. Razpotegnjeni frisi poražencev (in prve čestitke s stisnjenimi zobmi) ter nejeverno pokanje šaift-panjskih štopelcev zmagovalcev, ki pa, kot bi se ne znali veseliti visokih odstotkov, so le medlo prikimavali, kot bi želeli reči: itak smo vedeli...?!
Rekviem namesto valčka, polke in »poušter tanca«, tango, namesto fokstrota in tvista.
Pa je večer zorel, odstotki so poskakovali zdaj sem zdaj tja, čestitke so postale pogojne, šampanjca je primanjkovalo, iskrice v očeh pa že tako ali tako niso prav zažarele, ali pač - pod kožo.
Prvi neuradni rezultati, že v naslednjem jutru, ki so bili tesni in so nas navdajali s tesnobo, saj se je na pomolu že zrcalila nova brezprizivna zarota ljubljanskih srajc in primorskih refoškarjev. In grozilo je ponovno štetje in preštevanje, iskanje dlak v jacih, podaljševanje relativno mirne in nezanimive predvolilne kampanije, kot da so s patriami bili izpraznjeni prav vsi kanoni, ki pa bi jih lahko napolnili s povsem novim »purflom«. K sreči pa se je, po sicer kar dolgi »čakalni dobi« na rezultate iz tujine, vse skupaj vendarle uneslo.
Requiem še odmeva na desni strani, še najbolj v ušesih šepetalnega Bajuka. Ogromno dela in dolgov je zapustil svojim dediče. Peče in Lipa so ga, potihem, brundali že prej. Pa še kdo...!
In tango?
Kot, da še išče novih, svežih melodij. Da bi po njih plesali vsi (ali vsaj večina), ne gre brskati med starimi partiturami, zapisati bo vsekakor potrebno nove. In zaplesati po novih taktih z novimi plesalci.
Ivan Mer molj a - Iče
Dobro leto se po
■■■■■■■■■H
bogati
jeseni
pozna.
‘-.rfsrz!:
M M
mmmmm* ,

li HIB
(Ul tl«
jp«**rf**%
Če si v mladosti

v zrelih letih
V*	•	I
zanjes!
2
gospodarstvo
Osnovne informacije o aktualnih javnih razpisih Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz naslova Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013
Objave v Uradnem listu RS št. 76 z dne 25.7.2008:
1.	ukrep: Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1: komasacije in infrastruktura Vlagatelji zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev so občine, v katerih se izvaja večinski del komasacije, končni koristniki učinka dodeljenih nepovratnih sredstev pa so lastniki komasiranih zemljišč.
2.	ukrep: Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov Vlagatelji zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev so lahko investitorji novega velikega namakalnega sistema v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB-1, Uradni list RS, št. 55/2003), ki jih predhodno izbere MKGP, v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo velikega namakalnega sistema. Končni uporabniki učinka dodeljenih nepovratnih sredstev so lastniki ali večletni zakupniki zemljišč, ki bodo melioracijski sistem uporabljali. 3. ukrep: Obnova in razvoj vasi Vlagatelji za pridobitev nepovratnih sredstev so občine. Predmet podpore so naložbe: Sklop 1: Urejanje površin za skupne namene in potrebe
v podeželskih naseljih, Sklop 2: Urejanje vaških jeder, Sklop 3: Urejanje infrastrukture in povezav v naseljih, Sklop 4: Obnavljanje in izgradnja večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umet-niško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju 4. ukrep: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za področje vrtnarstva, za leto 2009 Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev. 5. ukrep: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013 Gre za sofinanciranje naložb v predelavo in trženje določenih živilskih proizvodov. Vlagatelji so podjetja, ki imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano bodisi kot: gospodarska družba, zadruga, samostojni podjetnik posameznik ali kmetija z dopolnilno dejavnostjo.
Objava v Uradnem listu RS št. 88 z dne 12.9.2008:
1.	ukrep: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dodatnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Do podpor so upravičena podjetja, ki imajo ob oddaji vloge upravičeno dejavnost registrirano bodisi kot: 1. kmetija z dopolnilno dejavnostjo, 2. samostojni podjetnik posameznik, 3. gospodarska družba ali 4. zadruga; ter je odgovorna oseba podjetja član kmetijskega gospodinjstva in ima prijavljeno stalno bivališče na naslovu kmetije.
2.	ukrep: podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki prispevajo k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju Do podpor so upravičena podjetja, ki so ob oddaji vloge regi-
strirani za upravičeno dejavnost bodisi kot: 1. samostojni podjetnik posameznik ali 2. gospodarska družba ali 3. zadruga.
Objava v Uradnem listu RS št. 89 z dne 19.9.2008:
1. ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov«
Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev v obliki rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal z opravljanjem pridobitne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetiji zaradi prenosa kmetije na prevzemnika. 2. ukrep: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leti 2008 in 2009 Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije.
Objava v Uradnem listu RS št. 91 z dne 26.9.2008:
1. ukrep: Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane Vlagatelji za dodelitev nepovratnih sredstev so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v Sloveniji in so vključena v eno od shem kakovosti Skupnosti oz. nacionalno shemo kakovosti. 2. ukrep:: Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane Podpora se dodeljuje skupinam proizvajalcev za aktivnosti informiranja potrošnikov, oglaševanja in pospeševanja prodaje na notranjem trgu EU, ki bodo potrošnike spodbujale k nakupu in uporabi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so vključeni v upravičene sheme kakovosti predvsem zaradi njihove kakovosti.
3.	ukrep: Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev Podpore v okviru tega ukrepa se dodeljuje skupinam proizvajalcev ekoloških in zaščitenih kmetijskih proizvo-
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20. 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rGd#sioinei, W: www-ra-rod-Sj
*	Vsvčerski sistem svetovan Ja
» informacije o domačih m fciph javnih razpisih
*	informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah
« Status reg&aoalne razvojne agendje Severne PrtnTorsfce (Goriške statistične regije)
dov z namenom olajševanja njihovega administrativnega ustanavljanja in delovanja. Podpora se skupini proizvajalcev dodeli letno na podlagi letnih vlog, vendar največ za obdobje petih let od registracije skupine proizvajalcev. 4. ukrep: Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja Predmet podpore so naložbe v obnovo kulturne, etnološke dediščine na podeželju, muzeji na prostem, ekomuzeji, prostori za postavitev stalnih razstav etnološke dediščine ter ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja. Vlagatelji so fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti, ki so lastniki ali solastniki objekta ali zemljišča, kjer se bo izvajala naložba. Za sklop ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja so lahko vlagatelji tudi pooblaščeni zastopniki lastnika oziroma solastnika objekta oziroma prostora, kije predmet podpore.
Dodatne informacije, besedila javnih razpisov in razpisne dokumentacije lahko vsi zainteresirani dobijo na spletni strani MKGP: http:// www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/.
Suzana Ž. Ferjančič
Vetrovna Vipavska trgatev 2008
Tradicionalna prireditev Vipavska trgatev 2008 je minila nekako v slogu one prave - trgatve v vinogradih - v zmanjšanem obsegu. Po odpadlem otvoritvenem petkovem večeru, je odpadla tudi sobotna zabava.
Nebo se je zjasnilo šele v nedeljo, ko je oblake odpihnila burja. Pihala je tudi dvanajstim vinskim kraljicam iz cele Slovenije, tako da so dodobra spoznale našo vetrovno dolino. Zasavci in Helena Blagne so svoje odigrali in odpeli brez zadržkov - tistih nekaj čez petsto obiskovalcev se je zabavalo tudi v burji. Bolje so jo odnesle spremljevalne dejavnosti, ki so svoj prostor poiskale v zavetju - nastop cerkvenega pevskega zbora iz Podnanosa, likovna razstava, nogometna tekma, sejem, konjeniški prikaz, gledališče za otroke, degustavcija vin, sira in pršuta. Da se bo tradicija »vipavske« nadaljevala tudi naslednje leto, pa gre največja za-
hvala sponzorjem prireditve: Občina Vipava, Agroind 1984 d.d., Farna, Triglav, Nova KBM, Bandelli, Mlinotest, Tehimpex, Unicredit, Salon pohištva Nova Oprema, Duka, Škapin, Enoop, Kamnoseštvo Bele Kopriva, Hapy day. Mesnice Rovtar in Radio NOVA.
3
gospoda rstvo,og lasi
V novih delovnih prostorih
Trgo trans
Podjetje Trgo trans d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1991.Ustanovitelja Bojan in Katja Hrovat sta bila takrat še fant in dekle, tako da je to res družinsko podjetje v pravem pomenu besede. Začela sta z enim kamionom in počasi, a vztrajno večala avtopark. Od vsega začetka pa sta si zadala, da bosta imela kamione, ki prepeljejo maksimalno količino tovora, ne le po tonaži, pač pa predvsem po volumnu. Tako so danes z devetimi tandem prikoličarji eden največjih prevoznikov papirne konfekcije za vse veletrgovce v Sloveniji.
T etos so zaključili tudi največjo investiijo I v- izgradnjo poslovno servisnega objekta v Obrtni coni Pod letališčem v Ajdovščini, kjer se je uresničila njihova dolgoletna želja, imeti vse pod eno streho. Tako so v objektu pisarne in delavnica, zunaj pa parkirišča za vsa tovorna vozila, lastna postaja za točenje goriva in pralna ploščad.
V soboto, 13. septembra so slovesno odprli
tudi pooblaščen servis TT-trgotehna IVECO, ki bo namenjen ne le lastnikom vozil IVECO, pač pa tudi drugim znamkam vozil, ki potrebujejo servis, hitra popravila ali pa samo zamenjavo akumulatorja. Ti so na zalogi tudi za vsa druga vozila.
Na otvoritvi je bilo, kljub pravi in močni jesenski vipavski burji, prijetno in domačno. Svoje je z nagovorom prispeval direktor Trgo transa Bojan Hrovat, ajdovski župan Marjan Poljšak ter predstavnika TT - Trgotehne, tehnični direktor Mojmir Kranjc in vodja servisa Roman Orešnik.
Po svečanem rezanju otvoritvenega traku, je blagoslov prostorov prispeval »tudi« ušanski župnik Jožko Berce. Oktet Castrum je dopadljivo polnil popoldan, pod ves dogodek pa črto potegnil estradnik Vili Resnik s pesmijo in tudi besedo.
»Ponosni smo, da imamo v delavnici" ta prave " domače mojstre, ki imajo dolgoletne izkušnje vsak na svojem področju.Tako bosta mehanika, Jožko Černigoj in Tomi Lavrenčič, skrbela za mehanične težave, Srečo Bratina za avtoelektri-ko, Branko Žejn pa za vso "švasarijo ° in razne druge težave«, pravita Katja in Bojan.
Delavnica je odprta vsak dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12.ure, oglasijo pa se vam na telefon 36 80 153 in gsm 041 448 249. kh
Nova poslovalnica
V Deželni banki Slovenije strankam skladno s svojo poslovno usmeritvijo ponujajo celovito paleto bančnih in finančnih storitev najvišje kakovosti v 88 enotah po vsej Sloveniji. V okviru obsežnega projekta prenove svoje poslovne mreže so v sredo, 1. oktobra odprli novo poslovalnico na Gregorčičevi ulici 15 v Ajdovščini.
tvoritve seje kljub nekoliko slabšemu vre-Vv menu udeležilo kar veliko število občanov in tudi poslovnežev. Nove prostore sta slovesno odprla predsednik uprave Deželne banke Slovenije dr. Draško Veselinovič in župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Dr. Draško Veselinovič je direktorju PE Severna Primorska Tomažu Slokarju simbolično izročil ključ in mu tako zaželel uspešno vodenje poslovalnice.
V svojem nagovoru je predsednik uprave poudaril, da ima Deželna banka tretjo najbolj razvejano bančno mrežo v državi. »Vedno blizu«, kot se glasi slogan Deželne banke, pa svojim komitentom niso le v geografskem smislu, temveč predvsem v smislu posluha za njihove potrebe in želje. V skladu s strategijo poslovanja, ki je usmerjena v prebivalstvo, mala in srednja podjetja, agroživilski segment ter poslovanje z vrednostnimi papirji v vseh oblikah, si v
Deželni banki vselej prizadevajo oblikovati ponudbo po meri posameznika.
Pomen okolja v katerem deluje in soustvarja Deželna banka pa so poudarili tudi s prijazno gesto v dobrodelne namene. Tako je predsednik uprave Jožici Ličen, namestnici ravnatelja Škofijske Karitas Koper predal ček - prispevek banke za pomoč iz stiske petčlanski družini iz Ajdovščine.
Ob otvoritvi se je v kulturnem programu predstavil pihalni orkester glasbene šole iz Ajdovščine, v poslovalnici pa so organizirali tudi finančni dan, na katerem so obiskovalce seznanili s prednostmi produktov in storitev banke. Posebne otvoritvene ugodnosti, ki sojih pripravili ob tej priložnosti, pa so na voljo še 5 delovnih dni po začetku delovanja poslovalnice.
Marjan Krpan

d.».a-. Ajdav£iuux
Pod letališčem 9, 5270 Ajdovščina, tel: OS^B-SO-iSS. fax: 05/36-80-144, gsm: 041/448-249 e-mail:trgotrans.ajdovsc5na@siol.net, www.TRGO-IRANSJnformacija.net
pooblaščeni servis
TT-TrgoTehna
IVECO

d a š t a v iiavož i I aTREZ E RV N11D E L11ZAG OTOV LJ E NI
BI

tel. 05 36 61 188, e-mail: info@bisun.si http://www.bisun.si
Porjaveti hitro in varno ~ je mogoče!
Ob vsakem letnem času, z najsodobnejšimi napravami Ergoline, enostavno, udobno in hitro.
Pri nas je sončno vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 9.00 -21.00 Posebna ponudba v oktobru:
S TEM OGLASOM SE V VSEH SOLARIJIH SONČITE 15% CENEJE*
BISUN solarij, Ajdovščina, Goriška cesta 66 (v poslovni stavbi Instalacije d.d.)
f popusti se ne seštevajo
: N.GORICA	AJDOVŠČINA S
\ % L
m
Petrič
m
BlSUh
»vioc«**«? N. G ■» L J
ajdovski odmevi
Z dvigalom vse do županove pisarne
10. septembra 2008 je pred Občino Ajdovščina potekala slovesnost ob novi pridobitvi, s katero je Občina Ajdovščina še za korak bliže cilju projekta Ajdovščina - mesto prijazno invalidom. Dvigalo v naši mestni hiši, v stavbi Občine Ajdovščina, je prestalo tudi zadnji, slavnostni test ter brez zapletov prepeljalo prve goste vse do županove pisarne v drugem nadstropju.
v
rV’upan Marjan Poljšak je vesel ^-/novega pridobitve. Po njegovih besedah bodo dvigalo s pridom uporabljale predvsem mamice z otroci v vozičkih, ki so redne obiskovalke naše hiše, zelo prav pa bo prišlo tudi starejšim, ki gredo težko po stopnicah. Zahvalil se je glavnemu pobudniku akcije, svetniku v Občinskem svetu Občine Ajdovščina in predsedniku komisije za odpravljanje arhitektonskih ovir pri Društvu invalidov Ajdovščina - Vipava, Ivanu Ušaju. Prav gospod Ušaj je tokrat pripravil tudi slavnostni nagovor, v katerem je poudaril, da je naše mesto Ajdovščina ta trenutek zares najbolj invalidom prijazno mesto v Sloveniji. Večinoma vse ustanove, ki so vitalnega pomena za občane, so invalidom dostopne, večina pločnikov je opremljenih s klančinami, mesto ima, glede na število prebivalcev, največ urejenih parkirnih mest za invali-
de. Ušaj je poudaril pomen tovrstnega delovanja, dostopnost je pomembna za slehernega občana ter pohvalil sodelovanje Občine Ajdovščina, še posebej župana Marjana Poljšaka. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, Drago Novak, ki je poudaril, da z majhnimi koraki gradimo enakost za vse.
Kratko opoldansko slovesnost so v pesem zavila dekleta iz Ženskega pevskega zbora Večernica pod vodstvom Mirana Rustje, ki ga sestavljajo članice Društva upokojencev Ajdovščina in Društva invalidov Ajdovščina - Vipava. Slavje pa je bilo hkrati tudi priložnost za odprtje prodajne razstave slik, ki so nastajale na likovnih kolonijah Karitasa na Sinjem vrhu. Umetnine krasijo stopnišče, hodnike in avle Ajdovske občinske stavbe, vabimo vas na ogled.
Pripravila Sanda Hain
Govor Ivano Ušaja ob otvoritvi občinskega dvigala
Spoštovani vsi prisotni vsem lep pozdrav.
30. maja je bila v Ajdovščini organizirana okrogla miza na temo grajene ovire. Takrat sem prvič omenjal idejo, da naj bi Ajdovščina postala mesto dostopno vsem prijazno do ostarelih in invalidov vzorčno mesto v državi na tem področju.
Odziva s strani prisotnih ni bilo. Županu gospodu Marjanu Poljšaku pa seje zdela ideja zanimiva in je obljubil podporo pri odpravljanju grajenih ovir. Takrat smo imeli v Ajdovščini samo eno klančino pri socialnem zavarovanju pri cerkvi. Leta 2003, ob evropskem letu invalidov, sem idejo poslal v Strassbourg in prosil Svet Evrope za invalide, da nam pomagajo in nam dodelijo nekaj nepovratne finančne pomoči, da idejo uresničimo. Svet Evrope je to idejo povzdignil, da bi Ajdovščina postala vzorčno mesto Evrope dostopno vsem. Kljub temu, da je komisija iz Sveta Evrope po ogledu Ajdovščine dala pozitivno mnenje in celo v analizi priporočila, da se urad za invalide iz Strassbourga preseli v Ajdovščino, se žal to po za-
menjavi vlade ne premakne.
Ampak mi Ajdovci ne držimo križem rok. Imamo župana kateri ne obljublja kot nekateri pred volitvami, ampak obljubo katero je dal drži. Vsako leto občina namenja določena sredstva za odpravljanje raznih grajenih ovir. Mozaik dostopnosti katerega skladamo bo kmalu končan. Razen Lavričevega trga in ulice od občine do Šturskega mosta in dvigala v notariat in sodniško stavbo imamo skoraj vse pošlihtano. So tudi negodovanja, da občina preveč razmetuje sredstva za te potrebe, ker ima preveč drugih potreb. Tudi za občinsko dvigalo je bilo rečeno, da za dva vozičkarja na leto, katera bosta obiskala občino, je to predraga investicija. Veste nobeden ni prostovoljno na vozičku. Prostovoljno pa so šli naši alpinisti v Himalajo. Ko seje zgodila nesreča smo vsi želeli in zahtevali, da država naredi vse, da reši alpinista, ne glede na višino stroškov. Ko gre za finančna sredstva ne smemo imeti dveh obrazov.
Spoštovani težko je razumeti nekomu kateri nima težav s hojo, kaj pravzaprav pomeni, če težko hodiš in ti je vsaka stopnica muka, da o človeku kateri je priklenjen na invalidski
voziček sploh ne govorimo. Občinska stavba mora biti drugi dom vseh občanov in dostopna vsem. Tako bodo od danes nekateri naši občani na vozičkih prvič videli občinski dom znotraj.
Lažji dostop bodo imele mamice z otroki na vozičkih in ostarelim občanom ne bo treba pošiljati svojih otrok na občino, da uredijo njihove zadeve. Prav je, da nevedem nekaj pomembnih pridobitev katere smo občani pridobili pod vodstvom gospoda župana Poljšaka in njegovih sodelavcev. Imamo največ v državi na število občanov parkirnih prostorov za invalide, knjižnico dostopno vsem, Dvorano dostopno vsem s sanitarijami za invalide, bazen s sanitarijami za invalide dostopen vsem, zdravstveni dom ima dvigalo in klančine in še bi našteval. Že sedaj smo vzor na tem področju ostalim slovenskim občinam.
Nikoli se ni zgodilo, da občinski svet ne bi imel razumevanja za te potrebe. Hvala občinskemu svetu in ostalim občinskim službam še posebej oddelku za investicije, gospodu županu Marjanu Poljšaku. On je človek, ki obljubo drži. Hvala vsem občanom in svojcem, ki v svoji sredini imate ostarele in invalidne občane, ki se na kakšen koli način trudite in ustvarjate pogoje, da se mi invalidi in ostareli čim bolje vključujemo v čim bolj normalno življenje in se ne počutimo preveč zapostavljene in odrinjene.
Naj ponovim misel katero sem da pred leti na okrogli mizi o invalidskih problemih. Zame je država tako bogata kot je poskrbljeno za ostarele in invalidne državljane. Potrudimo se, da bomo na tem področju v Sloveniji bogatejši. Mi v občini Ajdovščina se trudimo in tudi z današnjo pridobitvijo dvigala smo postali bogatejši. Še enkrat hvala vsem.
Ivan Ušaj
Ajdovski občinski svet
Poročilo z zadnje seje
Prva povolilna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina je potekala v četrtek, 25. septembra 2008. Svetniki so razmeroma hitro opravili z debatami, napovednimi z dnevnim redom. Zupan Marjan Poljšak je v začetku predlagal umik ene od točk - obravnavo o dispozicijah pozidave v Lokavcu - z razlogom, da krajevna skupnost še ni podala ustreznega mnenja k predlogu. Svetniki so se s tem strinjali in začeli z resnimi debatami.
'"7'a začetek so imeli možnost postavi-vprašanja ter podati pripombe ali pobude. Na zastavljena vprašanja bodo svetniki odgovore prejeli z gradivom naslednje seje, spraševali pa so o asfaltaci-jah cest, o ureditvi pločnika v Batujah, o realizaciji dogovora »varna pot v šolo« za OŠ Šturje, o možnosti znižanja cen za plakatiranje na javnih oglasnih mestih za športna društva, o težavah s čiščenjem struge Lokavščka, o možnosti razporeditve otrok s šturske šole, kjer jih je preveč, na budanjsko, kjer imajo zaradi premajhnega števila otrok kombiniran pouk in drugo.
Sledil je rebalans proračuna, potreben zaradi zmanjšanja dohodkov od planiranih. Načrtovani prihodki proračuna se iz 19.273.074,04 znižujejo na 16.739.58-3,96 evra. Prihodkovna in odhodkovna stran proračuna sta po rebalansu usklajeni, s spremenjenim načrtom so se strinjali tudi odbori na skupni seji. Večje razprave ob tej točki ni bilo, Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine
Ajdovščina za leto 2008 so svetniki potrdili.
Brez večje debate je bila sprejeta tudi drobna dopolnitev statuta javnega zavoda Lavričeva knjižnica - po novem bodo na javnem razpisu za direktorja te ustanove kandidirali tudi kandidati, ki še nimajo opravljenega strokovnega izpita za bibliotekarja, vendar ga bodo morali opraviti v letu dni po imenovanju.
Skozi naslednji dve točki sta sledili predstavitvi ukinitve zazidalnega načrta Grivče II in dispozicije pozidave za območje Batuj. Oba predloga so svetniki potrdili, kar pomeni prosto pot investitorjem za gradnjo.
Občina Ajdovščina je letos spomladi kandidirala na razpisu MKGP za pridobitev sredstev za ureditev večnamenske dvorane s pomožnimi prostori KS Budanje ter ureditev vaškega jedra v Dolgi Poljani. V avgustu je prispela odločba, ki za ta projekt dodeljuje dobrih 115 tisoč evrov za ureditev večnamenske dvorane, medtem ko sredstva za ure-
ditev vaškega jedra Dolge Poljana niso bila odobrena . Za koriščenje odobrenih sredstev je potrebno investicijo izpeljati v celoti. Svetniki so se strinjali, da preostanek sredstev - dobrih 76 tisoč evrov - primakne občina iz lastnih sredstev.
Sprejet je bil tudi sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za obnovo ceste proti izviru Hublja. Svetniki so le opozorili, da bi bilo obenem dobro poskrbeti za vse dodatne napeljave, ki jih zahteva sodobna informacijska tehnologija - optiko speljati do izvira, s čimer so se pripravljavci programa strinjali.
Prav tako so se svetniki strinjali s predlaganimi nagradami direktoricama občinskih javnih zavodov Ljudska univerza Ajdovščina ter OŠ Šturje Ajdovščina. Igor Česnik pa je imenovan z predstavnika lokalne skupnosti v svetu zavoda Dom starejših občanov Ajdovščina.
Sledilo je še nekaj premoženjsko pravnih zadev, nato pa seje seja zaključila.
Pripravila Sanda Hain
Nanoški sir
Prepriča s slastno aromo.

Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili.
Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj!
VovilanD
V I P-A-V A
www.Vipava1894.si
ajdovski odmevi
MORS Ajdovščini brezplačno odstopil zemljišče za izgradnjo gasilskega doma
Na Občini Ajdovščina je bil za 18. september napovedan slovesni podpis pogodbe o brezplačni odsvojitvi zemljišča za namen izgradnje gasilskega doma med Občino Ajdovščina in Ministrstvom za obrambo RS. Minister Erjavec se zaradi obveznosti slovesnosti ni mogel udeležiti, kljub temu pa je pogodbo podpisal ter s tem omogočil nadaljevanje projekta izgradnje Logističnega centra Ajdovščina.
Izgradnja gasilskega doma
Ideja o vzpostavitvi logističnega centra, ki bi omogočal pogoje skupnega delovanja regijskih in občinskih služb zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč, sega v leto 2005. Oblikovanje logističnega centra na zemljiščih v lasti Republike Slovenije na letališču Ajdovščina (v upravljanju MORS), so podprli Ministrstvo za obrambo RS, Ministrstvo za notranje zadeve, Občina Ajdovščina, Civilna zaščita RS, Uprava RS za zaščito in reševanje, Uprava RS za civilno letalstvo, Izpostava Uprave za zaščito in reševanje Nova Gorica, Gasilsko reševalni center Ajdovščina, Prostovoljno gasilsko društvo Ajdovščina, Aeroklub Josip Križaj in Civilna zaščita Občine Ajdovščina. Sporazum o
sodelovanju pri izgradnji logističnega centra Ajdovščina, po katerem se bodo v logističnem centru Ajdovščina zgradili trije novi objekti in sicer: objekt gasilsko reševalnega centra, objekt regijskega skladišča civilne zaščite in objekt policijske postaje, je bil med Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za notranje zadeve in Občino Ajdovščina, podpisan decembra 2006. Občina Ajdovščina je dokument Identifikacije investicijskega projekta sprejela junija 2007. Skladno s sporazumom in dokumentom identifikacije investicijskega projekta, je Občina Ajdovščina v letih 2007-2008 izvedla komunalno infrastrukturo območja. V prvi polovici leta 2008 je bil izbran izvajalec za izdelavo projektne dokumentacije. Naslednji korak pri izvedbi projekta je pridobitev
zemljišča in izgradnja novega gasilskega doma.
Namen podpisa pogodbe med Ministrstvom za obrambo in Občino Ajdovščina je pridobitev zemljišča s parcelno številko 1106/5 k.o. Vipavski Križ v skupni izmeri 4305,00 m2, namenjenega izgradnji gasilskega doma. Ocenjena vrednost zemljišča znaša 77.300,00 EUR.
Zasnova in program gasilskega doma
Objekt gasilskega doma zajema prostore Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina, Prostovoljnega gasilskega društva Ajdovščina, prostore Civilne zaščite Ajdovščina in prostore Občinske gasilske zveze Ajdovščina.
Predviden je objekt skupne površine 1993.20 m2 z naslednjimi funkcionalnimi sklopi:
Gasilsko reševalni center Ajdovščina: upravno komandni del, garaža z boksi za intervencijska vozila, bivalno sanitarni del, izobraževalni del, servis gasilnih aparatov, mehanična delavnica, skladišče in servisni prostori;
Prostovoljno gasilsko društvo Ajdovščina: garaža, bivalno sanitarni del in orodišče -skladišče;
Civilna zaščita Ajdovščina: garaža, garderobe in orodišče - skladišče;
ObčinskagasilskazvezaAjdovščina: pisarna in arhiv.
Urbanistična in arhitekturna zasnova objekta
Zasnova objekta je pol atrijska z osrednjim manipulativnim dvoriščem, parkiriščem in zelenico. Vzdolžni del objekta je dvoetažen P+l, prečni del objekta pa je eno-etažen P. Požarni stolp predstavlja poudarjeno vertikalo na območju. Oblikovanje gradbenih mas objekta je po vertikalnih in horizontalnih gabaritih v okviru dimenzij starih historičnih, kot tudi novejših sosednjih objektov.
Zasnova objekta upošteva osnovne funkcionalno tehnološke zahteve za predlagane dejavnosti: racionalno izrabo prostora, ločevanje nekompatibilnih dejavnosti in čim krajše poti v okviru programov, ter omogoča neposredno navezavo na letališče Ajdovščina.
Objekt je prometno dostopen z regionalne ceste R2/444 in po interni cesti logističnega centra. Interna cesta je dovolj široka, da nudi hitro in varno intervencijo gasilskim in drugim urgentnim vozilom. V cesti je vgrajena vsa komunalna infrastruktura za napajanje objektov logističnega centra.
Namen investicije
Občina bo s pridobitvijo zemljišča in izgradnjo gasilskega doma lahko kvalitetnejše opravljala naloge s področja požarne varnosti in druge naloge, ki so opredeljene v Zakonu o gasilstvu in Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. S to pridobitvijo bo Občina Ajdovščina zasledovala javni interes za izvajanje javne gasilske službe.
Z izgradnjo celotnega logističnega centra pa bo občina poskrbela za pogoje skupnega delovanja regijskih in občinskih služb zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč, hkrati pa bo vitalni prostor mesta v nekdanji vojašnici Srečko Kosovel, kjer je bila predvidena gradnja policijske postaje ter in kjer je centralno skladišče centra za zaščito in reševanje, sprostila za vzgojno izobraževalne in druge centralne dejavnosti.
Pripravili: Irena Raspor, Katarina Ambrožič, Miha Ergaver
Sporoča Društvo Matija Vertovec
v*
OS Sturje Ajdovščina
Vrtovčevi dnevi pred vrati
Člani Društva Matija Vertovec so na vrhuncu priprav na 8. pohod po Vertovčevih poteh, ki bo letos potekal v nedeljo, 16. novembra. Med priprave sodijo tudi novosti, tako bo letos Matiji Vertovcu v čast postavljena spominska plošča - pritrjena bo na njegovi rojstni hiši v Jakulinih, če bo šlo vse po načrtih je odkritje plošče predvideno za nedeljo, 26. oktobra ob 13.00 uri, v primeru dežja pa teden kasneje - naslednjo nedeljo.
Delavno in uspešno
Ker se zavedamo, da je skrb za okolje treba razdeliti med vse prebivalce našega planeta, smo se odločili, da bomo najprej »pometli pred svojim pragom«. Vključili smo se v projekt Eko šola, ki je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje.
Zaselek Jakulini v Šmarjah
Q1 pominska plošča bi lahko bila postavljena v Jakulinih že leta 1884, ob 100-letnici rojstva Matije Vertovca. Zaradi nasprotovanja tedanjega lastnika hiše v kateri je bil Matija rojen Vipavski domoljubi plošče niso postavili tam, pač pa so jo prenesli v Šentvid - Podnanos, kjer je dolga leta služboval. Sedanji lastnik rojstne hiše, Dejan Krapež, pa je sam dal pobudo za postavitev plošče, Društvo Matija Vertovec se je takoj odzvalo in pripravilo vse po-
trebno. Matiji Vertovcu je počaščen tudi spomenik v Šmarjah, pobudniki postavitve so bili krajani sami, posebej Boris Vrtovec, ki izhaja iz roda Matije Vertovca, odprtje spomenika pa je potekalo v sklopu slovesnosti prvega pohoda po Vertovčevih poteh. 7. oktobra lani pa je potekalo odkritje spominske plošče Matiji Vertovcu na Planini, tudi tu so prvo pobudo in željo izrazili krajani.
Nove zgodbe bogatijo tudi Pohod po Vertovčevih poteh, ki že vrsto let
- letos bo 8. po vrsti - poteka prvo nedeljo po martinovi nedelji. Društvo Matija Vertovec, ki skrbi za ohranjanje spomina na našega pomembnega rojaka ter za organizacijo tradicionalnega pohoda, kani v bodoče pohod speljati tudi skozi Jakuline, rojstno vas Matije Vrtovca. Pomembna letošnja novost pa je zopet obrnjena smer pohoda - izpred hrasta se bomo torej odpravili proti Uhanjam, Tevčam, Vrtovčam,....malica in osrednja slovesnost bosta potekali na Planini, kjer se bodo pohodniki lahko udeležili tudi maše.
Za začetek pa se v Jakulinih srečamo že v nedeljo, 26. oktobra ob 13.00 uri, na slovesnosti ob odkritju plošče v spomin Matiji Vertovcu na njegovi rojstni hiši, če bo deževalo, je slovesnost prestavljena na naslednjo nedeljo. Pa še namig - privoščite si en dober trening in se do Jakulinov odpravite peš.
Že sedaj pa vas vabimo tudi na 8. pohod po Vertovčevih poteh, prvo nedeljo po martinovi nedelji, 16. novembra 2008. Letos se bomo na pot odpravili v nasprotni smeri, od hrasta proti Uhanjam, Tevčam, Vrtovčam ... , daljši postanek bomo naredili na Planini. Pohod poteka na lastno odgovornost pohodnikov.
Sanda Hain
\/
r"7elitno, da bi se učenci zavedali, / -/kako pomembni so skrb za človeka, varovanje zdravja, dobri medsebojni odnosi ter ohranjanje okolja in narave. Skratka - vzgajati človeka za prihodnost. Letos se bomo v okviru Eko šole posvetili projektu Zdravo življenje. Ob številnih dejavnostih bomo poudarjali zdravo prehrano, enkrat mesečno bomo v sodelovanju s Planinskim društvom Ajdovščina organizirali planinski pohod za starše, učence in učitelje.
V okviru projekta je pomembno tudi sodelovanje z okoljem, v katerem deluje šola. Tako vabimo vse občane iz okolice šole, da prinesejo star papir v zabojnik, ki bo pred šolo od 10. do 24. oktobra.
24. septembra je na OŠ Milojke Štrukelj potekal predizbor za tekmovanje Male sive celice. Udeležilo se gaje 42 ekip z 21 severnoprimorskih šol. Naši učenci iz 7. a razreda so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje na TV
Slovenija. Zanje bomo držali pesti 27. januarja 2009.
Prvi teden v oktobru je vsako leto posvečen otrokom. Tako bo tudi letos.
Že 3. oktobra bomo za učence 6. razreda in tretjega triletja gostili Potujoče gledališče, ki bo odigralo predstavo Ljubezen in spolnost, kar je tudi tema letošnjega otroškega parlamenta.
Učitelji in starši pa bomo prisluhnili predavanju Vlaste Nussdorfer, višje državne tožilke in generalne sekretarke društva Beli obroč Slovenije, ki skrbi za pomoč žrtvam nasilja. Predavanje z naslovom Mladi in vrednote bo v sredo, 8. oktobra 2008, ob 17:30 v telovadnici OŠ Šturje Ajdovščina.
Zavedamo se, da reklo »zdrav duh v zdravem telesu« v času razvite informacijske tehnologije dobiva vse večji pomen. Strokovnjaki opozarjajo, da se otroci vedno manj gibljejo. Da bi jih spodbudili za tek in skakanje, smo organizirali atletski krožek. Mladi se zbirajo ob sredah popoldne na novi atletski stezi, ob slabem vremenu pa se bodo preselili v telovadnico.
Najboljši atleti bodo tudi tekmovali. Prvič se bodo pomerili 2. oktobra 2008 v Novi Gorici na regijskem atletskem tekmovanju osnovnih šol.
Ksenija Černigoj
Štrudlfest 2008
Na križišču gledališča, plesa, glasbe in filma se ponovno srečamo čez leto dni - takrat že desetič! Dotlej pa imamo dovolj opravkov z zbiranjem vtisov - letošnji Štrudlfest je namreč od lani zrasel, se zdebelil, od odličnega nadeva pa se je kar cedilo... Skozi štiri dni nam je ponudil zgodb za vsak in za vse okuse. Izkazalo se je, da smo Ajdovci ljubitelji vsega domačega ter zaljubljeni v poulično gledališče.
Še pred Prvim zmenkom sta nas segrevali Štefka in Poldka, vročico do otvoritve festivala so stopnjevali tolkalci iz skupine La konga, sledil je zares romantični prvi randi publike z ustvarjalci festivala in mnogimi gosti.
Na petkovo jutro so bili na Štrudlfest povabljeni otroci iz ajdovskih vrtcev in šol, lutkovno predstavo so jim odigrali dijaki Srednje šole Veno Pilon. Večerno dogajanje se je pričelo z odlično poulično predstavo, čeprav Milena Zupančič v predstavi ni nastopila... . Nato pa je sledil eden od vrhuncev tokratnega Štrudlfesta - Parallele, pravljica v barvi glasbe, obrisu filma in jeziku plesa, v izvedbi mlade domače glasbene zasedbe MART, pod scenarij in režijo pa se je podpisala Tjaša Črnigoj. Dvorana je pokala po šivih od številnih obiskovalcev, pa tudi od navdušenja - mozaik odlične glasbe s kančkom nostalgije po rožnatih hipijevskih časih, zaigrana v živo, filmske zgodbe o sodobni princeski in plesa, ki se je s filma prelival na oder na odru nad glasbeniki, je zadetek v polno. Vse to navdušenje je dodalo svoje k milongi, ki je sledila... .
Sobotno jutro se je pričelo z odlično obiskanimi cirkuškimi delavnicami, nadaljevalo z dobro zasedbo na kiparski delavnici v Lični hiši in se tja do opoldneva izteklo z gledališko delavnico v Dvorani prve slovenske vlade. Pozno popoldan je trg pred dvorano zopet zasedlo poulično gledališče in privabilo neverjetno veliko obiskovalcev. Tokrat so reševali težave Kralja Matjaža, kije ostal brez televizije.... Večer seje nadaljeval z odlično plesno predstavo Memoari v izvedbi Bare Kolenc.
Dočakali smo nedeljo in težko pričakovanega Martina Krpana v izvedbi dramskega krožka ajdovske osnovne šole, z veliko imenitnimi domislicami, zavito v glasbo, ki jo radi poslušajo najstniki. Odlično! Polni vtisov smo odhajali z dvorane in zagledali nenavadni prizor - mož je svojo ženo na verigi vlekel za sabo.... Kar nekaj trenutkov je trajalo, da smo »preklopili« in ugotovili, da se je začela nova predstava na trgu - Omara, z zelo modrim naukom... . Še zaključna predstava Vse zastonj, vse zastonj!, v izvedbi Gledališke skupine Era neuvrščenih, in utrujeni Štrudlovci so se za leto dni poslovili. Skozi štiri dogajalne dni seje pod mnogimi prizorišči skupaj zbralo preko 1600 obiskovalcev!!!
EKIPA ŠTRUDLFESTA: Peter Avbar, Tjaša Črnigoj, Šenka Božič, Peter Bajnoci, Tina Lavrenčič, Ana Maraž, Janja Gregorčič, Polona Krušeč, Matej Repič, Ana Krečič, Ram Cunta - ZMAGALI STE!! In ponovno dokazali, da se tudi zgolj z intuziazmom, voljo in živahnostjo lahko veeeeliko doseže! Želimo vam, da bi prav to, notranjo lepoto in zagnanost do kreativnega ustvarjanja ohranjali in ohranjali in ohranjali in ohranjali.
Se srečamo čez leto dni na ŠTRUDLFESTU 2009!	Sanda
»Ko se je Kristus razjokal na Oljski gori, ni bil Bog.«
Zdravko Perger
Zdravko Perger (roj. 1954 v Lukanji, v občini Slovenska Bistrica), operni pevec, baritonist. Član ljubljanske opere od leta 1977. Lani je praznoval 30 letnico svojega delovanja.
Petje je začel študirati na glasbeni šoli v Šempetru pri Novi Gorici, pozneje nadaljeval na SGIBŠ v Ljubljani. Izpopolnjeval se je še štiri leta pri priznanem slovenskem opernem pevcu, gospodu Rudolfu Franclju.
Uspešno z diplomo je opravil dva mednarodna pevska tečaja pri Alfredu Burgstalerju in danes vodilni pevki svetovnega slovesa Marjani Lipovšek. Opazne so njegove srednje in velike vloge, med drugimi: Ključar (Puccini: Tosca ), Mandarin (Puccini: Turandot), Komisar (Puccini: Madam Buterfly), Drugi svečenik (Mozart: Čarobna piščal). Baron (Verdi: Traviata), Marullo (Verdi: Rigoletto), Zerecki (Čajkovski: Jevgenij Onjegin), Alvise (Wolf - Ferari: Zvedave ženske), Valentin (Gounod: Faust), Dancario ( Bizet: Carmen). Vse v 80. letih.
V 90. letih pa: (Rossini: Sevilski brivec), Schlemil (Offenbach: Hoffmanove pripovedke), Amantio (Puccini: Gianni Scgicci), Harlekin (R.Strauss: Ariadna na Naksosu ), Čekalinski (Čajkovski: Pikova dama), Belcore (Donizetti: Ljubezenski napoj), Bretign/ (Massnet: Manon), Kosec (d Alber: Mrtve oči), Chansonette (Foerster: Gorenjski Slavček), Conte Carnero (J.Strauss: Cigan Baron), Krušina (Smetana: Prodana nevesta). Vihar (Rimski Korsakov: Nesmrtni Kaščej), G.Germont (Verdi: Traviata 2000), Schaunard (Boheme 2000).
Krstno je izvedel dela skladatelja Štefana Maurija iz zvezkov "Žariš in žgeš" na tekst Alojza Gradnika in "Kadar ciprese šumijo" na tekst Ljubke Šorli (96, 98).
Nastopil je tudi s simfoničnim orkestrom RTZ iz Zagreba, gostoval v Italiji, Avstriji in na večji turneji po Avstraliji, skupaj z narodnozabavnim ansamblom Henček (91).
Od leta 1997 do 2000 je bil tudi član slovitega Slovenskega okteta.
Zdravko je bil slavnostni govornik na otvoritvi letošnjega Štrudlfesta, govor objavljamo v celoti, vmes pa teče klepet pod Latnikom.
Spoštovani!
V veliko čast mi je spregovoriti kot operni pevec in kulturni delavec na tem prisrčnem festivalu. Tako rekoč doma, če pomislim, od kod izhajam. Govor v tej dvorani je ob tej priložnosti praznik, ki mora biti zmeraj nekaj posebnega, saj se svojevrsten izviren festival Štrudfest postavlja v bok pomembnim kulturnim prireditvam v občini Ajdovščina.
Vesel sem, da smo se lahko tudi letos zbrali na otvoritveni prireditvi festivala, ki se že lahko pohvali z nekaj letno tradicijo, h kateri so pomembno prispevali požrtvovalni organizatorji, premnogi umetniki z amaterskimi in profesionalnimi izkušnjami in seveda tisti, ki so dogodke podpirali finančno.
Spoštovana publika, umetnost je na-
menjena duhovnemu doživljanju, dojemanju in osebnemu uživanju, in kot taka ni vedno predvidljiva, saj je stvar osebnih želja in izkušenj ter produkt najbolj intimne občutljivosti.
Ko me je organizator pred malo manj kot mesecem dni zaprosil za govor pred vami, sem mu odgovoril, da sem seveda pevec in ne govorec, še manj pa filozof in zato vam bom skušal na preprost način predstaviti nekatere poglede, ki so usmerjeni predvsem na umetnost in umetnika v sožitju s kulturo.
Narava ustvarja lepe stvari npr. sončni zahod, mavrico, jutranji svit ..., človek pa ustvarja umetne stvari. Z umetnostjo je tesno povezan pojem lepote, vendar teh dveh pojmov ne smemo in ne moremo enačiti. Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti,
Rojen sem na Pohorju, kamor je šel moj oče s trebuhom za kruhom. Tam je spoznal mojo mamo in sta poleg mene, zadnjega, pridelala še starejšega brata in sestro. Ko sem bil star šest let smo se preselili na domačijo mojega očeta v Lokavec, kjer sem začel hodit v šolo in kjer sem preživel vso svojo mladost. V družini imamo vsi nekakšen smisel za glasbo. Še največ talenta je kazal moj brat, Srečko, ki se je že zelo mlad angažiral v lokavski pleh muziki, ta seje prav v naši hiši ustanavljala.
Spominjam se še, kako smo hranili nekaj instrumentov, kako so se šivale značke (lire) na kape za godbenike. Nekaj časa je naša družina gostila tudi kapelnika. Sestra Marica, ljubše ji je, če ji rečemo Mara, ima izreden dar za ritem in prav njej se moram zahvaliti, da meje z velikimi mukami naučila plesati. Ko je bila še dijakinja Srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani, je hodila plesat k rožancem in je potem, ko je prišla ob vikendih domov, vse svoje znanje preskusila na meni. Tako sem naučeno potem s pridom izkoriščal pri puncah na vaških veselicah. Takrat se je plesalo na Grajšku, Pri Štoru na Cesti, v Dobravjah.... Drugače smo v družini vsi nekako prepevali, doma ob poslušanju glasbe po željah.
Šola me ni ne vem kako zanimala, nisem bil preveč zagnan za učenje, danes o tem mnogo premišljujem. Spominjam se osnovne šole od '1. do 4. razred v Lokavcu, ko nas je učila fršica učiteljica Šonc. Bila je vešča vsega: glasbe (igrala je tudi harmonij), nas učila raznoraznih recitacij, iger.., na nobeni šolski predstavi kot nastopajoči nisem manjkal. Spominjam se vseh iger, ki sem jih tedaj v šoli igral, vaj po pouku... Organizirala je tudi pokaži kaj znaš... Mislim, da so prav te stvari botrovale kasnejši odločitvi in želji po gledališki dejavnosti.
Tvoji začetki v Operi, tvoj prvi solistični nastop, notranji občutki, trema, počutje, ko je bil tvoj prvi nastop mimo?
Začetki v operi so zame pomenili praktično veliko neznanko. In prav to je vleklo, da sem stopil v ta svet. Če bi prej vedel kaj več, predvsem o glasbenem profesionalizmu, bi bila odločitev verjetno težja. Tedaj se sploh nisem zavedel, koliko ušes te stalno posluša in ocenjuje in presoja in kroji usodo po raznih kuloarjih in klanih, ki so značilni v glasbenem svetu. Nekoč sem najel uglaševalca klavirja, po poreklu iz Bosne, ki je uglaševal klavirje po vseh tedanjih jugoslovanskih operah. Zapomnil sem si, ko mi je takrat rekel » Ej, Zdravko, težko tebi. Znaš, tebe deru oni ispred i izza tebe, kad si ti na bini«.
Moj prvi solistični nastop je bila neka mala vloga v Verdijevi operi Moč usode. Spomnim se, da me je takrat prišla poslušat tudi moja pokojna mama, ki mi je po predstavi na tiho zaupala: »Veš, sploh ne vem kdaj si nastopal.« (smeh). Ampak hec je pa bil, ko sem se pojavil med prvimi na koncu predstave, pri poklonu je kar završalo na stojišču. Namreč, prišli so vsi prijatelji iz Studenskega bloka na Gerbičevi, kjer sem takrat stanoval in vpili »bravo« , bilo je kot na fuzbal tekmi.
Ko se zastor zapre..., v momentu je treba razmišljati na zastor, ki se bo spet odprl. To je ravno tako kot dan, ali si ga dobro, ali slabo izkoristil. Potem te čaka noč, ki jo je potrebno dobro prespati, kajti čaka te novi dan.
Moram reči, da je trema zmeraj prisotna, v začetku je bila nekoliko večja, zadaj pa nimam več kaj izgubiti, zato sem mogoče malo bolj sproščen. Velja pa pravilo, da če dobro obvladaš stvar, je strah zaman. Važno je tudi, da se ne precenjuješ in pa, da nisi preveč samokritičen. Kajti, če imaš teh dve lastnosti v sebi preveč, te tudi talent in še tako trdo delo ne rešita.
ni pa nujno, saj marsikatera umetniška ustvaritev na pogled ni lepa. Umetnost je skozi vsa obdobja človekovega obstoja kot zrcalo dogodkov in človekove usode, v njih razkriva svetle in temne plati življenja, ki so izpovedane z lepimi in grdimi slikami ali kipi.
Umetnost se obrača v preteklost, doživlja sedanjost in gleda v prihodnost ter lahko izraža odnos do svojega časa. Lahko je tudi preroška (»... in ti mi boš krvava tekla...« ali pa »...ne vrag, le sosed bo mejak...«).
Umetnostje lahko tudi velika manipulacija. Umetnosti se ne da natančno tehtati, meriti, zato jo z občutkom po visokih duhovnih in estetskih človeških standardih vrednotimo. Zato pa so potrebna merila za vrednotenje tovrstne človeške dejavnosti, zato je potrebna kultura.
Za kulturo lahko rečemo tudi, da je način preživetja človekovega življenja v skladu s prepričanji, s svojim jezikom, zgodovino ali načinom pravilnega dojemanja svobode, obstati s svojo kulturo, s smislom svoje skupnosti.
Kultura je že od nekdaj, na žalost tudi danes, še vedno orodje politike v državnih rokah. Ta jo trdno drži v svojih monopolnih krempljih, namesto da bi puščala proste roke pri pomembnih odločitvah in izvedbah kulturnih projektov.
Državna uprava se ne bi smela ukvarjati samo z administriranjem in izpolnjevanjem zakonskih obvez, politika pa z všečnimi zamislimi in projekti. Prav tako kultura ne bi smela biti tako nesamozavestna. Obratno, dobra politika mora prisluhniti temeljnim družbenim problemom in izzivom prihodnosti in nanje, skupaj s stroko, iskati odgovore. Državna uprava mora povečati racionalnost, učinkovitost, pa tudi smiselnost svo-
jega delovanja. Vsi skupaj, predvsem pa v kulturi, moramo ponuditi strokovne rešitve za mnoge probleme, ki bi jih skupaj opredelili. Dovolite mi, da navedem samo nekaj dejstev, ki so po mojem mnenju zanimiva za celotno družbo.
Država bi morala razmišljati o novih reformah v kulturi in tukaj mislim predvsem na privatizacijo v kulturi. Smatram, da bi tudi neodvisna privatna kulturna stroka lahko v bo-
doče dobila možnost odkupa kakega državnega kulturnega objekta ali si vsaj pridobila koncesijo za vodenje kulturnega zavoda, tako kot se to izvaja v praksi na področju šolstva in zdravstva. Taka sprememba bi v kulturni hram vnesla mnogo osvežitve, predvsem v prid umetnikom in davkoplačevalcem ter omogočila razbre-
menitev države, ki ji je kultura velika obremenitev in postranska stvar. Ali ste morda slišali koga od bodočih izvoljenih kandidatov, ki bodo zasedli stolčke in začeli upravljati z državo, da bi kdo spregovoril kaj o kulturi?!
V teh morebitnih spremembah vidim tudi rešitev bodočih kulturnih domov, ki so trenutno v lasti ministrstva za kulturo - države in bodo po novem potisnjeni v upravljanje bodočih regij. Lahko bi jih rešili s pridobitvijo koncesij v upravljanje privatnim kulturnim strokam, katere bi z vložkom lastnih sredstev in s sredstvi delniških vložkov pridobljenih delničarjev zagotovo popestrile kulturno življenje v regiji.
Predaja zavodov v privatne roke bi zagotovo ustvarila normalne pogoje za umetnike, ki so sedaj nevzdržno na seznamu državnih uslužbencev, med državni uradniki, vojaki, policisti ... brez prave razvojne perspektive. Ti normalni pogoji pa bi pustili umetniku svojo osebno in umetniško svobodo, da s tem neobremenjeno dosega svoje ideale. Iz umetnika je treba narediti nacionalno bogastvo.
Umetnik, ki je v trenutku ustvarjanja višjih ciljev podvržen strašnim trenutkom dvoma in išče neusmiljeno povračilo za trenutke ponosa in veselja, ni več umetnik. Kdor dvomi o svoji moči, ni več močan, kdor dvomi o svoji veri, ni več veren. »Ko se je Kristus razjokal na Oljski gori, ni bil Bog.«
Zato za umetnika ni pravila. On živi
v svojem svetu. Za večino ljudi je čudak, zanesenjak ali celo izobražen posebnež, ampak dejstvo: tak kot je, mu je umetniški dar v zibelko položen. Kako je umetnik ta božji dar znal izkoristiti, je seveda vprašanje, ki bi ga lahko razdelili na več pod-vprašanj: Ali je živel v pravem kulturnem okolju, kjer kulturno okolje
Zdravko, imaš nešteto prijateljev vsepovsod, kar se vidi tudi pri stvareh, ki jih organiziraš!
Pregovor pravi: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.« Ta pregovor velja samo za našo čudovito slovensko naravo in okolje, ne pa za odnose med ljudmi..., ki naj bi živeli v sožitju (grenko). Po organizacijski plati, pa tudi po umetniški, me ljudje drugod sprejmejo resno in profesionalno, glede na moje umetniške in organizacijske rezultate. In tudi napak si ne smeš privoščiti, predvsem moraš biti pošten in mož beseda. Morda je še kakšna vrlina, ki jo imam, a najbolj pomembno je, da si ljudem dostopen, jim pripravljen pomagati, da ti verjamejo, zaupajo in da postanemo prijatelji. Važno je, da ko že kam prideš, ne prideš prvič, zadnjič in nikoli več.
Najtežji trenutki so predvsem takrat, kadar moraš sodelovati z ljudmi, ki so si ustvarili nek stereotip o tebi. Namreč, moja umetniška pot seje začela praktično iz nič in malo je tistih, ki so vedeli za moj optimizem in vero v sebe, ki me je gnala naprej. Taki te sploh težko prenesejo, še posebej, če so nekoč bili tvoji predpostavljeni. Tukaj mislim predvsem na delovno okolje v Ljubljani. Za časa mojega delovanja v Operi seje izmenjalo preko dvajset direktorjev. Nenormalno. Ne bom ovinkaril. Kar primer ti bom povedal.
Pred petnajstimi leti sem ponujal gostovanje v Pistoji v Italiji, IX. Bethovnovo simfonijo enemu izmed dveh ljubjanskih simfoničnih orkestrov. Tedanjemu vodstvu sem se takrat zdel verjetno neresen in so mi zato, da se me znebijo, zasolili tako ceno, da si še danes zdravim pritisk od šoka, ki sem ga takrat doživel. Nista minila dva dneva, ko meje poklical direktor glasbene produkcije Radiotelevizije Zagreb, gospod Mlinar. Ne vem kje je izvedel, da potrebujem ansambel za gostovanje v Italiji. Takoj sva se dogovorila. Gospod Mlinarje prišel v Ljubljano in podpisal pogodbo. Poleg hrvaškega zbora in orkestra so v Pistoji nastopili tudi slovenski solisti in doživeli smo izjemen uspeh. Po enem letu sva se z g. Mlinarjem vračala z enega izmed gostovanj v Trevisu in mi je rekel: »Tisto gostovanje v Pistoji nam je odprlo pot na koncerte v Italiji in Avstriji. Če takrat ne bi gostovali, bi bil orkester razpuščen in glasbeniki bi morali iti na fronto«. Hrvaška je bila takrat v vojni, glasbeniki niso dobivali več osebnih dohodkov, in to gostovanje jim je bilo zadnje upanje za preživetje.
Izkušnja s Slovenskim oktetom?
V življenju je treba imeti tudi malo sreče in še v pravem trenutku na pravem mestu moraš biti, točno v določenem času. No, to seje meni zgodilo, ko me je maestro. Anton Nanut po najinem naključnem srečanju povabil na avdicijo k Slovenskemu oktetu. Pripravil sem se sproščeno, ker sem že do tkrat imel zelo dosti izkušenj z okteti, s katerimi sem že prej sodeloval in seveda, imel sem tudi mnogo samozavesti, saj sem prihajal kot solist Ljubljanske opere. Lahko rečem, da sem v bistvu del svojega umetniškega življenja in svojega osebnega zadovoljstva izpolnil, ko sem prepeval in muziciral (skoraj pet let) v tem čudovitem ansamblu. Morda, bi z njimi lahko pel še kako leto več, a je menjava in pomladitev ansambla doletela tudi mene. Tako sem se naprej posvečal mojemu čistemu solističnemu delu. Ohranjamo pa prijateljske stike in še ob kaki priliki kako skupaj vrežemo.
Kako in kdaj si zajadral v vode »ponudnika« in organizatorja kulturnih (glasbenih) prireditev, kje je pri tem največ težav. Odnosi s sponzorji!
Optimizem in sreča sta stalna sopotnika mojega življenja. Bij je čas osamosvojitve Slovenije, mnogo neznank nas je spremljalo v tedanjem času. Tudi odpiranje novih podjetij in tako sem tudi jaz odprl za dva stara tisočaka podjetje, pod Markovičevim zakonom. Da sem napravil ta »podvig«, je kriv moj drugi osebni avtomobil, popularna Citroenova Diana, ki se mi je na poti iz Ljubljane domov pokvarila na Razdrtem, ravno na dan, ko sem pel prvič v moji karieri v popoldanski predstavi naslovno vlogo Figara v Seviljskem brivcu.
Ponos na moj pevski podvig mi je kmalu splahnel, ko sem pogledal v prazno denarnico. V tistem trenutku sem imel kot perspektivni operni pevec v žepu natanko dovolj denarja za plačilo avtobusa Razdrto - Ajdovščina. Šele na avtobusu sem začel razmišljati, kaj je narobe, da še za kavo nimam več. In tako je padla odločitev, da aktiviram firmo za dva tisočaka, kjer sem začel prodajati druge umetnike in sebe. Včasih z malo več sreče, mnogokrat pa z nekaj manj.
Največ težav pri organizacijskih projektih si naredim sam, ker sem med nekatere projekte tudi sam navzoč v vlogi interpreta. Takrat si naložim dvojno nalogo, prvič moram projekt organizacijsko izpeljati, drugič pa kot umetnik zablesteti, kajti če ni oboje stoodstotno izpolnjeno, imam potem moralnega mačka in se zakolnem, da to delam zadnjič. Ker sem se že tolikokrat tako zaklel, verjetno ne bom prišel nikoli v nebesa (gromki smeh).
Mislim, da mi sponzorji ne bodo zamerili, ker v takih dvojnih nalogah nekaj vedno trpi, in takrat se mi zgodijo kiksi. Zmeraj govorim, daje sponzor enako pomemben kot projekt, v katerega je sponzoriral. Zato se trudim, da sponzor dobi vednove, da bo za svoj denar, ki gaje plačal za promocijo in ugled njegove firme, primerno in ugledno promoviram z mojim kulturnim projektom, ki mora dati kar največ odmeva v javnosti. Na žalost določeni kulturni projekti niso tako popularni kot so npr. športni projekti. Jasno je, da ima tudi kulturi projekt, če je seveda spektakularno zasnovan, več možnosti za sponzoriranje, kot pa neka navadna kulturna prireditev na lokalnem nivoju. Vedno bolj se otepam donatorstev ( usmiljenja, pomoči... ), ker je iskanje pomoči nekaj tako težkega, to človeka spravi v položaj berača in tak je tudi potem rezultat takega projekta, ker je bil doniran in mora biti zastonj. Blago brez ceneje po navadi kot ponošena obleka na boljšjem trgu. Kupiš jo zaradi prodajalca.
prisluhne njegovim umetniškim darom? Ali je imel dovolj podpore že doma, v svojem ranem razvoju? Ali pa je bil prepuščen samemu sebi in je bil svoje umetniške cilje prisiljen uresničevati v drugih, bolj prijaznih kulturnih okoljih?
Položaj umetnika se je v novodobni Sloveniji zelo spremenil. Samo dober glasbenik se danes lahko uveljavi preko dobrega kulturnega animatorja ali kulturne ustanove, agencije, ki mu zagotavlja delo in umetniški razvoj, ali pa da ima umetnik tudi sam dobre
organizacijske sposobnosti. Ker smo sedaj v veliki družini EU, smo izpostavljeni veliki konkurenci in mora biti umetnik res izredno kakovosten in pronicljiv, da se lahko uveljavi tudi drugod.
Da si umetnik, recimo glasbenik, pridobi dovolj izkušenj za mednarodno uveljavitev, potrebuje najprej nastope pred domačo publiko. Zato so dobrodošli raznovrstni festivali, tudi taki, kot je Štrudlfest, ki ga danes odpiramo za štiri dni, za vas spoštovana publika in seveda za umetnike,
kajti z vašo kulturno podporo lahko iz umetnika nastane nacionalno bogastvo.
