Časopis občine Kamnik, 2. september 2016, leto 1, številka 15 Novo vozilo za kamniške reševalce Enota Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik je bogatejša za novo reševalno vozilo z najsodobnejšo medicinsko opremo. Jasna Paladin Kamnik - Zdravniki in reševalci Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik so do sedaj že imeli na voljo štiri reševalna vozila in terensko vozilo za urgentne-ga zdravnika, a zaradi večanja števila prebivalcev v občinah Kamnik in Komenda ter naraščajočega števila reševalnih prevozov, se je že dlje časa kazala potreba po nakupu še petega vozila. Tega so s krajšo slovesnostjo, ki so se je udeležili župana Kamnika in Komende Marjan Šarec in Stanislav Poglajen, oba kamniška podžupana Igor Žav-bi in Matej Slapar, poslanec Matej Tonin in mnogi drugi, v uporabo predali v ponedeljek, 29. avgusta. Začeli so s Citroenovimi »žabami« Še pred slavnostno predajo ključa je vodja Nujne medicinske pomoči dr. Nadja Križnič Pfajfar zbranim na kratko orisala zgodovino nujne medicinske pomoči na Kamniškem. Kot je izpostavila, so prvega urgen-tnega zdravnika zaposlili konec 90. let prejšnjega stoletja, pred tem pa so na reševalni postaji, katere začetki segajo še kakšno desetletje nazaj, zaposlovali šoferje, ki so opravili 80-urni tečaj prve pomoči. Spomnila se je tudi časov, ko so se zdravniki po terenu vozili z legendarnimi Citroenovimi žabami, ki so bile prilagojene za prevoz pacientov. To so bila sicer zelo hitra vozila (rekord do Ljubljane naj bi znašal le okoli 10 minut), a zelo skromno opremljena. »V začetku 90. let smo ta vozila začeli počasi nadome- Ključ novega reševalnega vozila je kot prvi simbolno prejel Simon Rode, kamniški reševalec z najdaljšim stažem. / foto: Jasna Paladin ščati z bolj prostornimi in bolje opremljenimi reševalnimi vozili in danes z vso odgovornostjo lahko rečem, da so skladno s priporočili stroke naše ekipe na terenu visoko strokovno usposobljene in kos vsaki, še tako nujni in kompleksni situaciji. K še bolj kakovostni oskrbi na terenu pa bo zdaj pripomoglo tudi novo reševalno vozilo in hvala vsem, ki ste k temu pripomogli,« je zbrane nagovorila dr. Nadja Križnič Pfajfar. Vse bolj ključna je oskrba na mestu nesreče Nič manj ni z novo pridobitvijo zadovoljen direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik dr. Sašo Rebolj. »Naloga nujne medicinske pomoči že dolgo ni več le prevoz pacientov, ampak je vedno bolj ključnega pomena oskrba na mestu samem, na kraju nesreče. V Kamniku se že dolga leta trudimo, da bi bila ta oskrba na najvišjem nivoju. V zadnjem letu oziroma odkar je jasno, da enota Nujne medicinske pomoči v Kamniku ostaja, smo svojo urgenco opremili z urgentnim ultrazvokom, ki ga je možno uporabljati tudi na terenu, v kratkem se mu bo pridružil tudi mobilni biokemijski laboratorij. Ker pa tako ekipe kot tudi oprema potrebujejo hiter transport do pacienta, ta pa hiter in varen transport nazaj v bolnišnico, se je voznemu parku našega zdravstvenega doma pridružilo še novo reševalno vozilo. Ne gre le za eno vozilo več, temveč gre predvsem za vozilo, ki ima vso sodobno medicinsko opremo za oskrbo najnujnejših stanj, kot je najsodobnejši monitor za nadzor življenjskih funkcij, defibrilator, naprava za umetno predihavanje, hladilnik in grelnik infuzij -skih raztopin, vsa potrebna sodobna komunikacijska oprema, oprema za sledenje vozil GPS ... Kljub vsemu si želim, da bi to vozilo potrebovali čim manjkrat,« je novo pridobitev, ki je za občane Kamnika in Komende velikega pomena, predstavil Rebolj. Vrednost reševalnega vozila z vso opremo je dobrih 166 tisoč evrov, nakup pa je Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik financiral sam s presežkom prihodkov nad odhodki preteklih let. ► 4. stran OBČINSKE NOVICE Šola zdaj potresno bolj varna Občina Kamnik je tudi med letošnjimi počitnicami izvedla nekaj investicij na šolskih stavbah, med večjimi pa je bila ureditev mansarde na Osnovni šoli 27. julij Kamnik, s čimer so povečali potresno odpornost stavbe. stran 2 AKTUALNO Šolski center z novo ravnateljico Vodenje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik je s 1. septembrom prevzela Bernarda Trstenjak. stran 5 PODJETNIŠTVO Ronaldo izbral kamniško pohištvo Podjetje CR7, ki je v lasti svetovno znanega nogometaša in portugalskega reprezen-tanta Christiana Ronalda, je za opremo v enem od svojih luksuznih hotelov izbralo izdelke kamniškega podjetja Lina design. stran 8 ZANIMIVOSTI Kamničan z rekordnim letalom Kamničan Simon Ogrinec je izdelal jadralni model letala, ki zgolj s pomočjo vetra ob dobrih pogojih preseže hitrost petstotih kilometrov na uro. stran 21 Malograjski dvor znova na dražbo Jasna Paladin Kamnik - Manj kot tri mesece za tem, ko je upokojeni kamniški notar Janez Novak na dražbi kupil edini hotel v Kamniku, je usoda slednje- ga znova negotova. Zaradi večjih skritih napak je od kupoprodajne pogodbe namreč odstopil, stečajni upravitelj bo zato sklical novo, že peto dražbo. ► 5. stran 46. DNEVI ♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦♦ NARODNIH NOS IN OBLAČILNE DEDIŠČINE PRILOGA OD 9. DO 16. STRANI 1 D Ü 1 D E DUDE - center za svetovne jezike Breznikova ul. 15 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE Pohitite, tečaji se že začenjajo! tel.: 01 / 721 69 13, 041 / 317 444 dude@dude.si www.dude.si Na kamniški bazen še do nedelje Kamnik - Zavod za turizem in šport v občini Kamnik vse obiskovalce letnega bazena Pod skalco obvešča, da so - če bo tudi vreme temu naklonjeno - podaljšali obratovalni čas bazena v letošnji sezoni, in sicer vse do nedelje, 4. septembra. Danes, 2. septembra, bo bazen odprt med 13. in 18. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 18. uro. J. P. i ta Jezikovna sola m, ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA SLOVENŠČINA LATINŠČINA KITAJŠČINA ESPERANTO M: 041 553 711, T: 01 831 73 60 www.ita-jezikovnasola.com, E: itadar@gmail.com Pouk prvih skupin se bo začel 19. 9. 2016. V tečaje se lahko vpišete vsak dan od 5. 9. 2016 od 14. do 19. ure. Tečajnike vpisujemo tudi med šolskim letom. Vabljeni k vpisu v našo šolo v centru Kamnika! GLASBEN! SVET 041/917-261 •W m- l-tt+> u r+j+ir- ¿1 Glasbene urice za dojenčke in malčke www. glasbeni-svet.si info@giasbenbsvet. si 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Občinske novice OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za: dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za naslednje oblike pomoči: 1. Pospeševanje zaposlovanja 2. Sofinanciranje zaščite patentov in licenc 3. Sofinanciranje najemnin v starem mestnem jedru 4. Sofinanciranje udeležbe na sejmih in razstavah Razpisna dokumentacija bo objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si od 2. 