*»£

JULIJ

1950


Izdajajo

SLOVENSKI FRANČIŠKANI

v Združenih državah Amerike

Naslov - Address:

AVE MARIA
Box 608

Lemonf, Illinois
Telephone: Lemonf 494
♦

Naročnina - Subscription rate:
U.S.A. - $2.50 letno
Izven U.S.A. — $3.00 letno

Naročnino Tvoja je dar v
podporo uboŽnejSim sloven¬
skim fantom, ki se obrazujejo
za slovenske duhovnike v le-
montskem semenišču.

Naročnikov in dobrotnikov
se spominjamo v lemontskem
samostanu v svojih molitvah,
pri sv* ma¥ah in pri drugih
duhovnih opravilih«

Urednik - Editor:

FR. MARTIN STEPANICH, o.f.m*

Upravnik - Business Manager:
FR. CYRIL SHIRCEL, o.f.m«

*

Printed by
AVE MARIA PRESS
Lemont, Illinois



JULIJ, 1950 LETNIK 42

VSEBINA

Evangeljski prizori ..... ]

Sv. Ana, mati božje Matere

- P. Alojzij, o.f.m. 3

Pri naših sestrah na jugu

™ fr. Nikolaj, o.f.m. ...........J

Stoletnica rojstva Škofa dr. Antona

Mahniča “P. Odilo, o.f.m. ..............  9

Razmišljanje o sreči - Vrhovčan ... 11

Romarski zvonovi - P. Odilo, o.f.m. .. 13

Terezija Neumann ••••..*.•••••.... 18

Marija na Dovrovi pri Ljubljani

— P. Odilo, o.f.m. ... 23

Cerkev v malem — P. Robert, o.f.m. ........  24

Lemontski odmevi — Samostanski firbec .. 26

Kramljanje na zapečku ••«...•. ^9

Published once monthly — twice in October — bjr the
S love ne Franciscan Fathers. Lemont, Illinois, in the
lnterests o t  the Commissariat of the Holj Cross.

Entered as a second class matter at the post offi«
of Lemont, Illinois, under the act of March 3, l® 79 *
Acceptance of mailing at special rate of postage P r0
vlded for in section 1103, act of October 3, l 9 *
Anthorlzed July 14, 1945.

JULIJ, 1950

AVE MARIA

LETNIK 42

Evangeljski prizori

In Pilat je dal Jezusa bivati.••

fč^RESVETOREŠNJO KRI JE BOŽJI ZVELIČAR prelil v večji meri
že pri bičanju.Surovi vojaki so ga slekli,privezali k nizkemu stebru,
/ tako da je bil čezenj sklonjen, in ga tepli s palicami ali biči, to je z

* jermeni, ki so bili pritrjeni na palicah in obteženi na koncu s svin¬

cem. Bili so močni ljudje ti vojaki in Gospodu niso prizanašali.
Kmalu se je pokazala kri, vedno večje kaplje so rdečile njegovo telo
in padale ne zemljo. Že pri prvih udarcih se je koža razmesarila in kri je
hitro pritekla ven. Večkrat se je pri takih bičanjih primerilo, da je bičanec
svojim mučiteljem kar v rokah izdihnil.

Tako je torej Jezus trpel in prelival svojo kri že pred križanjem
za rešenje sveta. Bičali so ga kot kakega sužnja, ko je pa bil iz kraljevega
Davidovega rodu, Sin brezmadežne Device, Sin kralja vseh kraljev, pravi
božji Sin.Pilatov ukaz je bila podla krivičnost, s katero se je hotel umakni¬
ti še večji krivičnosti smrtne obsodbe, toda ni šlo. Besni Judje so kar
naprej zahtevali Mesijevo smrt. Krvoločnost njegovih sovražnikov se ni z
bičanjem nasitila;rastla je, čim večje so bile njegove muke. In Jezus je vse
to molče prestal.

Božji Učenik je pri bičanju zaslužil milost, da pravični Bog ne
udari sveta z kaznijo, kakor bi zaslužil in kakor ga je kaznoval v stari
zavezi. Tako je z vesoljnim potopom pokončal ves človeški rod razen
pravične Noetove družine in pozneje je Sodomo in Gomoro uničil z ognjem
j n  žveplom, posebno radi nečistih grehov. Mnogi katoliški pisatelji so
mnenja,da je Jezus hotel z bičanjem zadostiti za vse nečiste grehe. Pa, kot
rečeno, Bog sedaj ne udari sveta tako hudo kot v stari zavezi, ker hoče da¬
ti grešniku čas, da se spokori in spreobrne. Če se pa grešnik ne zmeni za
pokoro, ga čaka strašna sodba pred večnim Sodnikom.


živeta -@na,
mati l*o% je Matete

- 26 . julija -

Q ME ANA NAM JE ZNANO iz

'M  stare zaveze. Ana je bilo ime
Samuelovi materi in Ana je
bila tudi tista vdova, ki je do svojega
84.leta čakala vtemplju na obljublje¬
nega Odrešenika. Ana pomeni po
naše “milina”.

O življenju sv.Ane nimamo za¬
nesljivih poročil. V drugem stoletju
ga je v tako zvanem Jakobovem
evangeliju popisal neki spreobrnjeni
Jud. Ker pa svete Dežele ni poznal,
je zajemal iz ustnih sporočil in le¬
gend. Na njih podlagi sestavljene
življenjepise so v srednjem veku
zelo brali.

Verjetno je,da je bila Ana iz Le-
vijevega duhovskega rodu. Omožila
se je s sv. Joahimom. Kje sta stano¬
vala, v Jeruzalemu ali v Nazaretu,
nam ni znano. Pobožna legenda pri¬
poveduje, da je imel Joahim veliko
posestvo v Nazaretu. Ko je nekoč
prišel v tempelj, ga je sramotil zna¬
nec Huben, da nima otrok in da torej
niti v svojih potomcih ne bo doživel
srečnih mesijanskih časov. Joahim
se je Šel v samoto razjokat pred

Gospoda. Ko je njegova žena Ana o
tem slišala, je še bolj vroče molila
k Bogu,naj moža reši žalosti in sra¬
mote ter jima podari dete, katero
hočeta posvetiti Bogu. Bog jo je not¬
ranje potolažil in tudi Joahimu ozna¬
nil radostno vest, da bosta dobila
hčerko, ki ne bo le njima, temveč
vsemu človeštvu v veselje.

Razodeta verska resnica pa je,
da je spočetje Marije,.Anine in Joa-
himove hčerke, bilo brez madeža
izvirnega greha. Zaradi te Marijine
odlike danes prisrčno čestitamo tu¬
di njeni srečni materi Ani!

Štirinajst dni po rojstvu je Ana
dala svoji hčerki ime Mirjam ali
Marija. To ime različno razlagajo:
Gospa, Mogočna, Razsvetljevalka,
Lepa, Dišeča kot mira. V vseh teh
razlagah je o Mariji kaj lepega po¬
vedano,vendar niti vseskupaj ne mo¬
rejo dodobra dopovedati, kaj je
Marija.Pač se je veselila sveta Ana,
ko so ji sorodnice in znanke zatrje¬
vale, da ima mala Marija njene oči
itd., da je zrcalo njene matere. Po¬
dobna pa je Marija postajala svoji
materi tudi po duši. Poleg nadna¬
ravnih kreposti je imela tudi na¬
ravne; od koga je zadnje podedovala
in kdo jih je privzgojil, če ne pred¬
vsem njena rodna mati Ana, saj ima
na hčer mati največji vpliv?

Predstavimo si vso ljubezen, s
katero je sveta Ana šivala Mariji
prvo obleko, poslušala njen zvonki
smeh, spremljala njene prve korake,
slišala njene prve besede. Hčerka ji

4

je delala samo veselje. Skrb in delo
ji je vračala s spoštovanjem, ljubez¬
nijo in poslušnostjo, s čednostmi,
kakršne dotedaj še niso cvetele v
človeškem srcu.

Stara poročila tudi pravijo, da
sta pozneje sveta roditelja peljala
Marijo v jeruzalemski tempelj in jo
darovala Bogu, kot sta se bila za¬
obljubila, potem pa jo dala v tem¬
peljski vzgojni zavod za deklice; v
senci templja je Devica Marija goji¬
la notranje življenje, molila in se

Sv« Ana s hčerko Marijo

AVE MARIA

udeleževala sijajnega izraelskega
bogoslužja. Izvrševala je ročna dela,
zlasti vezenja za tempelj. Učilase
je svetega petja in glasbe, da je pri
tempeljskih slovesnostih nastopala
z drugimi mladimi Izraelkami. V
Jeruzalemu je gotovo mnogo molila
za svojega očeta in svojo mater, ker
je vedela,kako prazna jima je posta¬
la hiša po njenem odhodu. Že vnaprej
staseJoahim in Ana pač veselila, ko
sta se trikrat na leto odpravljala v
Jeruzalem na praznike, da bosta zo¬
pet videla Marijo. Nazaj sta se vra¬
čala osamljena. A tudi to žrtev sta
voljno vzela nase, ker je šlo za božjo
čast in našo srečo.

Poročila molče o tem, ali je
Marija dobila svojo mater še živo,
ko se je kot edinka morala vrniti v
rojstno hišo, da po izraelski postavi
postane dedinja. Najbrž je mati takrat
že počivala v svojem grobu.

Češčenje Jezusove stare matere
sv. Ane se na vzhodu more zasledo¬
vati do šestega stbletja. Cesar
Justinijan ji je v Carigradu postavil
cerkev. Zapadni kristjani so jo začeli
častiti v osmem stoletju. Njeno čast
pa so posebno obudili bogoslovni
razgovori o brezmadežnem spočetju
Device Marije, ki so se vršili pod
papežem Sikstom IV. S to Marijino
častjo se je morala omenjati tudi
sreča njene matere. Njen praznik so
v Neaplju obhajali že v desetem
stoletju. Leta 1584. so njen praznik
vpeljali za vso Cerkev. Tudi vsaki
torek je posvečen sv. Ani. Krščanski
vzhod se je spominja en dan preje,
t.j.  25. julija.

AVE MARIA

5

Gotovo smo v cerkvi že videli
kip ali sliko svete Ane. Plemenito
i e snob na starka sedi na prestolu, na
kolenih ima odprto sveto pismo, ob
njej pa stoji deklica, Marija, in z
razumnim obrazkom posluša njene
besede. Naše matere jo zaupno
častijo in mnogo žena nosi njeno
ime. Sveta Ana je zaščitnica mater,
vdov in sirot pa tudi rudarjev. Tudi
ob neurjih molijo k njej.

Ni čuda, da je pobožni benedik¬
tinski opat pisal: “Nihče ne razume,
nihče ne verjame, tudi ne zapopade ,
kako velike milosti deli dobrotljivi
Bog njim, ki imajo veliko zaupanje
v sv. mater Ano.” Zato si pa izvolimo
tudi mi sveto Ano v priprošnjico v
vseh bridkostih tega življenja. Čas¬
tite jo vi zakonski, ker v njenem sv.
zakonu je bila rojena neomadeževana

Mati Zveličarjeva. Častite jo
krščanske vdove, ker je vam prelep
zgled vseh čednosti zapustiLa. Še
posebno častite jo device, da svojo
deviško nedolžnost obvarujete, ker
sveta Ana je rodila Devico toliko
svetosti in čistosti, kakršne svet
poprej ni videl in je tudi ne bo. Naj¬
bolj pa se ji priporočajmo grešniki,
ker ona je rodila Mater njega, kateri
grešnike opravičuje. Marija, Mati
božja je njena hči; zato je pa gotovo
tako močna njena priprošnja, da pri
Bogu doseže vse, kar je nam v
zveličanje. Kdo bi ne verjel, da si bo
s češčenjem svete Ane tudi pridobil
posebno ljubezen Matere božje?
Torej, častimo sveto Ano, da bomo
lepše častili in ljubili tudi Marijo,
njeno hčerko.

- P. ALOJZIJ, o. f. m.

nciSi

Ir


na juc^u

■-=  Po poročilih priredil FR. NIKOLAJ, o.f.m.

E PREBIRAMO POROČILA,
ki govore o misijonskem de¬
lu slovenskih misijonarjev
in misijonark, najdemo navadno krat¬
ko pripombo, da delujejo v Južni
Ameriki tudi mariborske šolske
sestre. Dosti več pa - mislim - ni
bilo še nikjer pisano o njih. Zdi se
mi, da bi bilo prav, ko bi se vsaj
malo seznanili z njihovim misijon¬
skim delom. Zanimamo se za politiko,
mlajši morda za šport in za vse mo¬
goče, za junaško žrtvovanje rojakov
in rojakinj po misijonih pa se tako
malo menimo.

Misijonsko delo mariborskih
šolskih sester (to so sestre, ki ima¬
jo pr j  nas glavni dom na gričku

Assisi v Lemontu, generalno hišo pa
v Rimu, Via dei Colli 10) se je zače¬
lo leta 1931. Takratna vrhovna pred¬
stojnica č. m. Angelina Križanič je
izdala okrožnico, v kateri je svojim
duhovnim hčeram razodela prošnjo
južnoameriških frančiškanov, naj bi
sestre prevzele v njihovih misijonih
vzgojo indijanske mladine. Kako so
se sestre razveselile, priča dejstvo,
da se jih je takoj nad sto javilo za
misijone. Toda sestre je potrebovala
tudi domovina in tako jih je samo
kakih trideset moglo za klicem Gos¬
poda žetve - v Južno Ameriko, kjer
imajo danes samostojno provincijo.

Pa poglejmo na kratko, kje je
misijonski delokrog naših sester!

6

AVE MARIA

Njih delo je predvsem pomoč fran¬
čiškanskim misijonarjem in misijo¬
narjem oblatov Brezmadežne ter
vzgoja mladine. Delujejo na treh
misijonskih postajah. Na postaji
Laishe v severovzhodnem kotu Arge-
tine, kjer prebiva indijanski rod
Tobo, je delo že kaj organizirano in
kaže že prve lepe sadove. Tudi je že
postavljen precej dober temelj
krščanstva z nekaj zares dobrimi
indijanskimi družinami. Težji je po¬
ložaj v Paragvajskem Chacu, kjer
delujejo sestre med čulupijskim ro¬
dom na postajah Estero San Jose in
Laguni San Leonardo. Tu so naše
misijonarke sredih divjih pragozdov,
daleč proč od posvetnega šuma in

čfulupi Indijanci pri misijonu "San
Jose Esteros" v Južni Ameriki, kjer
delujejo slovenske Šolske sestre* Na
dvoričČu pred svojim domom, ki je iz
vej spleten in s slamo pokrit, si Indi¬
janci pripravljajo pijačo iz sadov
gozdnih dreves. Posode oz* vrči, ki
se na sliki vidijo, so sadovi pragozd¬
ov, ki jih Indijonci izdolbejo, posu¬
mijo in rabijo za vodo in ribjo mast*
Vsak Indijanec ima svojega psa, ali
Se več*

civilizacije. Kljub trnjevi poti dela,
po kateri hodijo Že dolgo vrsto let,
pa so srečne, da morejo misijonar¬
jem pomagati zbirati razkropljene
ovčice ter jih voditi v varno naročje
katoliške Cerkve.