Spoštovani!
Govor ni ravno višek prihajajočega programa, je pa primeren uvod v izpolnitev naše davne želje, ki smo seji približali z ustanavljanjem in vzdrževanjem takih in podobnih festivalov, kot je današnji. V njih bomo ohranjali vitalnost kulture našega kraja, ostali povezani z tradicionalno evropsko kulturo in osvežili spomin na kulturno izročilo.
Zdi se mi primeren trenutek, da vas malce spodbudim, da se spomnimo izpolnjevanja skritih želja, ne samo kulturodajalcev pač pa tudi kulturo-jemalcev. Ta misel kar kliče po novem kulturnem hramu za bogatejši utrip kraja. Moramo si priznati, da smo v tej smeri rahlo zaspali. Zato so naše vizije povezane z gradnjo večnamenskega kulturnega objekta, v katerem se vidimo in se želimo pripraviti, da bomo novo dvorano pošteno napolnili z različnimi aktivnostmi vseh starostnih struktur. Naši kulturni projekti, glasbeni festivali, kulturna društva in ostali umetniki posamezniki smo pokazali želje, sposobnosti in pripravljenost deliti svoje organizacijske sposobnosti in umetniške talente.
Zdaj to tudi uresničujemo. Ponudimo mestu pestro dogajanje in zaživimo res skupno življenje mesta Ajdovščine in s tem upravičimo razlog gradnje tega težkega finančnega zalogaja. Želim si, da bi v vseh smereh bodoče občinske kulturne ponudbe, z vsemi našimi kulturnimi projekti, festivali in drugimi prireditvami, tudi športnimi, delovali plansko usklajeno, sproščeno v ustvarjalnem sosedstvu. Z različno kulturno in drugo ponudbo visokih vrednot in voljo po skupni, usklajeni prihodnosti, v kateri nobena kulturna in druga samovoljna prireditev ne bo več motnja, ampak bogato kulturno dejstvo, da občani ne bodo razočarani, ker si niso mogli ogledati tudi druge prireditve, zara-
di te, kije organizirana točno na isti dan, natanko ob isti uri.
Spoštovani organizator, upam, da se boš ideji med prvimi pridružil.
Zdaj ko ste zapustili toplo gnezdece, ste odrasli, pravite, da ste križišče komunikacije, zato boste verjetno lažje tudi v prihodnje uspešno nadaljevali svoje poslanstvo in nudili priložnost za srečevanje vseh prijaznih
Želim vam mnogo prijetnih občutij na festivalu. Premišljujte v teh dneh o kulturi, o umetnosti in življenju. Naj vam predstave dajo navdih in vzpodbudo za polno in srečno življenje!
S temi besedami se tudi poslavljam od vas. Hvala, in nasvidenje na desetem, jubilejnem Štrudlfestu 2009 prihodnje leto.
Zdravko Perger
Tvoji nadaljnji načrti?
Prihodnostjo bistvo pri neumornih optimistih kot sem sam, stalno premišljujem in vrtam in slutim, da se bo še nekaj zgodilo. Nedvomno je moj prvi in trajajoči načrt glasbeno gledališče, katerega trenutno vodim. Že kar nekaj časa pa mi roji po glavi projekt, ki je namenjen povezovanju in promociji glasbenih gledališč v širšem evropskem prostoru. Pa naj se še malce paca v moji optimistični glavi.. .(smeh).	klepetal Iče
dušic, ki so tako ali drugače povezani s področja amaterske in profesionalne kulture v Ajdovščini, da jim bo oder še naprej pomenil njihov drugi dom.
Spoštovani obiskovalci, za vas je organizator devetega Štrudlfesta zbral program v prepričanju komunikacijske moči odra, na katerih imajo umetniki voljo in pogum, da se nas dotaknejo. Mi jih moramo začutiti in oni nas bodo začutili, šele potem morda nismo zaman. Nekje sem nekoč slišal: Umetnost kot človeška želja po dotiku je bila vedno večja od staranja in je večno premagovanje smrti. V umetnosti smo izvir svoje prihodnosti.
Poklon Pilonu
Ob praznovanju dneva vrnitve Primorske k matični domovini se je družba Primorje poklonila velikemu rojaku Venu Pilonu z odkritjem doprsnega kipa v avli nove poslovne stavbe, o zgodovinskih temeljih in vizijah Primorske pa so razmišljali ugledni zgodovinarji, akademiki, literati in gospodarstveniki, vsi tesno povezani s Primorsko.
Ty i svojih petindevetdesetih sem imel J. priložnost govoriti o Primorski, o tem, kako so nam fašisti požigali kulturne domove in sežigali knjige, o tem, kako so nam spreminjali priimke in kakšna je bila moja zgodba v koncentracijskem taborišču, je o Primorski, zgodovinskih dejstvih in o priložnosti, ki mu je bila šele sedaj dana, da tudi javnosti v Italiji spregovoril o svoji zgodbi, v uvodu okrogle mize razmišljal Boris Pahor. »Naredim dobre stvari in jih podarim svetu,« je misel arhitekta mag. Borisa Podrecce, ki jo je izpostavil v današnji razpravi o zgodovinskih temeljih in vizijah Primorske. »V globalizaciji je vse več regionalizma in v tem je priložnost tudi za Primorsko«, je prepričan Podrecca, »kajti Primorska ni več le delček mozaika v evropski zgodbi, temveč pomemben kamen«.
Dr. Jože Pirjevec je v razpravi poudaril, da zgodovine ni moč pozabiti, ker nas pogojuje. Je pa čas, da se Primorska z intelektualno elito, ki jo je ustvarila, uveljavi v širšem prostoru. Dr. Evgen Bavčarje prepričan, da morajo Primorci o svoji identiteti govoriti tudi drugim, tako kot je sam v Pariz in svet prenesel podobe te pokrajine. Razpravi o zgodovinskih temeljih Primorske in priložnostih, ki jo čakajo, so se pridružili tudi zgodovinarka dr. Marta Verginella ter gospodarstvenika Radovan Grapulin in Rok Uršič, kije prepričan, daje moč tudi v lokalnem okolju najti vzgibe za projekte, ki prepričajo svet.
Kot poklon uglednemu rojaku, velikemu slikarju in izjemnemu ustvarjalcu Venu Pilonu pa so v avli nove upravne stavbe Skupine Primorje odkrili njegov doprsni kip, avtorja Mirsada Begiča. Njegovo stvaritev je podrobno predstavila kustosinja Pilonove galerije v Ajdovščine dr. Irene Mislej. Kip sta odkrila generalni direktor Primorja mag. Dušan Črnigoj in pa Boris Pahor, ki je Pilona tudi osebno poznal in je o svojih spominih nanj tudi govoril na okrogli mizi. Poseben gost slovesnosti je bil slikarjev vnuk Francois Pilon. epp
Pilon v očeh Mirsada Begiča
Ob veliki Pilonovi retrospektivi v začetku leta 2002 smo v Pilonovi galeriji v svojevrstno razstavo zbrali 44 podob našega umetnika, kakršnega so v različnih obdobjih videli drugi, sedaj pa se temu nizu pridružuje še Begičev Pilon.
Portretirati portretista ni enostavna naloga, tako je istoimenski esej sklenil tudi dr. Jure Mikuž v razstavnem katalogu: “Pilon si tudi v portretih ni prizadeval le za zunanjo podobnost in za dušeslovno karakterizacijo tistega, ki mu je poziral; njegovi človeški liki so socialna bitja, žrtve svojih strasti, poklica in okolice. In ker se pravi umetnik rodi z darom, ki gaje najlepše ubesedil Leonardo, češ da vsak slikar slika sebe, mu je v podobah ljudi, ki so mu bili blizu, pogosto uspelo celo tisto najtežje izrazljivo in dosegljivo, namreč, da je v portret dobesedno vslikal tudi lasten odnos do portretiranca, ki je enkrat zajedljiv, drugič ciničen, velikokrat domač, familiaren ali prijateljski, včasih prikrito poželjiv pa tudi odkrito ljubezenski.”
Ko se je lotil težke naloge, je bilo Begiču veliko do tega, da ustvari ne le zunanje podobe v času sicer oddaljenega kolega umetnika, temveč da likovno izrazi tudi lasten odnos do Pilona. Prav zato je bila scena v kiparjevem ateljeju pred nekaj tedni prav imenitna; Piloni, ki so ležali naokrog v vseh oblikah in dimenzijah, so pričali o poglobljenem iskanju, ki se je odražal v tridimenzionalnih zapisih anatomskih in izraznih mimik, kot pravi lov na zamrznjene geste kiparskega subjekta, enkrat hudo-
mušnega, drugič zamišljenega, skoraj žalostnega Pilona. Nepozabna je drža Pilona sredi bržkone poglobljene debate o umetnosti in življenju s čikom v ustih - zdelo se mi je, kot da bi pred mojimi očmi oživela zajedljiva karikatura, ki jo je France Mihelič ustvaril kar na kavarniški mizici na Montparnassu leta 1950.
Poudariti je potrebno, da je bil Pilon hvaležen, a tudi težaven predmet likov-
nega iskanja kolegov; največ njegovih portretov je v risbi, precej tudi slikarskih, toda kiparska sta le dva. Zato je toliko večja Begičeva odgovornost, ki se sedaj kosa z imenitno Spazzapanovo glavo Pilona iz leta 1925 in z nostalgično podobo Draga Tršarja štirideset let pozneje. Begičevo gledanje na Pilona je sicer drugačno, saj gre v obeh omenjenih primerih za klasičen portret s Pilonom prav tam, pred očmi, vsem živim in polnokrvnim. Danes je Begičevo iskanje Pilonove podobe arheološko, kipar
je s potrpežljivostjo odkrival različne trenutke v njegovem življenju, bogastvo portretov mu je bilo lahko v pomoč, morda pa tudi v napoto, toda sredstva za spoznavanje portretiranca je kipar našel tudi v Pilonovih spominih. Da Pilon ni bil lahek predmet portretiranja svojih kolegov omenja tudi Mikuž, da je nekoč enemu od njih dejal: “Dobro si me videl, le oblika glave ne ustreza moji, na grobo stesani. Če popraviš z nekaj potezami in dodaš nekaj svetlih akcentov, pa bo odlično.” Pilonova glava je po Begiču prav taka, grobo stesana in polna, je drža zrelega, skoraj postaranega človeka, ki pa še vedno intenzivno uživa v vsem, kar je okrog njega in je svojevrstna sinteza vseh posameznih mimik, ki si jih je kipar najprej skiciral in “zapisal” v glini. Tekstura je, značilno za Begiča, bogata, prava paša za oči. Pilon je zares pred nami, ujet nekje med svojo žalostjo in hudomušnostjo, predvsem pa kot človek, ki je umetniško in osebnostno dozorel v težkih okoliščinah in ki se ni bal soočenja s svetom, a se je na koncu vrnil v domač prostor in zaključil svojo pot med nami, prav tukaj, v Ajdovščini.
Mikuž je pravilno trdil, da so samo zares dobri umetniki “v Pilonu videli umetnika Pilona do nerazdružljivosti spojenega s človekom Pilonom”. Le taki portreti presegajo informativni ali priložnostni namen in so dobra dela, ki se vpisujejo v najžlahtnejšo zakladnico umetnosti - Begičev Pilon je na dobri poti, da to doseže.
dr. Irene Mislej
naše sredine
Ljudska univerza Ajdovščina
Študijski krožki
Studijski krožki so oblika neformalnega izobraževanja odraslih, v njih se zbirajo ljudje, ki se želijo naučiti nečesa novega, se družiti in narediti nekaj koristnega zase, za svoj kraj in druge ljudi. Cilj študijskih krožkov je spreminjanje samega sebe za boljšč življenje skupnosti. V študijskih krožkih velja načelo, da so vsi člani krožka obenem učenci in učitelji. V majhnih skupinah se učijo se drug od drugega ter skupaj odkrivajo nova znanja.
azširjeni so že po vsej Sloveniji X\Jn predstavljajo priložnost za učenje, druženje in delovanje v okolju. Študijski krožki pri nas so začeli delovati po zgledu švedskih študijskih krožkov. Na severu Evrope je bilo prav izobraževanje v študijskih krožkih temelj in zibelka demokracije.
V novem šolskem letu načrtujemo na Ljudski univerzi Ajdovščina, več različnih študijskih krožkov. Obravnavali bomo najrazličnejše teme, predvsem s področja etnologije, zgodovine in običajev domačega kraja, ročnih del, osebnostnega razvoja in še kaj.
V študijskem krožku USTAVIMO KORAK, se bomo zadržali ob zgodovinskih in spominskih obeležjih v našem kraju. Vprašali se bomo, kaj o teh obeležjih vemo, kaj nam sporočajo in seveda, kaj se lahko naučimo iz tega. Kot hiti mimo nas čas, tako tudi izginjajo iz spomina pretekli dogodki in vse stvari odkrivamo na novo, pozabljamo na preteklost, ki bi nas opo-
zorila, vzpodbudila ali se nas nekako dotaknila.
V Lokavcu bo z delom nadaljeval študijski krožek OBUDIMO KULTURNO ŽIVLJENJE NA VASI, ki gaje že v lanskem letu zelo uspešno vodila Alenka Furlan ob podpori Krajevne skupnosti Lokavec. Zaživela bo tudi stara šola v Budanjah, pa tudi na Erzelju in še kje.
Ena od novosti v tem šolskem letu je študijski krožek DELAVNICE ZA DUŠO IN TELO, katerih namen je sproščanje in ozaveščanje lastnih potencialov, izboljšanje komunikacijskih veščin, premagovanje zadrege pred nastopanjem, razvijanje veščin ustvarjalnega učenja.
Poleg tega bodo na ljudski univerzi potekali nekateri že uveljavljeni študijski krožki, delavnice kreativnosti, računalniški krožek in drugi. Nadaljevali pa bomo tudi z mesečnimi srečanji z naslovom Dobimo se na LUA z zanimivimi temami in predavatelji.
Boža Bolčina
Vsak korak šteje
Redna vadba
Nordijska hoja prinaša veliko koristi. Le te se razlikujejo predvsem od izhodišča, na katerem smo ob začetku uporabe palic. Neaktivne osebe, z morebitnimi bolečinami ali kroničnimi obolenji, hitro opazijo izboljšanje splošnega počutja in zdravstvenega stanja. Že telesno aktivni, razgibani in zdravi ljudje pa palice lahko sprejmejo kot nov izziv in popestritev. Vodijo nas v strmino, spremljajo naš tek ali na svežem zraku v naravi predstavljajo naše lastno orodje za izvajanje vaj iz fitnes centrov.
T)oudariti pa moramo, da cilje do-J7 sežemo le takrat, ko nordijsko hojo izvajamo tehnično pravilno. INWA vodniki trdno stojimo za prepričanjem, da se je potrebno nordijskih korakov naučiti pod strokovno usposobljenim vodstvom. Utrjenemu znanju prvih korakov naj sledi nadgradnja, opuščanje škodljivih napak in postopno približevanje zelo dobremu izvajanju tehnike. Tečaj nordijske hoje je torej nujno potreben, vendar predstavlja le začetek na poti k znanju in doseganju obljubljenih in pričakovanih učinkov.
V Zdravstvenem domu Ajdovščina smo v letošnji jeseni poleg tečajev nordijske hoje pričeli z izvajanjem redne tedenske nordijske vadbe s strokovnim vodenjem inwa vodnic. Vadba poteka vsako sredo od 17.00 do 18.00 ure v Ajdovščini in Vipavi in vsak četrtek od 18.00 do 19.00 ure v Ajdovščini. Poteka na dveh zahtevnostnih nivojih. Rekreativni nivo je namenjen starejšim osebam, zdrav-
stveno ogroženim, ljudem s težavami s hrbtenico, srčnim bolnikom, ohranjanju in pridobivanju mišične mase, izboljševanju vzorca hoje, vzpostavitvi pokončne drže. Fitnes nivo je primeren za zdrave, že telesno aktivne, vendar željne spremembe, za hujšanje, oblikovanje telesa in pridobivanje kondicije.
Vabimo vas, da preživite z nami in z nordijskimi palicami na svežem zraku tudi jesen in zimo.
Za dodatne informacije smo na voljo na tel. številki 05 36 93 123, 051 415 731, ali e-pošti tamara.kofol@zd-ajdovscina.si.
Vsak korak šteje!
Zdravstveni dom Ajdovščina
Vipava bogatejša za pet turističnih apartmajev in tri sobe
Apartmaji Koren
V strogem centru Vipave, na Glavnem trgu, v bližini Turistično in formacijskega centra in dobro »opremljene« vinoteke je družina Koren obnovila in uredila celotno atrijsko zasnovano poslopje, v katerem so poskrbeli za pet polno opremljenih apartmajev, ki lahko sprejmejo od 2 do 4 osebe, na voljo pas so tudi dodatna ležišča.
/'"'Vriginalno so jih po-V_>/imenovani po glavnih izvirih reke Vipave. Izbirate lahko med apartmajem “Podfarovž” z eno spalnico (dve ležišči), kopalnico, vežo, polno opremljeno kuhinjo z jedilnico in dnev-
nim prostorom; apartma “Za tabrom”, posebnost tega apartmaja so okrogle stopnice, ki vodijo iz dnevnega prostora do treh ležišč; apartma “Podskalca”, ki ima največji balkon izmed vseh apartmajev ter da se tu sliši šumenje reke Vipave, kar ob poletnih večerih nudi prijeten kotiček za ohladitev.
Apartma “Pod lipco” ima še eno dodatno učno sobo, opremljeno s pisalno mizo in pisarniškim stolom; apartma “V jami” - za mnoge je to najbolj romantični apartma, saj so po stropu razporejene majhne lučke, ki ponoči naredijo prav posebno vzdušje.
Vsi pa imajo tudi brezplačen internet
in sat TV. Pri Korenovih so na voljo tudi tri sobe.
Cene apartmajev se gibljejo od 19 pa do 65 evrov na dan. Odprti so 24 ur na dan. Imajo pa v prihodnosti še velike načrte.	imi
Živahen utrip jesenske
_	•	A * I v-	•
tržnice v Ajdovščini
Med stojnicami ajdovske tržnice, ki jo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval domači arhitekt Svetozar Križaj, je v teh prvih jesenskih dneh mogoče zaznati živahen utrip. Pridelovalci iz okoliških vasi po krajšem poletnem zatišju znova ponujajo obilico domačih dobrot ter pester izbor jesenskega cvetja in grmovnic.
T)oleg jesenskih pridelkov vas bo JT razveselila tudi bogata ponudba izdelkov domče obrti, sveč in še marsičesa zanimivega. Na ajdovski kmečki tržnici boste lahko ogledovali, barantali in kupovali v dopoldanskim času vse dni v tednu, razen ob nedeljah. Ob četrtkih pa se tržnica predvsem s ponudbo tekstilnih izdelkov razširi na Trg prve slovenske vlade in preraste v pravi sejem.
Doborodošli, tržnica v Ajdovščini vas pričakuje!
Žvižg ribiških palic
Petindvajset ribičev zahodne polovice Slovenije je v nedeljo, 28.septembra zjutraj zasedlo levi ovinek Vipave malo pred renškim jezom. Postavili so se v strelce, zarisali pet sektorjev, vsakdo je pokrival izžrebani šestmeterski pas uspavane, za ta letni čas malce premrzle reke.
r7veza ribiških družin Primorske / -mamreč vsako leto prireja pet takšnih tekmovanj - tokrat so barve Ribiške družine Ajdovščina zastopali Mirko Matjaševec, Janez Hlede, Zvone Rustja, Dušan Žvab in Tomaž Jakin. Dokaj uspešno, saj so si kot ekipa prilovili bronasto odličje. Da uloviti ribo ni enostavna reč, priča ribiška oprema, kamor spada montažni ribiški stol s kovčki in sedalom, raznotere vabe, uteži, plovčki, laks, šest devetmetrskih palic polagavk z mlinčki, tri meč palice z mlinčki ter
trinajsmeterska STEK palica brez mlinčka, razna opirala za palice, mreže čuvarice in mreže podmetalke, ribiška obleka s škornji, dežni plašč ter nepogrešljiva čepica. Odgovor na temeljno vprašanje vseh ribičev vseh časov, »na kaj danes prijemajo«, so ribiči na nedeljskem tekmovanju poiskali kar v škatlah živih kostnih črvov. Gomazeče svetle in rdečkaste, pol centimetra dolge vabe, prihajajo iz Bologne, kjer jih gojijo. Kilogram črvov stane 9 evrov, V škatli preživijo en dan. V hladilniku pri treh
stopinjah Celzij d pa preživijo svojih otrplih deset dni. Na tekmovanjih črve polagajo s posebnim šaličastim nastavkom na šteku v predel reke, kamor kasneje mečejo trnke. Postopek polaganja črvov skrajšajo tudi s fračo - za debelo slivo zgnetenih črvov ustrelijo v tolmunček, kamor pridejo ribe na kosilo. Med te črve, kot rečeno, kasneje vržejo tudi enega, ki je pripet na trnek, s katerim nepazljivo ribo potegnejo k sebi. Lov na črve je sicer prepovedan oz. dovoljen samo na takšnih tekmovanjih - zato ribiči vsaki ulovljeni ribi pazljivo izderejo trnek ter ji do sodniškega tehtanja začasno odvzamejo prostost - v mreži, kije potunkana v vodi riba počaka ter se kasneje verjetno zmedena, a vendar živa in zdrava, vrne »domov«. Tomaž Jakin iz Ajdovščine in Zvone Rustja iz Skrilj sta na nedeljskem tekmovanju v svojem sektorju vrnila takšnih rib največ - zato sta osvojila prvo mesto sektorja in dobila vsak svojo zlato medaljo. Svojo mi je ob vprašanju: »Zakaj si tako hitro odšel«, zvečer pokazal Zvone v gostišču v Skriljah ... čeprav sem mu verjel že na besedo ...
foto in tekst Mitja Tripkovič
IZPOD FARNIH ZVONOV
Odpri oči
Odpri oči, Bog nad tabo bedi, s tabo bo do konca dni. Pot, resnica in življenje, oznanjuj še ti z veseljem je odmevalo vsak dan zadnjega avgustovskega tedna po gasah Vipavskega Križa.
/^Vratorij, v organizaciji Društva mladih VOZEL. Teden druženja, sklepanja novih prijateljstev, utrjevanja starih vezi, novih izkušenj, novih spoznanj... Ob spoznavanju življenja apostola Pavla, smo skupaj odpirali oči. In kako? Tako, da smo se trudili biti drug drugemu prijatelji, si pomagali med seboj, se trudili sprejemati drug drugega, sodelovati drug z drugim..., predvsem pa smo odpirali oči za našega prijatelja tam zgoraj, za Boga. Veliko časa smo posvetili tudi njemu. Že ob vstajanju jutranjega sonca, smo se animatorji zbrali kjutranji molitvi, v kateri smo Boga prosili za moč, blagoslov in varnost nad posameznim dnem in celotnim tednom. Nekaj minut pred dvanajsto smo skupaj z otroci, ob izpostavljenim najsvetejšem imeli alabanso-slavljenje, vsak dan pa je dopolnila tudi sveta maša, pri kateri smo Bogu darovali spoznanja in utrinke posameznega dne. Ugotovili smo, da je vsak izmed nas edinstveno čuden čudež tega sveta, da se drug od drugega lahko veli-
ko naučimo, predvsem pa to, da smo drug za drugega neprecenljiv dar. V čem se med seboj razlikujemo, v čem smo si podobni smo odkrivali tudi ob dramatizacijah, katehezah, sprehodih, različnih izzivih in nalogah, ob piknik večerji, koncertu, filmu, izdelovanju zanimivih izdelkov in vodnih igrah ... Ena najlepših stvari je bila pogled v oči bratu ali sestri in njegov žar v njih, kije sporočal, daje srečen, zadovoljen, miren, da v njem prebiva On.
Roke podaj, da zgradiva most ... Ljubiš me... Vse si dal mi.. .Odpri oči ... So le nekatera sporočila, ki smo jih ob koncu oratorija ponesli med naše domače, prijatelje in znance.
Biti edinstveno čuden čudež v današnjem svetu ni lahko. Vendar, če zmešaš skupaj več kot dvestotrideset otrok in animatorjev, kolikor nas je bilo v tednu med 25. in 30. avgustom v Vipavskem Križu, prijateljstvo, preprostost, veselje, sprejemanje, molitev, Boga, iskrenost ... Postane nemogoče, mogoče!
Popravek in opravičilo
V prejšnji številki Latnika je v prispevku Poklon Rajku Koritniku po nesreči izpadlo ime pianistke, ki je pevce na nastopu na Lozicah spremljala na klavirju. Pianistka je bila Metka Zgaga. Metki in vsem bralcem se iskreno opravičujemo. Uredništvo
Stanko Čufer, svetovni podprvak v ARG-ju
Svetovno prvenstvo v ARG-ju je bilo letos od 2. do 7. septembra v Južni Koreji.
i
to tehnično-športna disciplina, ki z lovom nima nobene zveze. »Lisica« je oddajnik radijskih valov. Na tekmovališču je postavljenih več »lisic«. Cilj tekmovalca je, da s pomočjo posebnega sprejemnika v čim krajšem času na tekmovališču odkrije skrite oddajnike. Tako ARG terja od tekmovalca dobro fizično pripravljenost, obvladovanje topografije, orientacijo, spoznati pa se mora tudi na elektrotehniko.
V tako kompleksni disciplini je naš učitelj fizike g. Stanko Čufer na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji 4. septembra 2008, dosegel 2. mesto v UKV M50 kategoriji. Uspeh, vreden občudovanja in veselja za slovenske
radioamaterje, kot tudi za naš kolektiv in šolo.
Sprejem na šoli je bil prisrčen, tako kot se za »viceprvaka« spodobi. Ker nam je v Koreji slovenska himna ušla za las, smo jo v šolski dvorani zapeli mi. Ob vseh tehničnih lisicah, ki jih je Stanko Čufer uspel »ujeti« v Koreji, smo mu na naši šoli podarili še toplo, simpatično plišasto lisico. Ob razglasitvi doseženega uspeha po šolskem radiu je huronski »Bravo!« stresel šolo II. stopnje po Richterju in po šoli se je razlegalo »Super Stanko«!
Stanko, s ponosom izrekamo iskrene čestitke!
Učenci in učitelji OŠ Dobravlje
Srebro ajdovskih radioamaterjev
TTr' oreja je bila v mesecu septembru JSk.prizorišče svetovnega prvenstva radioamaterjev. Po dolgih letih treninga in usposabljanja smo tudi ajdovski radioamaterji dosegli norme za sodelovanje na svetovnem prvenstvu.
Skromnost, požrtvovalnost in delo z mladimi je bilo vedno naše vodilo. Dobri rezultati so nam vlivali voljo in nas vodili naprej s še večjo zagnanostjo. Pred odhodom v Korejo smo bili mnenja, daje že sama uvrstitev na svetovno prvenstvo za nas dovolj velik uspeh, vsaka uvrstitev v finale pa že naravnost sanjska. Uspelo pa nam je še mnogo več, saj je bil naš Stanko Čufer fantastičen in je v izredno močni konkurenci dokazal, da ni od muh in dosegel drugo mesto in srebrno medaljo, prvo medaljo za Slovenijo v tej radioamaterski disciplini. David
Čufer, Matjaž Štokelj in David Čufer pa so uspeh dopolnili še z šestim mestom v ekipni tekmi. Tudi ta rezultat je za nas nad pričakovanji, zato vsem udeležencem veljajo iskrene čestitke z željo, da bodo tudi v bodoče z tako zagnanim delom svoje rezultate še nadgradili.
Za vse manj poučene naj še na kratko predstavim kako tako tekmovanje sploh poteka.
Zunaj, na pobočju hriba, v gozdu je določen nekaj sto metrov dolg ograjen koridor. Ekipe, ki so sestavljene iz dečkov in deklic starih od deset let naprej se skupaj s trenerji dogovarjajo o načinu tekmovanja in taktiki, ki naj jo uporabijo. Njihova naloga je, da v tem koridorju odkrijejo skrite radijske postaje, ki v ustaljenem zaporedju oddajajo radijske signale. Te signale je po-
trebno slišati in določiti njihov skriti položaj. Tekmovalci pri tem vzamejo s seboj majhne radiogeometrske sprejemnike, ki so na videz podobne pištoli. Na njih tekmovalci poslušajo Morsejeve znake, kijih oddajajo skrite radijske postaje v zaporedju vsaka po eno minuto. Vsak tekmovalec določi smer od koder prihajajo znaki, jo včrta v topografsko karto in tako ponavlja postopek dokler ne odkrije vseh skritih radijskih postaj. Zmagovalec je seveda tisti, ki časovno najhitreje odkrije vse radijske postaje. Seveda pa je za to potrebno kar nekaj znanja in spretnosti in tudi poznavanje določenih pravil in postopkov. Tekmovanje pa je hkrati igra, zabava, rekreacija, združitev tehnike in športa, združitev prijetnega s koristnim.
Jože Batič
Vetrišče
Bojan
Bizjak
Zakamskij
Tesen daruje slastne darove, ki se J lahko spremenijo v strupnine, ja ... res! In prinese hladne sape streznitve, tiste streznitve, ko se dojamejo nove širine realne zgoščenosti. Povolilna mrmravica se bo počasi razgubila. Ljudje bodo spet vpeti v vsakdanjik in navadne skrbi. Obljub ne bo več, le še davki in ostale zakonite dajatve in vedno manj realnega zaslužka. Pa smo na začetku nekega začetka.
Veste, mene to politično balinaj e spominja na nekakšno gostilniško prepirijo, kjer sicer uporabljajo povsem drugačno retorično figuriranje, ampak je v bistvu ista dinamika prepirov. Izkazalo se je, da smo še vedno v neki pripravljalnici za resno demokratično politično kulturno ozaveščenost.
Če se samo spomnim vseh nakladanj pred volitvami, vseh podtikanj, vseh premišljenih šikaniranj, potem lahko ugotovim, daje politična kultura zgolj slabo prikrita prepirija na vaški ravni, ki si prizadeva akademizirati neslanosti. Če bi hotel komentirati posameznike, bi lahko napisal cel časopis, celo knjigo, ja, tudi knjigo bi lahko napisal o teh prepirih, ki so imeli en sam namen, priti na oblast! Nekoliko so se premešale politične karte, le toliko, da se lahko začne nova igra na škodo davkoplačevalcev kajpada. In očitki, ti povolilni očitki, da je sedanja pozicija izgubila volitve tudi zato, ker niso imeli dovolj besede v močnih javnih medijih; lepo vas prosim, kje živimo. Menda je svoboda tiska in govora zajamčena z ustavo! Ampak vsdka oblasti si želi, da bi imela monopol nad sredstvi javnega obveščanja, saj se s tem orodjem da krasno manipulirati z ljudmi, jim narekovati kako in kaj naj mislijo. To je sila zastarela doktrina, primerna za prejšnja stoletja, v tem pa je globalizem poskrbel za živahen pretok informacij, za drugačno preglednost politične realnosti neke družbe, neke države, če hočete. Kajpada je treba poiskati krivca za nepriljubljenost, za nepokorščino volilnega telesa. Zdaj bodo nekateri skočili in rekli: joj, še en rdečkar, rdeč
je, rdeč je! Skorajda »kagebejevec«. Potlevki zgodovinskega revizionizma sicer so še, a se zdi, da usihajo z nemočjo prepričevanja in potvarjanja zgodovinskih dejstev. Ja, pa bodo spet rekli, da zgodovino pišejo zmagovalci, kakopak, kdo pa. Ampak jaz bi tudi temu pavšalnemu reku oporekal. Moja teza je, da zgodovino pišejo predvsem preživeli, predvsem ti, z svojimi iskrenimi pričevanji. In drugi očitek, ki me je streznil takoj po volitvah, očitek, da so se volivci opredelili zgolj ideološko. No, kaj pa je politika drugega kot ideološko tekmovanje. Vsaka ima neko ideološko podstat, le da so nekatere politike zavite v plasti retoričnih balastov. Agresiranje ideologije je v politiki nekaj povsem običajnega, povsem sprejemljivega v zrelih demokracijah. Ja, pojavila so se celo namigovanja, da se Slovenija vrača v obdobje nekakšnega prenovljenega komunizma. Pa tudi, če bi se res, je to le stranski produkt demokracije, nenazadnje je tudi Hitler povsem legalno prišel na oblast, kako pa jo je potem zlorabil, to pa je druga zgodba. Jasno je, da v demokraciji ni prostora za diktiranje, kako naj se volilno telo obnaša, pa čeprav so tudi v to smer že bili narejeni nekateri poizkusi, zelo ideološko obarvani. Volitve so demokratičen instrument s katerim se volja ljudi izkaže kot legalna in legitimna politična, socialna, civilna volja. Z volitvami se formirajo politični konglomerati, ki sestavijo vladni instrumentarij, kajpak so v tem sestavljanju skrite pasti manipulacij, ki so čestokrat konkre-
ten odmik od realne volje volivcev. Volivci volijo predvsem tisto, kar jim je bilo obljubljeno, pa neko karizmo ljudi, ki se jim vsilijo. Kasneje je za prepoznavanje prevar prepozno, igra se je že začela. Osmislitev politike se polagoma krči v lobistična hotenja in se tako politika sprevrže v boj za kapital in mu postane celo podložna. To je znana igra modernih demokratičnih družb, ki so razvile posebno strategijo prelisičenja volilnih teles: volivcem se ponujajo všečni politični programi, ki imajo namen narkotizirati realno politično ozaveščenost, ponuja se jim realnost nekega družbenega konstrukta, v katerem se lahko prepozna posameznik. Politični strategi dobro vedo, kako se množice spravi v evforično stanje, da brez pomisleka pristanejo na nov bič. Ampak takšna so demokratična načela, takšna je trenutna globalna družbena realnost, kjer so močni kapitalski tokovi soudeleženi v političnih odločanjih. Kapital nima politične barve. Nezadostna zrelost naše demokracije se kaže tudi v očitanjih, da so volivci ravnalki nespametno. Mar to ne diši po neki želji, da bi se določene politika želela ustoličiti za daljše obdobje in pri tem še izjavljati, da je dosegla nek zavidljiv demokratičen razvoj. Mislim, da so te volitve vendarle dokazale, da zorb mo, da smo počasi doumeli, da lahko tudi sami na nek način soodločamo in soustvarimo neko politično klimo, da vendarle ni vse skupaj neka zakomplicirana režija, ki nam navadnežem ni jasna. Ne, ljudje počasi razumejo,
daje njihov glas, glas za spremembe, ne glede kakšno barvo bo nosila ekipa, ki obeta spremembe. Ljudstvu je všečna vsaka politična barva, če mu gre dobro. No, poraženci so trdili, ne vsi, samo eden, da je celo volilni sistem nepravičen, da ... Ej, kaj pa pred štirimi leti, ko so zmagali na volitvah in sestavili ministrsko ekipo, a takrat pa ni bil krivičen, halo! No, nekoliko matematične kombinatorike je vsekakor v volilnem sistemu, lahko bi bila tudi drugačna pravila, ki bi omogočila večjo neposrednost, ampak o tem bom pisal kdaj drugič, morda pred naslednjimi volitvami.
Zdaj pa najbrž res že pretiravam s temi političnimi brbotali. Ampak včasih pa je le potrebno, da se določene stvari analitično ovrednotijo, da se osvetli tudi tisto, kar se rado skrije v temo povprečja. No, jesen bo vsekakor prinesla tudi drugačne skrbi, drugačne zaveze. Zdaj se moramo predvsem pripraviti na obdobje gospodarske realne stagnacije, ki se nam obeta. O tem bi morali politiki razmišljati, o tem, o plačah, o ceni dela ... Pa veste, koliko časa se dela za štruco kruha. Oh, račun je sila preprost. To so prave politične teme, tudi po volitvah. Želodec ima povsem svojo ideologijo, ki je starejša od katerekoli. Privoščim Vam slastnost bogate jeseni; in ta slastnost naj vam povrne veselje in zdravo navdušenje nad življenjem. In za konec si bom upal zapisati grafit, ki sem ga nekoč videl v v Ljubljani.
Bolj nas bodo jebal, več nas bo!
URŠA
center farna vipava
T n), MESNICA
; J
AKCIJA :
MCA	o v e j e
in
MESO SLOVENSKEGA POREKLA -l&lLRANCIJA KAKOVOSTI!
Mercator
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
**¥*&’■.	■ -	/v'
ZA VINOGRADNIKE ,
J0T
PECUALNIK PROFESIONALNI PRECISIA 50,