9. 2016 dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do petka, 7. 10. 2016, do 13. ure. Dodatne informacije: Katarina Ščetinin, telefon: 01/831 81 27, ali po elektronski pošti: katarina.scetinin@kamnik.si Marjan Šarec l.r., župan Občina Kamnik obvešča, da je na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si objavljen javni razpis za dodelitev finančne pomoči dijakom in študentom za šolsko oziroma študijsko leto 2016/2017. Rok za oddajo vlog je 30. 9. 2016. Dodatne informacije v zvezi s pozivom lahko prejmete na Oddelku za družbene dejavnosti, kontaktna oseba: Tina Trček, na telefonski številki: 01/83 18 105 ali elektronskem naslovu: tina.trcek@kamnik.si. Marjan Šarec l.r., župan Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 23. septembra 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 15. septembra 2016. Šola zdaj potresno bolj varna Občina Kamnik je tudi med letošnjimi počitnicami izvedla nekaj investicij na šolskih stavbah, med večjimi pa je bila ureditev mansarde na Osnovni šoli 27. julij Kamnik, s čimer so povečali potresno odpornost stavbe. Jasna Paladin Kamnik - Raziskava z naslovom Potresna ogroženost za potrebe civilne zaščite - za občino Kamnik, ki jo je občina izvedla pred dvema letoma, je pokazala, da je med vsemi kamniškimi stavbami, vključenimi v raziskavo, prav Osnovna šola 27. julij Kamnik najbolj potresno ogrožena, zato je bil istega leta izveden podrobnejši pregled in analiza konstrukcije s smernicami za povečanje njene potresne odpornosti. »Na podlagi poročila Zavoda za gradbeništvo Slovenije je bil izdelan dvoletni načrt sanacije podstrešja starega dela stavbe v smislu razbremenitve konstrukcije. Tako izbrani izvajalci so v času šolskih počitnic lansko leto najprej porušili šest dimnikov, ki niso bili več v funkciji, njihova teža pa je predstavljala veliko obremenitev. Drugi del sanacije pa je potekal med letošnjimi počitnicami in je obsegal odstranitev opečnih tlakovcev in nasutja pod tlakovci ter čiščenje obstoječih lesenih desk. Mansarda za pouk sicer ni primerna, jo bomo pa uporabljali za druge namene, najbolj pomembno pa je, da smo z investicijo razbremenili konstrukcijo in s tem povečali potresno odpornost stavbe,« nam je povedala ravnateljica šole Jasna Lampe. V času letošnjih poletnih počitnic so ob pomoči dona-torjev uredili tudi šolsko Z ureditvijo mansarde so močno zmanjšali potresno ogroženost stavbe. / Foto: : arhiv sole dvorišče, na katerem bodo postavili mini učilnico na prostem, opremljeno z vrtnim pohištvom, ki so ga iz lesenih palet pri pouku tehnike izdelali učenci sami. Slovesnost na Slopeh S tradicionalno spominsko slovesnostjo na Slopeh so se krajani Motnika in Špitaliča spomnili padlih v bojih z okupatorjem ter sokrajanov, ki so življenje končali v koncentracijskem taborišču Dachau. Zbrane sta nagovorila Franc Sever - Franta in župan Marjan Šarec. Aleš Senožetnik Špitalič - Na Slopeh nad Špi-taličem, koder je nekoč vodila pomembna cesta - prelaz med Tuhinjsko in Savinsko dolino, v spomin na dogodke med drugo svetovno vojno stoji spominsko obeležje, ob katerem vsako leto poteka spominska slovesnost, ki je hkrati tudi proslava praznika krajevnih skupnosti Motnik in Špitalič. Poleg Šarca in Franca Sever-ja so se slovesnosti udeležili tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir in predsednik krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Motnik-Špitalič Jože Keršič ter predsednika krajevnih skupnosti Špitalič in Motnik Marko Drolc in Marjan Semprimožnik. Komandant Franc Sever -Franta se je zbranim predvsem zahvalil za vzdrževanje spomina na težak narodnoosvobodilni boj in se spomnil nekaterih tovarišev: "Na tem območju je bil ranjen Stane Rozman, rešili smo ga, poslali na Dolenjsko in postal je komandant narodnoosvobodilne vojne. Na Dobrovljah je bilo ubitih 14 mojih soborcev, veliko prostovoljcev, tukaj je padel komisar IV. operativne cone, tukaj je padla Slavka Šlandrova in niz kurirjev. Zato je prav, da ste oživeli spomin nanje in pripravljate spominsko slovesnost na Slopeh, ki so bile zelo vključene v naš narodnoosvobodilni boj,« je povedal 94-le-tni Franta. Slavnostni govornik Marjan Šarec se je v dolgem nagovoru dotaknil dogodkov izpred sedmih desetletij in kot navadno ob podobnih priložnostih tudi aktualnih problemov našega časa. »Na vabilu za današnjo proslavo je pisalo Vemo, kdo je zmagal in zagotovo vemo, da je zmagal protifa-šizem in protinacizem. Ko-laboracija pač ni zmagala, to bo treba enkrat priznati in odpustiti. Kajti odpuščati je človeško, čeprav je težko,« je povedal Šarec in nadaljeval, da se moramo tudi danes boriti proti sovražni misli in sovražni besedi, saj se s tem začne vsak pogrom. Kritičen je bil tudi do aktualnih razmer v svetu in se dotaknil begunske problematike v Evropi. »Vedno zdravimo simptome, ne pa vzrokov za neko bolezen,« je pripomnil. Po zaključku slovesnosti, ki jo je vodila Majda Zupančič, za kulturni program pa so poskrbeli Darja Zajec in Božo Zupančič z recitalom, s pesmijo pa Ljudske pevke Lipa in Nika Valenti, je sledilo sproščeno druženje in praznovanje praznika v prijetnem okolju na Slopeh. Franc Sever - Franta se je spomnil dogodkov na Slopeh v času druge svetovne vojne. / foto: aleš senožetnik Jože Keršič, Marjan Šarec in Matevž Košir so položili venec ob spomeniku dvanajstim padlim borcem. Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Občinske novice Jubilej selskih gasilcev Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Sela so s parado obeležili spomin na dan, ko se je pred osemdesetimi leti prvih 32 članov vpisalo v gasilsko četo. Aleš Senožetnik Sela pri Kamniku - Prostovoljno gasilsko društvo Sela je bilo ustanovljeno 21. junija 1936, ko je h gasilski četi pristopilo prvih 32 gasilcev, ki so vse od takrat aktivno delovali na tem področju. Proslava ob 80-letnici je potekala predzadnjo avgustovsko soboto. Predsednik društva Franc Sušnik se je v svojem nagovoru zahvalil botrom, podpornikom in drugim društvom za podporo gasilcem skozi vseh osem desetletij obstoja, v katerih je selsko društvo doživelo več vzponov in padcev. »Ne smemo pozabiti krajank in krajanov, na katere smo se skozi vso zgodovino vedno lahko zanašali, kajti njim gre zahvala, da je društvo preživelo krize in pomanjkanja in lahko danes praznuje svoj 80-letni jubilej,« se je spomnil tudi vaščanov Sel. Društvo je bilo aktivno na različnih področjih vse od ustanovitve do začetka druge svetovne vojne, ki je delovanje društva za