Za tako požrtvovalno delo je tre¬
ba imeti zares veliko dobre volje in
potrpljenja, kakor pišejo sestre. Saj
težav nikoli ne zmanjka. Prva je se¬
veda ta, da je Bog v Babilonu zmešal
jezike in se narodi ne morejo več
razumeti med seboj. Treba je vzeti
v roke slovnico, še hujše pa je, če
nimaš na razpolago niti te, da bi ti
olajšala težavno učenje. A misijonar
ali misijonarka bosta zaman učila
domačine, če se jim ne bosta pribli¬
žala v njihovem jeziku. Saj se še ni
nikjer zgodilo, da bi se domačini u-
čili jezika misijonarjev in se tudi ne
bo. - Naše misijonarke bi nas danes
že lahko po indijansko okregale, da
smo ves čas nanje tako malo mislili
in jih skoraj pozabili.

Toda znanje jezika domačinov še
ne zadostuje. Treba je prodreti v
njihove navade in njihov značaj, če
hoče misijonar, da bo delo uspešno.
To pa je večinoma še bolj težavna
stvar, kakor učenje jezika. Saj je to¬
liko stvari in običajev, ki se zde
tujcu smešni ali vsaj nepotrebni. Ko¬
likšna je že razlika med mišljenjem
starokrajcev in ameriškim naro¬
dom! Kaj šele med nami in ljudmi,
ki žive sami zase globoko v pragozd¬
ovih in se jim o modernem sve¬
tu niti ne sanja. Da pa je prilagoditev
ali akomodacija misijonarja ali mi¬
sijonarke nujno potrebna, vidimo iz
s v. pisma, kako se je že sam apostol
Pavel skušal prilagoditi navadam in
običajem narodov, med katerimi je
misijonaril, če je hotel uspeti. Saj
sam piše: “Tako sem postal Judom
kakor Jud, da bi Jude pridobil;njim,
ki so pod postavo, kakor bi bil sam
pod postavo, čeprav sam nisem pod
postavo, da bi pridobil te, ki so pod
postavo; njim, ki so brez postave,

A V E MARIA

7



Sestre misijonarke perejo v reki Piko-
mayo, Ici je eno uro voJfnje s tovornim
avtom oddaljena od misijona« Doma
jim namrežf primanjkuje vode«

ampak v postavi Kristusovi, da bi
pridobil te, ki so brez postave;sla-
botnim sem postal slaboten, da bi
slabotne pridobil. Vsem sem postal
vse, da bi jih vsekako nekaj rešil
(1 Kor. 20 - 23).” Zdaj si pa le pred¬
stavljajmo uboge sestre, ki morajo
biti po mišljenju tako rekoč same
Indijanke, če hočejo za svoje misi¬
jonsko delo žeti tudi sadove.

Vsi vemo, da je povsod up naroda
mladina. Ravno tako na mladini leži
upanje vsakega misijona. Saj včasih
še pri otrocih nič ne dosežeš, pa boš
pri odraslih? V tem vidimo veliko
važnost sester v misijonih, ki se ba-
vijo z vzgojo drobiža. S tem delom
pa so seveda združene velike težave.
Prva je ta, da indijanski starši svo¬
je otroke neradi puščajo na postajo,
kar je čisto razumljivo. Vsaka mati
ima otroka najraje pri sebi, tudi indi¬
janska. Druga težava, o kateri tožijo
estre, pa leži v indijanski naravi, ki
i m a rada prostost in je tesno pove¬

zana s svobodo širnih pragozdov.V
prvih letih obstoja misijonske posta¬
je soio mladi gojenci kaj radi pobri¬
sali. Sele počasi so jim mogle sestre
vliti vsaj malo veselja do Šole, če se
o kakem veselju sploh more govoriti.
A z dobro voljo se da marsikaj na¬
rediti. Misijonarke vzgajajo mladino
po določenem načrtu. Ker se da na
nepokvarjeno otroško dušo lažje vpli¬
vati in so tudi indijanski otroci za
vse dobro dovzetni, je vsa vzgoja
prvih let bolj duhovno usmerjena,
dočim pride pozneje na vrsto prak¬
tični pouk. Deklice se uče gospo¬
dinjstva in ročnih del, fantje pa lahko
postanejo v misijonski šoli dobri
gospodarji, ki bodo kot možje obdelo¬
vali še ne izrabljeno zemljo svoje
dežele. - Za učiteljice je najboljši
dobiček v šoli pač v tem, da se vadi¬
jo v junaški potrpežljivosti, ki pred

Indijanka pri izdelovanju preproge no
najbolj primitiven na£in« Vol no od
svojih ovc Indijanke spredejo, pobar¬
vajo in potem same sestavijo barve
in motiv preproge. Na sliki se vidi
tudi mreSfa za lov rib, ki jih Indijanke
same fabricirajo, in tudi vreife za do-
nalfanje raznega gozdnega sadja«

8

AVE MARIA

svetom sicer ne velja mnogo, v bo¬
žjih očeh pa je čisto zlato.

Da bomo imeli popolnejšo sliko
o težavnem delu in požrtvovalnosti
naših sester misijonark, si oglejmo
še razmere, v katerih živijo rdeče-
kožni bratje ^in sestre. Ako bi tudi
nas življenje pripeljalo med Čulu-
pijcenas nebi vodila pot po moder¬
nih automobilskih cestah, mimo lepih
mest. Indijanska bivališča niso po¬
dobna niti slovenskim gorskim va-

Misij onarke
iz miši jona
L a i s h e pri
Formosi
pr i T obo
Indi jancih.

sicam,ki so povezane s svetom vsaj
s kolovozom. Le zamislimo si, da
hodimo daleč v gozd, sredi katerega
stoji indijansko naseljemekaj domov,
spletenih iz vej v obliki kope, ki je
pokrita s slamo. Seveda ni sprejem¬
nice, kuhinje in spalnice, ampak vse
en sam prostor. Vsa njihova oprema
obstoji iz nekaj kož, ki služijo za le¬
žišča. In iz preprog, ki jih pletejo
pred domovi indijanske žene. Izdela¬
va preprog je zelo preprosta. Ovčje
volno spredejo, nato pa pobarvajo.

Žene same sestavijo motiv in brez
pravih tehničnih pripomočkov izdela¬
jo pravčedne stvari. Tudi je domača
roba zelo trpežna. Na podoben način
izdelavajo doma tudi mreže za ribo¬
lov in vreče, v katerih prinašajo
gozdne sadeže, ki jim poleg mesa
služijo za vsakdanjo hrano. Iz sadja
pripravljajo tudi posebno pijačo. Ve¬
čji sadeži, podobni našim bučam, pa
jim izdolbljeni in posušeni služijo
za posode, ki jih uporabljajo za
hranjenje vode in ribje masti. - Ker
si že ogledujemo indijansko vas, naj
povem še to, da med napol oblečeni¬
mi prebivalci kar mrgoli psov; kajti
vsaka ženska ima vsaj enega, če ne
več. Druge dežele, druge navade. . .

Taka je približno slika misijona
naših slovenskih misijonark, šolskih
sester sv. Frančiška. Naša dolžnost
je, da jih podpremo pri težavnem de¬
lu s svojo molitvijo, da bi jim Bog
stal vedno ob strani in jih podpiral
z milostjo. In zlasti, da bi jim poslal
novih delavnih moči, ki jih tako po¬
grešajo .Gotovo bi bilo kako slovensko
dekle pripravljeno pohiteti na pomoč
južnoameriškim misijonarkam. Kon¬
gregacija mariborskih šolskih sester
sv. Frančiška bi jo z veseljem spre¬
jela.

- ^ » -

Najlepifi nagrobni govor za dobre star¬
ce je, te njih grobnico obkroža pet do
deset otrok, ki v srcu in z besedo kli¬
jejo: “Bog ti plataj, dobra mamica! Bog
ti plataj skrbni ote, za lep zgled, za
vzorno vzgojo!”

n ---

MESEČNI

MOLITVENI

NAMENI

-—--H

JULIJ

Molimo, da bodo verniki ostali zvesti
Kristusu in njegovi Cerkvi«

A V E MARIA

9

ER SMO PREPRIČANI, da se
v domovini nihče ne bo spom¬
nil oz.smel spomniti velikega
slovenskega sina dr. Antona Mahniča
za njegovo 100 letnico rojstva, zato
naj naš list s toliko večjo ljubeznijo
natisne teh par vrstic.

Anton Mahnič spada prav gotovo
med največje može našega sloven¬
skega naroda. Malo kdo je zaoral
tako globoke brazde v kulturno življe¬
nje našega naroda kot škof Mahnič.
Mahniča različno sodijo tudi nekate¬
ri iz njegovih vrst oz. so ga napačno
sodili. Toda v zmešnjavi današnjih
dni se vedno bolj jasno kaže, kako
prav je imel Mahnič s svojim delom.
On je bil slovenski pisatelj in kato¬
liški filozof. Odlikoval se je v
bistrem mišljenju, v obsežni izo¬
brazbi,delavnosti in doslednosti. Vse
te svoje darove je vrgel v boj za

načelno razjasnitev in katoliško ob¬
novitev. Kot prerok je videl naprej
strahovite družabne prevrate, če
človeštvo ne bo spoznalo, da ni re¬
šitve zanj razen v Kristusu in v
njegovi Cerkvi. Mahniču je bila
idejna jasnost nad vse. Cenil je bolj
vsebino kot obliko.

Mahnič je bil rojen 14. julija 1850
v Kobdilju na goriškem Krasu. (Glede
dneva Mahničevega rojstva je neka
zmešnjava.Imam pred seboj tri knji¬
ge, in vsaka navaja drug dan za
njegovo rojstvo. Ena knjiga pravi, da
je bil rojen 10. sept. 1850, druga trdi
14. sept. 1850. in tretja pravi 14 .jul.
1850. Vzel sem zadnjo trditev, ki pa
za njo nisem gotov.) Gimnazijo in
bogoslovje je dovršil v Gorici v le¬
tih 1863.do 1875. V duhovnika je bil
posvečen leta 1874. in leta 1881 je
doktoriral iz bogoslovnih ved. Od

10

AVE MARIA

1875 do 1896 je upravljal različne
službe v goriškem semenišču, naj¬
prej v dijaškem, potem pa v bogo¬
slovnem. 16 let je bil profesor
svetopisemskih ved. Proti koncu
1896 pa je postal škof na otoku Krku.

Leta 1918 je podpisal takozvano
majniško deklaracijo in je dokazoval,
daje za južne Slovane proti nemške¬
mu imperializmu edina rešitev, če
se združijo v svojo državo. Avstrij¬
ski ministerski predsednik mu je
zato zagrozil, da “ga bo strl z vso
državno močjo.” Toda bilo je že pre¬
pozno. Ko je Italija zasedla Kvar¬
nerske otoke in z njimi tudi otok
Krk, je Mahnič odločno protestiral
proti italjanskemu nasilju v pose¬
bnem pismu na mirovno konferenco.
Odločno se je uprl italjanskemu pod-
admiralu,Cagniju, ker se je italjan-
ska oblast vtikala v cerkvene zadeve
v njegovi škofiji. Italjani so ga nato
zvijačno izvabili na ladjo in odpelja¬
li v Rim. Fizično strt se je po
enajstih mesecih vrnil na otok Krk.
Zdravja je šel iskat v Zagreb, kjer
je umrl 14. decembra 1920.

Mahničevo javno delo se je za¬
čelo leta 1884,ko je vrgel v sloven¬
ske zmešnjave baklo načelnega boja.
Takrat je naznanil “Dvanajst veče¬
rov", v katerih je razvil svoje nazo¬
re o umetnosti. Govoril je o trojici
resničnega, dobrega in lepega,da ni
nič dobro, kar ni resnično, nič lepo,
kar ni resnično in dobro. Namen
umetnosti je “dvigati in kazati višje
ideje v vzornih podobah.” In umet¬
nost ne sme ničesar izražati, kar bi
bilo krščanstvu nasprotno, ker je
krščanstvo resnica.

Leta 1887.so škofje goriške nad¬
škofije izdali skupni pastirski list
proti slovenskemu liberalizmu, ker
je začelo njihovo glasilo “Slovenski
narod” zelo sovražno napadati pape¬
ža Leona XIII. Pisun v liberalnem
listu je papeža imenoval “izvržek
(  joveStva.

Ti dogodki so napotili škofa

Mahniča, da je začel 1. 1888 izdajati
list “Rimski katolik." List je posve¬
til, kot sam pravi, razodeti resnici,
katere nezmotljiva učiteljica j'e
rimska stolica. Braniti je hotel z
njo katoliško vero slovenskega ljud¬
stva zoper krive nauke, a je obrav¬
naval tudi znanstvena, tudi modro -
slovna vprašanja, ker je naravno
spoznanje pač podlaga verskemu
spoznanju. Mahnič je izdajal “Rim¬
skega katolika”do svojega odhoda za
škofa na Krk. Pisal je v list po veči¬
ni sam. Vsa vprašanja, ki so bila
tedaj za Slovence pereča ali aktual¬
na, je pojasneval in ocenjeval iz
katoliškega vidika ali stališča.
Neprestano je kazal na polovičarski
liberalizem in svaril pred filozof¬
skimi in verskimi zmotami.

V drugi polovici 19. stol. so na
katoliški strani značilni katoliški
shodi pri različnih narodih. Mahnič
je začel oznanjevati misel sloven¬
skega katoliškega shoda že v prvem
letu svojega lista in ni miroval,
dokler ni leta 1892. res prišlo do
prvega slovenskega katoliškega sho¬
da, ki je dal katoliški organizaciji
vsega javnega življenja na Sloven¬
skem silno podlago. Začelo se je
organizirati katoliško dijaštvo, mo¬
gočno se je razmahnilo katoliško
politično naziranje slovenskih kato¬
ličanov in nato tudi socialno. Za
zadnji dve je dal Mahnič s svojim
idejnim delom neobhodno podlago,
čeprav neposredno ni bil udeležen
pri njih.

V istem smislu je deloval Mah¬
nič med Hrvati, ko je postal škof na
Krku.

Po svoji naravi je bil Mahnič
oster, v mladosti zlasti brez ozira
do sebe in tudi do drugih. Njegova
raskava oblika je mnoge bolj rahlo
čuteče, bolje bi rekli“kompromisar-
je”odbijala. Pa se moramo zamisliti
v razmere, v katerih je Mahnič ži¬
vel. Liberalizem je bil neizprosen
in se je posluževal vseh sredstev v

AVE MARIA

dosego svojega cilja. Pognal je glo¬
boke kvarne korenine v vse sloje
naroda. Če je Mahničev idejni na¬
slednik dr. Aleš Ušeničnik pred
osmimi leti v Reviji Katoliške Akci¬
je zapisal, da se niti on ne more
otresti liberalnega mišljenja, potem
vemo, kako globoko je pognal libera¬
lizem med našim narodom in je bil
morda edino odločilni in veliki Mah¬
nič v stanu zajeti pogubni hudour-

11

nik. On je moral večkrat plava¬
ti proti toku in zato ni nič čudno, Če
je včasih mahnil,da je kar zaskelelo:
bil je pravi "mahnič. "Tudi vemo, da
je bilo takrat mnogim Mahniča težko
razumeti; a danes ga lahko razume¬
mo, ko vidimo, kam nas je polovičar¬
stvo pripeljalo, in kam bi nas bilo
še globlje, če bi njega, Mahniča ne
bilo.