tj
VINSKE ČRPALKE IN FILTRI

UGODNO:j.£fc
MULCERJI BERTI IN INO

VSE ZA PRIPRAVO DRV, VITLI, CEPILCI, *#
| CIRKULARJI...

rr ■	.„’Ar
POZOR NA'POSEBNO POLICO^*.
'T
Z ARTIKLI ed 40 do'50 % POPUSTA
.Fjli	■* .■***% ***. ^>^2	*>■■■ F '
MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
TEHNIČNI PREGLEDI
Goriška cesta 13, VIPAVA
36 71 199,36 71 192
urnik: od 7.00 do 17.00 sobota od 7.00 do 12.00
NOVO! Z0™™™!™

12
anze/ o
lasi
KULTURNI DOM
NOVA GORICA
II
' v' '
Kulturni dom Nova Gorica z oktobrom vstopa v novo koncertno sezono. Pridružite se nam na enkratnih glasbenih večerih!
Ponedeljek. 6. oktober 2008. ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica ZAGREBŠKI KVARTET SAKSOFONOV Dragan Sremec - sopran saksofon Goran Merčep - alt saksofon Sasa Nestorovič - tenor saksofon Matjaž drevenšek - bariton saksofon Gost večera: Itamar Golan - klavir (Izrael)
Za abonma in izven.
Petek. 10. oktober 2008. ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
4Sure (Nizozemska)
Jesenski glasbeni tris - jazz koncert
Koncert je nastal v sodelovanju z Bilateralnim fokusom in Nizozemskim veleposlaništvom Za izven.
Sreda. 15. oktober 2008. ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Emashie (Italija, Švica, Brazilija, Šrilanka, Afrika)
Afro soul z vplivi funk, latino in reggae glasbe Art sredica Za izven.
mestna mmnk
NOVA GORICA
Od ponedeljka. 6. do srede. 8. oktobra 2008. ob 9.00 in 10.30
Mestna galerija Nova Gorica Punčka iz cunj
Ustvarjalnico vodi Boris Kononenko
Sreda. 8. oktobra 2008. ob 9.30 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Sonce gre na potep, glasbeno lutkovna predstava Glasbenega gledališča Melite Osojnik
Sreda. 8. oktobra 2008. ob 10.30 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Marko Skače, glasbeno animacijska predstava Glasbenega gledališča Melite Osojnik
Petek. 17. oktober 2008. ob 19. uri
Viteška dvorana gradu Dobrovo v Brdih
Predstavitev monografije 'Rado Simoniti - Pevec Goriških
brd'
Kulturni program: Mešani pevski zbor Rado Simoniti, Patricija Pečar Kumar - zborovodja, recitatorji in Otorški pevski zbor Osnovne šole Dobrovo, Valentina Bevčar Stanič - zborovodja.
Prireditev nastaja v sodelovanju z Občino Brda.
Vstopnine ni.
Četrtek. 9. oktobra 2008. ob 8.00 in 10.30 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Čarovnije - protipackarije, musical Društvo Muzikalček
Četrtek. 9. in petek 10. oktobra 2008. ob 9.00 in 10.30
Mestna galerija Nova Gorica Galove urice
Mestna galerija Nova Gorica
TEDEN OTROKA
SOOČANJA
od 6. do 10. oktobra 2008
Kulturni dom Nova Gorica bo tudi ob letošnjem Tednu otroka podaril otrokom vrsto zanimivih, poučnih, igrivih in zabavnih kulturnih dogodkov. To bo darilo Kulturnega doma Nova Gorica vsem otrokom Goriške ob Tednu otroka.
s sodobno vizualno umetnostjo
BridA / Tom Kerševan, Jurij Pavlica in Sendi Mango: Najnovejša video produkcija torek. 14. oktober 2008. ob 19. uri Mestna galerija Nova Gorica
H pri morje
».STAJU8*
mladi-)
dopolnilno zdravstveno zavarovanje
*
Končuješ šolanje.
Že veš, kaj te čaka?
BREZ STATUSA, NAJPREl POMISLI , NA SVOJO ZDRAVSTVENO VARNOST.
dopo\ni'nega
zdravstvenega
zavarovanja^
PAKET
VzajemnaM/ac// vsebuje:
Tolnilno zdravstveno zavarovanje ijemnaZdrav/e,
darilo (bon v vrednosti 20 EUR za ostala zavarovanja Vzajemne, majica Vzajemne),
Zato ne odlašaj in skleni paket Vzajemna/W/ad/7
ugodnosti za zavarovance Vzajemne.
Paket VzajemnaM/ac// lahko sklenete do 31.12.2008. Več o zavarovanju v vse poslovalnicah Vzajemne, na www.vzajernna-mladi.si ali na brezplačni številki
v vseh
0802060.
Pomembno!
Po dopolnjenem 26. letu starosti si mora tudi študent s statusom urediti obvezno zdravstveno zavarovanje kot občan. Ko si uredi obvezno zavarovanje, priporočamo sklenitev dopolnilnega zavarovanja pri Vzajemni.
MEGA NAGRADNA IGRA
i-mesecn?najem avtomobila Fiat 500
OSTALE NAGRADE;: tečaj potapljanja za dve osebi, dnevna smučarska vozovnica za dve osebi .(8x), zavarovanja iz ponudbe Vzajemne in vrsta manjšin nagrad.
Kupone iopravila sodelovanja za MEGA TiAGRADNO IGRO lahko najdete v naših poslovalnicah ri na vwvw.vzajemna^nla<&si. Nagradna igatr^a od 10.09.2008do 31.12.200&
N
■5
'I
€
0 & -s
01 1/1 rt^
m
vi
>
*
r\f
1
s
i
1 VZAJEMNA
Jaz zate, ti zame.
DODATNE
INFORMACIJE i ((GMoioto)
poslovalnice Vzajemne www.vzajemna-miadt.si
Uspeh mladega Gradišana
Anže Petrič bronast na Svetovnem prvenstvu
Anže Petrič iz Gradišča pri Vipavi, je po dveh medaljah, ki jih je dobil na svetovnem mladinskem prvenstvu pred dvema letoma v Bielli v Italiji, dodal še bronasto medaljo, ki jo je skupaj z Alešem Borčnikom osvojil v štafetnem izbijanju na svetovnem prvenstvu v Zagrebu.
/^Vd 27. avgusta do 1. septembra 2008 je v V_y Zagrebu potekalo svetovno balinarsko prvenstvo mladincev in mlajših članov starosti do 23 let. Mladinci so letos nastopali v klasičnih disciplinah (dvojice, posamezno in igra v krog), medtem, ko so se mlajši člani tokrat borili za odličja v tehničnih disciplinah (hitrostno izbijanje, natančno izbijanje in štafetno izbijanje). Prav v tej zadnji disciplini je selektor mlajših članov, Pavel Švara, v boj za medalje poslal tudi Anžeta Petriča. Tudi tokrat, kot že velikokrat prej Anže ni razočaral in nova medalja je bila tu.
Anže Petrič je sicer član balinarskega kluba Podskala iz Vipave, za katerega nastopa na turnirjih, za balinarski klub Hrast iz Kobjeglave pa nastopa v slovenski super ligi, saj kot pravi, brez igranja na najvišjem nivoju ni mogoče priti
v izbor za državno reprezentanco.
Po vrnitvi s svetovnega prvenstva mu je tudi župan občine Vipava Ivan Princes pripravil sprejem, kot se za šampione spodobi, mu ob tej priliki podaril skromno darilo občine in obljubil, da bodo že v naslednjem letnem občinskem proračunu našla svoje mesto tudi sredstva, ki bodo namenjena vrhunskim športnikom, ki v državnih reprezentancah ali drugače dosegajo vrhunske rezultate in na ta način promovirajo občino širše. Bo pa to tudi pomoč staršem mladih športnikov, ki so do sedaj večino denarnih sredstev, ki jih vrhunski šport ne zahteva ravno malo, prispevali iz lastnih žepov.
Županu verjamemo, Anžetu pa gredo iskrene čestitke za že doseženo z željo, da bo dosedanje rezultate le še nadgrajeval.
Marjan Krpan
okno, kultura
TD Okno v letu 2008
Ko smo se člani TD OKNO takole naštevaje ozirali po dogodkih v letošnjem letu, smo bili celo sami malce presenečeni nad tem kako pestro je bilo pravzaprav dogajanje v preteklih mesecih na našem koncu. Najbolj nas veseli to, da smo bili zelo aktivni na več področjih - kulturnem, zabavnem, športnem in celo naravovarstvenem. Ja, »suša« v preteklosti je na tem področju pustila posledice in morda nas prav to vodi k še večji zagnanosti in želji, čeprav se zavedamo, da zamujenih priložnosti ne bomo mogli več nadoknaditi. A zaenkrat je volje, želje, idej ter mladostniške zagnanosti še dovolj in upamo, da ne pojenja Pred dvema letoma obnovljena dvorana na Otlici nam je prinesla kar nekaj več možnosti za organizacijo raznih prireditev, tako kulturnih kot športnih. Čeprav je za marsikaj še premajhna in lahko samo upamo, da bomo nekoč dobili tako želeno telovadnico, ki bo pri marsikateri bolj številčno obiskani prireditvi v veliko pomoč.
26. decembra 2007 smo v dvorani otvorili nov oder. Za to priložnost smo povabili priznano slovensko igralko Sašo Pavček z monokomedi-jo Bužec on, bušca jaz. Za prijetno praznično vzdušje pa je poskrbela tudi domača dramska skupina pod vodstvom Ivice Vidmar.
12. januarja 2008, smo v dvorani na Otlici doživeli pravi kitajski večer. Matjaž Vidmar nas je s svojimi fotografijami popeljal po kitajski, nam predstavil svoje doživljanje kitajske, nekaj njene kulture, kulinarike in glasbe. Kot gostje so nastopili domač pevski zbor Angelski spev 8
8. februarja 2008 je bila v dvorani na Otlici veseloigra Važno je seme. Avtorici zgodbe sta domačinki Irena Velikonja in Tatjana Velikonja. Prav tako pa v vseh vlogah nastopa domači ig-
ralski kader
7. marca 2008 je bilo v dvorani na Otlici potopisno predavanje DUH AVSTRALIJE. Zanimivo predstavitev ob filmu, nam je pripravil Uroš Velikonja.
30. marca 2008 se je v dvorani na Otlici odvijal turnir v namiznem tenisu, ki gaje organizirala športna sekcija TD Okno. Udeležili so se ga domači igralci. Zmagovalec turnirja je postal Sandi Furlan, drugo mesto je pripadlo Matjažu Vidmarju, tretji pa je bil Miran Bolčina.
5. aprila 2008 je bil prav tako v dvorani na Otlici literarni večer z Bojanom Bizjakom (Zakawskim). Predstavil nam je svojo prozo in poezijo, ki so mu jo pomagala prebirat simpatična dekleta, za glasbene vložke pa so poskrbeli domači mladi glasbeniki.
t -
25.	aprila 2008 je Turistično društvo Okno na Otlici gostilo pevski zbor študentov ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je v okviru svojega letnega koncerta publiki predstavil izbor ruskih pesmi. V zadnjih letih se je zboru pridružilo tudi nekaj študentov drugih študijskih smeri, med katerimi je tudi Matjaž Vidmar, študent kitajščine in nemščine, član Turističnega društva Okno. Prav njegova zamisel je botrovala k uresničitvi večera ruskih pesmi na Otlici. Z eno besedo - prekrasno.
26.	aprila 2008 smo organizirali čistilno akcijo Očistimo Goro. Prečesali smo Otlico in Kovk in privlekli na piano veliko količino odpadkov. Od pločevink, plastenk, do večjih kosovnih odpadkov. Udeležba članov društva je bila pohvale vredna, žal pa nas je malce razočaral odziv in ozaveščenost ostalih krajanov, predvsem mladih.
11. maja 2008, je v organizaciji Turističnega društva Okno potekal že drugi tradicionalni Pohod po Angelski gori. Ker je bilo vreme pohodnikom izjemno naklonjeno, se nas je na zbornem mestu - pred zadružnim domom na Otlici zbralo okrog. Ker smo Gorjani zgovorni ljudje, nam med potjo nikakor ni bilo dolgčas. Za to je najprej poskrbel naš rojak, zbiratelj ljudskega blaga in poznavalec Gore, Franc Černigoj, ki nam je na nekaterih točkah neposredno spregovoril o znamenjih na Gori.
pesniški brošuri, podal Franc Černigoj. Večer je minil v prijetnem razpoloženju ob pesmih zbora Društva podeželskih žena Predmeja in violinista Bruna Čibeja.
6. julija 2008 je na asfaltnem igrišču na Otlici potekal že tradicionalni Malonogometrni turnir Udeležilo se gaje 10 ekip.
24. maja 2008 je bila v dvorani na Otlici predstavitev prve pesniške zbirke Alojzije Bratina Na Gori je moje zavetje. Pesmi je predstavila sama avtorica, uvod pa je, kakor tudi v njeni
2. avgusta 2008 Nekdanja gostilna »Pri divjem lovcu« je dobila popolnoma novo podobo in zato tudi novo ime. Od tega dne ste vsi vabljeni v »Okrepčevalnico AnGora«. Na otvoritveni zabavi je za dobro vzdušje skrbel ansambel Blisk, lastniki pa so v goste povabili tudi Andreja Šifrerja in tisto njegovo »Šel bom v dobre gostilne, šel bom med dobre ljudi...«
Mislim, daje prišel na pravi kraj.
V mesecu oktobru nas že čaka nova prireditev v dvorani na Otlici, ki bo bolj zabavne narave. Naj vam razkrijemo samo to, da bodo na svoj račun prišli predvsem ljubitelji harmonike.
No pa, da ne bomo preveč razkrivali dogodkov v naprej.. .Pridite in okusite...
Miran Krapež
Koncert skladb Petra Jereba in Zorka Prelovca ter promocija nove zgoščenke z istim imenom.
Pušeljc šentjanževih rož
O kosovelovcih ne kaže dosti pripovedovati, o obeh avtorjih pač, o njuni glasbi pa sploh. Zborovodja Matjaž Sček:
»Oba skladatelja se pravzaprav dosti pojeta, predvsem na Primorskem. Reči pa je treba, da se pojejo tri ali štiri njune skladbe, tako da me je vleklo pregledati njuno literaturo širše, poskušal sem najti še tisto »več«. Nekatere stvari
so pravi biseri, prave ljubke miniature, za katere se mi je zdelo, da so potrebne zvočnega zapisa. Taje danes nujen. Še dodatno pa meje na oba spomnila njuna obletnica rojstva (Jereb - 100 letnica, Zorko - 101 letnica).
Izbor skladb je bolj kot ne naključen in sestavljen iz skladb različnega karakterja, pa ju gotovo dovolj dobro predstavlja. Mogoče malce čudi, da zborovodje po njunih delih niso segali širše, saj so imeli pri roki dovolj literature, oba sta izšla kot samostojni ediciji znotraj revije Naši zbori. Nekako smo poskušali ta dolg poravnati.«
Povečini bosta govorila zbor in dirigent, svoj pomemben delež pa bo pridodal mojster koncertne in glasbene povezovalne besede Jože Humer.
Na koncertu bo mogoče kupiti povsem sveže zgoščenke, ki jih je zbor posnel v Kulturnem domu v Vipavi.	imi
Koncert Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel je prvi koncert znotraj abonmaja Zveze kulturnih društev Ajdovščina v sezoni 2008/2009 in bo v soboto, 25. oktobra ob 19.30 na Dvorcu Zemono. Vstopnice za izven abonmaja bodo v predprodaji v Turistično informacijskem centru Ajdovščina in v Turistično informacijskem centru TRG v Vipavi od 16. oktobra naprej.
Zorko Prelovec
je pisal preprosto in priljudno. Ko bi tudi hotel, bi ne znal drugače.
Drugi naši skladatelji so že tedaj pisali drugače. A ko bi tudi hoteli, bi ne znali - tako.
„Moja glasba naj bo taka, dajo bo čim več zborov rado prepevalo in čim več ljudi rado poslušalo", je bojda rad rekel Prelovec. In tako je bilo. To so spoznali in priznali vsi, s hvalilnimi ali slabšalnimi nameni in poudarki.
Kaj imamo Zorku Prelovcu novega sporočiti po osemdesetih, stotih letih?
Da seje slovensko zborovstvo, za katero seje toliko pehal, s svojmi vrhovi povzpelo do oblakov.
„Iz src prihaja jasni spev in v srcu vzbuja spet odmev.“
Je Peter Jereb
znal skladati?
Učili ga skorajda niso.
Nekaj se je učil, veliko je izkusil. Največ pač v tistih čudežnih trenutkih, ko je zborovodja središče svetov: skladateljevega, pevskega in poslu-šalskega; ko se vsi
hkrati pretakajo skozenj.
In zmeraj več, zmeraj bolj razločno je čutil. Ljubezen, lepoto, veselje. Bil je vesel skladatelj, z veseljem in iz veselja je skladal.
Njegova muza ni bila zapečkarica, pa tudi kmečka nevesta ni bila. Trkala je na vsa založniška vrata, se oglašala povsod po Sloveniji.
Njegova muza pa tudi ni bila novotarka. Ko so nekateri njegovi sodobniki, sodrugi po peresu, iskali svoji muzi pota v svet, ko so nekateri naši skladatelji oznanjali : jaz pa vem, kako se pridružiti razvoju sodobne evropske glasbe, je Peter Jereb odgovoril:
„Jaz pa vem, kako ptičice pojo, jaz pa vem, kako rožice cveto... “ Jože Humer
Predstavitev Konjeniškega kluba Štjak
Lepota/ očarljivost in eleganca jezdecev
Trgatev je že mimo, pravzaprav je mošt že pošteno zavrel in misli vinogradnikov se že priporočajo Martinu, ki kani iz letošnjega pridelka narediti zares dober in poseben letnik. Pa vendar je trgatev najpomembnejše opravilo vsakega vinogradnika, pri nas, na Vipavskem, za začetek »bendime« praznujemo - čeprav okrnjena in vetrovna, je letošnja prireditev Vipavska trgatev dovolj dostojno proslavila začetek zadnjega v vrsti vinogradniških opravil.
'V Ta nedeljsko popoldne seje obis-_L ikovalcem prireditve predstavil Konjeniški klub Štjak. Spretni jahači so na elegantnih konjih očarljivo predstavili klasično dresuro konj - od začetnih vaj za otroke do vrhunskih nastopov mojstrov, za konec pa smo doživeli zelo atraktivne prikaze »šole nad zemljo«.
Po predstavitvi jahačev ter prikazu prvih korakov učenja jezdenja na lonži je sledila zanimiva točka »pas de deux«, skozi katero sta dva jahača - Matej Hosta in Blaž Lokar - usklajeno izvajala skupne elemente dresure do kategorije M. Nato se je predstavila Mateja Hosta s solo nastopom na temperamentnem žrebcu, več-
kratnemu udeležencu in zmagovalcu tekmovanj iz delovnih sposobnosti, gibljivosti in učljivosti. Mimogrede -žrebec Siglavy Gaetaje tudi pripustni žrebec, ki daje odlične potomce. Po še nekaterih predstavitvah pa smo dočakali tudi prvega od vrhuncev dogajanja - točko »grand prix kur« -prosti program z glasbo v izredno visokem kakovostnem S nivoju dresure in v izvedbi pravega mojstra - Pavla Štembergerja. Prav lani sta jahač in njegov konj Clair Robinson 45 postala državna prvaka ter se uvrstila v finale tekme svetovnega pokala v Lipici. Za konec pa smo se posladkali še z ogledom prikaza šole nad zemljo. Gre za posebne elemente dresure, pri katerih ima konj noge dvignjene v zrak - španski korak (dviganje nog na ukaz in v taktu), capriola (skok v zrak z vsemi štirimi nogami in udarec z zadnjima nogama nazaj - ta element so uporabljali v bitkah v viteških časih, je izredno zahteven in so ga sposobni izvesti le redki konji), pasada (konj se postavi na zadnje noge, sprednje ima pri tem natančno pokrčene) in drugo.
Atraktivna predstavitev je potekala pod pokroviteljstvom Kobilarne
Hosta iz Sela pri Šentjerneju, kije ena izmed največjih zasebnih kobilarn v Sloveniji in kjer vzrejajo in vzgajajo preko 50 lipicancev ter Jahalne šole Štemberger iz Štjaka na Krasu. Pavel Štemberger je svoje znanje pridobival v Kobilarni Lipica, kjer je bil zaposlen 25 let. Izkušnje in znanje s pridom in tudi z velikim uspehom posreduje ljubiteljem jezdenja v zasebni jahalni šoli, veliko časa pa posveča tudi Konjeniškemu klubu Štjak, ki se uspešno predstavlja tako samostojno, kot v okviru različnih prireditev širom Slovenije. Tokrat je klub že v drugo nastopil na Vipavski trgatvi, po videnem pa si želimo, da bi ta nastop postal stalnica v programu tradicionalne prireditve.
Sanda Hain
Ko se starša razideta
»Čeprav je v ločitvenem boju težko predstavljivo, da ostajata moški in ženska vsaj v svojih notranjih svetovih, sestavljenih iz slik, ki se jih spominjata, celo življenje v povezavi, pa je gotovo, da razvoj otroka po ločitvi poteka samo takrat uspešno, kadar se starši zavedajo teh povezav in na njihovi osnovi tudi delujejo. Takšno stališče glede nujnosti oblikovanja ločitve pridobijo ljudje samo preko pogovorov z drugimi« ( Kuntzag, L. 1997)
T Tletošnjem letu je na Centru za so-V cialno delo Ajdovščina pričela delovati tematska skupina za starše po razvezi oz. razpadu partnerske zveze. Skupina je nastala na podlagi opažanj, da ostane posameznik v ločitvenem procesu praviloma sam, s svojimi čustvi, razmišljanji, odločitvami, brez vedenja kakšne so zakonitosti tega procesa. Namen skupine je, da njeni člani znotraj cikla petnajstih srečanj, skozi pogovor z drugimi obdelajo osnovne teme, povezane s procesom
ločitve ter se na ta način aktivno in zavestno soočijo s spremembami in občutji, ki jih je prinesla razveza. S tem se odpre pot do njihove razrešitve, ki vodi tudi k pomirjajočemu spoznanju, da sta ločitev in razveza odprli vrata v novo hišo, kjer se tudi da dobro živeti, pogosto celo bolje kot v stari.
V skupino se lahko vključijo posamezniki do treh let po ločitvi, po predhodnem individualnem razgovoru, kjer se opredeli pričakovanja in motivacija za delo
v skupini. V skupini se pogovarjamo o čustvih ločitvenega procesa, psiholoških pasteh ločitve, načinih komuniciranja z bivšim partnerjem, o tem kako ločitev doživljajo otroci in kako jim starši lahko pomagajo, o pomenu interesov, ciljev, načrtov v ločitvenem procesu....
Za informacije smo vam na voljo na Centru za socialno delo Ajdovščina, na telefonskih številkah : 3680615 in 3680-614. Lepo vabljeni.
Janja Batič in Tanja Pišot
Dvoje obvestil za starše iz Zavoda Tarnala
Zavod za izobraževanje, svetovanje in socialno pomoč Tarnala pričenja v Ajdovščini z dvema zanimivima dejavnostma.
V torek, 7. oktobra bo ob 10.00 v Domu krajanov v Ajdovščini potekala predstavitev VADBE ZA MAMICE Z DOJENČKI.
ka enega, ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom. Vadba za mamice z dojenčki bo potekala vsak torek od 10.00 do 11.00 v Domu krajanov v Ajdovščini.
Zavod Tarnala pa pripravlja v Ajdovščini tudi POGOVORNE DELAVNICE ZA STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK. Namenjene so staršem, ki se kdaj znajdejo v stiski ob vzgoji otrok, ob komunikaciji z njimi, ob otrokovem vedenju, trmi, strahovih in drugih razvojno-vedenjskih spremembah... In za tiste, ki le iščejo kakšno novo idejo in misel o vzgoji in družinskem življenju.
Delavnice bodo v Domu krajanov v Ajdovščini potekale v večernih urah enkrat mesečno, z začetkom v oktobru.
Prijave in dodatne informacije: 051 369 900 (Andreja), 040 886 313 (Tina), info@zavod-tamala.si, www.zavod-tamala.si.	Vabljeni!
Društvo sladkornih bolnikov občin
Ajdovščina -Vipava
Prisrčen pozdrav članom društva diabetikov. Tistim, ki ste že dolgo člani ter vsem, ki ste se v tem letu odločili za članstvo. Pa tudi vam, ki se še odločate, da bi se pridružili v našo družbo, kjer se trudimo, da bomo vedno kaj zanimivega doživeli in z željo , da bi občutili pripadnost tej skupnosti!, v kateri nas druži skupna nadloga - sladkorna bolezen.
T Zmaju smo šli na izlet v Volčji
V	Potok. Bilo nam je nadvse lepo in zabavno. Zato smo se odločili, da se jeseni odpeljemo v najbližje kopališče. Da bomo s čim manj vožnje preživeli ponovno en lep dan.
V	petek, 14.11.2008 se gremo kopat v Strunjan. Tri ure kopanja, samopo-
strežno kosilo in izlet po Strunjanu. Če bo dež, predstavitev filma v Strunjanu. Cena 18 €. Avtobus plača društvo. Prijavite se čimprej, ker moramo naročiti avtobus pravočasno. Moja številka 041-900-952.
Lep pozdrav!
Predsednica Sonja Groznik
www.volkswagen.si
Volkswagen Golf Rabbit že za 149 EUR* na mesec
•Informativni izračun za Volkswagen kreditPlus družbe Porsche Kredit in Leasing SLO, d. o. o., velja na dan 8.8.2008 pod navedenimi pogoji: cena vozila 14.990 EUR, 84 mesečnih obrokov, 25 % polog, ostanek vrednosti 2.998 EUR, na leto prevoženih do 10.000 km, za polovico nižji rizični sklad 126,12 EUR, za polovico nižji stroški obdelave 67,45 EUR, nižja nominalna obrestna mera, EOM 9,56 %. EOM (efektivna obrestna mera) se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunu.
PORSCHE
KREDIT LNT LEASINO
AVTO BATIČ Magdalena Batič s.p.
Tel.: 05/36613 69
Goriška cesta 41
Faks: 05/365 9318
5270 AJDOVŠČINA
E-Pošta: avto.batic@>porsche.si
Vedoželjni in ustvarjalni otroci
Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina se je v septembru zaključil študijski krožek "Okolje mene briga". Člani krožka smo se pogovarjali in iskali rešitve na temo neškodljivega ravnanja z okoljem. Izdelali smo lične škatlice s posušeno sivko, počistili in uredili okolico Rizzatove vile ter zasadili rože. Na pomen recikliranja smo opozorili z izdelavo pisanih zabojnikov, po nakupih pa se bomo v prihodnje odpravili z ročno sešitimi in okrašenimi bombažnimi vrečkami. Dobre namere in ideje za zdravo sožitje z okoljem smo zapisali na zelene lističe in tako je posušena oljka dobila novo poslanstvo. Verjamemo, da smo s svojim delovanjem in mišljenjem prepričali marsikaterega mimoidočega.
T ^šolskem letu 2007/2008 pa so V delovali še trije študijski krožki “Od črke do besede h knjigi”, “Angleščina za vsak dan” ter “Na deželi je lepo”. V študijskem krožku “Od črke do besede h knjigi” so se člani podrobneje seznanili s slovenskimi' avtorji na področju mladinske literature, osvojili so veščine pisanja krajšnih proznih del in se naučili voditi dnevnik branja. V študijskem krožku “Angleščina za vsak dan” so člani spoznavali kulturo raznih evropskih držav, obnavljali znanje angleškega jezika in iskali možnosti, kako ob različnih priložnostih predstaviti našo deželo tujcem. Da je na deželi res lepo, so že zdavnaj ugotovili člani istoimenskega študijskega krožka, ki so raziskovali kulturno in naravno dediščino vasice Kamnje ter prisluhnili in zapisali ustno izročilo starejših vaščanov.
Študijski krožek je brezplačna, demokratična in neformalna oblika izobraževanja odraslih, ki temelji na vzajemnem učenju in delovanju. Tvori jo skupina 5-12 ljudi, ki želijo pridobiti neko znanje in ga prenesti širši skupnosti. Za študijske krož-
ke velja, da delujejo v sproščenem vzdušju, da spodbujajo posameznika k ustvarjalnosti, upoštevajo njegovo znanje in izkušnje ter da dejavno spreminjajo okolje. Nosilec projekta študijskih krožkov je Andragoški center Slovenije, financira pa jih Ministrstvo za šolstvo in šport.
Za otroke smo v septembru organizirali ustvarjalno delavnico “Pravljične hišice in živahne figurice”, sivim, pustim kamnom smo vdahnili barvitost in pravljičnost. Med ustvarjanjem smo si pripovedovali zgodbe, se sladkali s pecivom, na koncu pa smo si privoščili malce svežega zraka na igralih.
Bliža se teden otroka, ki letos poteka od 6. do 12. oktobra, za otroke in starše smo pripravili pisano paleto aktivnosti, od ustvarjalnih delavnic, delavnice varne uporabe interneta do lutkovnih predstav. Vabljeni, da si ogledate našo ponudbo na spletni strani www.mdpm-ajdovscina.si ali pa nas pokličete na 368 91 40 ali 041 490 360. Naj bodo vaši jesenski dnevi prijetni in ustvarjalni vam kličemo z Medobčinskega DPM Ajdovščina.