nekaj let zavrla. Aktivnosti so ponov- Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sela Franc Sušnik / Foto: Občina Kamnik Marjan Šarec, Franc Sušnik, Slavko Jalovec in Marjan Semprimožnik / Foto: Občina Kamnik no obudili leta 1947, ko je bila glavna skrb izgradnja in obnova vasi. Kmalu so zgradili prvi gasilski dom, ki je z leti postal pretesen, zato so se odločili za razširitev in obnovitev doma, v katerem je primanjkovalo predvsem garažnih prostorov in prostorov za sestanke. Obnovljen in razširjen gasilski dom so v upravljanje prevzeli leta 2011. Naslednja pomembna pridobitev selske-ga gasilskega društva je sledila leta 2013, ko so v upravljanje prevzeli avtocis- Gasilska parada ob 80-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Sela terno znamke Mercedes Atego 1225. Parade so se udeležili tudi župan Marjan Šarec, predsednik regije Ljubljana III Gasilske zveze Slovenije Slavko Jalovec, predsednik gasilske zveze Kamnik Marjan Semprimožnik ter predsednik krajevne skupnosti Primož Pirc. Šarec je ob tem poudaril predvsem velik pomen gasilstva pri nas, ki temelji na prostovoljstvu in brez katerega bi se, kot pravi, hitro vse sesulo. »Brez Prostovoljnega gasilskega društva Sela bi bila občina Kamnik zelo siromašna, saj je eno zmed društev, ki je zelo uspešno, prodorno in pogumno,« je zaključil Šarec in dodal, da naj bodo selski gasilci še naprej ponosni nase. Ob tej priložnosti so selski gasilci prejeli tudi priznanja in odlikovanja za zasluge v prostovoljni gasilski organizaciji. Priznanje gasilske zveze so prejeli Miha Hribar, Janko Pangeršič, Bernarda Poljanšek in Alenka Stehničar, gasilsko plameni-co Milan Osolnik, Matic Ajdovec, Anton Hribar mlajši, Primož Pirc in Prostovoljno gasilsko društvo Sela, gasilsko odlikovanje pa Franc Sušnik, Stane Šuštar in Andrej Matjan. Za varno pot v šolo Kamniški policisti bodo med 1. in 9. septembrom na izpostavljenih mestih okrepili svojo prisotnost in izvajali prometno-preventivno akcijo ob začetku šolskega leta. Jasna Paladin Kamnik - Policisti Policij -ske postaje Kamnik bodo tudi ob letošnjem novem šolskem letu nadaljevali dobro prakso zadnjih let v občinah Kamnik in Komenda ter v sodelovanju s šolami, lokalno skupnostjo, prostovoljci, združenjem šoferjev in avtomehanikov, AMD, društvi upokojencev, zavarovalnicami, zainteresiranimi podjetji ter ne nazadnje starši otrok izvedli prometno-preventivno akcijo Za varno pot v šolo. Pri projektu imajo posebno tradicionalno in aktivno vlogo tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik in Komenda. »Prihaja čas, ko se bodo otroci in ostali šolniki vrnili v šolske klopi. Za nekatere izmed njih bo to prvič, za druge, po daljših počitnicah in običajni sproščenosti, pa ponovna vključitev v ustaljene šolske ritme. Začetek šolskega leta je tako čas, ki vsem udeležencem v cestnem prometu predstavlja varnostni izziv. Še posebej otrokom kot najbolj ranljivim skupinam. Njim je treba nameniti posebno pozornost in skrb ter jih kar se da dobro pripraviti na udeležbo v prometu. Voznike opozarjamo na prisotnost otrok v prometu ter na nevarnosti, kot so prečkanje ceste na nevarnejših odsekih, hoja otrok po pločnikih in ob vozišču. Še posebej pa opozarjamo na hitrost vožnje, zlasti v bližini šol oziroma mest, kjer otroci prečkajo vozišče, hodijo ob cesti. Prosimo, da vozniki upoštevajo cestnoprometne predpise in navodila prostovoljcev,« ob začetku šolskega leta opozarja komandir Policijske postaje Kamnik Aleksander Perklič. Bližajo se »noše« Od četrtka, 8. septembra, do nedelje, 11. septembra, bodo v Kamniku potekali tradicionalni 46. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki pa prinašajo tudi začasni spremenjeni prometni režim. Letos bo nedeljska povorka še posebej slavnostna, saj bo prireditev s svojim obiskom počastil tudi predsednik vlade Miro Cerar. Jasna Paladin Kamnik - Mednarodni folklorni festival velja za največji etnološki festival v Sloveniji in enega največjih dogodkov na Kamniškem, to pa prinaša tudi zahtevno organizacijo, ki so jo tudi letos prevzeli na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Pester program štiridnevnega dogajanja na »nošah«, kot dogodku rečemo Kamni-čani, predstavljajo v tokratni posebni prilogi, občane pa opozarjajo tudi na spremenjeni prometni režim, ki bo v mestu začel veljati v teh dneh. Že v ponedeljek, 5. septembra, zvečer bodo zaprli del parkirišča na Frančiškanskem trgu; zapora bo trajala do 12. septembra do 16. ure. Parkirišča za kavar- no Veronika, pri Parku Evropa in na Glavnem trgu bodo za vozila zaprta od srede, 7. septembra, od 14. ure do ponedeljka, 12. septembra, do 16. ure. V času od 9. septembra od 7. ure zjutraj do 11. septembra do 23. ure bodo zaprta parkirišča na Trgu prijateljstva in pri Športni dvorani Kamnik, pri Domu kulture Kamnik pa ne bo mogoče parkirati prihodnjo soboto in nedeljo. Dvižni stebrički na Kolodvorski ulici ter na obeh straneh Šutne bodo spuščeni od 9. septembra od 7. ure do 12. septembra do 16. ure. V času povorke bodo zaprte tudi ceste, več informacij o zaporah in sami prireditvi pa na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Akcija zbiranja odpadne elektronske opreme Jasna Paladin Kamnik - Družbi Publicus in Zeos jutri, 3. septembra, organizirata akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev na območju občine Kamnik. Akcija bo potekala na območju Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Kamniške Bistrice, saj je - kot poudarjajo organizatorji - glavni namen akcije, da tistim občanom, ki so lokacijsko bolj oddaljeni od Zbirnega centra Suhadole, omogočijo dodaten način oddaje tovrstnih odpadkov. Odslužene aparate lahko oddate na naslednjih lokacijah: pri Petrolu v Češnjicah v Tuhinju med 8. uro in 8.45, pri Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju med 9. in 9.45, pri trgovini Tuš v Srednji vasi med 10. in 10.45, pri Osnov- ni šoli Stranje med 11.15 in 12. uro ter pri ekološkem otoku ob izhodišču poti na Sv. Primož v Stahovici med 12.15 in 13. uro. Med električno in elektronsko opremo sodijo: hladilniki, pralni stroji, štedilniki, mikrovalovne pečice, klimatske naprave, sesalniki, likalniki, budilke, prenosni računalniki, tiskalniki, kalkulatorji, stacionarni in mobilni telefoni, faksi, vrtalniki, žage, šivalni stroji, radijski in televizijski sprejemniki, videokamere, električne igrače ... Odpadno električno in elektronsko opremo lahko na okolju prijazen način in brezplačno oddate tudi na podlagi predhodno izpolnjenega kupona (naročilo brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov) v Zbirnem centru Suhadole ali trgovcu, pri katerem ste določeni izdelek kupili. Spletna stran za celostno prometno strategijo Kamnik - Občina Kamnik je skupaj s pripravljavci Celostne prometne strategije občine Kamnik vzpostavila novo spletno stran, ki jo najdete na povezavi cpsobcine.com/kamnik. Na njej bodo redno objavljali novice in dogajanja v zvezi s projektom, na spletni strani pa lahko pustite tudi svoje predloge v zvezi z urejanjem prometa v občini, ki bi jih pripravljavci lahko vključili v svojo strategijo. J. P. Osnovna šola Marije Vere z novim nadstreškom Duplica - Med šolskimi počitnicami so nekaj pomembnih gradbeno-vzdrževalnih del opravili tudi na Osnovni šoli Marije Vere. Na mali telovadnici so zamenjali kritino, pred stranskim vhodom v šolo pa so postavili še nadstrešek. Vrednost obeh investicij je okoli štirideset tisoč evrov. J. P. 