♦ ♦ ♦

4  ^

VRHOVČAN

I

I

jan j a o 5 teči

OTOVO POZNATE zgodbo o
človeku, ki je iskal srečo. Mo¬
drijan, katerega je vprašal za
svet, mu odvrne: “Poprosi človeka,
ki je srečen za srajco, pa boš sre¬
čen" .

“ V mesto bom šel, ” si misli
človek, “ tam najdem gotovo srečne
ljudi, ki bivajo v krasnih palačah. ”

Rečeno - storjeno. V mestu se
ustavi pred največjo in najlepšo pa¬
lačo. Potrka in prosi, da ga peljejo
do gospodarja.

“Kaj bi rad? ” ga vpraša debeli
gospod.

“Vi ste gotovo najsrečnejši člo¬
vek v tem mestu, ali bi mi podarili
vašo srajco, da postanem tudi sam
srečen.”

“Srečen? Da,bil sem nekoč, ko
sem bil še reven pastirček, toda
sedaj nisem več. Žena mi je bolna,
sin bolan na umu, hči pa je predkrat-
kim skočila v vodo in utonila. Pojdi
in poskusi svojo srečo drugod.

Žalosten gre človek iz mesta.
Kam naj gre? Kam naj se obrne?V
da J ja v j zagleda vas in sredi nje lepo

belo hišo.

“Tja grem, morda najdem tam
srečnega človeka.”

Ko pride v vas, vpraša kmeta v
prvi hiši:

“ Kdo pa stanuje v oni lepi hiši
sredi vasi ?”

“ To je najbogatejši kmet cele
okolice. ”

“Pa stopim k njemu, vsega ima,
mu tudi sreče ne bo primanjkovalo. ”
In koj nameri tja korake.

“Kajbi rad ?Službo, podporo ?Ne
bo nič!" ga nagovori, še preden oni
odpre usta.

“Vsega imate, gotovo ste srečni.
Odstopite mi svojo srajco! "in mu
pove, kaj mu je svetoval modrijan.

“Človek božji!Ti misliš, da sem
srečen. Res imam vsega dosti, toda
poleg hiše je njiva, ki ni moja, toda
sosed mi je noče prodati, Čeprav bi
plačal zanjo vsako vsoto. To me bo
pokopalo in po noči ne morem spati.
Kar pojdi drugam,pri meni ni sreče."

Se žalostnejši se poda človek na
pot,povsodišče srečnih ljudi.Nazad-

12

AVF MAH/

nje zagleda delavca na polju vesele¬
ga in prepevajočega lepe pesmi. Ves
vesel stopi k njemu in ga vpraša:

"Ali si srečen ? “

“Da, zelo sem srečen. Doma
imam zdravo ženo, ki mi je povi¬
la zdravega sinčka .Ljubezen mi vra¬
ta z ljubeznijo, za kar sem Bogu
zelo hvaležen. Kar potrebujem za
vsakdanje življenje, si prislužim z
delom svojih rok, Bog nam pa daje
svoj blagoslov”.

“O, potem sem le našel srečnega
človeka!” vzklikne popotnik, "podari
mi svojo srajco, da postanem še jaz
srečen ! "

“Dragi, rad bi ti ustregel, pa žal,
nimam srajce ! "

Tako nekako se glasi zgodba; že
dolgo je / kar sem jo bral, vsebina mi
je ostala v spominu. Sreča torej ni v
bogastvu, ne v denarju, ne v lepoti, v
zabavah in uživanju, pač pa prebiva
prava sreča v srcu Bogu vdane¬
ga človeka!

Ali ne iščemo morda tudi mi
sreče v bogastvu, razkošju, uživanju
in časti in hvali? In ko dosežemo, po
čemer je naše srce hrepenelo, ali
smo potem tudi resnično srečni?

Naše srce hrepeni po sreči. To
hrepenenje je položil v naše srce
sam Bog,torej mora prava, popol¬
na sreča tudi resnično obstojati, kaj¬
ti ljubi Bog ne vzbuja v naših srcih
nedosegljivih želja.

In kdaj je človek resnično sre¬
čen ?Kadar je prijatelj božji. Prijatelj
božji pa je, kadar je v posvečujoči
milosti božji.

Ste že videli kdaj otroka, kako se
blaženo smehlja, kadar ga mati po¬
hvali in poljubi? In mati je vsa
srečna, kadar vidi svojega otroka
veselega in zadovoljnega.

Mi smo otroci božji. Kadar nas
obsije Njegova milost, smo srečni
in zadovoljni, nesrečni in nemirni
r a ' mo kadar izgubimo božje pri-
atelistvos smrtnim grehom. In kako
J  J 6e  srce oddahne po dobri spo-

Vsako dobro delo osreči človeka.
Cim več dobrih de) izvršiš, tem

srečnejši boš,

Kakšna dobra dela pa naj izvr-
šujefn ?se vprašuješ.

Dandanes je toliko telesne irj
duševne bede, da je tako vprašanje
kar odveč. Ali si koga že osrečil 5
kakim darom, dobro, tolažilno bese-
do?Dne vno slišimo in beremo proŠnj<-
za pomoč. Ali smo se odzvali p 0
svojih močeh, ali smo pa zakrknili
svoja srca? Na tisoče in tisoče je še
beguncev, ki bi se radi rešili tabo¬
riščnega življenja;na tisoče prošenj
p r iha ja i z naš e ta ko zel o p r e i zku š en e
domovine. Ali sem že komu kaj po¬
slal,čeprav malenkost ?Skoraj dnevno
slišim pogovore žensk, koliko“bak-
sov”pošljejo v stari kraj in kar žare
jim lica, ko pripovedujejo o zahvalnih
pismih. Prav resničen je pregovor;
"Dajati je slajše, ko prejemati”. Pa
tudi drugega pregovora ne smemo
prezreti: “Levica naj ne ve, kaj dela
desnica” . Ne ra zbobnaj svojih del, da
ti zaradi človeške hvale ne odide
nebeško plačilo. Jezus je rekel svo¬
jim učencem: “Glejte, da dobrih del
ne boste opravljali pred ljudmi, da bi
vas videli; sicer ne boste imeli pla¬
čila pri svojem Očetu, ki je v nebesih.
Kadar torej daješ miloščino, ne trobi
pred seboj, kakor delajo hinavci po
shodnicah in po ulicah, da bi jih lju¬
dje hvalili. Resnično povem vam, ti
so prejeli svoje plačilo. Kadar pa ti
daješ miloščino, naj ne ve tvoja levi¬
ca, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja
miloščina na skrivnem; in tvoj Oče,
ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil."
(Mt.,6, 1 - 4 )

Dragi moj prijatelj, to so Jezu¬
sove besede, besede božjega Sina,ki
je za nas prelil svojo srčno kri.Ali
bi ne bili neumni, da bi zaradi ničeve
Človeške hvale zavrgli božjo plačilo ?

,^ ore j storimo, storimo samo za¬
radi Boga.Skrivnost dobrega dela je
v  tem, da nas naredi srečne.

AVE MARIA

13

A JE BILO RES PRAVO ROMANJE. Društveniki Marije Pomagaj
/Is  KSKJ in sv. Mohorja iz Chicage so prišli prvi v letošnjem letu

pozdravit Marijo Pomagaj in sicer v nedeljo 21. maja. Ker smo sla¬
vili god Marije Pomočnice, je bila služba božja v cerkvi in ne na gričku
pri votlini.

Kako so rajala vsa srca v veselju in navdušenju, ko so zvonili
romarski zvonovi prvim letošnjim romarjem. Naši bogoslovci so se med
tem časom dodobra naučili pritrkavati in so jo drobili, da jih je bilo kar
lepo poslušati. Med zvonenjem so romarji dospeli v cerkev. Kako prijazno
se jim je nasmejala Marija.Kot mati, ki zagleda po dolgem času svoje ljubo
otroke. Cerkev so častilci Marijini popolnoma napolnili. Oltar
PRVO je bil za to priliko ves v cvetju in v lučkah. Ko smo Marijo

LETOŠNJE vsak zase pozdravili, smo začeli peti:Veselimo se,kristjani,
ROMANJE danes pri Mariji zbrani. Kako je donelo pod oboke! Za to ro¬
manje smo prvič rabili novo “pesmarico “Marija Pomagaj”ali
Lemontsko pesmarico. Skazalo se je, kako nujno je bila taka pesmarica
potrebna. Če imajo ljudje pesem v rokah, kako varno in lepo se poje.

Tudi med mašo smo peli vsi po cerkvi. In sicer ma?o "Verni
kristjani, pokleknimo zdaj," "Marija, pomagaj nam sleherni čas," “Na nebu
in na zemlji” ter “Spet kliče nas venčani maj. ” Sv. maša je bila peta.
Opravil jo je po namenu Društva Marije Pomagaj p. Mirko Silvester OFM.
Ljudsko petje je vodil p. Odilo, krepko mu je pa pomagal na koru fran¬
čiškanski pevski zbor, tako da je bilo petje res popolno in veličastveno.
Tudi pridigo je imel p. Odilo. Na koncu maše, bilo je ravno poldne, ko smo
končali službo božjo - začeli smo ob listih - smo zapeli neizogibno
"Oznanil je angel. ”

Kosilo je bilo romarjem servirano v “Baragovem domu" in sicer
v sprednjih dveh prostorih, ki so bili za silo prirejeni za ta namen. Vsi so
bili tudi v tem oziru zadovoljni.

Ob 2. uri popoldne smo imeli majniško pobožnost:branje in zopet
petje in  še petje. Tudi litanije smo peli z lemontskimi odpevi. Predno so

u

AVE MARIA

romarji odšli iz cerkve, smo Mariji zapeU ^lovojono znano pesem^Vse

prepeva, se raduje, pesmi do neba done, moja duša J  ' 1 iti 7 ria •

topi srce,ker slovesna ura bije, da od Matere Marije mor
zapustiti sveti kraj." Že pri prvi kitici so nekateri roma j ... .
obraze od ginjenja,ali petje je še kar šlo dobro Toda pr ^rug^ e

polovico romarjev utihnilo, glasovi so se začeli ti ga J . , .

tako pretresljive: "O Marija, če ti v lice danes gledam zadnjikrat zadnjic
tečejo solzice mi na cvetke tvojih trat. Srčno kličem: z Bogom, a 1 , ebi
hočem zvest ostati, srčno čudapolni kraj, vse radosti sladki raj. ve iko
težavo smo začeli peti tretjo kitico: “Zdaj zvonovi, zazvonite meni v alostno
slovo. ” In takrat se res zvonovi oglasijo, lemontski zvonovi Marije I oma¬
gaj. Takrat smo pa res vsi jokali. Samo brali smo še s solznimi očmi;
"Vroče solze se razlijte zadnjikrat na zemljo to. Ti pa ž Jezusom Marija,
bodi moja tovaršija, kadar pride smrtna noč, klical vaju bom v pomoč . ”
Skozi zasolzene oči je bil pogled na razsvetljeni Marijin oltar še lepši.
Tako se otroci poslavljajo od Matere.

Nato so romarji še precej časa ostali v Lemontu. Ogledovali so si
Blejsko jezero, pomolili so pred Lurško votlino in prižgali lučko pred Ma¬
rijo. Nekateri so pisali razglednice svojim znancem, razgovarjali se s
patri in znanci so se našli ter pozdravili. Vsak je imel nasmejano lice in v
vsakem srcu je bilo enako prepričanje-.Prelepo, prekrasno je na Ameriških
Brezjah. Še bomo romali k Mariji Pomagaj v Lemont.

Predpražnikom Marije Pomočnice 23. maja popoldne je zapel tele-
fon;Romarice pridejo iz Jolieta !Imele bi rade ob 9. uri dopoldne peto sveto
mašo in tisti vaši "bojsi” naj zapojejo Mariji Pomagaj na čast.-In res pri¬
šlo jih je 15, same dobre matere in žene. Tako smo tudi
ROMARICE IZ praznik naše Lemontske Marije proslavili prav na njen
JOLIETA god. Sveto mašo je pel naš zlatomašnik in starosta čebelar

p. John, toda če bi ga ne videli in poznali,da je on, bi bili
po glasu sodili, da je kak novomašnik. In tudi na koru pevci niso hoteli sto¬
piti čisto v ozadje, četudi je kor od zadaj. Kar prelivalo se je petje pred
oltarjem in petje na koru. Naše romarice so bile globoko ginjene, ko so po¬
slušale ubrano petje.

V Lemontu smo vedno pripravljeni romarjem postreči, če hoče
kaka skupina privatno med tednom, ali pa kako nedeljo opraviti svojo
pobožnost. Samo sporočite o pravem času, da čaka pater z mašo in tudi
pevci se bodo radi zbrali ter zapeli Mariji v čast in romarjem v povzdigo
njihove pobožnosti.

To pa je bilo že malo več kot samo romanje: Na binkoštno soboto je
prišlo enajst deklet iz Clevelanda, ki so ostale tu tri dni ter so opravile
duhovno obnovo. Takoj ob prihodu v soboto zjutraj je bila za nje sv. maša,

med katero je zopet prepeval lemontski pevski zbor Ker
ROMARICE IZ so  vsa dekleta hčerke slovenskih staršev iim ie bilo
CLEVELANDA slovensko petje zelo všeč. Skrb za ta dekleta sta prevzela

p gvardijan Alojzij in p. vikar Andrej. Opravljala sta z
njimi razne pobožnosti, premišljevanja, križev pot, sv. rožni venec, petje in
vse, kar spada k duhovni obnovi.Občudovali smo globoko resnost pri dekle¬
tih. Parkrat smo Jih videli in slišali, da so kar po hribu glasno molile sv.
rožni venec. Tudi sv. križev pot so parkrat opravile zunaj v dolini Jozafat
pri sestrah. Zelo ganljivo m pomenljivo pobožnost so opravila dekleta na
binkoštno nedeljo popoldneipo majniški pobožnosti, ki je bila v eerkvi.se je

15

AVE MARIA

razvila procesija k lurški votlini, kjer so dekleta opravila prisrčen obred
kronanja majniške Kraljice.