Urška Štrancar
Kosovelovci postali igralci?
Maša za pokojne, zborovska skladba in glasbeni film
»Ze dolgo je v meni zorela misel, da bi napisal mašo za pokojne oziroma črno mašo, saj se v slovenski glasbeni literaturi s tem ni še nihče spoprijel. Povod za moja razmišljanja o tem, so bili težki trenutki v mojem življenju, ko mi je komaj osemletnemu fantiču za pljučnico umrl oče, grozote prve svetovne vojne o katerih so mi takrat pripovedovali, še grozlivejša pa je bila izkušnja druge svetovne vojne, kateri sem bil priča tudi sam. V spomin vsem tem znanim in neznanim, na tej ali oni strani, ki so zaradi človeške neumnosti, želje po nadvladi nad nekom, izgubili svoja življenja. Zaradi tega je nastala maša za pokojne, prvo in edino tovrstno delo pri nas.« Tako pravi skladatelj Stefan Mauri, rojen 1931 leta v Avčah pri Kanalu.
A /Toški	pevski zbor Srečko
xVJ_Kosovel, je Maurijevo mašo za pokojne posnel že leta 2003 v cerkvi na Colu in jo takrat tudi predstavil na koncertnem odru. Z dokaj zahtevnim delom so še: kosovelovci spoprijeli z vso resnostjo. Veliko pa je pripomoglo tudi znanje in umetniško razumevanje partiture dirigenta Marjaža Ščeka.
Po večkratnem dogovarjanju, pa je dozorela tudi misel in zanimanje TV Slovenija, da na podlagi zborovske skladbe posname film.
Uredništvo za resno glasbo in balet TV Slovenija je tako v nedeljo, 28. septembra zaključilo s petdnevnim snemanjem glasbenega filma z naslovom Maša za pokojne. Tako kot skladba je tudi glasbeni film posvečen vsem, ki so izgubili življenje v
Soški dolini, tako v 1. svetovni vojni, 2. svetovni vojni, pa tudi tistim, ki so zapustili svet zaradi »industrijskih« bolezni današnjega časa.
$!■
Snemanje na terenu je bilo zelo zahtevno zaradi težke dostopnosti posameznih snemalnih mest in velikega števila nastopajočih. V filmu namreč nastopa trideset članov Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine, zborovodja Matjaž Sček in več statistov. Glavni Igralci filma so deklica Ana Jovanovič, Iva Babič (članica ansambla SNG Drama) in
Aljoša Kovačič, ki se ga dobro spomnimo iz uspešnega filma Rezervni deli.
Televizijsko ekipo na terenu so sestavljali: režiser Marko Cafnik, urednik Daniel Celarec, producent Matija Vidic, direktor fotografije Andrej Lupine, mojster luči Janez Urbanc, kostumografka Jerneja Jambrek in številni drugi vrhunski delavci TV Slovenija. Snemanje je potekalo v številnih slikovitih krajih Soške doline: v Solkanu, Kanalu, Avčah, Goriških Brdih (Gonjače), na Sabotinu, na Sveti Gori in v planinski cerkvi na planini Javorca nad Tolminom. To slikovito cerkev, imenovano Spominska cerkev Sv. Duha, so leta 1916 zgradili avstro-ogrski vojaki v spomin na svoje padle rojake in soborce. Posebnost spominske cerkve, ki sodi pod okrilje t.i. Evropske dediščine, so hrastove spominske plošče v notranjosti cerkve, na katere so vžgali imena 2565 padlih avstro-ogrskih vojakov.
Glasbeni film, namenjen spominu na pokojne bo na sporedu TV Slovenija 1. novembra letos.
Marjan Krpan
Fosili naša naravna dediščina - 68
O fosilih z območja Hrušica-Nadrt sem že večkrat pisal. Pri tem sem vedno omenil bogastvo območja, ki ga predstavljajo številni primerki fosilov - predvsem rudistnih školjk z obdobja Kreda - cenomanij. Posebej
zanimivi so primerki pri katerih so vidni naravni preseki školjk - še posebno tisti s prečnimi preseki. Z najdišč Hrušica - Nadrt imam veliko primerkov s fosili. Morda bi bilo dobro nekoč postaviti posebno razstavo fosilov samo s tega območja.
16. 6. 2002, sem odšel na najdišče Hrušica-1, ki leži v gozdu levo od cest Hrušica-Lome. Ko sem se že od-pravljel domov sem zagledal kamen - primerk z lepo vidnim, naravno iz-luženim prečnim presekom rudistne školjke. Vse nabrane primerke sem doma opral in jih oštevilčil. Shranil sem jih v depoju.
Za letošnjo razstavo v Tržiču sem primerke pregledal. Izbral sem prej
omenjeni primerek, ga še enkrat dobro in temeljito opral, ter poslal fotografijo na določanje prof. dr. Mariu Pleničarju. Zadoščala je fotografija. Ker je primerek zelo izrazit, vse podrobnosti preseka so lepo vidne, je to pravzaprav »šolski primerek« preseka rudistne školjke. Že čez nekaj dni mi je dr. Pleničar odpisal. Rudistna školjka je Neocaprina gigantea. Pri določitvi in zapisu je dr. Mario pripisal: »izredno lep primerek«.
Velikost preseka je 8 x 6 cm. Še enkrat kot tolikokrat prej se prof. dr. Mariu Pleničarju najlepše zahvaljujem za določitev. Brez tega bi imel doma samo lep - kamen.
Stanislav Bačar
naše sredine, kultura
Dom starejših občanov Ajdovščina praznuje srebrni jubilej
25 let delovanja
Oktober - mesec, ki nas razveseljuje z bogastvom toplih jesenskih barv in sadovi narave se pričenja s tednom, ki ga posvečamo starejšim. V Domu starejših občanov Ajdovščina pa je letošnji oktober tudi prazničen, saj v njem praznujemo 25 let delovanja.
1 . oktobra namreč mineva 25 let od X kar je DSO sprejel prve stanovalce. Zaorana je bila ledina institucionalnega varstva starejših v zgornjem delu Vipavske doline. Za mnoge starejše in invalidne osebe je to pomenilo možnost, da se ponovno vrnejo v svoj kraj ali vsaj v njegovo bližino, saj so bili do tedaj razpršeni po drugih domovih Primorske. Na področju skrbi za starejše na območju tedanje občine Ajdovščina se je odprla nova dimenzija - možnost institucionalnega varstva, kije v svojih začetkih nosila včasih tudi negativen pridih. Sprva je Dom nudil nastanitev 140 stanovalcem, pet let kasneje pa je svojo kapaciteto povečal na 151, kakršna je še danes. Mnogo truda, predanega in strokovnega dela je bilo vloženega v oblikovanje podobe kakršno ima naš
Dom danes.
Nekaj čez šestdeset zaposlenih se s svojim strokovnim delom trudi, da bi našim stanovalcem nudili prijetno in kvalitetno preživljanje tega poznega obdobja življenja. Prav tako je stalno prisotna skrb za izboljšanje materialnih pogojev bivanja. Življenje v našem Domu pa ne oblikujemo le zaposleni, stanovalci in svojci. K kvaliteti življenja veliko pripomorejo tudi številne prostovoljke, ki tedensko prihajajo kot voditeljice trenutno 10 skupin za samopomoč, šole, vrtci, društva in organizacije, ki skrbijo za pestro kulturno in družabno življenje preko celega leta; duhovniki in redovnice ter mnogi posamezniki. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pisati zgodbo prvih 25. let.
Demografska podoba področja
upravne enote Ajdovščina, ki ga pokrivamo, ni nič drugačna od podobe na nivoju države. Delež starejših nad 65 let je na tem področju še celo nekoliko višji in znaša 16 %, v primerjavi z državnim, ki znaša 16,09 %. Stalna rast deleža starejših prebivalcev ter vse pomembnejša vloga institucionalnega varstva starejših v družbi povzročata skokovito rast potreb po tej obliki oskrbe. Sočasno pa se povečujejo tudi potrebe po zahtevnejših oblikah varstva in oskrbe.
V	DSO Ajdovščina se zavedamo, da so obstoječe nastanitvene zmogljivosti premajhne. Zaradi tega se prevečkrat srečujemo z dejstvom, da je na sprejem v Dom potrebno počakati, za marsikoga tudi nerazumno dolgo. Zavedamo se, da je nujno v bodoče zagotoviti večje število mest v kakovostni in cenovno sprejemljivi oskrbi. Verjamemo, da lahko to uresničimo najbolj optimalno z razširitvijo obstoječega Doma. Zaradi spremenjene politike države, ki le v izjemnih primerih financira izgradnjo novih ali razširitev obstoječih domov, pa bo za uresničitev teh načrtov nujno potrebna aktivna vloga občine. V ta namen že potekajo nekatere aktivnosti.
V	25. letih nam je uspelo stkati mrežo neprecenljivih medčloveških vezi tudi preko vrat našega Doma. Mrežo želimo tkati tudi naprej. Tako kot je jesen bogata s svojimi barvami in sadovi prav takšna je tudi jesen življenja. Vsak njen odtenek govori svojo zgodbo in prav v vsaki zgodbi je nekaj, kar nas lahko obogati.
Tanja Stibilj Slemič
Vipavski Križ vse bolj živahen
Ustvarjalnost na Brjah
V četrtek, 11, septembra je na sedežu Društva animatorjev NORMA7, v okviru normaFEST 11, potekala 5. KOLONIJA USTVARJALNIH DEJAVNOSTI - BRJE 2008, naslovljena HOČEM BITI, KAR SEM. V koloniji so sodelovali likovni, literarni in drugi ustvarjalci, člani invalidskih društev in organizacij Slovenije in gostje kolonije.
O proščeno, prijateljsko in morda O tudi zato tako ustvarjalno druženje, je potekalo v štirih, pod mentorstvom vodenih skupinah: v Likovni delavnici so slikarji iskali brejske motive; v Delavnici spretnih rok, so nastajali spominki poslikanega stekla za vse udeležence in njihove spremljevalce; v Literarni delavnici se je prebirala proza mlade slovenske pisateljice Nine Kokalj in poezija navzočih pesnic Nuše Ilovar in Gordane Kitak; v Delavnici za sive celice pa so se bodoči moderatorji seznanjali z vsebino tovrstnih vaj in nalog, ki jih uspešno uporablja samo Društvo NORMA7.
Med ustvarjalci, ki so prvič obiskali Brje je bila tudi Mojca Lukner, članica Društva študentov invalidov Slovenije. Svoje občutenje sončnega
in prijetnega dne je strnila v nagovoru: »Z veseljem sem pripravljala prispevek o vlogi ženske v novejši slovenski prozi, saj sem lanskoletno vabilo zaradi bolezni zadnji hip morala zavrniti. Lepe spomine imam na srečanja, ki so pred leti potekala v Vipavskem Križu in zares sem vesela, ko z Brij lahko občudujem barvito vipavsko dolino, polno vinogradov in marljivo obdelanih polj.«
Likovna dela udeležencev kolonije bodo postavljena na ogled v avli Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina, v sredo, 22. oktobra. Odprtje razstave bo pospremil recital poezije Ljubice Jančar, članice Društva paraplegikov Gorenjske ter nastop mladega violinista Miha Haina, učenca Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. vlasta
IV. mednarodno likovno srečanje
Struktura, detajl, konfrontacija narave in kulture so pojmovne kategorije, ki povezujejo slikarje in fotografe, ki so tokrat ustvarjali v Vipavskem križu. Svet predmetov, sledi človekovih posegov na eni in nikoli izčrpanih kombinacij oblik, ki jih ustvarja narava, na drugi strani, so motivna izhodišča, h katerim pristopajo vsak iz svojega zornega kota in jih poskušajo likovno ali fotografsko artikulirati v vizualno atraktivne kompozicije.
Odčarani Križ
Turistično društvo Vipavski Križ (v sodelovanju s Krajevno skupnostjo) si je letošnji drugi del poletja, v avgustu in zgodnjemu septembru, zastavilo niz prireditev gledališkega in glasbenega značaja. Pa jim je sreča nekako obrnila hrbet: bolezen v ansamblu, slabo vreme..., posledično slaba volja prizadevnih organizatorjev. Nekaj pa so vendarle uspeli realizirati: Operni koncert v okviru Primorskega mednarodnega festivala, koncert Dusty Blues Banda in v nedeljo, 28. septembra koncert dalmatinske skupine Kumpanji, ko jim je polno dvorišče kriškega gradu, povrnilo že nekoliko omajano samozaupanje in upanje v srečo.
kupinsko ustvarjanje je še pose-Obej zanimivo, saj lahko na enem mestu vidimo dela različnih ustvarjalcev, raznolikost njihovih likovnih izražanj, iskanj in osebnih pristopov.
Letos je se je med 26. in 28. septembrom udeležilo IV. mednarodnega likovnega srečanja v organizaciji Društva likovnih umetnikov severne primorske in družine Perko, ki je ve-
likodušno nudila ustvarjalcem svojo obnovljeno hišo z vrtom, 21 slikarjev, kiparjev in fotografov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Tem se je v ustvarjanju pridružilo tudi 9 mladih dijakinj iz tretjega letnika Umetniške gimnazije v Novi Gorici, ki so doma v ajdovski občini.
Delovni naslov srečanja je bil »Vipavski Križ, moj pogled«. Okvir
teme je dovolj širok, zato se je lahko v njem našel prav vsak od udeležencev. Sam Vipavski Križ je tako nabit z energijo, svetlobo in pozitivnim vzdušjem, da je že to dovolj velik vzgib za ustvarjalni naboj.
Poleg samega ustvarjanja je srečanje nudilo tudi obilo priložnosti za druženje, izmenjavo mnenj, načrtovanja novih aktivnosti in navezovanja stikov, predvsem z ustvarjalci iz tujine in drugih delov domovine.
Srečanje se je zaključilo v nedeljo, 28. septembra z otvoritvijo razstave v galeriji Doma krajanov, ki bo na ogled do 25. oktobra.
Vladimir Bačič
'"Vadovoljstvo jim je kar žarelo z ob-/ vrfi7nv pomagali pa so jim prepričljivi Dalmatinci z Blata na Korčuli, ki so lani novembra kar dvakrat v enem popoldnevu, že napolnili ajdovsko Dvorano L slovenske vlade.
Dalmatinci so ob prihodu malce skeptično preizkušali prizorišče, nekoliko hladno vreme jim je privleklo kisle nasmehe na obraze, vajene toplejše mediteranske klime in bi svoj nastop najraje prenesli v cerkev, pa se kriški organizatorji niso dali in uspelo jim je.
Kumpanji so prvi del nastopa odpeli a capella, ponudili pa so poznane in priljubljene dalmatinske narodne pesmi, ki neženo sedajo v ušesa. Drugi del koncerta pa je bil bolj popularno naravnan, dalmatinski melos je polno zaživel ob instrumentalni spremljavi in dodobra ogrel nekoliko premrlo številno občinstvo, tako da se je zdelo, da nekoliko »sveže« vzdušje dobro prenašajo tudi Korčulani. Konec koncev sije občinstvo priploskalo kar štiri »bise«. Lep večer za konec ban-dime in začetek, tudi z vremenom že podprte, jeseni.	Ivan - Iče
kuItura, ivana
Zven jeseni
Dvorana 1. slovenske vlade v Ajdovščini je v soboto, 20. septembra, gostila Revijo pevskih zborov upokojencev Primorske, ki sta jo pripravila Pokrajinska zveza društev upokojencev Severne Primorske in Društvo upokojencev Ajdovščina. V okviru projekta Raznolikost je bogastvo družbe je revija izpostavila pomen slehernega posameznika v zgodbi sveta in obilje darov, ki jih ta ponuja, če le zmoremo dati in sprejeti.
NSF '08
Letošnji 4. Njoki Summer Festival se je med 27. in 28. junijem 2008, prvič odvijal na novi lokaciji, v kampu letnega kopališča Police in tudi samem kopališču, kar se je izkazalo, po mnenju organizatorja GKD Sax, za idealno rešitev nadomestne lokacije, ki je jim je bila ponujena oz. so jo poiskali, ko jim je bila dobrodošlica odpovedana v ŠC Pale. Nova lokacija je bolj prijazna tako za obiskovalce, kot fudi za nastopajoče.
oste so s koledniškim vošči-vJ lom sprejeli Višaji Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina, ki so, po pozdravu častnega govornika Marjana Poljšaka, pod vodstvom zborovodkinje Marinke Šuštar in ob spremljavi Ane Pišot večeru pripeli še tri otroške. Za njimi so se v pesmi predstavili še: Ženski pevski zbor Društva upokojencev Idrija z zborovodjo Ivanom Rijavcem, Mešani pevski zbor upokojencev Kulturnega društva Tolmin z Vero Klemente Kojič in Moški pevski zbor Fran Venturini, ki pod vodstvom Ivana Tavčarja deluje v Domju pri Trstu. Potem ko sta dva zbora zaradi bolezni revijo obšla, so drugi del večera oblikovali kar štirje sestavi, kijih usmerja roka Mirana Rustje: Mešani pevski zbor Slavec Kulturnega društva Solkan, Moška pevska zbora Soča Nova Gorica in Društva upokojencev Šempeter pri Gorici ter se-
veda Ženski pevski zbor Večernica Društva upokojencev Ajdovščina s pianistko Saro Rustja.
In kako drugače kot daje revijo zaokrožilo Vstajenje Primorske, da so se domačim damam pridružili tudi ostali sodelujoči in gostujoči; v zahvalo deželi in njenim varovancem ter k nadaljevanju družabnosti v predverju dvorane, kjer seje na ogled ponujala razstava treh članov Društva upokojencev. Pa so obiskovalce v preostanku večera ob kozarcu in klepetu oči vodile med fotografijami Jožeta Bitežnika iz Solkana in Romana Žonte s Predmeje ter med ročnimi deli častitljive, 95-letne Antonije Nabergoj iz Lozic pri Podnanosu.
Gostje revije upokojeniških pevskih zborov so tako v vsej raznolikosti prihajajoče jeseni lahko doživeli iskrivost otroškega jutra in bogastvo zrelega večera. Še kdaj.
LaraSa
lasbena slika je bila tudi letos VJ zelo pestra: od punka, rock’rol-la do hip hopa, kakor je že nekako v praksi ponudbe NSF, letošnja novost je bilo tekmovanje v skokih v bazen, t.i. »čebelice«. Prvi dan festivala je malce ponagajala burja, ki se je na srečo umirila, tako da je bil glasbeni program, katerega nosilec je bil še edini živeči član legendarnih njujor-ških The Ramones, Marky Ramone s spremljevalno skupino Tequila bab-bies, izpeljan brez večjih problemov. Taisti dan so se na odru predstavili tudi edini domači nastopajoči, skupina Minotaver. Drugi dan festivala velja izpostaviti graffiti session v sklopu katerega so nadebudni gra-fitarji polepšali sicer pusto steno ob samem prizorišču in improligaše, v glasbenem delu so vsekakor izstopali Američani The Bellrays, ki so navdušili s kombinacijo punka, rock’n’rolla
in soula. Letošnji NSF ‘08 sta zaključila hip hop dvojec Murat & Jose, ki sta s spremljevalno skupino predstavila starejše uspešnice in dobršen del skladb takrat še s prihajajočega albuma Tuki not. Vsekakor gredo čestitke klapi GKD Sax, ki nas je tudi
letos popeljala z glasbo, kulinariko in druženjem v poletje, v katerem pa smo poznje pogrešali še kakšno podobno popestritev dogajanja v dolini Vipavski. Se že veselimo naslednjega snidenja na 5. NSF ‘09.
Tekst in foto : Ksimeroni
13. FENS 2008
20. julija se je na prireditvenem prostoru Taverna v Kopru odvijal 13. glasbeni festival FENS, (Festival novih skladb).
sklopu festivala se je četrtič, prvič v kategoriji najstniški FENS, s sklad-V bo Zvezdna noč (tekst Damjana Kenda Hussu, glasba in aranžma Jure Ferjančič), predstavila tudi naša mlada pevka Viva Marija Gantar iz Dobrave pri Podnanosu.
27. septembra je Viva v svojo knjigo pevskih nastopov vpisala še nastop na festivalu glasbene šole Roland iz sosednje Gorice, kjer si nabira pevskih izkušenj, predstavila seje s skladbo Elvisa Presleya, Burning love.
Foto in tekst: Ksimeroni
Kakšna muka in slast je biti vzgojitelj!
Minilo je poletje, vse vaške ša-gre, nazadnje so metali kamenje v Kamnjah, in začenja se praznovanje posebnih dni, posvečenih različnim skupinam ljudi. Kakšen tak dan je bil že v septembru, pa ga nisem opazila. In ker je posebnih dni preveč, ker vsak hoče imeti svojega, se bodo dnevi kopičili in mi jih ne bomo več opazili. Lahko da ne tudi prvega tedna v oktobru, ki je namenjen otrokom, prvega dne v oktobru, znotraj tedna, ki se spominja starejših, tedensko opominjanje pa zaključuje svetovni dan učiteljev. Povezovanje generacij v eno samo življenje in kar prav bi bilo, če bi, recimo v petek, bil še dan staršev. Praznujemo materinski dan, a nimamo očetovskega, kot da jih ni in kot da so nepotrebni. Na ta dan bi se združili vsi srečni in nesrečni starši s svojimi otroki, srečni bi utrjevali svojo srečo, nesrečni pomislili, da morda sreča le je. In en teden bi razmišljali o vrednosti življenja, o nujnosti povezanosti vseh ljudi. Morda bi si umni trgovci izmislili celo nalepko, ki bi si jo prilepili na avto: V avtu družina ali V avtu ljudje, tako ko
opozarjamo druge, daje v avtu otrok ali celo, kar sem videla na lastne oči, »Doctor’s baby in the car«. In vse to dolgo uvodno pisanje že sumljivo nakazuje, da se izogibam govorjenju o vzgajanju, da mi hote hodijo po glavi vse druge, lepe in manj lepe stvari, samo vzgoja ne, ker je naporna, ker je zahtevna in ker enostavnega, za vse enakega recepta zanjo ni. Ker se jo učimo celo življenje, ker se vzgajamo tudi mi sami, se prevzgajamo in sami sebe, ko mislimo, da vzgajamo, najbolj spreminjamo. Vse sprejeto iz svoje družine, vse doživeto v lastnem življenju, vse naučeno pomeni samo sprejemanje vedno novih položajev, publicistično rečemo situacij, pomeni nikoli dokončano zgodbo, v literarni teoriji bi govorili o odprti romaneskni strukturi.
Vsak otrok je rojen v družino, kakršnokoli, ne v otroški vrtec in ne v šolo. Zato popolnoma sprejemam trditve strokovnjakov, ki o vzgoji pišejo, daje družina prva in edina odgovorna za otrokovo vzgojo. Drugi, ki z njim delajo, se učijo, ga vodijo, so samo pomočniki staršev. S tem se ne želim rešiti bremena odgovornosti, skoraj vse delovno obdobje sem delala z otroki, s starši in svojimi sodelavci, drugimi učiteljicami in redkimi učitelji. In vsa leta dela sem čutila, da me starši niso prav pogosto sprejeli kot svojo odgovorno pomočnico. Ne svetovalko, ne učiteljico njim samim, ampak sogovornico, ki skupaj z njimi
išče pot do mladega človeka, ki skupaj z njimi in z njihovim otrokom skuša najti rešitev za problem ali pa samo z njimi užiti trenutek veselja in zadovoljstva, ker je mlad človek napredoval, nekaj dosegel, nekaj spoznal. Prepogosto se je med nas postavljal zid, neko nezaupanje, najprej, pred štiridesetimi leti, ko sem septembra prvikrat v življenju samostojno stopila v učilnico in postala učiteljica, da hočem, članica vzgojno izobraževalne inštitucije, njihovega otroka ukrasti, ga idejno predelati po merilih, ki jih postavlja država, spet drugič, da je treba otroka pred mano zavarovati ( ali pred kom drugim), ker naj bi bil moj temeljni namen otroku škodovati in ga morajo oni zavarovati. Zato pa so bili prav osrečujoči pogovori s starši, ki so me sprejeli samo kot človeka, z vsemi iskanji, dvomi, padci in dvigi, z življenjem, tako podobnim njihovemu. Kot človeka, ki jim pomaga uresničevati njihovo vzgojno poslanstvo in se zaveda, da otroka ne moremo voditi po dveh ali več tirih, ker lahko iztiri.
Ob rojstvu hčere mi je prijateljica podarila knjigo Benjamina Spocka, biblijo takratnih staršev. Kakšna tepka sem bila! Iskala sem najprej, kaj otrok napravi, ko je star en mesec, dva, sedem, trepetala, če se ni ravnal po knjigi, poskakovala sonožno, ko je razvoj prehiteval ( smejala se je na ves glas mnogo pred drugimi), bila v skrbeh, če se mi je zdelo, da se zob
ni pojavil na določen dan, ugotavljala predvsem njen intelektualni razvoj in prebirala kako jo je treba hraniti. Vse o božanju, pestovanju, govorjenju, prepevanju ne, ker bi se otrok prestrašil, sem spoznavala slutenjsko. To, da otrok potrebuje predvsem in najprej občutek varnosti, da potrebuje oporo, saj tudi fižol preklar ne raste brez prekle, da potrebuje jasno postavljeno mejo, je bilo treba spoznavati drugje. Da potrebuje urejenost in da je treba pri njej vztrajati, je spadalo zraven, A je bilo težko dosegati, ker je zahtevalo tudi mojo lastno vztrajnost. To, da moram biti vztrajna, da moram dopovedati in povedati, pri čem vztrajam zaradi nje, morda vem šele danes, ko mi vsega tega ni več treba razlagati. Ali pa se motim. Morda je treba tudi danes pokazati in povedati. Ne govoriti, ampak se pogovarjati. Najbrž se otroci zaprejo pred nami tudi zato, ker govorimo in se ne pogovarjamo. Pogovor je vedno dvosmeren, v nekem trenutku so te dvosmernosti sposobni le vrstniki. Na nek nedoumljiv način pa sem se zavedala, da človek lastnemu otroku ne more biti prijatelj, lahko ga ima samo rad takega, kot je, in lahko mu je ali oče ali mati. Potem so prišle nove knjige, zelo zabavno napisano delo Barbare Coloroso Otroci so tega vredni, pa imenitne knjige Bogdana Žorža, kjer sem spoznavala, da razvajenost vodi v nesrečo, pa spet samo preproste pravljice, ki sploh niso
tako preproste, ker je v njih zgoščena misel vsega človeštva. Pa ... kdo ve kaj še vse: dobro in manj dobro, sprejemljivo in manj sprejemljivo, odlično, kot je knjiga Kompetentni otrok, in nevredna šara. Za svoje potrebe in potrebe drugih sem razmišljala o odnosu otrok do starejših, o nujnosti vključevanja v širšo družino. Spoznavala sem bolečino mnogih staršev, ki so vedeli, da njihov otrok ne bo nikoli odrasel, bolelo me je, ko so otroka učili, da je več kot drugi, še bolj me je bolelo, ko so otroku govorili, da so manj kot drugi, upajoč, da bodo vzpodbudili njihovo uporno rast navzgor, a so jih, smo jih? samo dotolkli in onesrečili. Veselila sem se skupin staršev, ki so se pogovarjali in izmenjavali svoje izkušnje in ne-mela od groze, ko je kdo rekel, da se več nauči iz ameriškega filma kot iz predavanja za starše o problemih, ki pripeljejo v različne oblike zasvojenosti. In delala sem napake, majhne in velike. Vsepovsod. Prvi korak na približno pravi poti pa je najbrž resnica, kije zapisana v Malem princu: Njegova vrtnica je bila zanj tako dragocena, ker je bila njegova, drugačna od vseh drugih vrtnic v vesolju. Pri nas se preprosto reče: Rad ga ima. Začetek poti je v rad imeti. Z rad se življenje spreminja v slast. Staršev, otrok in učiteljev. In pomočništvo je izjemno pomembna naloga, skoraj enako pomembna kot starševstvo.
Ivana Slamič
Veter sanj
je zavel zadnji ponedeljek letošnjega kimavca iz Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, ko je svojo novo pesniško zbirko predstavil Bojan Bizjak. Jadra pogovora je vodila prof. Ivana Slamič in v večeru spletla vez med domačini, literaratom in njegovim ustvarjanjem. Pa so bili gostje deležni tako dotika avtorjeve nravi kot tudi njegovega soočanja z literarno prepoznavnostjo.