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Bi imeli vsi enako pokojnino? Dolžnost politike je, da s prihodnjo pokojninsko reformo zagotovi dostojno življenje vsem državljanom, ko se upokojijo. Upokojenci si po desetletjih dela zaslužijo, da v miru uživajo sadove svojega dela. Velika večina današnjih pokojnin je prenizkih in ne omogoča normalnega življenja. Pokojnine v zadnjih desetih letih realno padajo. Nova pokojninska reforma je nujna, če želimo ustaviti nadaljnje padanje pokojnin in ljudem zagotoviti dostojne pokojnine, s katerimi bodo lahko preživeli. Za vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema je ključno razmerje med zaposlenimi, ki plačujemo za pokojnine, in med upokojenci, ki prejemajo pokojnine. Danes je razmerje med upokojenci in zaposlenimi 1,37 proti 1. Na podlagi demografskih trendov tudi vlada v Beli knjigi o pokojninah ugotavlja, da bo leta 2060 razmerje med upokojenci in zaposlenimi 0,92 proti 1, kar pomeni, da bo 100 zaposlenih delalo za 108 upokojencev. Brez velikega filozofiranja in preračunavanja je jasno, da Slovenija potrebuje pokojninsko reformo, če upokojenci želijo dostojne pokojnine. S podaljševanjem delovne dobe in starosti ob upokojitvi bo treba bistveno spremeniti tudi pogoje dela za starejše delavce. Če vlada želi, da ljudje delajo dlje, potem mora upoštevati, da so ljudje ob koncu svoje delovne kariere iztrošeni, zato je treba temu prilagoditi tudi delovne pogoje. Pri urejanju trga dela in z davčnimi spodbudami bo morala vlada omogočiti, da bodo lahko starejši delavci ob koncu kariere delali krajši de-lovnik in da bodo delodajalci davčno nagrajeni, če bodo starejše delavce premeščali na fizično manj zahtevna delovna mesta. Ker pa so naši demografski kazalci skrb vzbujajoči, je vreden razmisleka tudi pokojninski sistem, v katerem bi imeli vsi prihodnji upokojenci enako državno pokojnino. Iz prvega pokojninskega (državnega) stebra bi vsi upokojenci, ki bi izpolnili pogoje za starostno pokojnino, dobili pokojnino 600 evrov. Posledično to pomeni, da bi se državni pokojnini prilagodilo tudi plačevanje prispevkov za pokojnino. Zaradi tega bi imeli državljani tudi višje neto plače. Seveda pa bi imel vsak državljan potem večjo odgovornost, da bi za pokojnino, višjo od 600 evrov, moral varčevati sam ali s pomočjo pokojninskih skladov v drugem in tretjem pokojninskem stebru. S tovrstnim pristopom bi odpravili tudi temeljno težavo sedanjega sistema - nezaupanje v zagotovilo, da bodo mlade generacije dočakale pokojnine. Matej Tonin, poslanec Kaj potrebuje Velika planina? no naravnane za čim širši krog vpletenih. Problem območja Velike planine je večplasten, vanj je vpletenih tudi veliko število deležnikov, upoštevati pa moramo tudi vse omejitve, ki jih določajo naravovarstveni, kul-turnovarstveni, pravni in ostali okvirji. Prav zato so se in se bomo nekateri člani skupine v prihodnjih dneh odpravili na ogled dobrih praks drugod po Sloveniji in v tujini, da bomo na podlagi teh dobrih zgledov lažje predvideli najboljše rešitve za trajen razvoj področja, saj bo z razrešitvijo teh izzivov razvoj Velike planine lažje uresničljiv ter bolj uspešen. Čaka nas še veliko dela, kajti gre za zahteven projekt, ki se vleče že vrsto let. Vendar pa verjamem, da se bo tudi za ta problem našla rešitev. Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik V letošnji poletni sezoni je bil obisk Velike planine izjemen. Z velikim številom turistov in drugih obiskovalcev pa so se (po, novno) pokazali tudi organizacijski, upravljavski in logistični J izzivi v povezavi z dejavnostmi d na planini. V občinski upravi i smo odločeni, da ta pereča 5 vprašanja v skladu z razvojnimi i možnostmi in s potencialom § Velike planine tudi razrešimo. 5 Zato je Občina Kamnik ustano-3 vila posebno komisijo, ki se i ukvarja z reševanjem razvojne I problematike področja Velike 1 planine. Komisija išče rešitve, i ki bi bile sprejemljive in razvoj- MmSi Največ pobud na temo varnih šolskih poti Začelo se je novo šolsko leto in prav je, da smo te dni še bolj kot običajno pozorni na vse udeležence v prometu, predvsem najmlajše. Je v občini za varne šolske poti dobro poskrbljeno? Jasna Paladin Kamnik - O varnih šolskih poteh in predlogih za izboljšanje le-teh ter o stanju šolskih zgradb smo tokrat spraševali svetnika Žaklino Zdravkovic (Lista Dušana Papeža) in Damjana Zlat-narja (LMŠ - Naprej Kamnik). Zlatnar nam svojih pogledov in predlogov na to temo ni predstavil, Žaklina Zdravkovic pa pravi: »Na področju ureditve varnih šolskih poti se je v zadnjih desetih letih v naši občini marsikaj naredilo, kar je dobro. A ker gre za najbolj ranljive udeležence v prometu, otroke, je potrebno biti vseskozi pozoren ali bi lahko kaj še izboljšali. Da pa lahko kaj izboljšamo, je nujno dobro sodelovanje med šolami, starši, občino, policijo in Svetom za pre- Žaklina Zdravkovic ventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik, s ciljem zagotoviti varnost osnovnošolcem na poti v šolo. Poleg tega pa se moramo zavedati, da je za varnost na šolskih poteh odgovoren vsak od nas, udeležencev v prometu. In to ne samo v prvih dneh septembra, temveč skozi celotno leto. Med različnimi pobudami občanov, ki jih dobim, je največ ravno pobud na temo varnih šolskih poti. Ena od teh je bila ureditev krožnega toka pri Lidlu, na kar sem v svetniški pobudi novembra 2015 tudi opozorila občino. Druga pobuda, ki še ni realizirana, je ureditev enosmernega prometa skozi Klavčiče-vo ulico ali razširitev dela ceste ob vrtcu, saj je le-ta preozka za srečevanje dveh avtomobilov. Težava je ta, da ravno, ko otroci hodijo v šolo, starši pripeljejo otroke v vrtec in parkirajo na pločnik. To ima za posledico, da otroci hodijo po cesti, kar je zelo nevarno, saj gre veliko stanovalcev takrat tudi od doma. Dobila sem tudi pobudo, ki je povezana z okolico Osnov- ne šole Marije Vere, na parkirišču pri pošti. Tukaj bi zadevo preprosto rešili s prometnim znakom in bi skozi to parkirišče lahko uvedli enosmerni tok. Tako bi vsi, ki pripeljemo s strani pošte na parkirišče, z njega odpeljali ven na drugi strani, s čimer bi se izognili nepotrebnim zastojem v jutranjih in popoldanskih urah. Za šolske objekte skrbi občina dobro na celotnem območju. Na Duplici so ravno v teh dneh postavljali nadstrešek pred vhodom Osnovne šole Marije Vere. Dobimo pa veliko vprašanj, povezanih z začetkom investicije v Osnovni šoli Frana Albrehta in v ureditev rekreativnih in športnih objektov med obema mestnima šolama. To je na področju šolstva še zadnja resnično velika investicija.