Saj ne boste pozabili! V nedeljo 9. julija bo v Lemontu nova maša,
ki jo bo opravil p.Bazilij Valentin OFM. NovomaŠni pridigar bo prevzvlše-

ni ljublanski škof dr. Gregorij Rožman. Novomašna 3I0-
NOVA MAŠA vesnost se začne ob 11. uri dopoldne. - Za goste,ki pridejo

na novo mašo že prejšnji dan, bo na predvečer prisrčna
pobožnost pri lurški votlini: procesija okrog jezera s petimi litanijami in z
blagoslovom. - Po pobožnosti bomo na griču pred jezerom kurili kres na
čast sv. Cirilu in Metodu.

Meseca julija sta potem še dva romarska shoda pri Mariji Pomagaj
in sicer v nedeljo 16. julija pride v Lemont Ženska zveza. Ker pride mnogo
članic že na predvečer, bomo imeli procesijo z lučkami v soboto 15. julija
zvečer v mraku, pri lurški votlini seveda. Skušajte priti članice iz Chicage
in Jolieta na predvečer k pobožnosti.

Na romanju Ženske zveze bo opravil slovesno sv. mašo naš drugi
novomašnik p. Inocenc Ferjan OFM.

Zadnjo nedeljo v mesecu 30. julija bo v Lemontu takozvani Prek¬
murski dan.Tega dneva se že naprej veselimo .Pobožnost se začne pri prek¬
murskem križu, ki bo za to priliko prenovljen in blagoslovljen. Malo pred
11. uro bomo začeli pri križu. Po kratki pobožnosti pred križem bo proce¬
sija k votlini, kjer bo slovesna služba božja z ljudskim petjem. Znano je, da
imajo Prekmurci najlepše ljudske pesmi, in da znajo tudi najbolj navdušeno
prepevati.

!  ROMARSKI DNEVI V LEMONTU:

1.-4. julija: Romanje ZVEZE DRUŠTEV

NAJSV. IMENA. CLEVELAND. OHIO

9. julija: NOVA MAŠA P. BAZILIJA, O.F.M.

Govornik bo $KOF ROŽMAN

16. julija: Romanje SLOVENSKE ZENSKE ZVEZE

Sv. ma?o bo daroval NOVOMA5NIK P. INOCENC, O.F.M.

,

,

,

30. julija: PREKMURSKI DAN

18

AVE MARIA

§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§
4. POGLAVJE
ZNAKI RAN

§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§

bilkrižanter da je za vse človeštvo
in za naše zveličanje umrl. Kot verni
katoličani se čutijo srečne in sma¬
trajo za veliko milost, da jim je bilo
dovoljeno videti dejstvo odrešenja,
ki se je izvršilo pred 2000 leti, ob¬
novljeno kot osebno doživetje.

(Nada I jevan je)

RAZNINO, KI JE ZARADI tega
nastala v dušah napoljnjujejo
dvomi. Človeštvo je začelo dvo¬
miti o samem sebi. V njih je skrito
hrepenenje po križu,ki so ga zavrgli.
V dneh, ko je človeštvo oropano vsa¬
kega vzvišenega čustva, je neko
človeško telo pokrito z ranami, se
koplje v krvi, toda je v odličnem
dušnem razpoloženju. V dneh, ko je
boljševizem, sovražnik vsake du¬
hovne dobrine, napravil materiali¬
zem za svoj predmet vere,za svojega
boga, pošlje Bog človeka, ki nosi ra¬
ne Kristusove, kot opozorilo. Jez
časa je porušen in krvavo trpljenje
Gospodovo teče v sedanjost kot mo¬
gočna reka. Trpljenje Kristusovo je
dopoljeno na telesu človeka, ki nosi
rane, prav tako kot nekdaj,Njegov
pojav pomeni prehod iz časa v
večnost in v večno življenje. To
trpljenje se nadaljuje, ne kot nekaj
preteklega, ampak kot sedanjost.

Mnogi drugi podajajo podobne
izjave, ko pravijo, da so bili v Kon-
nersreuthu,na način, ki sega globoko
v dušo, postavljeni iz obličja v obli¬
čje pred dejstvo, da Kristus Sin
božji živi, pred dejstvo, da je trpel,

5. POGLAVJE

Dvaindvajsetletni  post

Poleg Terezijinih ran je vojake
kakor tudi vse ostale obiskovalce
najbolj privlačil Terezijin popoln
zdržek od vsake hrane in pijače.Od¬
kar se je bil začel, je bil ta nepre¬
trgan post predmet razpravljan tako
zdravnikov, dušeslovcev, kakor tudi
vseh tistih, ki poznajo samo mate¬
rialno razlago.

Izraz popolni zdržek se navadno
rabi v pomenu zdržka od opojnih pi¬
jač brez odnosa na druge pijače ali
hrano vsake količine. Postiti se, po¬
meni, odreči si hrano v manjši ali
večji količini. Terezijin popoln
zdržek pomeni, da ne vzame ne pija¬
če ne hrane niti v najmanjši količini.
V prvem času krščanstva so se ver¬
niki zelo strogo postili, posebno v
štiridesetdanskem postu. Jedli so
enkrat na dan. Jed ni vsebovala ne
mesa ne rib ne jajc ne masla. Suh
kruh in voda je eno najstrožjih zata¬
jevanj, ki si ga spokornik more nalo¬
žiti ali se more naložiti jetnikom.
Toda Terezija, ki se posti že od leta
1927, ni jedla niti enkrat na dan. Niti

19

A VE MARIA

ni v sela najmanjšega koščka kruha
enkrat na dan ali teden ali mesec ali
leto. Niti ni popila ene čajne žličke
vode ali kave ali čaja ali vina ali
zdravila niti enkrat na dan ali teden
ali mesec ali leto. Septembra mese¬
ca 1947 je preteklo 20 let, odkar ni
zaužila nobene hrane v kakršnikoli
obliki. Ze v letih pred 1927 je zelo
malo jedla in skoraj nič pila..

Za časa motenj v prebavi leta
1923 ni mogla zaužiti nobene prave
hrane in je uživala samo greš in
čaj. Za božič istega leta ni mogla 12
dni zaužiti niti kapljico vode. Dr.
Seidel iz Waldsassen je izjavil, da
so mišice za požiranje omrtvičene.
Od takrat dalje, torej že 26 let
Terezija ni zaužila nobene prave
hrane in od četrtega tedna meseca
septembra 1927 niti nobene tekoče
hrane. Do tedaj je vedno vzela malo
vode, da je mogla zaužiti sveto
hostijo pri svetem obhajilu.

Terezija Neumann je brez dvoma
prva v zgodovini Cerkve, ki se je
popolnoma zdržala vsake hrane in
pijače in to mnogo dalje, kakor je to
mogoče po naravi, namreč, da je kdo
toliko časa brez hrane in ne umre.
Bilo je nekaj takih, ki so v potrdilo
o obvladanju samega sebe držali
brez jedi šestdeset dni, kar se zdi
je skrajna meja zmogljivosti.Fakirji,
ki zapadejo smrti podobnemu spanju,
se lahko postijo daljšo dobo, toda to
se navadno konča s smrtjo, če se ne
zbudi pravočasno. Hudi preizkušnji
se izpostavijo ljudje z gladovno
stavko in če vztrajajo, umrjejo.

Izjeme so samo osebe z ranami
in take izbrane duše kakor L. Nikolaj
iz Flue, imenovan brat Klaus, ki je
živel dvajset let, ne da bi zaužil
kakršnokoli hrano. Živel je v Unter-
■valden na Švicarskem in bil pro¬
glašen za svetnika 15. maja 1947.
Toda ne samo to, ampak so bili
zdravi, telesno in duševno sveži in
n.očni in ne kaka bedna, na pol mrtva
bitja kakor so navadno taki, ki se

razkazujejo ali fakirji ali gladovno
stavkujoči ali žrtve stradanja,skratka
vsi, ki prostovoljno ali prisiljeno ne
uživajo nobene hrane in v primeri s
prejšnimi le za kratek čas.

Med Terezijinimi predhodniki,
ki so bili zaznamovani z ranami, ni
znan nobeden kot navaja dr.Imbert-
Gourbeyre, ki bi zdržal dalje brez
hrane in pijače kakor Terezija
Neumann. Med tistimi, ki so se
postili so znani sveta Lidwina iz
Schiedama, bi. Angela Folinjska, sv.
Katarina Sienska, blažena Elizabeta
Reutska, Dominika Lazarri in Louise
Lateau.

V knjigi iz leta 1874 pravi pisa¬
telj, da Louise Lateau, potem ko je
prejela rane, za časa zamaknjenja
ob petkih ni mogla ničesar užiti. Na
druge dni je mogla vzeti manjšo ko-
1 ičino hrane, ali z veliko težavo.
Želja po jedi je polagoma izginjala.
Na vigilijo praznika Marije sedem
žalosti 30. marca 1871 je Louise
zadnjikrat mogla vzeti naravno hra¬
no brez trpljenja, ako je to poskuša¬
la. Da ugodi nesrečni materi in iz
pokorščine do župnika je poskušala
jesti. V tej preizkušnji je vztrajala
nekaj mesecev. Končno so neradi
priznali, da ona ne potrebuje nobene
naravne hrane in da ji vsak poizkus
jesti ali piti povzroča trpljenje ter
da jo popoln zdržek ni popolnoma
nič prikrajšal na zdravlju ali
živahnosti.

Dobro, da v kaj takega niso silili
Terezijo Neuman. Seveda so postali
zaskrbljeni, ko so razkrili, da je ve¬
liko manj kot zahtevajo najstrožji
postni predpisi ali predpisi celo
najstrožjih redov. Vsa družina je bi¬
la nad tem začudena, posebno mati.
Čudili pa so se tudi vsi tisti, ki so o
tem zvedeli.

Začudenje je naraščalo, ko Te¬
rezija ni več vzela nobene hrane ali
pijače. To je škofu iz Regensburga
dalo povod, da je zaprosil, naj se
Terezija podvrže zdravniški preiz-

20

AVE MARIA

kavi. Prošnja se je glasila, naj se
preizkava vrši štirinajst dni, kar je
za izvedence v teh zadevah dovolj.
Izvedenci so izjavili, da se post da
vzdržati dalj kot štirinasjt dni, toda
popoln post,ne da bi človek vzel vsaj
tekočo hrano, je nemogoč. Terezijin
oče je bil soglasen s škofovo proš¬
njo. Prošnjo je izpolnil in določil za
opazovanje štirinajst dni od 14.-28
julija 1927. Terezijo so opazovale
štiri sestre, članice postrežniškega
reda iz Mollerdorfa, ki so za ta čas
prišle na Terezijin dom. Škofijski
ordinariat jih je pred in po opazo-

rezijo z vlažno cunjo in ne z gobo.
Voda za umivanje zob je bila stehta¬
na pred in po uporabi. Stehtana je
morala biti tudi voda, ki je bila dana
Tereziji, da je mogla zaužiti sveto
hostijo, in to so morale storiti ses¬
tre predno so ji dale. Predpisano je
bilo tehtanje telesa v manjših pre¬
sledkih,prav tako merjenje tempera¬
ture in udarec žile. Moral se je
izvršiti pregled med zamaknjenjem
in biti primerjan z krvjo / katero so
ji vzeli iz ušesne mišice druge dni.
V obeh slučajih so morale sestre
ugotoviti množino homoglobina

Rojstna hiSa Terezije Neumann« Sliko je nam poslala
Ana Winter iz Egipta.

vanju zaprisegel. Vse so bile dobro
izvežbane za svojo službo in so vse
odredbe dr .Seidel-a, kot zdravniške¬
ga nadzornika, z vso natančnostjo
izpolnile.

Odredbe so bile zelo stroge in
preračunano izdane za vsako mož¬
nost. Terezija ni smela biti nikoli
sama niti za minuto, ne po dnevi ne
oonoči, niti doma niti v cerkvi ali
izven hiše sploh. Iz istega razloga je
bila prestavljena celo njena običajna
spoved. Sestre so morale kopati Te-

(krvnih telesc). Kakor je pisal mtln-
chenski zdravniški list št. 46, 1927.
so šle odredbe celo tako daleč, da so
zahtevale zbrati celo Terezijino vo¬
do, blato in izpljunke in jih meriti in
tehtati in nato takoj poslati izveden¬
cem v preizkavo.

Profesor Ewald iz Erlangena,
nasprotnik razlage da je post nad¬
naravnega izvora, je priznal v svoji
knjižici o Konnersreuthu, da je bila
pažnja z ozirom na hrano kar najbolj
stroga in natančna med celo preiz-

21

aV E MARIA

kavo. Klj ub vse j pazljivosti ni bilo

mogoče ugotoviti, da j e  Terezija
kda j vzela ali poskušala vzeti hrano,
profesor zatrjuje, da bi Terezija
morala veliko zgubiti na teži, toda
to se ni zgodilo. Zgubila je znatno na
teži v času zamaknjenja, ali kmalu
potem je zopet dosegla prejšnjo te¬
žo. Ne da bi vzela kakšno hrano ali
pijačo, je pridobila pet do šest funtov
na teži, tako da je na koncu preizka-
ve tehtala prav toliko kot prej.

Dr.E\vald je opozoril na dejstvo,
da je Terezija izdihala vsak dan
približno en funt vode. V dvesto dneh
( v onem času približno dolgost nje¬
nega popolnega posta) je to znašalo
stoosemdeset funtov. Treba je pri
tem povdariti dejstvo, da se izdiha-
vanje vrši popolnoma točno od člo¬
vekove volje in da je to popolnoma
naraven pojav, ki sam zase deluje.
Terezija bi se morala v tem času
posušiti kakor mumija. Ona pa nas¬
protno izgleda sveža in živahna,ima
slino in smrkelj. Nekdo bi mogel to
pripisovati zelo živahni domišljiji
ali podaljšanemu razkrajanju živih
celic v človeku kakor pri zimskem
spanju ali fakirstvu, kar pa pri Te¬
reziji ni bil slučaj. Ona ni spala
zimskega spanja ampak hodila, go¬
vorila, brala, pisala pisma, njena
telesna teža pa je kljub temu na¬
raščala. Tega enostavno ne moremo
razložiti, kajti iz ničesar ne more
priti ničesar.

Dr. Seidel, ki je bil od leta 1918
stalni Terezijin zdravnik, je v Miin-
chenu izjavil pod prisego pri neki
sodnijski razpravi, da o tem ne more
bitinikakega vprašanja ali je Terezi¬
ja med opazovanjem vzela kakšno
hrano. Omenil je celo dejstvo, da ka¬
kor je imela veselje s pticami in
ribami, ji niso dovolili spremeniti
vodo za ribe, da nebi imela prilike
piti vodo. Gladko je izjavil, da je Te¬
rezijin post dejstvo,o čigar resnič¬
nosti nima razloga dvomiti. Dodal je,
da Terezija od septembra meseca

1926 ni vzela nobene hrane, niti
kapljice vode, kakor tudi ne za časa
Štiriindvajsetdnevnega opazovanja.

24. januarja 1930 je dr. Seidel
zopet izjavil pod prisego, da je pre¬
pričan o Terezijinem popolnem
postu. To vrjame zaradi resnicolju¬
bnosti Terezije kakor tudi njenih
staršev, za katero je on priča. Wal-
daški zdravnik je prav tako izjavil,
da posta ne more razložiti naravnim
potom.