T 7eter sanj, avtorjeva četrta pesni-V ška zbirka, v dveh razdelkih zrcali 37 pesmi. Te ponujajo izrazit pridih mediterana, četudi ga Zakawsky med bralce pošilja s svojega »popka sveta«. Gora, »mediteran na višjem nivoju«, je namreč njegova vez s prabitjo, zavetje, ki mu omogoča regeneracijo, da se lahko tudi »začasno stanje brezupa« prelevi v »prikriti optimizem«. Ta Bizjaka zagotovo označuje, vsaj tako kot ga določa zavestna izbira notranjega miru navkljub vse težjemu bremenu uklenjenosti v spone današnjega pobezljanega sveta. Veter sanj tako usmerja posameznik, ki v svoji
»samotiji« z otopelim hrepenenjem vse bolj postaja »molčavec«, in ve, da njegovo bit jasni prav občutje svobode in »zavedanje lastnih presežkov«.
Zadnje dni pa je svetlobo uzrlo tudi Bojanovo Tkivo časa, po Besedovanjih druga zbirka kratke proze, kije obenem tudi njegovo tretje izdano literarno delo v letošnjem letu. 2008 je tako plodnemu domačemu piscu prestopno tudi v novem začetku, saj so luči sveta deležni popisani predali vrste ustvarjalnih let. Ob tem pa vendarle ne gre prezreti, da je uresničitev sanj z ugodnim vetrom omogočila tudi ponudba spletne založbe in knjigarne Katr, kije zmogla preseči neuspešen »fenomen provincialnega« založništva.
In dragi bralci, ako želite tudi svoj vsakdan odtegniti »sivim litanijam časa«, si ga le ozaljšajte z literarnimi deli Bojana Bizjaka; k sposoji njegovih del vabi Lavričeva knjižnica, k nakupu pa spletna stran www.katr.si.
LaraSa
Tretje leto v Ajdovščini
Slab odmev
Jesenske serenade so niz glasbenih koncertov, ki jih že 33 let pripravlja Glasbena mladina ljubljanska. Z njimi uspešno povezujejo glasbo, besedo in arhitekturno zanimiva okolja, kjer se koncerti izvajajo. Letos jih je tretjič gostil tudi Dvorec Zemono. Ki pa ni prinesel želenega odmeva, predvsem zaradi slabega obiska.
TA a se ZKD Ajdovščina »naveže« _L/na pet slovenskih mest, ki so se Serenadam priključila, je botrovala želja, da pridemo po poletnem mrtvilu na področju resne glasbe, do kvalitetnih glasbeno - literarnih prireditev že pred začetkom rednih
abonmajskih predstav. Zdi pa se, da so nekoliko izzvenele v prazno, saj se je na treh koncertnih večerih zbralo le 130 poslušalcev, čeprav je bil izbor po meri sladokuscev, pa tudi tistih, ki to nočejo biti.
Ivan Mermolja,foto P. Brecelj
Ostržek in Škratek vabita!
Dragi otroci, spoštovani starši!
Predstave v letošnji sezoni sta Ostržek in Škratek izbrala izmed mnogih, ki jih ponuja slovenska lutkovno - gledališko - glasbena srenja. Res jih je veliko, želimo pa si, da smo pri izboru imeli srečno roko, saj si vseh nismo mogli prej ogledati. Največ pa pomeni zaupanje v ansamble, ki so pri nas že zadovoljili najmlajše gledališke navdušence. Zanje pravzaprav tudi gre!
Ostržkov abonmaje namenjen otrokom od 6. leta naprej. Škratkov pa tistim med 2.in 6. letom.
Prijave bodo sprejemali do konca oktobra. Otroci in starši pa boste še posebej obveščeni o izboru in vpisu v šolah in vrtcih.
Cena posameznega abonmaja je 20 evrov, če se boste odločili za oba, pa 35 evrov. O predstavah vas bomo obveščali preko Radia Nova in poverjenikov v vrtcih in šolah.
Višja sila lahko spremeni datum in izbor predstave, o čemer vas bomo še posebej obvestili.
Pred iztekom roka za vpis, vas bomo povabili na eno predabonmajsko predstavo, kjer bo tudi še možen vpis enega ali drugega abonmaja.
Hvala in dobrodošli pravita Škratek in Ostržek in kričita: »Huuuraaaa, gremo v gledaliiiiščeeeee, to je kuuuul!«
Ivan Mermolja - Iče
Škratkov abonma
Predstave bodo ob sobotah ob 10.30 v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini
1.	8. november 2008 Mojca Pokrajculja
2.	6. december 2008 Studio anima: Skrinjica želja
3.	1o. januar 2009 Unikat: Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra
4.	7. februar 2009 Lutkovno gledališče Maribor: Čebelica Maja
5.	14. marec 2009 Mini teater: Mizica pogrni se
6.	11. april 2009 KU - KUC: Gremo na Kokostar
Ostržkov abonma
1.	29. november 2008 - Mini teater: Pipi in Melkijad
2.	20. december 2008 - Petra in Lara: (Ne)uglašeni sosedi
3.	24. januar 2009 - Gledališče za otroke in ...: V ozvezdju postelje
4.	28. februar 2009 - Ciciglej: Ko kozliček gre odpret 5.17. marec 2009 - LG Maribor: Pedenjped 6.25. april 2009 - Teater za vse Jesenice: Kekec in Pehta
Lična hiša je praznovala
5. rojstni dan
V soboto, 20. septembra je Lična hiša z odprtjem razstave italijanskega risarja in keramičarja prof. Riccarda Biavatija z naslovom »Čarobne peči« obeležila peto obletnico delovanja. Vrata je prvič odprla 19. 9. 2003 , ko sta njena ustanovitelja, Polona Kunaver Ličen in David Ličen naznanila, da bo nova galerija ponujala različne umetniške in kulturne dogodke. Lična hiša, ki je danes galerija, atelje in umetniško društvo, je v petih letih delovanja dokazala, da so se napovedi njenih ustanoviteljev uresničile.
otroštva, piščalke z glasom vetra, šelestenje murvinih listov, rastejo cokle iz drevesa za cokle in doživljamo trenutke stvarjenja lastnega sveta. V trenutku stvarjenja lastnega sveta presegamo umetnikovo sporočilo in postajamo sami umetniki....«
Z glasbo sta nam večer olepšala dva mlada glasbenika, violinistka Mojca Križnič in harmonikar Dejan Vidovič, ki sta s pesmijo vetra prebujala zemljo, vodo in ogenj in primaknila toplino k Biavatijevim razstavljenim čarobnim predmetom. Prazniku smo nazdravili s sladkim vipavskim moštom in pokušino dobrot, ki sojih pripravile domače gospodinje.
Lična hiša ima odprta vrata za vse, ki so željni lepe umetnosti. In Biavatijeve čarobne peči, skrivnostne hiše, ptice in piščalke vabijo k ogledu do konca oktobra.
In za njimi pridejo še nove razstave in novi prijetni večeri.	nili
T ikovne delavnice za otroke in za J—/odrasle, so bile vsa leta polno zasedene, preko trideset razstav pa je bilo izjemno dobro obiskanih. Z vsemi temi dogodki in s še drugimi, kot so potopisna predavanja, kulturni večeri in glasbeni festival, želita David in Polona umetnost približati čim širšemu krogu ljudi in dokazati, da je umetnost del nas in ne kakšen oddaljen težko dosegljiv predmet.
Skozi večer praznovanja nas je z izbrano besedo vodila prof. Ivana Slamič, ki je tudi o umetniku
Biavatiju na zanimiv način med drugim spregovorila:
»...Bolj kot v Tassu in Ariostu se prepoznavam v pravljicah, ki mi jih je pripovedoval moj stari oče. S kolesom je prevozil kilometre in kilometre, da je ujel žabe, ki so bile v povojni revščini naša hrana. In zvečer je pripovedoval zgodbe, vse povezane z žabami, s krastačami, ki se spreminjajo v prince ali se prek neba vozijo z letečimi kolesi. In otroci smo z odprtimi usti vsrkavali zgodbe, dih padske zemlje, ki je zemlja dreves za cokle, zemlja »albero degli zoccoli«, kot je naslov imenitnega italijanskega filma. In čarobnost je bila rojena, deček je bil začaran in svoj umetniški svet zida z zemljo, z glino, ki jo peče, tako kot je njegov nono pekel žabe. In iz zemlje rastejo za nas, ko stojimo pred njegovimi umetninami, princi in princese, leteča kolesa, ptice, skrivnostne hiše, čarobne peči, spomini
>r
Športna trgatev
T ep petkov popoldan. JL-/Lep vinograd, res lep, na Cesti. Donegoval ga je Pavle štor, njegov sin Branko pa povabil svoje nekdanje sožogobr-ce v trgatev. In bili so res čedna in uigrana ekipa. Kaj hitro so natrgali polno traktorsko prikolico belega grozdja treh sort: sovinjon, rebula, malvazija. No, med trtami se je vil smeh, zbadljivke, celo malo politike, ja pa brez krepčil tudi ni šlo, se razume. Ja, takole ti nogometni veter(j)ani mimogrede oberejo grozdje in, se razume, pripravijo vinske posode za nov dar vinograda ... BBZ
Trgatev, kakršne bi si mnogi želeli
Trgatev je bila še nedolgo nazaj pravi praznik, ko so v resnici oživeli vinogradi, takrat še veliko manjši kot danes, in se je iz njih praviloma slišala pesem. V modernih časih pa je postala predvsem resno opravilo in delo.
ato je bilo še lepše videti razpo- vzdušje, zastavljeno v »grofovskih« vi-A-zsajeno skupino trgačev, kije »na- nogradihpod Vipavskim Križem. Kako plavila« na Cesti in si s harmoniko ter bo šele donelo, ko bodo »ta novo«, ki že veselo pesmijo podaljšala »bandimsko« »rezne« tudi poskusili. iče
Dokler se redi smrdi...,
ko pa se znajde pred jedcem na krožniku, pa začuda, ne !
16. septembra 2008 sta Civilna iniciativa krajanov KS Podnanos in Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG, katero zastopa predsednik Karel Lipič, v prostorih KS Podnanos sklicala Javno tribuno z namenom, da kandidatkam in kandidatom, ki so najavili v Vipavski dolini svoje kandidature na letošnjih parlamentarnih volitvah za Državni zbor RS, predstavita problem vzreje puranov, predvsem smradu, ki se širi po zgornji Vipavski dolini že dolgih 13 let, in velja za enega večjih okoljskih problemov v tej dolini (povabljen je bil tudi župan Občine Vipava Ivan Princes, ki pa se na vabilo žal ni odzval). Navkljub pritožbam krajanov na pristojne institucije zaenkrat težavam še ni videti konca.
groženj krajani so na problem V^/opozorili tudi z dvema transparentoma ob regionalni cesti Podnanos - Vipava. Karel Lipič je pojasnil, da je v minulih 13. letih pri reševanju nastalega problema premalo prisotna Občina Vipava z županom v na čelu in seveda vlada in njuni ministrstvi za okolje in prostor ter kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, ki so ta problem postavili ob rob, kot manj pomemben. Okoliški prebivalci, ki so neposredno ogroženi s smradom, prahom in perjem, ki se valijo okoli njihovih domov in se vtihotapijo tudi v notranjost, zahtevajo nujne rešitve. Sklicatelja vidita rešitev problema v takojšnji realizaciji dosedanjih sklepov Občine Vipava, KS Podnanos in Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, in da se skliče takoj po novem mandatu DZ, mediacijska skupina oz. okoljska mediacija, v katero se aktivno vključijo resorni ministrstvi za Okolje in prostor, Kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Občina Vipava, KS Podnanos, prizadeti krajani in PP Ptuj skupaj z rejci, da se na podoben način, kot je bila prva okoljska mediacija v Tenetišah v občini Kranj, ko se je rešil problem deponije za odpadke, prične reševati tudi problem z vzrejo puranov, predvsem smradu, ki se širi v okolici KS Podnanos in tudi širše.
Sodišče v Novi Gorici je ta problem preložilo na mesec maj 2009 in dalo pobudo, da o tej problematiki spre-
govorita država in lokalna skupnost. V mesecu maju 2009 naj bi, »končno«, po zagotovilih kandidata NSi za DZ RS mag. Alojza Durna, odredbo o smradu potrdil tudi državni zbor, na podlagi katere bi se problem lažje reševal. Kandidati za poslance v DZ RS (8 kandidatk in kandidatov se je odzvalo povabilu) so predstavil vsak svoj pogled na obstoječi problem in podali predloge rešitve le tega in se v celoti strinjali s pobudo civilne iniciative, daje potrebno k reševanju problema pristopiti takoj, obljubili so tudi ne oziraje se ali bodo izvoljeni za poslance DZ R Slovenije, da bodo njihove stranke pripomogle k rešitvi tega okoljskega problema. In potem
bo morebiti zopet lepo v naši dolinici, predvsem pa ne bo več zamer in družabno življenje se bo zopet vrnilo na podeželje, kot je dejal predstavnik civilne iniciative Marjan Furlan.
Tekst in foto: Ksimeroni
ZDAJ JE CAS ZA NOVO ZNANJE. NE ČAKAJTE!
V oktobru pričnejo tečaji
RAČUNALNIŠTVA
ITALIJANŠČINE, RUŠČINE, ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, FRANCOŠČINE, ŠPANŠČINE m
priprave na izpit iz SLOVENŠČINE za tujce.
Odločite se iahKo tudi za INDIVIDUALNO UČENJE,
ki je prilagojeno posebej za vaše potrebe.
Vabljeni v sprostitvene tečaje
KLASIČNE ROČNE MASAŽE m ORIENTALSKEGA PLESA
Oglejte si našo ponudbo na spletni strani:
www.lu-ajdovscina.si
Pokličite in se prijavite na: 05/36 64 750, 041/437-785
Podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin
Trgatev je za nami in grozdje je pospravljeno in predelano v kleteh. Za vse vinogradnike pa letošnja trgatev ni bila le vesela in radostna, saj so marsikje pridelki majhni, ker so vinogradnike spremljale celo leto številne težave. Neurja s točo so prerešetala veliko vinogradov in peronospora je od meseca maja pa do trgatve razkazovala svojo moč in plenila pridelek. Kjer so bile toče najhujše in kjer so vinogradi stari so vinogradniki v dvomih, ali naj ohranijo star vinograd ali je bolje da ga čim prej obnovijo.
T Zletošnjem letu, konec julija je V začela veljati nova Uredba o ureditvi trga z vinom, ki prinaša veliko novosti predvsem pri prestrukturiranju in pri datumih za oddajo vlog za pridobitev podpore. Namesto do sedaj veljavnega roka za oddajo vlog za podporo za prestrukturiranja, ki je bil 31. marec, je novi rok za oddajo vlog od 1. oktobra do 15. decembra in prav te novosti lahko izkoristijo
vinogradniki, ki se sedaj - po trgatvi odločajo za obnovo starih, izčrpanih vinogradov ali vinogradov poškodovanih zaradi toče, pa tudi za urejanje povsem novih vinogradov.
Ponovimo, kaj vse je potrebno postoriti, preden pričnemo z obnovo vinograda:
1.	Vinogradniki morajo pred načrtovano obnovo vinograda pridobiti dovoljenje za obnovo vinograda, ki ga na osnovi vloge izda upravna enota. Sestavni del vloge je tudi vpis grafičnega prikaza zemljišča za vinograd, ki se obnavlja - GERK vinograda v obnovi. Obenem vinogradniki pridobijo tudi pravico za obnovo vinograda, ki jim jo dodeli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
2.	Za obnovo vinogradov lahko pridobijo podporo za prestrukturiranje.
3.	Podporo lahko uveljavljajo pridelovalci, ki:
-	obnavljajo vinograde starejše od deset let,
-	obdelujejo skupaj s površino v obnovi najmanj 0,85 ha vinogradov - izjema so vinorodni okoliši Kras, Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje in podokoliš Haloze, kjer je minimalna površina 0,6 ha,
-	obnavljajo strnjeno površino veliko najmanj 0,1 ha,
-	imajo dovoljenje in pravico za obnovo,
-	izpolnijo obrazec »Vloga za podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin« in ga pošljejo na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja med 1. oktobrom in 15. decembrom v vinskem letu, v katerem se začne izvajati obnova.
Vinogradniki lahko dobijo obrazec »Vloga za podporo za prestrukturiranje vinogradniških površin« pri zaposlenih na Kmetijsko svetovalni službi, kjer jim bomo pomagali pri izpolnjevanju obrazcev in pojasnili morebitne nejasnosti.
Vlogo za podporo za prestrukturiranje lahko vložijo tudi vinogradniki, ki so zamudili rok in so obnovo izvedli že v preteklem vinskem letu in podpore za obnovo še niso prejeli.
Sredstva za prestrukturiranje vinogradov so v celoti evropska, višina podpore na hektar pa se iz leta v leto spreminja. V letošnjem letuje bil povprečni izplačani znesek podpore za hektar obnovljenega vinograda približno 10.000 EUR. Podpora za prestrukturiranje je različna in je odvisna od dejanskih stroškov obnove,
ki so odvisni od težavnosti obnove in od ukrepov, ki so pri obnovi izvedeni. Upošteva pa se tudi vrednost izpada dohodka v času, ko vinograd še ne rodi, če je bil pred tem izkrčen star vinograd in pridobljena pravica za ponovno posaditev.
Andreja Škvarč KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Cestna dirka 21. svetovnega vojaškega prvenstva v kolesarstvu!
Kristjan Koren zmagovalec
Cestno dirko na svetovnem vojaškem prvenstvu v kolesarstvu v Novem mestu je osvojil slovenski vojak doma iz Budanj, pravzaprav je slovenska vojska s Kristijanom Korenom in Grego Boletom dosegla dvojno zmago, tretje mesto pa je osvojil pripadnik vojske, ki je v vojaškem in ne športnem smislu novomeški Glavni trg zapustila 8. maja 1945.
O lovenska vojska je imela na tem O prvenstvu nedvomno najmočnejše moštvo, v katerem je bil edini, ki ni vojak le na papirju. Jure Robič, vsi ostali pa vrtijo pedala v domačih ali tujih poklicnih moštvih in so uradno zaposleni v slovenski vojski le kot vrhunski športniki.
Seveda pa so bile na podoben način sestavljene tudi nekatere druge reprezentance, še posebej nemška, ki je tako kot slovenska osvojila tri medalje.
Slovenska taktika je bila enostavna - pri vsakem pobegu se morajo ubežnikom pridružiti tudi vsaj trije slovenski kolesarji. Tako je bilo v tretjem krogu, ko se pobeg ubežnikom ni posrečil, in v petem krogu, ko se je zgodil odločilni pobeg sedmih kolesarjev, med katerimi so bili tudi trije Slovenci.
Ubežniki so imeli skoraj ves čas približno pol minute prednosti vse do zadnjega resnejšega klanca pred ciljem med Ratežem in Petelinjekom, ko sta petim ubežnim sotrpinom eden za drugim pobegnila kolesar ptujske Perutnine Ajdovec Kristijan Koren in član novomeške Adrie Grega Bole.
Ko so videli, s kakšno močjo sta se pognala naprej, nihče ni imel ne volje in ne moči, da bi jima sledil in na Glavni trg sta pripeljala z dvignjenima rokama, očitno že prej dogovorjena, komu bo pripadla mavrična majica svetovnega vojaškega prvaka in komu le srebrna medalja.
O tretjem mestu je odločil ciljni šprint glavnine, osvojil pa ga je Nemec Robert Bartko, ki je v petek osvojil srebro v kronometru, šesti pa je bil tretji najboljši Slovenec Matic Strgar.
Svetovni prvak v kronometru Janez Brajkovič je ciljno črto prevozil kot 27.
Dolenjski list I. V
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina, Goriška cesta 17,
vabi v tednu otroka, od 6. do 12. oktobra 2008, na
USTVARJALNE DELAVNICE
PONEDELJEK, 6.10.2008 od 16. do 18. ure »Pospravimo pisalno mizo«, sedež MDPM Ajdovščina, Rizzatova vila
PONEDELJEK, 6.10.2008 od 16. do 18. ure »Ko lutke oživijo na Pavčkovo poezijo«. Osnovna šola Draga Bajca Vipava
TOREK, 7.10.2008 od 16. do 18. ure Dan s poezijo in ilustracijo na temo »Nekoga moraš imeti rad«, sedež MDPM Ajdovščina, Rizzatova vila
SREDA, 8.10.2008
»Jesenske dogodivščine«, za učence OŠ Vrtovin
ČETRTEK 9.10.2008 do 16. do 18. ure »Ko lutke oživijo na Pavčkovo poezijo«. Osnovna šola Draga Bajca Vipava
SOBOTA 11.10.2008 od 10. do 13. ure
Jesenska pravljica »Ježek teka, teka«, sedež MDPM Ajdovščina, Rizzatova vila
DELAVNICA O VARNI RABI INTERNETA za otroke in starše
SREDA, 8.10.2008 od 16.30 do 18. ure, na Ljudski univerzi Ajdovščina
LIKOVNI EKS-TEMPORE ZA UČENCE VIŠJIH RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE IN DIJAKE SREDNJIH ŠOL iz občine Ajdovščina in Vipava
ČETRTEK, 9.10.2008 od 8. do 17. ure, Piran
LUTKOVNA PREDSTAVA »BICI-KLETA« v izvedbi BRIGITE LEBAN
ČETRTEK, 9.10.2008 za učence OŠ Vipavski Križ in OŠ Podnanos, PETEK, 10.10.2008 za učence OŠ Skrilje
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL OTROK IN PREDSTAVITEV DRUŠTVA
Avla Lavričeve knjižnice, od 6.10 do 20.10.2008
LUTKOVNA PREDSTAVA »KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO?« v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana
TOREK, 14.10.2008 in TOREK, 21.10.2008 za učence OŠ Vipava, OŠ Ajdovščina in OŠ Šturje
VSE DELAVNICE SO BREZPLAČNE! ZAŽELJENA PREDHODNA PRUAVAI
368 91 40 ajdovscina.si 041 490 360
info@mdpm-
www. mdpm-ajdovscina.si
»Ni težko postati državni prvak, če je za volanom 100 src!«
Grega Kravos na vrhu
Mladi Grega Kravos iz Skrilj na Vipavskem, član Avto kluba Ajdovščina Motorsport, je sredi septembra v Logatcu s svojo tretjo zaporedno zmago postal državni prvak v paralelnem rallykrosu v diviziji 1 ter državni prvak med mladimi do 21 let. »Divizija 1 je finančno najugodnejša in najštevilčnejša skupina paralelnega rallykrosa in je zato pač dosegljiva tudi meni, saj se v večji meri financiram sam, z občasno pomočjo nekaterih sponzorjev,« je načrte, da bo z dirkami za državno prvenstvo kljub zavidljivim rezultatom v prihodnje najverjetneje prekinil, pojasnil Kravos. »Naskoka višje oziroma prehoda v drugo disciplino avto športa si žal ne morem financirati. Sicer je tudi doslej bilo zadevo včasih težko izpeljati. Največja motivacija so vsekakor bili moji bližnji in prijatelji, ki so me vedno znova spodbujali - tudi na dirkališču. In ni težko postati državni prvak, če je za volanom 100 src,« je skromen aktualni prvak.
'V Ta logaškem Blagomix Racing L N Parku seje sredi septembra končalo državno prvenstvo v paralelnem rallykrosu, na katerem smo dobili nove državne prvake. V sicer naj šibkejši, a hkrati najštevilčnejši prvi diviziji, je bil glavni favorit zmagovalec prejšnjih dveh dirk, član ajdovskega Avto kluba, Grega Kravos. Dirkal je s citroenovim ax-om, ki ga je najel pri Tržačanu Guglielmu Vallisneriju, sicer staremu znancu slovenskih dirk, ki se lahko pohvali s skoraj 40-letno kariero v avtošportu.
Finalna dirka v paralelnem rally-krosu je na ogled ponudila zanimive in atraktivne dvoboje za naslove državnih prvakov v štirih divizijah. Žal
jo je predvsem zaradi hladnega jesenskega vremena tiste nedelje spremljalo nekoliko manj gledalcev kot prejšnje. Zagotovo pa je najštevilčnejše in najglasnejše navijače imel prav Kravos.
Vlogo favorita je Grega, ki je tudi tokrat dosegal najhitrejše čase in ugnal vso svojo konkurenco, upravičil, in tako ostal nepremagan skozi celotno sezono. Pa tudi s predstavo ni razočaral zbranih gledalcev in predvsem svojih zvestih navijačev, saj je vozil odlično in atraktivno. Naslov državnega prvaka dobi dodatno težo, če vemo, da je bila letošnja sezona šele.njegova druga. Kravos seje v tem športu pojavil leta 2006 kot sovoznik, lani pa prvič v vlogi voznika.
21-letni Grega po svoji komaj drugi, a več kot odlični sezoni, žal že razmišlja o zaključku kariere. Za napredovanje oziroma za prehod v drugo disciplino, česar si sicer močno želi, bi potreboval dodatna denarna sredstva. Teh pa si sam in samo s pomočjo že omenjenih sponzorjev ne zmore zagotoviti.
V začetku prvenstva je Grega na najetega ax-a, s katerim si je privozil naslov državnega prvaka na mesto, kjer ima večina drugih dirkačev nanizane sponzorje, nalepil naslednji zapis: »Nimam denarja, moje bogastvo so moji prijatelji.« In prav ti - njegovi prijatelji in navijači še vedno upajo, da si bo Grega premislil ter v prihodnjih mesecih vendarle našel še kakšnega radodarnega sponzorja. Držimo pesti!	MM
Uspel prvi tabor Črn trn
25 udeležencev na prvem taboru za otroke KK Črn v Ajdovščini. Osem dni kolesarjenja na progah Črnega trna in v okolici, za konec pa tekmovanje v dvoboju.
T 7"Ajdovščini smo v soboto zaklju-
V čili osemdnevni tabor gorskega kolesarstva Črn trn 2008, ki bo po vsej verjetnosti (glede na zanimanje velikega števila otrok in staršev) drugo leto dobil nadaljevanje.
Prijavilo se je 25 udeležencev med sedmim in štirinajstim letom starosti, med njimi tudi tri dekleta. Treningi so potekali vsako popoldne na progah Črn trn in okoliških kolesarskih poteh. Organizatorji in vaditelji tabora (vsi člani in tekmovalci KK Črn trn) so v teh dneh udeležencem predstavili osnove gorskega kolesarstva. Otroci so spoznali različne gorskokolesarske discipline, videli in preizkusili različne vrste gorskih koles, spoznali in preizkusili zaščitno opremo, preizku-
sili različne vrste voznih terenov in se seznanili s pravili in potekom organiziranih tekmovanj. Vsakodnevno vadbo tabora smo začeli s pravilnim ogrevanjem, nadaljevali z vadbo in individualnim svetovanjem ter zaključili s hitrostno preizkušnjo na “tlačilni” progi.
Presenečeni smo bili nad vidnim napredkom udeležencev. V kratkem času (osmih dneh) so čisto vsi izboljšali svoj način vožnje na “tlačilni” progi, se naučili pravilnega in s tem optimalnega startanja iz tekmovalnih startnih vrat in izboljšali svoje čase, nekateri tudi za 2,5 sekunde!
Tabor smo zaključili s tekmovanjem v dvoboju na “tlačilni” progi. Udeleženci so se pomerili med se-
boj v treh kategorijah: deklice, dečki U10 in dečki U15. Tekmovanja nismo oglaševali, a seje kljub temu ob progi zbralo veliko število gledalcev, predvsem družinskih članov tekmovalcev.
Fantje in dekleta so na končni podelitvi prejeli diplomo za osvojene osnovne veščine gorskega kolesarstva in majico tabora. Zmagovalne trojice ter udeleženec, ki je v času tabora pokazal največ napredka v svojem znanju in vožnji, pa so domov odnesli tudi pokal.
Člani KK Črn trn smo bili presenečeni nad zanimanjem lokalnih osnovnošolcev v tovrstno dejavnost. Cel teden smo poleg prijavljenih udeležencev tabora ob progi gostili tudi mlade kolesarje, ki si “niso upali prijaviti” ali so “prepozno izvedeli za tabor”, tako da nadaljevanje tabora vsekakor sledi. In če na mladih svet stoji, potem gorsko kolesarstvo v Ajdovščini čaka lepa prihodnost.