« Novo vozilo za kamniške reševalce 3 1. stran Župan Marjan Šarec je ob tem poudaril pomen dobre opremljenosti lokalnih sil za zaščito in reševanje. »Nujna medicinska pomoč Kamnik oskrbuje 37 tisoč občanov, zato je izjemnega pomena, če je reakcija te službe hitra in strokovna. Že dolgo se kot lokalna skupnost zavedamo, da se lahko v težkih trenutkih zanesemo le nase. Vse druge institucije pridejo šele kasneje. Zato je ključnega pomena, da imamo sile za zaščito in reševanje. Ekipa Nujne medicinske pomoči Kamnik odlično sodeluje z gorskimi reševalci, z gasilskimi službami in s Civilno zaščito Občine Kamnik in v vseh težkih trenutkih se je pokazalo, da je pomembno imeti dobro tehniko, dober vozni park ter dobro usposobljene ljudi,« je povedal župan. Ključ novega reševalnega vozila je direktor zdravstve- nega doma simbolno predal Simonu Rodetu, kamniškemu reševalcu z najdaljšim stažem, za kulturni pro- gram pa so poskrbeli otroci Vrtca Antona Medveda Kamnik in Žiga Plahuta iz Glasbene šole Kamnik. V enoti Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik je zaposlenih enajst reševalcev. / Foto: Jasna Paladin Prejeli smo Tudi obeležje v Kamniku brez zastav V času med 26. in 29. avgustom je neznani storilec oskrunil spominsko obeležje osamosvojitvene vojne za Slovenijo, postavljeno v parku pred Domom kulture Kamnik. Obeležje je nepoškodovano, odtujeni pa sta bili zastava Republike Slovenije in zastava Evropske unije. To je že drugo tovrstno dejanje. V juniju so bile odtujene zastave pri spominskem obeležju v Golicah v Tuhinjski dolini. Moram ponoviti, kar sem zapisal ob tem dogodku v juniju: »Najslabše, kar si lahko mislim, je, da je to storil nekdo, ki ne mara tovrstnega obeležja, ki je proti temu, da se postavljajo obeležja v spomin na zmagovito osamosvojitveno vojno. Bolj se nagibam k možnosti, da je to dejanje objestnosti.« Nekdo mi je ob odtujitvi zastav v Kamniku rekel, naj na to gledam pozitivno, morda gre za povečanje domoljublja in bi radi imeli zastave doma, nimajo pa denarja za nakup. Take še vedno vabimo, naj se vsak četrtek v tednu oglasijo v društveni pisarni Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in jim bomo pomagali pri nakupu zastav. Vendar nedopustno, zavrženo in kaznivo je dejanje kraje zastav, izobešenih pri spomenikih, ne glede na nagib dejanja. To je žalitev vseh pozitivnih vrednot, ki jih ima civilizirana družba, to je nevredno dejanje kogarkoli in storilci naj se zamislijo nad svojim dejanjem. Ponavljam, kar sem že zapisal - izobešali bomo nove zastave in nove zastave in nove zastave in to bomo storili po vsakem vandalizmu. Zvonko Cvek, predsednik OZVVS Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Aktualno Malograjski dvor znova na dražbo i 1. stran Pred poletjem je Kamniča-ne razveselila vest, da je hotel Malograjski dvor, ki je zaradi stečajnega postopka zadnji dve leti sameval, za 750 tisoč evrov kupila družba Lex Info s sedežem v Kamniku, ki je v lasti znanega upokojenega notarja Janeza Novaka. Ta nam je ob nakupu v začetku junija zaupal, da bo stavbo treba nekoliko prenoviti in da bi prve goste lahko sprejeli že konec poletja, a pred dnevi je odjeknila novica, da z nakupom vendarle ne bo nič. Naložba naj bi bila zaradi nepričakovanih stroškov preveč negotova. Skrite napake so prevelike Janez Novak je sporočil, da od sklenjene pogodbe o nakupu hotela Malograjski dvor odstopa zato, ker ob nakupu ni bil seznanjen z večjimi pomanjkljivostmi v stavbi in ker Sberbanka kot glavni upnik do 22. avgusta, ko se je iztekel zadnji rok za izvršitev plačila celotne kupnine, ni pristala na njegov predlog sorazmernega kritja stroškov. »Ponujeno ceno smo kot kupec oblikovali na podlagi ogleda stavbe in predhodnih informacij v medijih, da je stanje hotela takšno, da z malo osvežitve omogoča takojšen zagon. Ob skrbnem pregledu stanja nepremičnine so bila predvidena potrebna vlaganja - poleg nujne osvežitve hotela z beljenjem, čiščenjem in razkuževanjem še nadomestitev poškodovane in manjkajoče kuhinjske opreme ter nakup manjkajoče opreme sob. Drugih bistvenih pomanjkljivosti hotela ob pregledu ni bilo mogoče zaznati, vse naprave za ogrevanje in hlajenje pa so nam bile predstavljene kot delujoče. Po sklenitvi pogodbe in zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev za nakup je bilo plačilo kupnine zadržano, dokler nismo kot kupec v soglasju s stečajnim upraviteljem izvedli podrobnega pregleda delovanja naprav. Zaradi želje po čim- prejšnjem začetku poslovanja smo sočasno začeli tudi z izvajanjem nujno potrebnih remontov opreme, katerih napake so bile vidne in smo jih v svoje breme vzeli že pred nakupom (načelo vi-deno-kupljeno). V tem času pa so bile na vitalni opremi in napravah hotela ugotovljene skrite napake, ki jih ob ogledu hotela ni bilo mogoče zaznati, morale pa so biti znane prejšnjemu lastniku in najemniku - posledično pa torej tudi stečajnemu upravitelju,« je zapisal Janez Novak in opozoril, da je računalniški sistem, preko katerega je bil voden celoten sistem upravljanja hotela - od recepcije, blagajniškega poslovanja, kartičnega zaklepanja sob kot tudi regulacija sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja hotela - nedelujoč, saj naj bi bili iz strežnika odstranjeni vsi diski skupaj z licencami za programsko opremo. Prav tako v stavbi ne delujeta sistem ogrevanja s toplotno črpalko in centralna klimatska naprava. Težave pa so se nedavno pojavile tudi ob dveh močnih nalivih, ko je prišlo do vdora vode v kletne prostore preko tal in zidov, kar naj bi bila posledica slabe gradbene izvedbe. Po Novakovem mnenju naj bi bila potrebna celovita sanacija celotne kletne etaže. »Naštete napake, ki jih ob ogledu hotela pred udeležbo na dražbi ni bilo mogoče zaznati, pomenijo odstopanje od pričakovanih lastnosti predmeta pogodbe, kot so bile kupcu ob ogledu