O resničnosti Terezijinegaposta
priča tudi dr. Fritz Gerlich, kije
izdal do podrobnosti izdelano in na¬
tančno stvarno poročilo o Konners-
reuthskih dogodkih. Navaja tudi dr.
Ewalda in pravi, da so med vsem
opazovanjem bile podvzete vse mere
pazljivosti ter da so navodila glede
kopanja in vode za izpiranja ust kar
najbolj skrbno izvrševali. Vkljub naj¬
strožji pazljivosti ni bilo mogoče
opaziti niti enkrat, da je Terezija, ki
ni bila sama zase niti ene minute,
vzela ali poizkušala vzeti na kakršni¬
koli način kako hrano. Terezijina
postelja ni bila samo skrbno pregle¬
dana pred začetkom opazovan ja, am¬
pak so celo sestre vsak dan
postiljale in ne domači. Dr. Seidel
kakor tudi sestre so mnenja, da med
opazovanjem ni bila napravljena
nobena napaka z ozirom na uživanje
hrane.

Drugi zvezek dr. Gerlichovega
delaje posvečen Terezijini resnico¬
ljubnosti. V delu izjavlja, da se ni
zadovoljil samo s štirinajstimi dnevi
opazovanja. Bil je vedno na to
pozoren, pri vseh svojih obiskih v
Konnersreuth, kar znaša v celoti
nekaj mesecev. Vedno je iskal kako
sled, ki bi ga vodila do odkrtija kake
prevare, bilo da se jo je Terezija
zavedala ali ne. Vsak dan sem imel
mnogo prilike za popolnoma ne-
opazovane upoglede. Kljub temu ni¬
sem uspel, da bi našel četudi
najmanjšo zagotovilo, kar bi mi d llo
vzrok, da bi mogel dvomiti o Tore-

22

AVE MARIA

zijinih zagotovilih glede popolnega
posta. Upravičen sem, da isto izjavim
v imenu župnika Nabra in profesorja
Wutza. Naravno, da ta izjava podaja
samo prepričanje, do katerega smo
morali priti. Nekdo ga lahko sprejme
ali pa tudi ne.

Po pretečenem času opazovanja
so nekateri izvedenci še vztrajali na
tem, da najdejo naravno razlago za
post in so se pritoževali, da je 15
dni prekratek čas za opazovanje.
Toda resni znanstveni krogi, katere
je regensburški škof vprašal za
svet, so mu zatrjevali, da nihče ne
more živeti dva tedna brez hrane in
pijače. Ker je dr.Deutsch zahteval
novo dobo štirih tednov za opazovanje
Terezije, je prav, če navedemo
zaključke sester, ki so jih naredile
za časa štirinajstdnevnega opazo¬
vanja. Po posvetovanju z izvedenci
je regensburški ordinariat v to
privolil. Znani zdravniki z drugačnim
pogledom na življenje kot dr. Deutsch
so zelo natančno pregledali zapiske
sester. Prišli so do popolnoma dru¬
gačnega zaključka kakor dr. Deutsch.
Dnevni zapisnik sester o opazovanju
Terezije odkriva vestnost, natančnost
in razsodnost.

Nekateri zdravniki so ugovarjali,
češ, da je mogoče zdržati nekaterim
ljudem štirinajst dni brez hrane.
Četudi to upoštevamo in celo dejstvo,
da nekateri vzdržijo brez hrane celo
šestdeset dni, je vendar nemogoče
živeti štirinajst dni brez vsake
pijače. O vsakem, ki se je postil, je
znano, da je pil vodo med postom,
Predno so začeli pos^so se zedinili
z ostalimi, ki so jih opazovali, da
vodo lahko pijejo. Nekateri od njih
so se odločili za mineralno vodo.
Vidimo, da so sestre opazovale
Terezijo z za vestjo,da telo, kateremu
je odvzeta voda za časa posta, ne
more zdržati.

Ko so še razpravljali o tem v-
r-ašaniu glede njenega popolnega
posta. £ škofijski ordinariat v Re¬

gensburgu podal v uradnem glasilu
svojo izjavo. Uradna izjava se glasi:
Za časa štirinajstdnevnega opazo¬
vanja po dnevi in ponoči 1  Terezija
ni vzela nobene hrane. Niti ni Tere¬
zija obležala v teh dneh, ampak vsako
jutro redno vstajala. Najbolj pa smo
začudeni nad dejstvom, da je kljub
popolnemu postu dvakrat nekaj izgu¬
bila na teži, kar pa je v kratkem
času zopet nadomestila. Opazovanje
na kakšni kliniki bi ne moglo imeti
bolj zaželjenega izida.

Naturalistični krogi seveda s to
izjavo niso bili zadovoljni. Nastala
je zahteva po novem opazovanju, ki
naj bi se izvršilo v kakšni neutral-
ni kliniki. Nekateri so zahtevali, da
naj seta ponovna zdravniška preizka
va vrši daleč proč od Terezijinega
doma in stran od okolice, ki jo obdaja.
Trdovratno so zavračali sprejete
zaključke štirinajstdnevne preizkave
Posledice daljšega opazovanja bi
mogle biti drugačne, če bi se opa¬
zovanje izvršilo izven ozračja Tere¬
zijinega doma. Opazovalci bi bili
drugi in ne sestre. Prav tako bi nad¬
zorstvo vršil nekdo drugi, ker dr.
Seidel kot katoličan dopušča možnost
nadnaravne razlage konnersreuth-
skih dogodkov.

Regensburški ordinariat je zah¬
tevo sprejel in je bil pripravljen
zahtevi ugoditi. Toda Terezijin oče
je odločno zavračal dati dovoljenje.
Vodila ga je ljubezen do trpeče hče¬
re. Prav tako se je upravičeno bal,
kakšen naj bi bil postopek s Terezi¬
jo v tako imenovani nevtralni kliniki.
Morda je celo slišal, kako so posto¬
pali z Louise Lateau, Terezija pa,
četudi je bila že polnoletna, se je še
vedno v vesti čutila dolžno ubogati
očeta.

Dne 30. septembra 1927 se je sv.
Mala Terezija na obletnico svoje
smrti, prikazala Tereziji Neumann
prvikrat kot karmeličanka in ji rekla,
da Terezija od sedaj naprej ne bo
potrebovala nobene hrane več.

A VE MARIA

23

AČETEK BOŽJE POTI na Do¬
brovi pri Ljubljani je zavit v
daljno preteklost. Tam, kjer
stoji zdaj cerkev Marijinega Vnebo-
zetja,je bilo leskovo grmovje. Ljub¬
ka pravljica ve povedati, da se je v
grmovju oglašala ptica ter je pela in
pela skoraj brez prenehanja. Glaso¬
vi so bili tako mili, da so se ljudje
ustavljali na poti in poslušali sladko
žvrgoLenje. Premišljevali so, kaj to
pomeni in sodili, da ptica prepeva v
čast Matere božje. Zato so izsekali
grmovje in sezidali na onem kraju
cerkev, ki so jo imenovali “Marija v
Leševju. ” Zgodovinarji trde, da je
božja pot na Dobrovi najstarejša na
Kranjskem. Eni trde, da se je začela
božja pot že leta 631, drugi pa trde,
da leta 970. Torej na vsak način je
to najstarejša božja pot v naši domo¬
vini. Pa je bila Dobrova tudi res
največja božja pot v ljubljanski ško¬
fiji prav do onih let, ko se je božja
pot razvila na Brezjah pri Mariji
Pomagaj.

Prvotno cerkev na Dobrovi so
podrli leta 1713 ter so sezidali na
njenem mestu sedanjo prekrasno
stavbo,le škoda,da je za tolike mno¬
žice romarjev še vedno premajhna.
Pomagajo si s tem, da imajo isto¬
časno kot v cerkvi, sveto mašo tudi
v kapeli na pokopališču, ki se raz¬
prostira okrog cerkve.Načrte za
dobrovsko cerkev je napravil sloveči
zidarski mojster Gregor Maček iz
Ljubljane. Z veliko skrbjo in ljube-
znijo je delo podpiral takratni stolni

dekan Frančišek baron Polhovgraj-
ski.Dobrova,poprej mala podružnica
velike župnije St. Vida pri Ljubljani,
je dobila zdaj krasno svetišče, ki je
zelo podobno cerkvi na Šmarni gori.
Cerkev ima dve kupoli. Posebno mo¬
gočen je glavni oltar. Na njem so sv.
cerkveni učeniki, ki so se borili za
Marijino čast .Ti kipi so nadčloveške
velikosti. Z novo hišo božjo se je
Dobrova odcepila od matere fare in
je postala leta 1723 samostojna žu¬
pnija.In zdaj so romarji začeli pri¬
hajati na Dobrovo še v večjem
številu. Poprej so bili romarski
shodi samo na praznik Vnebovzetja
in Rojstva Marijinega, zdaj so se pa
v poletnem času od nedelje do ne¬
delje vršile posebne slovesnosti.
Največji naval je nastal ob nedeljah
med takozvanimi šmarnimi mašami,
to so nedelje med 15.augustom in
8. septembrom. Zadnji večji shod je
navadno na nedeljo Imena Marijine¬
ga, to je nedelja po prazniku rojstva
Marijinega. - Cerkev je obdarovana
s posebnimi odpustki, zato je priha¬
jalo vedno na tisoče romarjev na
Dobrovo. Posebno Ljubljančani so
bili od nekdaj zelo vneti za dobrov¬
sko Mari jo.Nas tal je pregovor: "Kdor
roma trikrat na Dobrovo, je isto, ka¬
kor bi romal enkrat k materi vseh
Marijinih cerkva na svetu:k Mariji
Snežni v Rim. ”

Najboljšo vlekle ljudi na Dobro¬
vo milosti, ki jih je Marija delila
svojim častilcem.Večkrat je dospe¬
lo na en dan do 15 duhovnikov z

24

AVE MARIA

mnogoštevilnimi procesijami. Radi
velikega števila duhovnikov so pozi¬
dali na Dobrovi tudi tako velikansko
župnišče, kot kakšno grajščino. Tudi
v cerkvi ni bilo dosti prostora za
spovedovanje, zato so naredili spo¬
vednice zunaj cerkve na notranji
strani obzidja,s katerim je bila cer¬
kev obdana.

Cesar Jožef II. je hotel božjo pot
na Dobrovi zatreti, pa se mu ni po¬
srečilo. Le nekaj let se je to čutilo
na Dobrovi. Božja pot je posebno
oživela prav zadnje čase pred sve¬
tovno vojno in tudi med vojno. Seve¬
da je to največ odvisno od gorečnosti
dušnih pastirjev,ki so nastavljeni po
božjepotnih cerkvah. In Dobrova je
imela srečo, da je dobila takega go¬
rečega voditelja romarjev v osebi g.
Jožefa Klopčiča. On je božjo potna
Dobrovi povzdignil, kot malo kdo
prej. Skrbel je za zadostno število
duhovnikov:spovednikov in pridigar¬
jev. Navadno je bil na vsak shod po¬
vabljen frančiškan ali iz Viča ali iz
Ljubljane in pa eden jezuit iz Lju¬
bljane.Na vsak shod je prišel pridi¬
gat in maševat na Dobrovo eden
izmed ljubljanskih kanonikov. Sklep-
pne pobožnosti v nedeljo Marijinega
Imena popoldne pa je vodil navadno

zadnja leta ljubljanski škof dr. Rož¬
man. Imel je pridigo in slovesno
procesijo z Najsvetejšim.

Med drugo svetovno vojno, ko je
bila skozi štiri strahovita leta pot
na Brezje zaprta posebno Ljubljan¬
čanom in vsej Dolenjski,je Dobrova
nadomestovala Brezje. Zato so se
zgrinale nepregledne množice k
Mariji na Dobrovo, da so pri njej
iskali pomoči in tolažbe v najhujših
dneh trpljenja.

Ob tej priliki naj bo tudi omenje¬
no, da so izpod Marijinega zvona na
Dobrovi trije znani duhovniki, ki so
delovali oz. še delujejo med ame¬
riškimi Slovenci in ti so: pokojni
Father John Plevnik, ki je pred leti
umrl v Joliet, Ill;Rev. John Novak, ki
je bil dolga leta župnik med Sloven¬
ci v Willard, Wis. in je zdaj dušni
pastir v Greenwood, Wis. ;tretji do¬
brovski rojak pa je znani p. Bernard
Ambrožič OFM,ki se je ves čas toli¬
ko trudil za slovenske begunce in je
sedaj glavni tajnik slovenske Lige v
New Yorku. Letošnjo zimo pa je pri¬
šel kot begunec v Ameriko tudi do¬
brovski župnik g. Jožef Klopčič.
Nastanil se je pri svoji sestrični
Mrs.Mary Omerzel v Chicagu, 111.


(2etkev v male

m

ODOBNI PISATELJ se je¬
ni dolgo od tega - pritoževal,
da se verski vzgoji družine
ne pripisuje takšnega pomena, kot ga
družina zasluži.Znaravnost junaški¬
mi in svetimi žrtvami se-je storilo
vse za versko oblikovanje redovni-

P. ROBERT, o.f.m.

štva in duhovništva, vse premalo pa
seje povdarjal pomen verske vzgoje
za družine. Zato danes pač lahko
najdemo v seznamu svetnikov tudi
svete laike, obojega spola;a ti so le
mučenci, neporočene osebe,ali vdov-

25

A V E MARIA

C i. Skoraj zaman paiščemo svetniških
v  sledov družinskih očetov in mate?

pomanjkanje verske zavesti pri’
družini kot celoti je vzrok težav in
neredov, katerih se moderna družba

nere— , — i lct ur

na noben način ne more otresti

Verska zavest - priznati mora-
- ie dandanes živa v duhovskem

ino j~ -- “^vo. v uunovsKer

in redovniškem stanu, v verskih or¬
ganizacijah in v premnogih posamez¬
nikih. Toda zaman bi bilo vse delo
za versko obnovo, za zopetno pokrist¬
janjenje sveta, če bi pri tem prezrli
temelj, ki na njem stoji vsaka prava
družba - družino.

Ker je Cerkev hkrati, da je prava
vidna družba, tudi skrivnostno telo
Kristusovo, lahko rečemo, da je dru¬
žina, ki je po eni strani sestavni del
cerkvene družbene organizacije, a po
drugi - vnekem smislu - sama zase
že popolna družba - Cerkev, skriv¬
nostno telo Kristusovo, v malem.Sam
zakramentalni značaj družinske zve¬
ze potrjuje to misel. Nadnaravno
življenje Cerve,skrivnostnega telesa
Kristusovega,obstoji v milosti božji,
ki so je deležni vsi posamezni udje
skrivnostnega telesa Kristusovega s
prejemom zakramentov. Družinska
vez pa ima zakramentalni značaj in
je zato že sama kot taka znamenje
in vir milosti.