Več fotografij na strani KK Črn trn crn-trn.si
KK Črn trn iz Ajdovšine
Povolilne izjave udeležencev
V prejšnji številki Latnika smo predvolilno kampanjo na našem koncu pospremili s predvolilno prilogo, v kateri so kandidati predstavljali svoje programe in tako poslušali volilno substanco prepričati v svoj prav. Pravzaprav gre za korajžne ljudi, saj je vsak izmed njih na volitve »odšel« v prepričanju, da bo izvoljen, vsak zase pa je gotovo vedel, da vsem uspeti ne more, morda enemu, največ dvema..., da o treh niti ne govorimo, saj vemo, da je uspelo le enemu (eni).
Poprosili smo jih za kratke komentarje in povečini so se naši prošnji odzvali. Hvala vsem za prijaznost, uredništvo
Eva Irgl
SDS zagotovo ni poraženka teh volitev, saj je zmagala v vseh volilnih enotah razen v Ljubljani in na obali. To kaže na izjemno stabilno in dobro politiko, kiji ljudje zaupajo in jo podpirajo.Po volitvah sem srečala veliko ljudi, ki so bili zelo razočarani nad razpletom na državni ravni, saj je vlada Janeza Janše naredila pomembne korake naprej v vseh pogledih razvoja Slovenije in bili smo na dobri poti, da se
Ivo Krušeč
V	kandidaturo me je vodila predvsem želja, da aktivno in odgovorno soustvarjam socialno, vsem generacijam prijazno državo ter želja po spremembi tiste strankarske politike, ki lastne interese postavlja nad interese državljanov Republike Slovenije. S predvolilnimi in volilnimi izkušnjami sem bogatejši tudi za nekatera trpka spoznanja, saj imajo prednost in moč veliki sistemi, ki so sposobni globalizirati in obvladovati množice z manipulativnimi in tudi s komercialnimi prijemi.
V	času predvolilnih aktivnosti sem imel na različnih srečanjih z volivci priložnost spoznati veliko pogledov na politiko, osebnih stisk in življenjskih zgodb. Večina pričakuje boljše, človeka vredno življenje, pravično plačilo za delo in korekten odnos države na vseh področjih. Bodo spremembe res to prinesle ali pa se bodo le zamenjali odločujoči obrazi?
Tudi sam sem razočaran, pa ne le zato, ker nisem izvoljen, ampak predvsem zato, ker se je politika tudi tokrat poigrala z usodo volivk in volivcev. Proporcionalni volilni sistem, ki daje prednost stranki in veliko manj njenim kandidatom, je edinstven primer ureditve par-
končno odlepimo od komunistično - socialistične miselnosti ter si pridobimo pravo in zdravo demokracijo. Celotna volilna kampanja SDS je temeljila na povezovanju in ne na razdruževanju, kar je dajalo misliti, da se bo po volitvah oblikovala široka razvojna koalicija, ki bi bila za Slovenijo in njeno prihodnost tudi najboljša. Žal je zmagovalna stranka takšne rešitve že vnaprej zavrnila in s tem pokazala, da vodi politiko vnaprejšnjega izključevanja. Sama sem zelo zadovoljna z rezultatom, ki sem ga dosegla. Ta kaže predvsem na to, da sem v preteklem mandatu delala dobro in odgovorno. Tako nameravam tudi v naslednjih štirih letih. Zahvaljujem se vsem, ki so odšli na volitve in me podprli. Trudila se bom, da upravičim vaše zaupanje za dobrobit vseh prebivalcev Vipavske doline. Lepo vas pozdravljam
lamentarnih volitev v svetu. Je krivičen, saj izničuje voljo volivcev glede strankarskih kandidatov. Čeprav pravni strokovnjaki menijo, da so nujne spremembe zakona o volitvah v DZ, do njih ne bo prišlo, ker zakon ustreza krogu politikov, ki je že leta v državnem političnem vrhu in jih tam tudi ohranja. Koalicijska večina te ali one strani, tega ali onega mandata, si takih sprememb ne želi, s svojo večinsko večino v parlamentu pa bodo vedno izglasovali tak sistem, ki bo ustrezal predvsem rotaciji, manj pa demokraciji. Za predvolilne aktivnosti v našem volilnem okraju lahko rečem, da so potekale na kulturni, predvsem pa na politično zreli ravni. Te ocene ni pokvarila niti občasna nestrpnost posameznih kandidatov ter pogoste omembe namišljenih minulih uspehov in obljub kaj je kdo storil in kaj bo kdo storil.
Srčna hvala mojim najdražjim za podporo in vsestransko pomoč. Hvala vsem volivkam in volivcem, ki ste dali svoj glas stranki DeSUS in tistim, ki ste ga namenili meni. V primerjavi z volitvami 2004 smo bili v volilnem okraju Ajdovščina - Vipava po prejetih glasovih skoraj 100% uspešnejši. Prepričan sem, da je tudi stranka na državni ravni na dobri poti, da v naslednjem mandatu podvoji število sedanjih poslancev, kar bo znatno olajšalo naša prizadevanja za uveljavitev socialne države za vse generacije. Želim si tudi, da bi predvsem slovenske upokojenke in upokojenci podrobneje spoznali program naše stranke, se v njem prepoznali in se zavedali moči, ki jo imajo v sebi, saj predstavljajo več kot četrtino volilnega telesa.
Alojz Krapež
Spoštovana, spoštovani!
Dovolite mi, da se Vam po končanih volitvah v Državni zbor 2008 iskreno in iz srca zahvalim za Vaš prispevek in dragoceno pomoč pri velikem in zgodovinskem uspehu Socialnih demokratov na državnem nivoju, še bolj pa za velik uspeh in zaupanje Socialnim demokratom in meni osebno, v Vipavski dolini in okolici, kjer v preteklosti nismo bili tako uspešni.
Vaša pomoč in zaupanje bo
omogočilo, da bomo Socialni demokrati, skupaj s programsko sorodnimi strankami, prvič lahko sestavili programsko koalicijo, ki bo s svojim delom v Državnem zboru in v Vladi RS lahko vodila programe, ki bodo v pomoč tudi Vam in Vaši dolini ter Gori in vinorodnemu delu severnega dela našega prelepega Krasa.
Tako kot v preteklosti, bom tudi v bodoče, zaradi Vašega zaupanja še lažje, pomagal pri izvajanju zavez, ki sem jih dajal tokom volilne kampanje, tako osebno kot tudi v imenu stranke Socialnih demokratov.
V bodoče bi si želel še bistveno več komunikacije in osebnih srečanj z Vami, kar bom seveda tudi počel v okviru novih zadolžitev in nalog, ki jih bom opravljal v novi Vladi RS pod vodstvom predsednika Boruta Pahorja.
Še enkrat iskrena hvala za Vaše zaupanje in pomoč.
Srečno!
Poljšak Marjan
/^Ačitno je velika večina VVvolivcev ocenila, da je najpomembnejša odločitev letošnjih volitev v Državni zbor izbira mandatarja in so se odločali, ali za Pahorja oziroma SD, ali za,Janšo oziroma SDS. Zato so manjše stranke prejele manj glasov, med drugimi tudi stranka LIPA, na katere listi sem kandidiral. LIPA bi verjetno uspela, če bi nagovarjala in pridobivala Jelinčičeve volivce z bolj radikalnimi rešitvami za obstoj slovenskega naroda, za slovensko lastnino nad nepremičninami in kapitalom ter za izboljšanje social-
nih razmer. Napačno sem ocenil, da bo LIPA ponudila bolj narodnjaški program in uspela preseči volilni prag. Vsebina in oblika nastopanja vodilnih stranke LIPA je bila v preveliki meri podobna Pahorjevi SD in je tako določenim volivcem pomagala, da so se lažje odločili za podporo Pahorju. Namreč volivci se med podobnimi strankami običajno odločajo za večjo stranko, ker je tako v večji meri zagotovljena učinkovitost njihovega glasu. LIPA je uspela vsaj v eni točki, da je pomagala premagati Janšo. Tudi sam sem v vseh soočenjih podpiral Pahorja za mandatarja. Prepričan sem, da bo nam, odgovornim Občine Ajdovščina, lažje sodelovati in doseči več podpore pri Pahorju in njegovih ministrih, kot je bilo to v primeru Janševe vlade. Namreč upam, da bo razvoj podjetij visoke tehnologije Pahorju pomembnejša tema od političnih razprtij. Vsi še kako potrebujemo razvoj gospodarstva in nova delovna mesta!
Aleksander Lemut
Najprej iskrena hvala vsem, ki ste mi dali svoj glas in tako izrazili tudi svoje zaupanje skupni listi kandidatov Zares - ZZP. Nova politika stranke Zares se kaže tudi v tem, da smo člani stranke Zveze za Primorsko lahko sodelovali na parlamentarnih volitvah z realnimi možnostmi za 'uspeh in preboj v Državni zbor na skupni listi obeh strank. Dosegli smo lep rezultat in postali tretja najmočnejša parlamentarna stranka, tak je bi! tudi moj rezultat v VO Ajdovščina -Vipava. Za izvolitev pa je bila podpora žal malce »prekratka«. Vendar nisem razočaran! Imel sem dobro »kampanjo«, kjer sem »lokalno« postavil pred »državno«. Na podlagi poznavanja realnih problemom doline, sem predstavil celo vrsto projektov, ki bi nas vrnili na nekdanje pozicije. Cestna povezava Adrialpika, podjetniško - poslovna cona državnega pomena, kampus univerze, sedež pokrajine ozi-
roma upravnega organa,...
Ugotoviti pa moramo, da so se volivci na tokratnih volitvah odločali predvsem ZA ali PROTI. Za sedanjo vlado, oziroma proti sedanji vladi. Vse drugo, kandidati ali volilni programi, so bili globoko v ozadju. Nič drugače ni bilo niti pri nas. Ravno nasprotno! Če sta na državnem nivoju oba potencialna mandatarja dobila slabih 60 % glasov, sta jih v VO Ajdovščina - Vipava dobrih 67 %. Tej številki pa je potrebno dodati še neverjetnih 12 %, ki so jih volivci dali strankam, ki se niso uspele prebiti v parlament. Ni kaj, v tej dolini veljamo za preproste, poštene in delovne ljudi. Vedno smo postavljali »višje« cilje, pred naše lokalne. Demokracija je res vladavina ljudstva. V končni fazi pa je demokracija predvsem »matematika« in te žal nismo nikoli dobro obvladali. Prvič smo tako izvolili samo enega poslanca in če bo še ta »pristala« v opoziciji, se nam v tem mandatu spet ne piše nič dobrega. Potrebno se bo dobro organizirati in poiskati druge kanale do vladnih hodnikov. Nujno bi tudi bilo, če se kandidat SD Alojz Krapež ne bi »pokazal« spet šele na naslednjih volitvah, ampak bi visoko podporo na teh volitvah opravičil z konkretnimi dejanji za to dolino skozi cel mandat. Nenazadnje je kandidiral na listi sedaj najmočnejše vladne stranke.
Alojz Durn
»Brez Nove Slovenije ni desno sredinske vlade«. To seje pokazalo za točno.
Osebno sem nad rezultatom razočaran. Sprejemam pa sporočilo volivk in volivcev, da je bila Eva Irgl najboljša in najprimernejša kandidatka v našem volilnem okraju. Sprejemam pa tudi sporočilo, da so se naši volivci odločili za izvolitev levo sredinske vlade. Biti domačin, tudi ko ni čas volilne kampanje, se je poka-
zalo za nepomembno.
Vendar tudi po volitvah gre življenje naprej, ostaja pa določen grenak priokus in predvsem pa zelo poučna spoznanja. Zelo seje skrčila tudi vrsta »prijateljev«!
Imajo pa volitve tudi svetlejšo plat. Končno seje začel bistriti tudi desni prostor. Stranka je dobro delala na finančnem in socialnem področju, pa tudi na področju visokega šolstva ter pravosodja, ni pa mogla (znala) teh rezultatov »prodajati«. Vendar smo se sedaj znebili vseh zunanjih botrov, zato sem prepričan, da bo tudi na desnici prišla do izraza krščanska ljudska stranka. To ne bo lahko.
Vsem, ki ste mi namenili svoj glas, se iskreno zahvaljujem in upam na boljše čase za krščansko politično gibanje, ki ga sedaj ni v slovenskem parlamentu.
koledar
KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI IN OKOLICI ZA OKTOBER 2008:
RAZSTAVE:
PILONOVA GALERIJA AJDOVŠČINA Petek, 3. oktober ob 19.00: Paola Korošec, Aleksander Nišavič - Aco, Janez Lapajne:
L' Oracle. Projekt preko podob, ki jih je Pilon ujel v svoj objektiv ter z refleksijo o pomenu posameznega medija v današnjem času, povezuje obdobje 30. let s sodobnostjo. Razstava bo na ogled do 26. oktobra. Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI Zbirka fosilov Staneta Bačarja in razstava Fluvio Frigido - Castra - Flovius -Ajdovščina, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman.
Vitrina meseca: VSAKA PED ZEMLJE JE PREŽETA S PRETEKLOSTJO Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.
Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. UČNA HIŠA AJDOVŠČINA Petek, 10. oktober ob 19.00 - Predstavitev knjige Vlaste Meden Klavora KO DUŠA NIMA KAM. Predstavitev bo vodila Irene Mislej. Knjigo je oblikoval David Ličen.
Do 18. oktobra - prodajna razstava keramike Riccarda Biavatija iz Ferrare
V	Lični hiši še vedno poteka vpis v petkovo delavnico risanja in slikanja.
V	Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00
Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com UKOVMA RAZSTAVA UDELEŽENCEV KOLONUE USTVARJALNIH DEJAVNOSTI BRJE 2008
Sreda, 22. oktober, ob 18.00 uri - avla Dvorane prve slovenske vlade Razstava bo na ogled do konca meseca. Vabi vas Društvo animatorjev NORMA7! SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med
8.00	in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, Ajdovščina. ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate na naslovu Predmeja 148 po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.
PRIREDITVE:
KAMNITA, STRAŠNA, SMRKAVA,... BABA
Petek, 3. oktober ob 19.30 - stara šola Budanje
V mitološki svet vas bo popeljala Katja Hrobat in vam predstavila kamne, skale, hribe ... po imenu Baba. Predavateljica bo prikazala podobnosti kamnitih Bab po vsem slovanskem svetu in osnovne značilnosti, ki umeščajo Babo v kontekst starega ženskega mitološkega lika. Najmlajši vabljeni na srečanje že ob 18.15, ko boste prisluhnili pripovedki o Babi z Rodika in ustvarjali na likovni delavnici. Org: Zavod Rdeči apolon, 040 560 955 (Irena)
PREDAVANJE O LOKAVSKEM PLAZU
Torek, 7. oktober ob 19.00 - Dvorana Edmunda Čibeja Lokavec Predavanje o nastanku in razvoju plazu, geološki sestavi kamenin, razvoj plazu v minulem stoletju,.... Dogajanje v zvezi s plazom nam bodo osvetlili poveljnik Civilne zaščite Igor Benko, geolog Marko Kočevar in zbiratelj fosilov Stanislav Bačar.
Org: KS Lokavec in LU Ajdovščina: Studijski krožek »Obudimo kulturno življenje na vasi«.
MEDNARODNO SREČANJE ZBIRALCEV STARE VOJAŠKE OPREME
Sobota, 11. oktober med 10.00 in 18.00 in nedelja, 12. oktober med 9.00 in 15.00 - ŠC Police Ajdovščina
Na srečanju si bo mogoče ogledati, kupiti ali prodati predmete vezane na vojaško zgodovino.
Org: Društvo ljubiteljev soške fronte, 041 922 844 (Jakob Marušič)
95. BOLJŠJA TRŽNICA
Sobota, 18. oktober, dopoldan - Trg 1.
slovenske vlade Ajdovščina
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci.
slučajno mimoidoči. Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur. Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 040 188 305 (Vladimir)
TRST JE NAŠ, predstavitev knjige dr. Jožeta Pirjevca
Četrtek, 23. oktober ob 19.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Predstavitev bo vodil novinar in publicist Lado Ambrožič ml., nastopil bo MoPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine.
LITERARNI MARATON RDEČA JABOLKA Petek, 24. oktober, prvo branje ob 13.00 -Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Sodelovali bodo literarni ustvarjalci Slovenije, ki so kot avtorji literarnih zapisov in zapisov z etnološko vsebino v letu 2007/08 sodelovali v projektu RDEČA JABOLKA in gosti maratona. Srečanju ljubiteljev in ustvarjalcev besedne govorice se lahko pridružijo tako bralci besedne pripovedi kot sami ustvarjalci, po predhodni prijavi na telefon: 05/ 36 47 507 Društvo animatorjev NORMA7 ali norma.7@siol. net.
GLASBENO SCENSKA PREDSTAVA CVETJE V JESENI
Petek, 24. oktober ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Izvajalci: pevski zbor PRIJATELJI, Celje in dramska skupina Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije. Prisrčno vabljeni. Vstop je prost.
Org: Društvo animatorjev NORMA7
Sobota, 25. oktober ob 19.30 - Dvorec Zemono
MoPZ Srečko Kosovel: Pušeljc šentjanževih rož
Info: ZKD Ajdovščina, 05/ 364 30 72
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE MATIJI VERTOVCU
Nedelja, 26. oktober ob 13.00 - Jakulini 'pri Šmarjah
Vabljeni na odkritje spominske plošče Matiji Vertovcu na njegovi rojstni hiši. V primeru dežja se dogodek prenese na naslednjo nedeljo. Org: Društvo Matija Vertovec, 05/ 36 59 140
ŠPORT:
ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA
ŠPORTNI	PROGRAMI
OKTOBER-MAJ	2008-2009:
VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO (za otroke v obdobju hitre rasti) obsredahmed 18.30in 19.30vTrimkabinetu ŠC Police. Obvezna predhodna prijava. TERAPEVTSKA VADBA ob četrtkih med 20.40 in 21.40 v Mali dvorani ŠC Police. NOTRANJI BAZEN od ponedeljka do petka med 16.00 in 21.00, ob sobotah med 15.00 in 21.00, ob sredah rezervirano za organizirane skupine (v letu 2008/09 pričetek delovanja 13. oktober). SAVNA od ponedeljka do petka med 16.00 in 21.00, ob sobotah med 15.00 in 21.00 Podrobne informacije o cenah in dodatni ponudbi (praznovanje rojstnih dni, nakup darilnih bonov,...) najdete na spletni strani Zavoda za šport www.zs-ajdovscina.si ali na tel 05-364-47-21, 05-364-47-22 ob delavnikih od 8.00 do 16.00.
ŠPORTNO DRUŠTVO REKREATIVČEK PLAVANJE ZA OTROKE (notranji bazen ŠC Police):
Predšolski (4-5 let) pon 15.00-16.00 in sre
16.00-	17.00
Šoloobvezni (6-12 let) tor 16.00-17.00 in pet 15.00-16.00 ŠPORTNA ABECEDA:
Na OŠ Ajdovščina, OŠ Šturje, OŠ Skrilje, OŠ Vrtovin, OŠ Vipava, OŠ Podnanos, OŠ Vrhpolje. Vadba takoj po pouku, vaditelji pridejo otroke iskat in jih po vadbi pripeljejo na zborno mesto.
AEROBIKA (dvorana v Podnanosu):
HI-LO nižje intenzivnosti tor 19.00-20.00 in čet 18.00-19.00
HI-LO višje intenzivnosti tor 20.00-21.00 in čet 20.00-21.00
REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE (pod vodstvom učitelja plavanja) notranji bazen ŠC Police:
1.	termin (14. oktober-5. december) tor
19.00-	20.00 in čet 19.00-20.00
2.	termin (6. januar-26. februar) tor 19.00-
20.00	in čet 19.00-20.00
3.	termin (3. marec-23. april) tor
19.00-20.00 in čet 19.00-20.00 Prijave in info: rekreativcek@gmail.com E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete JavaScript (ime in priimek, naslov, kontaktna številka in program na katerega se prijavljate), 041-472-128 Tomaž , 040-348-264 Martin, http:// rekreativcek.gmajna.eu PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Nedelja, 5. oktober - Spominski pohod na Golake
Sobota, 18. oktober - Neznano
Nedelja, 26. oktober - Porezen iz Zakojce,
zahtevna pot, vodi: Blaž Kodelja
Info: (041 759 773 Dušan - PD Ajdovščina)
ČLANARINO LAHKO PORAVNATE V TIC
AJDOVŠČINA, Lokarjev drevored 8.
KOŠARKARSKI KLUB AJDOVŠČINA
Sobota 11. oktober ob 19.00, Dvorana v
Šturjah - Ajdovščina : Tolmin
Sobota 25. oktober ob 19.00, Dvorani v
Šturjah - Ajdovščina : Krka mladi
Info: www.kosarkaski-klub-ajdovscina.si
SMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA
MIGETALNICA (Športna vadba za celostni
razvoj otroka)
Telovadnica vrtca Ribnik:
-migetalčki (otroci 1-2 leti) sre 18.00-19.00
s starši
-	malčki (otroci 2-4 leta) sre 17.00 -18.00 s straši
-	navihančki (otroci 4-6 let) sre 16.00 -
17.00
VADBA MALČKOV V VODI poteka v ponedeljkih od 16.00-17.00, vadba dojenčkov v vodi preko PZS v ponedeljkih od 9.00 naprej v notranjemu bazenu ŠC Police.
Prijave in info: migetalnica@gmail.com, 031 632 314 (Marko), 041 921 292 (Melita) PLESNI STUDIO MAXIM Vabljeni na plesne in druge tečaje: aerobika Dobro jutro, aerobika TNZ, aerobika Hi-Lo, balet, argentinski tango, flamenko, hip hop otroci, hip hop najstniki, hip hop odrasli, izrazni ples, jazz, modern, joga, odrasli družabniples,otroškiplesnivrtec,orientalski plesi, pilates, salsa. Info: 040-529-645, 041-888-960, informacije.maxim@gmail. com,	www.studiomaxim.com
PLESNA ŠOLA MRAVLJICA
Začetni tečaj: sobota, 4. oktober ob 19.00
4.,	5., 6. stopnja: petek, 3. oktober ob 20.30
Klub M: sobota, 4. oktober ob 20.45 Vsi tečaji bodo potekali v večnamenskem prostoru gimnazije v Ajdovščini.
Info: 040 172 182 (Suzana Kugonič z.š.d.),
www.fitples-mravljica.net
WELLNESS CENTER PULSUS
Cesta 5. maja 14, 5270 Ajdovščina,
070	.855	335, dksport@gmail.com,
info@vsezawellness.si
Urnik: od pon. do pet. med 8.00 in 22.00,
sobota in nedelja med 10.00 in 22.00
HEALTHT LIFE FITNESS
Goriška cesta 29a,	5270
Ajdovščina, 040	417	832
Urnik: od pon. do pet. med 9.00 in 12.00
ter med 17.00 in 22.00, sobota med 9.00 in
12.00,	nedelja in prazniki zaprto
KARATE KLUB AJDOVŠČINA
Karate klub je klub, kjer treniramo plemenito borilno veščino KARATE, s katero razvijamo telo in duha, ne glede na starost in spol. Treniramo lahko za samoobrambo ali kot tekmovalni šport. Nove člane vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v Lokavcu.
Informacije:	031	233	722, kksho.
ajd@gmail.com, www.karateajd.si
OBVESTILA:
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA
PRIREDITVE:
Ponedeljek, 13. oktober ob 18.30: Z založbo Litera pripravljamo srečanje s pisateljema Miroslavom Košuto in Miranom Košuto.
ŠTUDIJSKI KROŽKI:
Torek, 14. oktober ob 9.00 - Knjižna srečanja ob kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige^
Sreda, 22. oktober ob 18.00 - Študijski krožek Čitalnica: Pogovarjali se bomo o knjigi Bojana Bizjaka Skala.
OBVESTILA:
Literarni natečaj z naslovom: ZGODBE IZ KNJIŽNICE: Knjižnica kot moj tretji prostor pripravljajo Slovenske splošne knjižnice. Primorci beremo: Še je čas, da se vključite v projekt Primorci beremo 2008 in osvojite bralno značko za odrasle.
URA PRAVLJIC:
Ajdovščina: ob četrtkih ob 17.00, pričetek 2. oktober
Vipava: ob sredah ob 17.00, pričetek 1. oktober
Podnanos: ob sredah ob 11.00, pričetek 1. oktober
Informacije o urniku in ostalem dogajanju dobite na: 05/3661 328, www.ajd.sik.si KLUB AJDOVSKIH ŠTUDENTOV Jnfo-točka v prostorih KAŠ-a v Ajdovščini (Hiša mladih. Vipavska 1 l/a, Ajdovščina) je odprta vsak delovnik med 11.00 in 16.00, ob petkih in sobotah med 14.00 in 22.00. Na voljo so 3 računalniki z dostopom do interneta ter brezžično dostopna točka. Omogočeno je tudi tiskanje in fotokopiranje. Dogajanje v klubu BAZA na http://baza.kas.si. Info: 05/368 11 40, 051 654 002, www.kas.si CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA
Od ponedeljka do petka med 10.00 in
18.00	- Hiša mladih na Ribniku
Aktivno preživljanje prostega časa mladih -osnovnošolcev, predvsem iz višjih razredov OŠ, srednješolcev ter ostale mladine, (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti,...).
Ostale dejavnosti: info točka z dostopom do računalnika in interneta-svetovanje pri vključitvi v program MEPI, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,...
Delavnice v oktobru:
-	ustvarjalne delavnice: od 6. do 10. okt. delavnica »Lučka«; od 13. do 17.okt. delavnica »Podstavki za kozarce«
-	začetni tečaj španskega jezika - pričetek 24. okt.
-	začetni tečaj za Dj - a - pričetek 28. okt.
-	jesenske počitnice: peka peciva: 27. okt.; ogled kinopredstav v Dvorani prve slovenske vlade: 28. in 29. okt. ob 14.00; delavnica Halloween (izrezovanje buč): 30. okt.
Info: 05/368 93 83 in 041 945 392, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA Teden otroka, od 6. do 12. oktobra 2008 USTVARJALNE DELAVNICE Ponedeljek, 6. okt. od 16.00 do 18.00, MDPM Ajdovščina, Rizzatova vila -»Pospravimo pisalno mizo«
Ponedeljek, 6. okt. od 16.00 do 18.00, OŠ Vipava - »Ko lutke oživijo na Pavčkovo poezijo«.
Torek, 7.okt. od 16.00 do 18.00, MDPM Ajdovščina - Dan s poezijo in ilustracijo na temo »Nekoga moraš imeti rad«
Četrtek, 9. okt. do 16.00 do 18.00, OŠ Vipava - »Ko lutke oživijo na Pavčkovo poezijo«
Sobota, 11. okt od 10.00 do 13.00, MDPM Ajdovščina - Jesenska pravljica »Ježek teka, teka«
DELAVNICA O VARNI RABI INTERNETA za otroke in starše
Sreda, 8. okt. od 16.30 do 18.00, Ljudska univerza Ajdovščina
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL OTROK IN PREDSTAVITEV DRUŠTVA
Od 6. do 20. oktobra, avla Lavričeve knjižnice
MDPM pa pripravlja za učence in dijake posameznih šol iz občin Ajdovščina in Vipava tudi dve lutkovni predstavi, likovni eks-tempore ter ustvarjalne delavnice.
Vse delavnice so brezplačne! Zaželjena predhodna prijava!
Info: 05/ 368 91 40, 041 490 360, www. mdpm-ajdovscina.si, uradne ure pon-pet
9.00	do 15.00.
OBVESTILA OO ZZB NOB Ajdovščina
-	Vipava
Nedelja, 12. oktober ob 12.00 - DOBRNIČ, športno igrišče
Spominska slovesnost ob 65 obletnici kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze
Ponedeljek, 13. oktober ob 16.00 -LJUBLJANA
Slovesnost pri spomeniku 24 ustreljenih talcev
Nedelja, 26. oktober ob 11.00 - KOBARID, kulturni dom
Spominska slovesnost v spomin na ustanovitev VII. korpusa in delovanje Kobariške republike 1943 Info: OO ZZB NOB Ajdovščina, Goriška cesta 17, tel: 05/36 61 071, uradne ure ob ponedeljkih in sredah od 9.00 do 12.00. DRUŠTVO MOST
Uradne ure: v mesecu oktobru vsak torek med 9.00 in 10.00 v Domu krajanov Ajdovščina, tel: 05/ 36 59 149
OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Sobota, 11. oktober - Popoldansko kopanje v Izoli
Sobota, 25. oktober - Enodnevni izlet na AVSTRIJSKO KOROŠKO V oktobru se pričnejo nekatere vadbe in krožki:
Sreda, 15. oktober - vodena telovadba (vodena za po kapi) v notranjem bazenu Police od 17.00 do 18.00, bolj lahkotna
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA
Mobitel ^ Mobitel
I*
Pri nas lahko uredite VSAK DAN