predstavljene, za to zanje pogod- beno določilo 'videno-kup-ljeno' ne more veljati, tudi zato, ker so bile stečajnemu upravitelju poznane, načelo vestnega in poštenega dela pa mu nalaga, da s takimi napakami kupce seznani,« je do stečajnega upravitelja kritičen Janez Novak, razočaran pa je tudi nad banko. »Cel mesec smo s pomočjo izvedencev in izvajalcev iskali rešitve in pridobivali predračune za odpravo napak in gradbeno sanacijo, vendar pa Sberbanka kot glavni upnik do 22. avgusta, ko se je iztekel zadnji rok za izvršitev plačila celotne kupnine, ni pristala na naš predlog sorazmernega kritja stroškov,« zaključuje upokojeni notar in poudarja, da nakup in vodenje hotela, ki ima funkcionalno že sam po sebi določene omejitve zaradi zatečenih gradbenih gabaritov, ni ljubiteljsko početje, pač pa zahteven poslovni projekt, ki mora biti ekonomsko upravičen, po celoviti analizi vseh dodatnih stroškov pa se mu zdi nadaljevanje posla preveliko tveganje. Kot je še zapisal, svojega poslanstva kot kupec ni videl v čim večjem kritju izgube banke v tem njenem propadlem finančnem projektu, pač pa v lastni finančno vzdržni naložbi, ki bi dolgoročno omogočala poslovanje te krajevne turistične infrastrukture. Poklicali smo tudi stečajnega upravitelja Igorja Bončino, ki nam je sporočil, da je kupec od prodaje res odstopil, da še čaka mnenje banke in da se bo postopek prodaje nadaljeval z novo dražbo. Šolski center z novo ravnateljico Vodenje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik je s 1. septembrom prevzela Bernarda Trstenjak. Jasna Paladin Kamnik - Bernarda Trstenjak iz Kamnika se je na Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra te dni vrnila v svoji četrti vlogi. Gimnazijo je sprva obiskovala kot dijakinja, devet let je poučevala in organizirala različne dogodke na šoli, je tudi mama nekdanje dijakinje šole in letošnjega dijaka prvega letnika, z začetkom novega šolskega leta pa se je na šolo po šestih letih dela v gospodarstvu vrnila kot ravnateljica. Po sklepu Sveta zavoda, ki je izbiral med štirimi kandidati, je s petletnim mandatom nasledila dosedanjega ravnatelja Šemsa Mujanoviča, ki pa na šoli ostaja zaposlen kot profesor športne vzgoje. »Kandidatura za ravnateljico me je spodbudila k razmisleku o mojem pogumu za velika dejanja, izkušnjah in želji po novih izzivih. Všeč mi je namreč dinamika dela v šolstvu, delo z ljudmi in predvsem z mladimi. Moja prednost so bile tudi dosedanje izkušnje s pedagoškim delom in vodenjem projektov, veliko pa mi pomeni, da so me po predstavitvi programa in moje vizi- Bernarda Trstenjak / Foto: Jasna I je vodenja zavoda podprli tako zaposleni kot tudi starši in dijaki,« nam je povedala Bernarda Trstenjak, ki že obiskuje šolo za ravnatelje. Dodala je, da bo skušala še večji poudarek nameniti razvoju uvajanja sodobnih učnih metod in pristopov, okrepiti delo mladih na projektih in slediti smernicam na področju inovativnega učnega okolja, predvsem pa si želi nadaljevati dolgoletno tradicijo uspehov šole, ki pri nas velja za eno bolj uspešnih. Na njej je zaposlenih okoli sto profesorjev in drugih delavcev, v šolskih klopeh pa bo tudi v letošnjem šolskem letu sedelo več kot osemsto petdeset dijakov v treh izobraževalnih programih. Sama šolska zgradba in tudi finančno stanje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik sta v dobrem stanju, po prvih informacijah, ki jih ima kot ravnateljica, priznava Bernarda Trstenjak, prav tako sta dijake z novim šolskim letom pričakali prenovljeni učilnici za naravoslovje. A projektov in izzivov ne bo zmanjkalo, pri tem pa jim bo v pomoč pomočnik ravnatelja, ki bo še naprej Pavel Škoberne. Našla sva pravo energijo za vsak dan. > Električna energija in zemeljski plin na 1 položnici. > Nižja cena energentov do konca leta 2017. > Menjava dobavitelja brez dodatnih stroškov. > Vse informacije dobite na brezplačni številki 080 21 15. m ö] ENERGIJA PLUS www.energijaplus.si 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Iz naših krajev Garažna razprodaja v Radomljah Jasna Paladin Radomlje - Člani Turističnega društva Radomlje vabijo na prvo veliko garažno razprodajo, ki bo v soboto, 10. septembra, med 10. in 15. uro, namenjena pa je vsem, ki verjamejo, da stvari morajo krožiti, tistim, ki obožujejo stare predmete z zgodbo, in tistim, ki v vsaki stvari vidijo potencialno uporabno reč. Rabljene osebne predmete bodo prodajali, kupovali, menjali ali podarjali pred Kulturnim domom Radomlje, v primeru dežja pa v samem domu. Če želite na garažni razprodaji svoje rabljene predmete razstaviti tudi sami, se prijavite na naslov td.radomlje@gmail. com (lahko tudi z SMS-spo-ročilom na tel. št. 031 727 383). Prijave so do 5. septembra brezplačne. Vsakemu prijavljenemu bo namenjena miza, ki jo bo priskrbel organizator. In kaj vse sodi na garažno razprodajo? Rabljeni osebni predmeti, kot so oblačila, nakit, igrače, gospodinjski aparati, knjige, oprema za hišne ljubljenčke, ustvarjalni material, predmeti zbirateljstva ... Letalo US Airwayje 15. januarja 2009 poletelo z newyorskega letališča La-Guardia proti Severni Karolini, toda kmalu je pilot sporočil kontrolnemu stolpu, da so preleteli jato divjih gosi, kar je povzročilo požar v enem od motorjev. Odločil seje pristati na reki Hudson, potniki pa so pozneje pripovedovali, kako je letalo gladko pristalo na vodi in lebdelo na rečni gladini, ker so bili motorji ugasnjeni. Čeprav je bil po svojem herojskem posredovanju javnosti opisan kot pilot z izjemnimi veščinami, pa bi Sullyja lahko preiskava prikazala v drugačni luči ter mu uničila sloves in kariero. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www. kri-d n m 7a I e. <; i n MestniKino I Domžale —I sledite nam tudi na Facebooku facehook.com/mestnikinn-dnmzale JOGA OBRAZA PO SISTEMU SAVINE ATAI BREZPLAČNA PREDSTAVITVENA URA z mojstrico obrazne joge in terapevtskega zdravljenja Jasmino Turnšek! V PETEK, 23. 9. 