Družina, cer kev v malem! To za¬
misel moramo uresničiti. To zavest,
da je družina cerkev v malem, mo¬
ramo vcepiti posameznim članom
vsake družine in predvsem otrokom:
oče, mati in otroci sestavljajo eno
telo, ki v njem živi Kristus. Naj zato
otroci v očetu vidijo podobo Kristusa
in v materi Cerkev.

Moč in propad Cerkve v posa¬
meznih državah odvisi dandanes
predvsem od družine. Cerkvi, to je
' elotni cerkveni družbi, je z beseda¬
mi: "Na to skalo bom sezidal svojo
Cerkev in peklenska vrata je ne bodo
J/f omagala”, Kristus sicer obljubil,
bo trajala do konca sveta. Toda ta
''b . mam-  velja za vsake posamezne

cerkvene pokrajine, za Cerkev v po¬
sameznih pokrajinah. Obstoj v po¬
sameznih državah pa ni odvisen tol iko
od zunanjih vzrokov, kot so n.pr.ru¬
šenje cerkva in samostanov, zase¬
ganje cerkvene imovine ali zatiranje
in preganjanje hierarhije. Obstoj
Cerkve v takih državah je odvisen
predvsem od dejstva, ali so znali
tisti, ki so prejeli zakrament svetega
zakona, ustvariti s pomočjo milosti,
ki so jo po tem zakramentu prejeli,
svojo družino kot cerkev v malem.
Za ohranitev krščanske družbe,
krščanskega zapada je to najvažnejše.

Da pa krščanstvo udejstvi tako
velike načrte, ki so življenjskega po¬
mena za vso vojskujočo se Cerkev,
moramo najprej spremeniti svoje
mišljenje in svoje življenje:kristjan
mora povsod in vedno priznati nad
seboj pričujočnost božjo, v križih in
težavah moramo spoznavati nravne
vrednote in lepoto trpljenjajin ko se
peha za boljšimi službami in večji¬
mi plačami, naj se spominja trpljenja
Kristusovega in trpljenja svetnikov.
Skrbeti mora tudi za dušo, ne samo
za telo; naj ne vidi le samega sebe
in svojega bornega imetja, temveč-
nad vsem tem naj vidi Cerkev in nad
njoBoga;in da se otrese strahu pred
pičlim zaslužkom in negotovo bo¬
dočnostjo, se mora povzpeti nad
majhnost in minljivost tega sveta;v
vsem svojem življenju mora dati
prvo mesto Bogu, spominjajoč se pri
tem, da je človek božja last, podoba
božja in pred Bogom odgovorni zas¬
topnik kraljestva božjega na zemlji.
Tako bomo spremenili sebe in druge,
ali bolje rečeno:naše življenje bo zo¬
pet dobilo vso vrednost in pomen, ki
ga ima življenje človeka - največje¬
ga in najlepšega dela rok božjih v
stvarstvu.

Takšno mišljenje in življenje bo
posvetilo- s svojo božjo močjo vse
težave in zmede človeške družbe in
in jo povedlo na pot pravega miru
in prave sreče.

26

AVE MARIA

B TEM ČASU priprav*
ljamo majhen moli¬
tvenik pod naslo¬

vom “PRED NAJSVETEJ¬
ŠIM”, ki je namenjen za
molitvene ure pred naj sv.
Zakramentom. Tiskamo ga
radi prošnje Zveze oltarnih
društev v Clevelandu, ki je
hotela imeti slovenski mo¬
litvenik z večjim tiskom za
svoje svete molitvene ure,
ki jih večkrat opravlja.

Ta molitvenik vsebuje e¬

no molitveno uro, dve če¬
trt uri, litanije Najsvetej-
Sega, kratke mašne moli¬
tve in razne druge molitve,
kakor tudi primerne pesmi.

Molitvenik je vezan z de¬
belimi papirnatimi platni¬
cami in ima 96 strani.

Stane 25^. Kdor ga Čeli,
naj piSe na: Ave Maria,
Bo* 608, Leroont, Illinois.

♦ **

Kakor treljeredoiki
veate, ho  zopet začele

Že

iz-

hajati “Tretjeredniške mi¬
sli", ki so v slovenščini
in angleščini, in se po an¬
gleško imenujejo “Tertiary
Thoughts' ’.

če je kje kakšen tretje-
rednik, • ki ne dobiva tega
majhnega mesečnika, naj
piše,na:

Rev. Marcel Marinšek,

St. Mary’s Seminary,

Lemont, Illinois

Naročnina je $1.00 na
leto.

***

V romarskem domu je
“Trinko & Sons Plastering
Co.” iz Chicage vse stro¬
pe ometala ali, po domače
rečeno, ‘poplestrala’. Iz¬
vrstno je to njihovo delo,
pa se boste že sami pre¬
pričali tega, ko boste sto¬
pili v romarski dom.

Se jim hočemo tukaj jav¬
no zahvaliti za njihovo de¬
lo, posebno pa še zato,
ker so odpustili $300 od

čeka za račun romarskega
doma. Bog plačaj stotero!

*♦*

V maju nas je obiskal
slovenski salezijanec in
japonski misijonar, Rev.
Avguštin Antolin. Našim
klerikom, ki se zelo zani¬
majo za misijone in imajo
tudi svoj misijonski kro¬
žek, je povedal mnogo za¬
nimivega iz svojih misijo¬
nov,

G« misijonar je pričel na
Japonsko še kot bogoslo¬
vec pred sedemnajstimi le¬
ti. V Tokiu je končal svoje
študije in bil leta 1936. po¬
svečen v duhovnika. Nato
pa je deldval kot samostoj¬
ni misijonar na postaji Ta-
kanabe. Med vojno so ga
Japonci internirali. Stra¬
šnega zapora in pomanj¬
kanja vsega je bil rešen
šele v avgustu leta 1945.,
ko je deželo zasedla ame¬
riška vojska. Nato je bil

27

A y E MARIA

nP kaj časa kurat naših vo¬
jakov, kontno pa je v in¬
dustrijski naselbini Miya-
zaki ustanovil nov misijon,
kjer je danes že okrog dve
sto katoličanov in je nji¬
hova delavnost zelo raz¬
gibana«

V februarju letošnjega
leta je odšel na nekaj me¬
sečni dopust v USA, da se
vsaj malo odpočije in ob¬
enem poprosi med rojaki
za svoj revni misijon«

V juliju pa misli odpoto¬
vati nazaj na Japonsko,
kjer je — kakor na Kitaj¬
skem — delo vedno bolj te¬
žavno in komunistična ne¬
varnost vedno večja« Naj
vnetega misijonarja sprem¬
lja naša molitev!

***

MOHORJEVA DRUŽBA v
Celovcu je naznanila, da
bo za prihodnje leto izdala
knjige za stoletnico dru¬
žbe, Družba sv. Mohorja
je bila namreč' ustanovlje¬
na leta 1851. in njen slavni
ustanovitelj je bil škof
Anton Martin Slomšek«
Nepopisne so dobrote in
in blagoslov, ki ga je razli¬
vala družba sv. Mohorja na
slovenski narod v dolgih
100 letih« Starejši nasel¬
jenci se še dobro spomin¬
jajo, kako so v starih ča¬
sih nestrpno pričakovali
leto za letom Časa, - ko je
bilo naznanjeno: Mohorjeve
knjige so dospele. Takrat
so se pričeli prijetni slo¬
vaški večeri,-ko je eden
član družine na glas bral
'n drugi ao poslušali.

Nad 19 milijonov svojih
*njj(r je razposlale Mohor¬
jev družba med rojake v
dobi svojega obstoja.

....

LETOŠNJE SLOVESNOSTI
V LEMONTU

1--4. julija - Romanje Zve¬
ze društev najsv. Imena,
Cleveland, Ohio

9* julija — Nova maša p.
Bazilija. Govornik: škof
Rožm an.

16. julija — Romanje slo¬
venske Ženske zveze.

30. julija — Prekmurski dan«
13. avgusta — Romanje fare
sv. Jurija iz So. Chicago«
20. avgusta — Romanje ol¬
tarnih društev iz Cleve-
I anda.

3. septembra— Medeni pik¬
nik; 80-letnica starosti
Fr. Johna; blagoslov ro¬
marskega doma in Bara¬
govega spomenika; roman-
jfe fare sv. Štefana iz Chi-
cage.

Plemenita ustanova zaslu¬
ži vse naše priznanje in
globoko hvaležnost.

Ameriški Slovenci naj bi
Mohorjevi družbi izkazali
hvaležnost s tem, da ji kot
jubilejni dar naberejo 1000
naročnikov letos!

Glavni poverjenik Mohor¬
jeve družbe za Združene
države in za Kanado je
Rev. Odilo Hajnšek, o.f.m.,
ki zdaj stanuje v Lemontu.
Njemu pošiljajte nabrano
naročnino, kot ste mu jo
lani pošiljali, ko je bil Še
Župnik v Willardu, Wis.

Z nabiranjem naročnine
naj prijatelji Mohorjeve
družbe začnejo takoj, da
se ve, koliko knjig bo tre¬
ba naročiti, in da potem
Mohorjeva družba sama ve,
koliko knjig natisniti.

Tisti, ki so lani pomaga¬
li pri tej stvari, so napro-
šeni, da pomagajo tudi le¬
tos« In še novih pomočni¬
kov naj pridobijo« Pa saj
imajo zastopniki lista Ave
Maria Že staro prakso, da
sodelujejo, in če bodo ti
prijeli, je uspeh zagotov¬
ljen.

Mohorjeve knjige za leto
1951 bodo stale $1.25. Iz¬
šel bo jubilejni Koledar
Mohorjeve družbe in Slo¬
venske večernice,

Mohorjeva družba v Ce¬
lovcu se ima boriti z ve¬
likimi finančnimi težavami,
ker je med vojsko bilo vse
njeno premoženje zaseženo
po nemških nacistih, ki so
odpeljali vse premičnino
in tiskarske stroje. Družba
mora zdaj začeti popolno¬
ma znova, Mohorjeva ti¬
skarna si mora na novo
urediti in opremiti hišo in
tisk arno«

Torej, morda bi mogel
kateri naročnik svoji naroč¬
nini kako malenkost pri-
dejati v podporo Mohorjeve
družbe.

***

Mr. in Mrs, Anton Kre-
mesec iz fare sv. Stefana,
Chicago, letos obhajata
40-letnico svojega zakon¬
skega življenja in se Bogu
zahvaljujeta za vse milo¬
sti prejete skozi vsa ta
leta. Sta dolgoletna do¬
brotnika Lemonta in na¬
ročnika lista Ave Maria Že
od začetka.

Iskreno jima Čestitamo
in jima želimo obilen bo¬
žji blagoslov!

***

Vprašanje je nastalo med
brati, kdo je tisti ‘ta mali',

28

AVE MARIA

0  katerem je zadnjic na
Zapečku ena pisala«, Vide¬
la je sliko naših študen¬
tov^ v februarski številki
in ta mali’ na tisti sliki
ji je zelo ugaj ah Rekla je,
da je videti “brihten in
priden fant’h
Na katerega je mislila?
Na patra Fortunata (prvi od
leve), ki je bil takrat vodi¬
telj klerikov in je zdaj v
Ne\v Yorku? Ali na fr« Da¬
nila (Četrti od leve), ki je
v tretjem letu bogoslovja?
Oba sta majhna, oba sta
brihtna in oba sta pridna.
Fr« Danilo se z vsemi
Štirimi otepa tega izkaza
ljubezni in pravi, da je ona
gotovo mislila na patra
Fortunata, ker je najmanjši
na sliki« Oče Fortunat v
New Yorku pa najbrž pravi,
da je mislila na fr* * **  Danila«
Radovedni smo***

Zadnjic ste v tem listu
videli pesem “Novomašni-
ku“ z notami, ki jih je zlo¬
žil p« Vendelin, naš nada¬
rjen muzikant. Besede pa
je sestavil novomašnik p,
Bazilij na čast svojemu
sošolcu-novomašniku patru
Atanaziju, ko sta bila oba
ge v Evropi, P« Bazilij je
je bil seveda takrat še Štu¬
dent«

Zdaj pa je bila ista’ pe¬
sem porabljena p« Baziliju
samemu na Čast« Kar sme¬
jal se je, ko je pomislil,
kako bodo nekateri rekli,
da sebi v Čast pesmi se¬
stavlja, ko pa ni res«

***

Naslovno glavo za Ro¬
marske zvonove”, ki jih
pi6e p. Odilo, je narisal

občili v tem listu - če jih

VEČNI POPOTNIK

Ta mesec jo bo večni po¬
potnik, brat Antonin, pobr?»
*al proti zapadu. Naročnine
bo namreč pobiral v drža¬
vah KANSAS in COLO-
RADO, Toplo ga priporo¬
čamo Vaši gostoljubnosti
in prijaznosti, pa Bog Vam
stotero povrni!

naš drugi novomašnik, p«
Inocenc, Saj ste zadnjič
brali, da je on dober risar«

* * *

Pokojna Clara Buchar
iz Jolieta, 111«, je vsako
leto prinesla cvetlice, ki
jih je posadila pred našo
lurško Materjo božjo pri
groti.

Letos pa, ko naše do¬
brotnice ni veČ na tem sve¬
tu, sta staro tradicijo na¬
daljevala njen moŽ in nje¬
na hČi« Prinesla sta zopet
lepe petunije in pelargo¬
nije za Marijo«

Nekatere pelargonije pri
lurŠki Mariji je posadil p,
Pij, ki jih je jeseni vzel
in celo zimo gojil v svoji
sobi« Toda tudi te pelargo¬
nije so Bucharjeve, kajti
Clara Buchar sama jih je
lani posadila pri groti,

** *

V zadnjih številkah ste
brali Članke o “Žeželski
Materi božji”, o Mariji “na
Svetih Gorah” in v tej šte¬
vilki o Mariji “na Dobrovi
pri Lj ubij ani”,

Mi bi radi imeli primerne
slike o teh boŽjepotnih
krajih in o milostnih Mari¬
jinih podobah v onih cer¬
kvah, da bi jih lahko pri-

kdo ima in bi jili rad po¬
slal, Toda slike morajo bi¬
ti Čisto jasne in ne smejo
biti barvane, drugače se ne
dajo priobčiti,

***

Na praznik vnebohoda
Kristusovega je bila majh¬
na slovesnost v domu sv,
Jožefa za stare ljudi, ki ga
imajo slovenske sestre bli¬
zu nas. Blagoslovljena sta
bila dva nova kipa v njiho¬
vi cerkvici: kip Brezmadež¬
ne in kip sv, Jožefa, ka¬
tera je blagoslovil p, Ata-
nazij, Zanimivost je bila
pa ta, da je nas pevski
zbor skrbel za pevski pro¬
gram ob tej priliki. Prišli
so skoraj vsi bolniki v cer¬
kvico, potem Še sestre od
samostana in drugod. Za
stare ljudi, ki Žive v tem
domu, je bil to izreden uži¬
tek, saj kaj takega se ne
sliši vsak dan, Naši ‘bojsi’
in mladi patri res zapojejo,
da je veselje, Bile so tudi
pete litanije in blagoslov
z Naj svetej Šim«

** *

Dne 27, maja, na binkoŠt-
no vigilijo, so štirje naši
bogoslovci prejeli prvo kle¬
rikalno tonzuro v cerkvi
karmelske Matere božje v
M el rose Park, 111, Ti so
bili: frs, Mark, Blase, Lavv-
rence in Silvin,

Tonzuro je dal Čikaški
pomožni Škof 0'Brien« Ton-
zura je prva stopnja na po¬
ti do mašniŠkega posve¬
čenja«

- Samostanski firbec

A VE MARIA

29

KfiAMLJAMJE

ZAPEČKU


ENUMCLAW, WASH. - PiSe Johana
Logar častiti! Tu imam lepo romarsko
pesem:

Po dolinah in višinah
sliši se veseli glas:
zvoni glasno v cerkev krasno,
vse k Mariji vabi nas

Že pomika se velika
truma romarjev v ta kraj,
ki Častiti in slaviti
hočejo Marijo zdaj.