EXPRES
•sklepanje novih naročnin-•podaljšanje naročnin-
•največja izbira GSM telefonov-
AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580
vadbo od 18.00 do 19.00 Torek, 7. oktober - začetek rekreacije v Mali dvorani v ŠC POLICE ob 17.00 do 18.00 Četrtek, 2. oktober-začetek računalniškega krožka od 18.00 do 19.00 MERJENJE KRVNEGA PRITISKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA PRITISKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina.
MERJENJE KRVNEGA PRITISKA IN SLADKORJA vBatujah vsakprviponedeljek v mesecu ob 8.00.
Če bi prostovoljno želeli pomagati starejšim, pokličite na sedež DU Ajdovščina, ki obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 in
11.00,	na Cesti IX. Korpusa 1, tel.: 05/ 36 61 383.
ZDRAVSTVENI DOM AJDOVŠČINA SLUŽBA ZDRAVSTVENE VZGOJE Sobota, 11. oktober od 9.00 do 12.00, Športni park Ribnik - TEST HOJE NA 2 KM Četrtek, 16. oktober. Dom krajanov Ajdovščina - HARMONIJA ŽIVLJENJA
16.00-	16.45: Tehtanje z analizo telesne mase
17.00-	18.30:	Dihanje za sprostitev in
občutek miru (Tamara Kofol in Alenka Naglost), Čustvovanje in telo (Samo Lutman), degustacija zdrave hrane
Info: ZD Ajdovščina; Služba zdravstvene vzgoje 05/ 369 31 23, 051 415 731, http:// www.zd-ajdovscina.si/
VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI
Vsak torek od 10.00 do 11.00 v Domu krajanov v Ajdovščini
V torek, 7. oktobra vabljeni na DAN ODPRTIH VRAT.
Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka 1 leto, ki se želi jo f izično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom. Obvezna prijava. Info in prijave: 040 886 313 (Tina), www.zavod-tamala.si OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA AJDOVŠČINA KRVODAJALSKA AKCIJA:
Petek, 3. in ponedeljek, 6. oktober med
7.00	in 13.00- Dijaški dom SŠ Veno Pilon Ajdovščina
Pisarna: Gregorčičeva 20 (stavba stare občine), Ajdovščina, odprto vsak dan od
7.00-15.00, sreda do 16.00 Skladišče:	Stritarjeva la, Ajdovščina
- prevzem in oddaja oblačil, obutve in drugih podarjenih dobrin vsak prvi četrtek v mesecu od 9.00-12.00.
Darovanje krvi - vsak torek od 8.00-12.00 in 14.00-16.00 ter vsak petek od 8.00-
12.00	na oddelku za transfuziologijo v Bolnišnici Šempeter.
Info: 05/ 366 49 30, ajdovscina.ozrk@rks. si
KARITAS
SREČANJE DRUŽIN VIPAVSKE DEKANIJE Sobota, 4. oktober - Vipavski Križ Ob 10.00 - župnijska cerkev - predavanje Bogdan Žorž: Odnos med generacijami Ob 10.00 - župnijski dom - igre in delavnice za otroke in mladino
Po maši in skupnem kosilu bo popoldan na grajskem dvorišču potekal kulturni program z družabnim srečanjem. Pred kapucinskim samostanom se bodo predstavili: zakonske skupine, skavti, Karitas, materinski dom, učna pomoč, svetovanje, šola za starše... Org: Pastoralni svet Vipavske dekanije in Karitas vipavske dekanije Karitas Vipavske dekanije Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372, karitas.vip.dek@siol.net Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet. od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob 20.00
Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem
Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od
9.00	do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od
19.00	do 21.00 - srečanja skupine, info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051
Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas. cesta@siol.net
Materinski dom, info: Katarina Deotto, 041
331 639
Popoldan na Cesti, program za otroke, sre. in čet. od 15.00 do 17.00, info: Klementina Bajec, 041 762 029
Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska
delavnica, sobota od 15.00 do 18.00
Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1,05/ 33 00 234, karitas.
samarijan@siol.net
Materinski dom in Varna hiša
Stalne prodajne razstave - Občina
Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina,
Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas
vipavske dekanije
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani.
Informacije: 031 600 770
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu.
INFO: 05/ 36'59 140, tic.ajdovscina@siol. net, www.tic-ajdovscina.si, TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8.
križanka
LATNIK
RADIO
NOVA
GOROVJE V METOHIJI OBALBAN. MEJI
STROKOVNJAK ZA VI NA
OGLJIKOV HIDRAT V SLADKORNI PESI
NASELJE
PRI
RAKEKU
EDEN OD POGLEDOV VTEHNIČ. RISANJU
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
PREDMET
STARINSKE
VREDNOSTI
ANTIKVA
TRGOVSKO
BLAGO,
PRODAJNI
PREDMET
KRUTI RIM. CESAR
KRAJ PRI DOMŽALAH
SILVO
NOVAK
RADO
LIKAR
PEVEC
RAFAEL
ZUPANC
SINOVA
ŽENA
RUMENO
RJAVA
GLINA
ŽLAHTEN
PLIN
(Ne)
REKA V SLOVENIJI
MOŠKO
IME
IGRALEC
VVELLES
VREMEN.
NESREČA
PLAVALEC
THORPE
GLAVNI
ŠTEVNIK
UROŠ
KREK
SL. JED ŽLIČNIKI
IVO
ANDRIČ
SLAVNOST
OGENJ
VHODNO
PRED-
DVERJE
KETE
ALEŠ
MAKEDON KOLO
ŠPANSKI
KIPAR
(ANDREU)
DEAN LAH
AVTOM.
OZNAKA
REKE
RIM. BOG LJUBEZNI
SPODNJI DEL POSODE
GOSTIŠČE V TURČIJI
DOBA,
VEK
LETALO,
AVION
ROBERT
BOGATAJ
NEKDANJI
MOŽ
TINE
TURNER
PODROČJE, CONA
OŽINA NA MALAKI
OLGA
REMS
AVST. POLI-TIK (JULIUS)
SARDELA KONZERVIRANA V OLJU
AMERIŠ.
GLASBE-
NICA
(YOKO)
ITALIJAN.
FILMSKI
IGRALEC
(FRANCO)
ARISTOFAN.
KOMEDIJA
KVARNER.
OTOK
SETA
OBLAK
MIKUŽ
ANGELA
KEM.ZNAK ZA ERBIJ
KIT. PRIST. (TALI EN)
ZVOČNI ALI SVETL. ZNAK ZA PREPLAH
LAŽJE
OBOLE-
NJE,
PREHLAD
ST.ŠPANSKI
NOVEC
24 UR
JAREK,
SOTESKA
KALČEK,
KAL
BARVA IGR. KART
OGRADA ZA ŽIVINO
NEM.-FR KIPAR IN SLIKAR (HANS)
DIRKALNI
AVTO
SVETLO ANG. PIVO
OČARLJI-
VOST,
MIK
VELIKA
ŠPORTNA,
PLESNA
DVORANA
NEKDANJI
IZTER-
JEVALEC
DAVKOV
OKRASNI
KAMEN
PRELIVNIH
BARV
KRITIKA,
PRESOJA
IME
PESNIKA
ZAJCA
RANO-
CELNIK,
PADAR
drUšt V o
JADROVINA je grobo blago v prevelikih količinah, s katerim Uspešno odpravimo hrapavo kožo na členkih rok.
JAHTA je izraz, ki ga pri opisovanju svojega plovila uporablja vsak lastnik čolna. Izjemoma postane čoln čolniček, ko ima isti lastnik opravka z davkarijo.
KARTA (navtična) je papirnati pripomoček, ki je zelo uporaben za podlaganje in zaščito površin na barki pred madeži hrane ali rdečega vina. Kapitanom pomaga, da ugotovijo, kje se nahajajo: na morju (na karti - modro) ali na kopnem (na karti - rumeno).
KATALOG je shematično nazoren prikaz izdelkov, ki jih trenutno ni na zalogi ali pa so jih že nehali proizvajati.
KATAMARAN je plovilo, sestavljeno iz dveh med seboj povezanih trupov, kije dvakrat hitrejše od eno-trupnih jadrnic, a ima zato dvakrat večjo možnost,, da ob kaj zadene ali da prične kje puščati, zanj pa plačujemo dvojno tarifo v marinah. Ima pa to prednost, da se dvakrat dlje potaplja kot enotrupna jadrnica.
KOMPAS (ladijski) je nepogrešljiv navigacijski inštrument, ki kaže “kompasni kurz”, kar je nekaj popolnoma nasprotnega od podatka, ki ga potrebujemo, ali pa vztrajno kaže le v smeri ladijskega motorja.
KURZ je smer, v katero želimo pluti, a kot nalašč natančno od tam piha veter.
KRIŽANJE je sprememba smeri jadrnice iz smeri, ki je desno od cilja, v smer, ki je levo od cilja in obratno.
VIPAVA
Ime in Priimek:
Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 25. 10. 2008 na naslov:
Nova Nova d.o.o. .Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili 3 flaškončke vina iz domače kleti.
Nagrajenci križanke
Bratina Joža, Polževa ulica 1 Ajdovščina Kristjan Ambrožič, Vipavska cesta 15d, Ajdovščina
Milojka Jež, Gradišče 33b Vipava
Citroen o ve oktobrske
ugodnosti
Redni popusti na vsa vozila
kar do 6.000 €!
Ekstra. bonus
dodatni bonus v vrednosti 1.000 € za vsa vozila!
Brezobrestno financiranje
na 3 leta za večino Citroenovih vozil!
mmmmmmaasmBm
»Danes je dober.
Jutri pa še boljši.«
•	sklenite depozit v višini 1.000 evrov za več kot 1 leto in ob visoki fiksni obrestni meri kar 5,60 % boste lahko mirno opazovali, kako vaše premoženje iz dneva dan raste
«■ odločite se za rentno varčevanje in ob plačilu prvega pologa vam podarimo 25 EUR
•	odprite stanovanjski varčevalni račun (SVRl
in za modro odločitev boste prejeli še praktično darilo
•	izberite enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje PRIZMA FlexPension Plus* in se pridružite večtisoč odgovornim komitentom Nove KBM in Zavarovalnice Maribor, ki donosno skrbijo za svojo varnost
« ne plačujte preveč dohodnine - pokličite nas na 080 29 29 in izvedeli boste kako lahko z individualnim pokojninskim zavarovanjem Moje naložbe izkoristite davčno olajšavo in zato plačujete manj dohodnine	j
To dobro ponudbo vam privoščimo vse do 15. novembra!
Pridite in prt bančnem svetovalcu ati na Yfww.nkbm.si preverite tudi drugo oktobrsko ponudbo ^ naše banke. ,
Je
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
©080 1750
www.nkbm.si
’ PRIZMA FlexPension Plus je skupna ponudba Nove KBM in Zavarovalnice I
^7
'■'s^Nova KBM
Izbrani materiali za vse vrste gradenj
Ijubljama, Peiuzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Ig, Gasilska ut. 10. T: 0112800 776. Škofljica. Žagarska Ul. 11. T: 01 / 3603 872 • Žalaiokrivnica, T.01,3603 845 Salon keramike,T:01 m03 856* Seiana, Partkanska 71,T:05/7313 «0. AjdovSčina, Sofiškac 72.7:05/367! 420. Kc«lna,IOCHrpelje. 1:05 / 6892 490 Pesnica pri MB, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 * Anhovo, Vojkova 1,7:05 t 3350 470 * Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400 . www.terra~rb.si
RADIO
IN VAl
' ajo vSOnu
106,9 MHz

piP
	
ovscina

V
Nakupi s kartico
Mercator Pika
in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust.,
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@Biol.net