2016, ob 17. uri v CIRIUS KAMNIK Na tečaju JOGA učvrstitev OBRAZA se učimo posebnih, medicinsko zasnovanih vaj. KORISTI: • briše drobne linije in gube obraza • prekrvavi mišice in podkožna tkiva ter pospeši nastanek kolagena in elastina • krepi in oblikuje mišice obraza in vratu • dvigne upadlo kožo (obrvi, veke, lica ...) • pospeši obnovo celic • uravnava delovanje žlez • vrača obrazu mladosten in sijoč videz PREDNOSTI:« brez uporabe botoksa, kemičnih pilingov in dragih kirurških posegov • naraven in neinvaziven trening Prijava (tudi na brezplačno predstavitev) in informacije: 031 404 565 Po koncu našega druženja je ob pridni vadbi razlika na obrazu več kot očitna. Včasih dramatična. In tudi dokazliiva - s slikami. Poletje v Motniku Tudi letošnje poletje je v Motniku minilo v znamenju številnih aktivnosti, za katere so skrbeli predvsem člani Turističnega društva Motnik in njihova skupina Me4. Jasna Paladin Motnik - Člani Turističnega društva Motnik se vse bolj zavedajo, da si njihov kraj radi ogledajo obiskovalci iz drugih krajev pa tudi tuji turisti, zato so jih letošnje poletje vsak konec tedna pričakali v svojem TlC-u v središču kraja, založeni z zloženkami, zemljevidi, spominki in drugimi stvarmi, ki obiskovalcem pomagajo, da se počutijo dobrodošle. A nič manj pozornosti ne namenjajo domačinom, predvsem tistim najmlajšim, ki so se te dni prav po njihovi zaslugi poslovili od še enih čudovitih počitnic. V sklopu društva namreč delujejo Me4 - Nina Semprimožnik, Petra Zupančič, Špela Regulj in Vera Piskar, dekleta, ki so letos že tretje leto zapored vsako poletno sredo organizirala različne brezplačne delavnice in aktivnosti za otroke. »V juliju in avgustu smo izpeljale osem različnih delavnic in aktivnosti, ki so otrokom popestrile poletne počitnice. Tako kot že prejšnja leta je bil tudi letos cilj druženje in gibanje v naravi. Na delavnicah so se otroci preizkusili v igrah velikankah, lovili so skriti zaklad in se preizkušali v branju zemljevida, se igrali štafetne igre, izdelovali leteče ladjice, odprli Motniške olimpijske igre ...« je povedala Nina Semprimožnik, ki najmlajše že zdaj vabi na druženje med jesenskimi počitnicami. Raziskujejo motniško nošo Člani Turističnega društva Motnik so se julija odpravili na vseslovensko Prangerja-do, ki je bila letos v Negovi, združuje pa kraje, v katerih zgodovina omenja sramotilne stebre oz. prangerje. Druženja v Negovi so se udeležili kot največja skupina (bilo jih je 32), srednjeveško vzdušje pa so si priklicali tudi v srednjeveških oblačilih, ki so jih izdelali sami. »Že večkrat smo se znašli pred dilemo, kako se obleči, če želimo predstavljati oblačilno dediščino svojega kraja. Je bila motniška noša bolj podobna gorenjski ali savinjski? Odgovore na ta vprašanja zdaj iščemo s pomočjo etnologinje Marije Makaro-vič, ki se je na našo pobudo lotila raziskave motniške noše. Znano je namreč, da so se v Motniku, ki je bil trg z zametki meščanstva, oblačili precej drugače kot v bližnjem Zgornjem Motniku,« nam je zanimivo raziskavo predstavil predsednik Turističnega društva Motnik Marjan Semprimožnik. Noši iz Motnika in Zgornjega Motnika, tako moško kot žensko, bodo predstavili že jeseni. Pestro poletno dogajanje pa so v Motniku zaključili 20. avgusta s Poletnim veče- Motniški otroci so po zaslugi skupine Me4 v parku pod lipami preživljali pestre počitniške srede. V Negovo je na tradicionalno Prangerjado, ki jo vsako leto gosti drug kraj, odšlo 32 Motničanov. / Foto: Branka Semprimožnik rom, ko so park pod lipami zasedli številni obiskovalci, čarobno vzdušje, prijetna glasba in vonj po giricah. Na letošnjem, zdaj že tradicionalnem večeru so nastopili klapa Skala in glasbena skupina M.J.A.V, ki so poskrbeli za dalmatinske, slovenske, ljudske in zimzelene melodije, člani Turističnega društva Motnik pa so poskrbeli za srečelov, hrano in pijačo. Tenis igrajo že desetletja V Lokah v Tuhinju je zaživelo športno društvo, člani pa so poleg prostorov za treniranje in druženje začeli urejati tudi počivališče z avtomatom za pijačo in prigrizke, ki je prvo takšno v Tuhinjski dolini. Jasna Paladin Loke v Tuhinju - Igranje tenisa ima v Lokah v Tuhinju že dolgoletno tradicijo. Prvi dve igrišči pri Ledrarju, kot ju poznajo daleč naokoli, je takrat kot drugi v Sloveniji že leta 1970 uredil Stane Pirš, zdaj pa za vzdrževanje igrišč in igranje skrbita njegov sin Brane in snaha Sabina, ki sta letos spomladi ustanovila Športno društvo Loke v Tuhinju. »Že zdaj smo bili igralci tenisa kar organizirani, a kot društvo bomo lahko organizirali tudi kakšne turnirje za mlajše selekcije in še bolj skrbeli za druženje in povezovanje v kraju. Za zdaj štejemo 46 članov, je pa zanimivo, da je med njimi celo več žensk. Imamo tudi družinske članarine, želimo pa si predvsem veliko mladih članov, saj je podmladek bistvo vsakega društva, zato se bomo z novim šolskim letom povezali tudi s šolo, da bomo ta šport predstavili učencem,« nam je povedala predsednica društva Sabina Pirš in dodala, da so člani društva ob igrišču letos pos- krbeli tudi za potrebno infrastrukturo. Postavili so zabojnik, v katerem so uredili garderobo za igralce, ter večji nadstrešek, pod katerim se bodo člani lahko družili tudi ob slabem vremenu. Sezona igranja tenisa bo v Za igranje tenisa v Lokah v Tuhinju skrbita Brane in Sabina Pirš, igrišči pa je že pred 46 leti uredil Branetov oče Stane. Lokah trajala še vso jesen, predvidoma do konca oktobra, zaključni turnir s piknikom za člane pa bo v soboto, 10. septembra, ko v svojo družbo vabijo tudi vse, ki bi se jim še radi pridružili. So pa člani društva pred dnevi ob glavni cesti skozi Tuhinjsko dolino postavili tudi avtomat za hladne in tople napitke ter prigrizke. »Najprej smo glede tega imeli v mislih le svoje člane, nato pa smo pomislili - zakaj ne bi naredili nečesa še za širšo okolico in turizem v dolini. Od Kamnika do Koz-jaka namreč ni kakšnega počivališča, že v prvih dneh pa se je pokazalo, da so domačini in turisti to novost zelo dobro sprejeli, zato bomo v prihodnje namestili tudi kakšno mizo in klopi in tako uredili pravo počivališče,« pa nam je še nekaj načrtov predstavila Sabina Pirš. Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Kultura Finalna Pest besed Na Odru v parku je v sklopu Kamfesta pred številno publiko na večeru t. i. slam poezije nastopilo osem "stihoklepcev". Bojana Klemenc Kamnik - V okviru Kamfesta se je v Keršmančevem parku odvil zaključni večer kamniškega pesniškega projekta Pest besed, hkrati pa tudi prvi polfinalni izbor za prvo državno prvenstvo v slam poeziji. Zadnja prireditev Pest besed v letošnji prvi sezoni, ki je šestkrat z zvestim občinstvom popolnoma napolnila prostore Mladinskega centra Kotlovnica, je tudi tokrat navkljub slabemu vremenu navdušila številne obiskovalce. Prireditelji so poskrbeli za zanimiv dogodek pod milim nebom, ki je zagotovo privabil še kakšnega ljubitelja poezije več. V sredo, 18. avgusta, se je tako na Odru v parku v dveh krogih predstavilo osem pesnikov mlajše generacije, tudi domačini. V pesniškem mnogoboju so se pomerili Pavla Zabret, Neža Vavpetič, Ela Praznik, Manca Ropret, Gašper Tonin, Kristjan Koželj, Pino Pograjc in Vid To-polovec. Vsak nastopajoči ima po pravilih največ tri minute za predstavitev svoje pesmi in dober vtis pri žiriji, stihoklepci