Pred obličjem lepotiČjera
naše ljube Matere
tu zdihuje in zroČuje
Bogu naše se srce.

Pomočnica, Tolažnica
revnim si Marij a Ti!

Sera iz raja svetega kraja
milosti Čez nas razlij.

Ko Danica, Tolažnica
v temni noči siješ nam,

Mati mila vedno bila
ubogim si si roti c am.

Pri slabosti in bridkosti
grenke solze nam sušiš,
pri skušnjavah in težavah
brez pomoči ne pustiš.

Zapuščenim in zgubljenim
si pokore svetla lu£
hirajočim, umirajočim, prosim,
si nebeški ključ.

0 Devica, Pomočnica,
bodi naša vsaki Čas;
v  svoje krilo »krij nas milo#
kadar pride smrt po nas.

CH1SH0LM, MINN. - Piše Mary Knaua:
častiti bratje frančiškani! Zopet se ho¬
čem pridružiti Kramljanju tega lista. Ni
lepo povedati, da pri nas v Minnesoti
imamo Še vedno (začetka maja) dosti
snega in precej tudi mrzlo vreme* Prav
radi*bi ga kam drugam poslali, pa se ni¬
kakor ne da od nas. Včasih je bila tudi
tukaj Že lepa zelena salata, pa Bog že
ve. Kakor je celi -Svet ves v nesporazu¬
mu, tako je pa tudi vreme« Pa upajmo, da
se nas bo vse glih Bog usmilil.

Prišel je najlepši mesec maj, Materi
božji posvečen, in otroci se spominjajo
svojih mater, kar je lepo. Dobra mati je
vredna lepih daril. Pa Še to se mi jako
lepo dopade, namreč taka mati, kot je
Mrs. Julia Breznik, ko se tako zaveda
in ljubi svoje otroke, ki je k meni pri¬
nesla za dva apostolata rekoč: *'Ta me¬
sec je mojega sina in hčere rojstni dan
in bom dala za njih za apostolat.”

Sedaj se še zapomnim moje nepozab¬
ljene prijateljice Josephine Vesel, ki jo
Že leto krije črna zemlja. Upam, da je
vesela pri Materi Mariji.

CLEVELAND, 0. - Piše Jakob Res¬
nik: Spoštovani! Sporočam veliko ne¬

srečo, katera me je zadela. Dne 28. apri¬
la je šel moj nečak, Stanko Resnik, na
delo v tovarno. Po nesreči je bil blizu
ognja čistil posodo z gazolinom. Gazo-
lin se je vžgal in v trenutku je bil ves
v plamenih. Vsa obleka je na njem izgo¬
rela. čez 9 ur je v bolnišnici umrl v gro¬
znih bolečinah. Bil je v Ameriki 71 dni.

30

Zapušča soprogo in sina starega 8 me¬
secev. Star je bil 28 let. TeŽak udarec
za mene. Vsi žalujejo za njim. Zato pri¬
lagam denar za sv. maše za pokojnega.
Priporočam ga v molitev vsej samostan¬
ski družini. Njemu pa naj bo mirna arae-
riŠk a zemlj a.

Na svidenje 1. julija — upam, ker ta¬
krat se priredi splošno romanje društev
naj sv. Imena iz Amerike.

SOUDAN, MINN. - Piše Mary Erchul:
Častiti očetje! Sporočam žalostno vest,
da je umrla Mrs. Marko Težak na nagloma
v petek, 5« maja. Zadela jo je srčna kap.
Ker je bil ravno prvi petek, je bila zju¬
traj Še pri maši in pri spovedi in pri sve¬
tem obhajilu. Ob pol desetih je izdihnila
svojo dušo. Bog ji daj večni mir. Ona je
bila tudi naročena na list Ave Maria in
ga zdaj ustavite, kadar naročnina pote¬
če. Mr. Težak Še Živi, pa ne more Čitati,
ker je v visoki starosti.

HIBBING, MINN. - Piše Frances Ba-
chnik! Velecenjeni gospod! Naročnina
Ave Maria lista mi je potekla. Vam po-

PET-DOLARSK1 KLUB

za one, ki darujejo pet dolarjev,
ali več za

Baragov Romarski Dom

Pretekli mesec so se pridružili temu
klubu sledeči:

FRANK GORENC, Hampshire, lil.
ANTONIA STUBER, Cleveland, O.
WILLIAM KARNAHAM, Cleveland, O.
JOHN MLAKAR, Chicago, III.

JOHN TURNER, Chicago, lil.

ANNA GOLE, Cleveland, O.

MARY CIMPERMAN, Cleveland, O.

ROSE CIMPERMAN, Cleveland, O.
JOSEPH PONIKVAR, Forest City, Pa.
JOSEPH MIHELICH, Hines, III.

Dr. MARIJE POMAGAJ, Chicago, III.

AVE MARIA

šiljam zopet za eno leto. Ne bi mogla
biti brez tega lista, ker ga tako lepo
uredite, da se tako lepo učimo, kako mo¬
ramo Živeti. Bog Vas Živi še mnogo let!

Prosim, da bi mi poslali bukve “Zdrav¬
nik moje duše", Če jih imate. Dajte po¬
slati, prosim, pa Vam bom denar posla¬
la, ko bom dobila molitvenik.

BESSEMER, PA. - Piše Jakob Lesko¬
vec: Dragi očetje frančiškani! Najprvo
se Vam zahvaljujem za vso potrpežlji¬
vost. Sedaj pa razložim, za v kak namen
Vam pošiljam ta denar. Ne vem, koliko
Časa bom Še Živel na tem svetu. Po bolj¬
ši spoznanosti brez sv. vere in molitve
nisem bil. Tako pa tudi, ko svojo dušo
izdihnem, da brez molitve ne bi šel iz
tega sveta, zato se priporočam sv. Cer¬
kvi za Gregorijeve maše po moji smrti.

(Med tem ko je Mr. Leskovec nam pisal
in prosil za gregorijanske sv. maže, ki
naj bi se opravile zanj po njegovi smrti,
ga je že Bog k sebi poklical. Gornje pi¬
smo je torej njegova zadnja prošnja.
Glejte, kako je dobri mož lepo poskrbel,
da bi ne bil po smrti pozabljen. — Očetje
franči škan i•)

LITTLE FALLS, N.Y. — Piše Frank
Gartner, Sr.: Dragi očetje frančiškani!
Priloženo Vam pošiljam za tri svete ma¬
še pri Marija Pomagaj oltarju. Kar bo pa
več, pa prižgite lučke pred Marijo Po¬
magaj in pred presv. Srcem Jezusovim,
vsaki dan eno — vse za mojo pokojno
Ženo Frances Gartner, ki je umrla dne
4. maja, 1950, po kratki in hudi bolezni
v tukajšnji bolnišnici. Zapušča Žalujo-
ega moža, 3 sine in eno hčer — vsi
so poročeni — in 7 vnukov in očeta in
stepmother , sestro Rafaelo Lovrin in
5d I soro ^ n *k°v. Ob smrti je bila stara
et. Jo priporočamo vsem v molitev.

i °\?  \ ve šni mir in pokoj in večna
luc naj ji sveti.

škanii q a T, eC ‘ ^ e ^ as titi očetje franl
Ave M^ 6 ' pr * sr ^ no  zahvalim za li
na ’ katerega prejemamo že <

"< s

31

4VE MARIA

aanarja« Gotovo so za to posredovali
c sŠi frančiškani, n. pr .: f r . Bazilij in
ostali* s katerimi smo se skupaj vozili
-roti Ameriki, ^ato tudi njim prisrčna
: v a. a. In cela naSa družina jih prav lepo

pozdravlja.

List Ave Maria je zelo lepo berilo,
issreno in tudi zanimivo. Ko smo odprli
februarsko Številko, smo takoj zagledali
na slisi p* Fortunata ter ostalo skupinico
frančiškanov, ki jih tudi že poznamo,
akšnega bi zelo radi zvabili sem v na-
e nove južne kraje, ki so v verskem
oziru zelo žalostni. Je Se vse bolj misi¬
jonsko. Tako si Želimo enega slovenske¬
ga duhovnika. Ko bi nas Bog uslišal.

NE A MIDDLETOKN, 0. - Piše Ivana
Plečnik: C astitil Po naročilu pokojnega
g. Jakoba Leskoveca, iz Bessemerja,
p£u, pošiljam dodatno pet dolarjev za
sv, mase, za katere je preje sam poslal.

Imenovani je v sredo, 17. maja, umrl
in danes je pa bil njegov pogreb. Umrl
je previden s sv. zakramenti. Zadnje tri
tedne je hudo trpel, pa je Bogu vdan volj¬
no prenašal.

V nedeljo, par dni pred smrtjo, mi je
rekel: “Za mojo osebo mi ni žal, da

zrem iz te?a sveta. Bodo že hude stiske,
vojske, ker svet noče spoznati svojega
Stvarnika in njegove zapovedi. \ eč ko je
Sol, bolj ko Študira, bolj neumno drvi v
propast, K Bogu Stvarniku se pa noče
obrniti in to bo njegova poguba, če se
ae okrene.”

Bil je globoko veren krščanski mož, ki
je gledal, da se je v družini po stari slo¬
venski navadi molilo.

Prosim, sporočite to tudi fr. Tadeju
Trpinu, ki mu je v sorodu.

P.S. Pozdrav patru Odilu Hajnšku iu
T. Trpinu.

INDIANAPOLIS, IN D. - P^  Rose .

-eualk: Spoštovani urednik! Ko je pred
moja hčerka zbolela hudo - bdo
I« ravno krog polnoči, ko je vsa družina
Hm  - a Uem vedla za nobene pomoči.
Pf Ut »ea Mater božjo, da bi prosila
d. ae bi ji izboljšalo. In bila sem

res usliSana. Obljubila sera Materi božji,
da se bom javno zahvalila. Zahvalim se
ji in pošiljam dva dolarja za svečke za
duše v vicah, en dolar za Koledar Ave
Maria, sedem dolarjev pa za dar listu
Ave Maria,

NORTHOME, MINN. - Piše Anna Ple-
mel: Predragi v Kristusu! Letos nismo
mogli vsako nedeljo k sveti maši. Včasih
ni kara zastardala. Enkrat je šla v sneg,
ko brek ni dobro delal. Sva s sinom šla
4 majle nazaj k nogam, ko je bilo 25 pod
ničlo. Mislim, da bo zdaj boljše, ko smo
karo prečenČali za drugo boljšo.

List tudi prejemam redno. Tudi “Tre-
tjeredniŠke misli” so zopet prišle. Bog
lonaj.

Letos je bila tako huda zima, ie za¬
četka maja je bil zelo mrzel sneg, pa Še
zdaj (17. maja) je bolj mrzla sapa pa
mokra. Trava se je začela malo zeleniti.

za nase pokojne naročnike

JAKOB LESKOVEC, Bessemer, Po.

Mr s. MARKO TEŽAK, Soudon, Mi nn.
FRANCES GARTNER, Little Folls, N.Y.
MARY KORENCHAN, Chicogo, III.

MARY PERU5EK, Detroit, Mich.
ALOJZIJA SLAK, Cleveland, O.
GEORGE, INTIHAR, West Park, a
MARY ZABUKOVEC, Cleveland, a
JOSEPH KMET, Clevelw>d, a
JOHANA ARKO, Cleveland, a
JOŽEFA POJE, Brooklyn, N.Y.

ROSE HABJAN, Gleodale, N.Y.

MAR Y L UST IG, Brooklyn, N.Y

Bog jim daj veCnl miri

32

K ruvc ur* pn»ejo, tu »taro travo jedo, ko
l*»ni ni«o Pinto pojedle* Sc jo posušila,
p n pustim, da kur jedo. Malo pa še fu*
trnm in v Žakljih kupim zmleto Žito.

g dal, da l>i zdaj rastlo. Bol »o
rekli, d« ho kar zima naprej, eni da bo
zadnji dan. Dog ve, koga n as Me Paka.
IIog daj, da «e na dobro obrne, posebno
pa za »rečno zadnjo uro in za milostno
sodbo božjo se Mariji priporočamo in za
vse dobro za duMo in telo*

PUEBLO, COLO. — Piše Alojzija Ja¬
lovec: Častiti! Sem obhajala rojstni dan
6. maja — flO-lctnico. Molim za ljubo
zdravje, da bi Me par let živela, ali ofii
mi peMajo. Molite zame, Pater šircel. Me
poznate, sem bila pri Vas \  dni z Mrs.
France« Jalovec iz Argo, Illinois, VaMo
staro prijateljico. Frances in Lojz sta
moja žlahta« Moj mož in Lojz sta bila
brata. Oh, kako sern bila vesela, ko sem
bila pri Vas! Smo "Sle vsako jutro k sv.
maši. Smo malo kenale in grozdje sem
Vam obirala. Ste nas peljali domov. Ste
rekli: "čakajte malo, grem malo po¬

trkavat." Pa ste Mii gor, pa ste malo po¬
trkavali* Oh, kako smo bile vesele. Lepo
je bilo, lep glas imajo zvonovi. Oh, ko bi
bilo malo bližje, bi bila vsako nedeljo
v Lcmontu, ali sem predaleč. Jaz sem
bila vesela, sem se počutila, kot bi bila
20 let stara. Postregli ste nam gud. Oh,
ko bi jaz Me enkrat mogla priti do Vas
v Lemont, da bi pokleknila pred ljubo

a v e  Maria

Marijo lem o n tak o in bi gorele molila
zase in za svojega lina«

NEW MJDDLETOWN, 0. - f>ifc  Janez
Mihelich: Cenjeni očetje frančiškani!

Le Marijo ima Me rnoč potolažiti jezo bo-
yjo in »prositi greMnikom kesanje. Ona
svari svet, naj prenehajo Žaliti Boga.
Tukaj v Ameriki se vsaj Marijino irne
ne sramoti kakor se v Evropi. Po prvi
svetovni vojni so bili Husi pri nas za
graničarje. Se jih je več poročilo pri nas,
pa ravno zaradi vere jim je bilo težko,
ker so morali pristopiti v katoliMko Cer¬
kev. Eden je rekel: “če je vaMa vera
prava, zakaj pa pri vas tako Marijo hva¬
lijo?"

žalostno je danes na svetu, ko nam pre¬
tijo Me hujMi časi, kot smo jih Že dožive¬
li. Ljudje kar ne nehajo s to strašno bo-
gokletvijo. Da bi se le delavec spomnil,
koliko dobrot sem Že prejel iz božjih rok,
kako lepo bi bilo na svetu; namesto kle¬
tve hvaležnost. Saj je Jezus veČ zaslužil
s trpljenjem, kot je Adam z grehom zgu¬
bil. Marijo prosimo, da se spokorimo,
dokler je Me Čas,

CLEVELAND, 0. — PiŽe Catherine
Jak Žič: Predragi mi fadri frančiškani!

Tudi j az se pridružim v sklad za dom,
da bi se shajali k Mariji in bo nas tola¬
žila* Tudi jaz upam, da bom prišla k
Mariji v Lemont.

r

I BOG PLftCftJ, DOBROTNIKU!

DAR LISTU-Po  $7: R. Cennlk; po $4: C.
j #g llc; po f2.50i J. Turner) po $1.50: F. Pečnik;
po $1 1  J. Sl/nec; po .50*! M. Erchul, A. Or at eh, C.
D«rnez, M. Markovlch.

ZA SEMENIŠČE  in  DRUGO-Po  »10: J.
Mihelich; po $5i T. Habjan, F. Holeeek, A. Muha,
T Nahtigal. C. Jeglič; po $4: T. Archul, Mre.
! !evar ;pT»3:  M. Grili; po $2.50. Mre. Derganc;
po $2. Mr. Mre. Petaka, J.

I lllpelc; po $1: M. Koetaneek. A. Oratch, K.
[opic, V. Yenko, C. Kalan, H. Dolinar, J. Cercek,
J.  Dioeler, M. Loveln, A. Vidmar.

•/A APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA-
po $60! J. Repe*; po $20i J. Mlaker, M. Lupeina,

1

A. Kegel; po $10: T. Režonja, P. Jacubovlch,
M. Gregoraeh, F. Dragan; po $1: C. Kalan.

ZA BARAGOVO ZVEZO-Po  $3, M. Krance;
po »2i M. Schueter; po $1: J. Zaman.

ZA ROMARSKI  DOM—Po $10i F. Jurle,
A. Gole, J. Mihelič; po $5: F. Gorenc, A. Stuber,
W. Karnahan, J. Mlakar, J. Turner, L. Jelenc, M.
Cimperman, R. Cimperman, J. Ponikvar, L. Plch-
man; po $4: M. Koetaneek; po $3: A. Vahclc, M.

M * A- Florl Jance, A. Velbel, M.
M ^> 111 ^"» Mr »* Petrovčič, Mre. Sluga,

!f‘ f, 11 ' A' f >tarc . Mr*- Kegel, a. Slmec, Mre.

“ Zelran, A. Jerin, A. Stlv-
enc; po $ji Mre. Bonča, M. Starc, C. Gradlehar,

BOC PLftCftJ, DOBROTNIKlTj

Ur*. Zglokcr, P. PraK, J. Prah, J. Oblak, J.
2,* k* z nikar, k#«. Gottlieb, A. Kavčič, M. KregulJ,
L. Mladic, L. Koz«k, Mrs. Perko, Mrs. Stimec,
L. Jurjovee, T. Kremesec, F. Kremesec, M. Lon¬
čar, B. Sajovec, J. Turšič, M. Stopar, Mrs. Men-

I zinger, Mrs. Grimsic; po .50*: Mrs. Černič, Mrs.
Kozjak.

ZA LUČKE-Po $10: R. Ovca, M. Knez, A.
Cherr*, F. Juriš; po $7: M. Ciuha; po $5: T. Kozar,

F. Hočevar, M. Dolinšek, A. Bon, F. Cerar, J.
Petrincic, M. Narobe, P. Brajkovich, M. Smole,
A. Nemgar, M. Hočevar, R. Kaplan, J. Gornik, J.
Bradač, L. A., J. Strah, Mrs. Makse, N. N., J.
Pianecki, J. Tursich, J. Saletel, G. Gorsin, M.
Zakrajšek, B. Naglich, J. Habjan, J. Vidmar, J.
Perko, L. Gregarich, A. Bogolln, M. Škufca, A.
Habjan, F. Shenk, A. Ellenich; po $4: F. Sleme,
M. Hocevcr, Mrs. Levar, K. L°pic; po $3: S.
Ursich, F. Becjan, M. Oblak, J. Peterlin; po $2.50:
J. Bučar, C. Ferk, J. Zupančič, H. Nahtigal,
U. Erhatlch; po $2: J. Mihelič, F. Orazem, I.
Skik, A. Lim, M. Vogrič, J. Pavlinac, K. Judnik,

G. Debevc, A. Gorjanc, A. Maček, J. Klanich,

S. Zerdin, U. Ahlin, Mrs. Pavček, J. Perme, F.
Holst, M. Gorup, J. Škufca, F. Susha, P. Jelar,
A. Zakrajšek, A. Stopar, M. Cimperman, M. Race,
K. Mihelič, Stimetz, M. Volkar, M. Gerl, J. Sernel,

H. Žgajnar, F. Novak, F. Klančar, F. Gartner, J.
Mlakar, R. Cesnik, A. Kuhar, D. Hudolin, Mrs.
Foys, K. Sajer, A. Plemel, M. Hren, J. Perusek,

T. Rolich, M. Frankovich, F. Cimperman, A. Mavko,
M. Kovach, L. Seliškar, H. Bachnik, A. Kovačič,
A. Kozlevčar, M. Modic, M. Zugel, F. Ošaben, C.
Kovačič, I. Nakrst, M. Kobal, A. Vahčič, F.
Kastigar, M. Stimac, M. Erchul, A. Merkun, H.
Marn, F. Hribar, M. Milavec, F. Škulj; po $1.50:

U. Pozarelli, F. Sme, F. Gosar, A. Konchan, T.
Gregary, K. Kepic, M. Verderber, M. Bespodec;
po $1: F. Tolar, M. Iparec, J. Serich, K, Kucic,
F. Oblak, M. Simonič, M. Ludwig, C. Drobnik,
F. Plautz, M. Streli, M. Perše, J. Bergles, P.
Podgornik, A. Ferenchak, Mrs. Kerzic, M. Udovič,
M. Klemenc, T. Grum, A. Ursic, T. Habjan, M.
Sternlsha, M. Klun, A. Pelcic, A. Malešič, A.
Žlogar, J. Habjan, M. Schnell^r, M. 3 :osak, A.
Cerar, Mrs. Lovšin, A. Zorman, J. Drašler, M.

I  Lovšin, H. Somrak, A. Drobnič, J. Petrinclc, J.
Buchar, M. Tavcer, A. Ban, T. Peterlin, J. Pucelj,
A. Jerman, F. Ramovsek, A. Nosan, M. Kavas,
M. Vercek, J. Koren, Burgstaler, M. Matkovich,
A. Drllc, A. Molk, J. Cercek, M. Yugovlch, R.
Francel, T. Derchar, T. Rosam, M. Tomšič, F.
Gruden, A. Hoffman, A. Pogačnik, M. Koželj,
M. Bukovnik, J. Taucher, B. Strahan, K. Biček,
M. Jelenc, M. Habjan, F. Petrič, M. Govornik,
A. Strajner, V. Breznik, T. Potokar, J. Zoman,
H. Možina, M. Marino, K. Bartol, F. Primožič,
J Okorn, F. Petrovič, T. Sulzer, R. Usnik, L.
Kovač, C. Kalan, M. Perusek, J. Ursic, M. Selak,
Cimperman Fam.,c F. Godič, A. Ellenich, Mr.
Horn, K. Llnar, M. Alduk, A. Oratch, M. Šporar,
P. Kukulan, L. Erlach, H. Stampfel, J. Škufca,
A. Kozel, P. Prah, J. Sustarlch, H. Pellch, B.
'-•rtleh, M. Meznarich, F. c rrrekar, A. Miklavčič,
M. K/ttsov«c, A. Sajovec, M. Ludwig, M. Marino,
F« Gregarich.

/A /L TE M A 5  E— Po $25: M. Sarsha, C.
po $20: C. Stupca, J. Ponikvar; po $16:
x/ - Vomt'ui*tek,  po $13; A. Bradach; po $12: J.
L***«, M. Uohctcic;  po $10: M. Gregorka, J. Jeras,

M. Kostansek, M. Haklln, Mrs. Lakse, I. Plečnik,
A. Gole, F. Jenko, F. Simončič, J. Bradač, A.
Mucha, A. Mavko, J. Anzlovar; po $9: M. Erchul,
M. Anzlovar; po $7: M. Krašovec, A. Konlch, F.
Brooks; po $6.50: H. Dolinar; po $6: J. Škufca,
M. Narobe, T. Žlogar, F. Petrovič; po $5: M.
Russ, H. Mutz, M. Kremesec, J. Gallchnik, J.
Perusek, J. Cimperman, L. Mladic, M. l.opec, J.
Ponikvar, M. Drašler, F. Gregorich, J. Zabukovec,
M. Shircel, F. Juriš, A. Jalovec, J. Resnik, A.
Jesenko, A. Bogolln, I. Floscnik, J. Savisnik, M.
Drobnlck, A. Barbozich, T. Archul, M. Habjan,
S. Kerch; po $4.50: M. Schuster, M. Maček; po
$4: A. Kozel, Mrs. Tucel, M. Kavas, A. Strajnar,
F. Stanich, Mrs. Karsak, M. Selak, M. Cimperman,
M. Hočevar, M. Novlan; po $3: A. Skedel, F.
Fugger, M. Nartnik, R. Birk, F. Holst, C. Kolesar,
F. Klančar, F. Gartner, M. Trusnik, A. Kukar, M.
Lupsina, G. Salmich, Mrs. Kauclc, M. Koporc, A.
Komatar, B. Omahne, B. Naglich, A. Miklič, T.
Sauli, M. Karsnik, M. Kosem, A. Zakovic; po
$2.50: M. Selak, A. Volk, M. Galightly, M. Slugec,
M. Stimetz; po $2: A. Krec, M. Lucas, W. Pazel,
J. Crsek, L. Kastigar, F. Jalovec, F. Tolar, F.
Oblak, A. Muhic, A. Stariha, M. Betchie, M. Streli,
F. Bittenc, J. Peternel, C. Bokal, J. Kmet, U.
Pozarelli, Mrs. Levar, J. Miks, A. Ban; T. Peter¬
lin, M. Mlakar, A. Nosan, J. Koren, A. Garinsich,
A. Kremesec, M. Mencinger, H. &  1. Stelina, F.
Horvath, J. Turner; P. Prah, M. Yugovich, B.
Geržin, A. Bosnar, M. Horvat, A. Habjan, A.
Medvedšek, T. Kozar, M. Kucic, J. Jelenich, C.
Kalan, C. Traynor, T. Bole, F. Fink, J. Simec,
H. Pelich, V. Ruppe, S. Ursich, J. Puhek, A.
Maček; po $1.50: M. Zerovnik, F. Gruden, L.
Kosmerl; po $1: Mr. Mrs. Setina, R. 'Žlogar, J.
Žlogar, A. Sulzer, H. Zore, M. Smith, M. Težak,
M. A. Hočevar, F. A. Hočevar, F. Gorenc, F.
Škulj, V. Kalan, A. Oratch, M. Klun, Mrs. Toljan,
M. Valetic, J. Drašler, M. Lovšin, M. Fraus, L.
Yeager, C. Gregory, A. Pucelj, I. Pucelj, A.
StlgLch, A. Terlep, Mrs. Roitz, M. Gregorich, A.
Drllc, A. Plemel, J. Žnidaršič, M. Gregorash, A.
Muhic, T. Žlogar, U. Ambrož, M. Marino, A.
Ellenich, M. Miklavčič, T. Sulzer, A. Mlakar, F.
Dfagan, M. Perusek, Cimperman Fam., F. Godle,
J. Vidrich, F. Blatnik, P. FYah, A. Markoja, J.
Pendergast.

ZAHVALE

Zahvaljujejo se nebeškemu Očetu,
presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Poma¬
gaj, sv. JoJfefu, sv. Antonu in Škofu
Baragu za prejete milosti:

Mrs. J. Pucel, Terezija Peterlin,

K. Sojer, Mary Koželj, J. Škufca,
Katie Kepic, Mary LovSin,

Jennie Puhek, Mory Belec,

Theresa Habjan, Matt Kremesec,

Mr. in Mrs. Anton Kremesec

BARBARA ANCEL 6 SO
1117 NO. NICHOLSON
JOLIET. ILL.

CENIK

MOLITVENIKOV
DEVOCIONALIJ

1. Slovenske molitvenike imamo:

ZDRAVNIK MOJE DUŠE, vsebuje skoraj 400 strani, tiskan
z debelimi črkami in zato zelo priporočljiv za starejše ljudi,

z rdečo obrezo. $ 1.75.

DRUŽINSKI MOLITVENIK, z manjšimi črkami, mehkimi
platnicami in navadno obrezo - namenjen posebno za take, ki

imajo dobre oči. $ 1.00.

OBREDNIK III. REDA, s papirnatimi platnicami.. $ .50

2. Imamo v zalogi tudi ROŽNE VENCE različne vrste in barve.
Cena od 50d (za otroke) do $ 3.50.

3. Pri nas lahko dobite tudi pripravo za duhovnika, ko pride
bolnika previdet. Ta priprava je v obliki križa, ki se lahko na
steno obesi, ko ni v rabi. Znotraj tega križa so spravljene svečke,
steklenica za blagoslovljeno vodo in bombaž. Dvojna cena: $ 3.00
in $ 5.00.

4. Nadalje imamo druge raznovrstne devocijonalije, kot na pr.
kipe, svetinjce, verižice, , posodice za blagoslovljeno vodo, itd.

AVE MARIA PRESS

BOX 608

LEMONT, ILLINOIS

SLOVENSKI ST AR Ji!

A ko leli Va S sin sluZi-
ti Bogu kot DUHOVNIK
ali REDOVNI BRAT v
redu sv* Frančiško asiš-
kega, povejte mu, da
lahko izpolni svojo Zeljo
tukaj pri slovenskih fran¬
čiškanih v Lemontu* Po¬
kaš i te mu ta oglas, ki
je tudi v angleščini na¬
pisan, da ga lahko sam
vidi in bere* Najlepša
Vam hvalal

YOUNG MEN & B0YS

of Sl ovene porentage,
who feel the call to
»♦rve  God as PRIESTS
er LAY BROTHERS in
the Franciscan Order,
founded by St* Francis
of Assisi, are invited
to make their desires
known to the Slovene
Franciscan Fathers at
Lemont, Illinois* For
full particulars write to:

Very Rev. Commissary
St« Mary's Seminary
Lemont, Illinois