pa nimajo starostnih ali tematskih omejitev. Oder predstavlja le tribuno tako za uveljavljene kot neuveljavljene pesnike, ki po obisku sodeč nagovarjajo tiste, ki jim je pesniška beseda že zdavnaj zlezla pod kožo, pa tudi tiste, ki njeni navdu- S svojimi izbranimi besedami so najbolj prepričali Kamničanka Pavla Zabret, Vid Topolovec in Pino Pograjc, ki so se že uvrstili v finalni izbor državnega prvenstva v slam poeziji. šenci šele postajajo. Tokrat žirija ni bila le naključno izbrana publika, temveč sta se trem naključnim gledalcem priključila strokovna žiranta Esad Babič in Dejan Koban, vsako pesem pa so ocenili z ocenami od ena do osem. S svojimi izbranimi besedami so najbolj prepričali Kamničanka Pavla Zabret, Vid Topolovec in Pino Pog-rajc, ki so se že uvrstili v finalni izbor državnega prvenstva v slam poeziji. Finale bo potekal 7. oktobra v štajerski prestolnici, zmagovalec prvenstva pa bo potoval na evropsko slam prvenstvo v Belgijo. Ravno ta kamniški dogodek je odprl delovanje SiSlama, neformalne slovenske mreže za razvoj in promocijo slama, ki je nastala kot zveza med štirimi lokalnimi slam organizatorji -Pest besed iz Kamnika, Ožu-ljeni jezik iz Maribora, Zasljemimo iz Celja in Udarno in ekspresivno s Ptuja. Namen SiSlama je promocija slam poezije, sodelovanje mladih, medgeneracijsko povezovanje, mobilnost umetnikov, osrednji cilj pa izbrati SiSlam prvaka. Zgodovina pesniških mnogobojev sega v leto 1984, ko je ameriški pesnik Marc Smith v Chicagu organiziral drugačen pesniški večer, ki je napovedal novo umetniško gibanje. Kamniška gonilna sila tega zanimivega ustvarjalnega dogodka Matic Maček obljublja, da bo tudi v novi sezoni pestro na domačem pesniškem odru ter da si bo skupaj s sodelavcema Urbanom Kavko in Aljošo Rebrača prizadeval, da to umetniško gibanje postane stalnica kamniškega kulturnega dogajanja. JUPOL Classic Vas pelje na TENERIFE! .-- I JUPOL CLASSIC. PRAVA IZBIRA. ŽE VEČ KOT 45 LET. Med 5.9. in 15.10.2016 osvojite sanjsko potovanje na Tenerife v vrednosti 1.500€. Več o nagradni igri in pravilih si lahko preberete na www.jub.eu. JUPOL Classic vas pelje na Tenerife JUB vas nagrajuje tudi letošnjo jesen! Od 5. septembra do 15. oktobra 2016 lahko sodelujete v nagradni igri, kjer z nakupom 15-litrskega vedra barve JUPOL Classic ali z odgovorom na nagradno vprašanje, sodelujete v žrebanju za sanjsko potovanje na Tenerife. Ne spreglejte - JUB nagrajuje vašo zvestobo in vam pri nakupu 15-litrske embalaže podari še dodatni liter barve! Nova generacija barve JUPOL Classic s povečano pokrivnostjo in izdatnostjo omogoča enostaven nanos in lep končni videz pobarvane površine. JUPOL Classic - prava izbira za osvežitev vaših bivalnih prostorov že več kot 45 let. Več na www.jub.si. © □JUB Barve spremenijo dom. Kamninski krog v Hiši keramike V kamniški Hiši keramike je bila v drugi polovici avgusta na ogled razstava Anje Slapničar Kamninski krog. Aleš Senožetnik Kamnik - Posebnost funkcionalne keramike, ki jo je Slapničar jeva razstavila v okviru cikla Keramika v izložbi, je v žganju na drva pri visokih temperaturah. »Nekateri pravijo, da je to zastarel način, a v očeh poznavalcev je to najboljši način žganja keramike. Tudi v Sloveniji imamo močno zgodovino žganja na drva, vendar pri nizkih temperaturah,« pravi tridesetletna ustvarjalka, ki se je v tej tehniki pred časom izpopolnjevala na Tajvanu, o svojih izkušnjah na tem azijskem otoku pa je spregovorila tudi na predavanju, ki je sledilo odprtju. Kot pravi Anja Slapničar, za razliko od naše tradicionalne keramike, ki je žgana na niž- jih temperaturah, glina, žgana na visokih temperaturah, postane neporozna in je bolj čvrsta ter obstojna. Poleg tega jo krasi poseben efekt. »Visoke temperature na glini izoblikujejo edinstveno strukturo in glazura zato ni potrebna,« dodaja Slapničar-jeva, ki je svoje izdelke razstavljala tudi v tujini. »Glina nastaja iz kamnov, ti pridejo iz notranjosti Zemlje, kjer se dogajajo različni pritiski, visoke temperature. Ko pridejo na površje, se skozi milijone let z zunanjimi vplivi razgradijo na zelo majhne delčke, iz katerih nastane glina. Ko to glino obdelaš na visoki temperaturi, se krog sklene,« razlaga Slapničarjeva, ki je ravno zato svojo razstavo poimenovala Kamninski krog. Konec avgusta so v Hiši keramike gostili Anjo Slapničar. MestniKino Domžale Ljubljanska 61. Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Podjetništvo, turizem Lastnik Eko resorta pod Veliko planino Matjaž Zorman Prvi gostje že v Godiču Eko resort pod Veliko Planino, ki je svoja vrata odprl predvsem gostje iz tujine. Lastnik Matjaž Zorman je tudi če s pritožbo ne bo uspel. sredi avgusta, so že v prvih dneh obiskali zgodbo turistične vasice odločen nadaljevati, Prvi gostje so že obiskali hišice v Godiču. enozetnik Aleš Senožetnik, Jasna Paladin Godič - Velika planina v malem je že pred odprtjem dvigovala precej prahu, predvsem zaradi odločbe gradbene inšpekcije, da mora lastnik Matjaž Zorman oz. njegovo podjetje Palmieri velik del kampa odstraniti. A to ni zmotilo oddiha prvih gostov, ki so sredi avgusta, ko je kamp odprl svoja vrata, obiskali velikoplaninske bajte v Godiču. Ti so po besedah Barbare Bešter prišli celo iz Združenih arabskih emira-tov. »Po približni oceni imamo zasedenih 40 odstotkov kapacitet. Večina gostov prihaja iz tujine, nekaj pa je tudi Slovencev,« pravi Beš-terjeva. Turistično naselje je namenjeno predvsem parom in družinam. V njem so namreč poleg sedemnajstih hiš še igrala za otroke ter različne živali. Kamp premore tudi zelenjavni vrt, iz katerega si gostje lahko po želji postrežejo in skuhajo v kuhinji, s katero so opremljene vse hiše. Večja dela v kampu so vsaj za letos bolj ali manj zaključena, a Matjaž Zorman že v prihodnjem letu načrtuje gradnjo desetih glamping šotorov ter razširitev ponudbe. Ponujali bodo tudi različne delavnice za otroke, ki bodo obarvane s temami Velike planine. Otroci se bodo lahko učili pastirskih del ali pa preizkusili v pripravi veli-koplaninskega sira trniča. »Letos se bo pokazalo, kakšne so potrebe gostov, kaj delamo prav in kaj narobe. Na podlagi tega bomo naslednje leto izboljšali svojo pondbo,« pravi Zorman, za katerega je to prva pomembnejša izkušnja v tu- Usoda kampa še nejasna Kljub dobrim odzivom prvih gostov pa nad kampom še vedno visita dve odločbi gradbene inšpekcije, s katerima so odredili odstranitev dvojnega kozolca ter sedem-naj stih lesenih hiš. Lastnik se je na obe odločbi pritožil in zato še nista pravnomočni. »Med gradnjo, ki je tekla po gradbenem dovoljenju in vseh soglasjih, je občina spremenila prostorski načrt. To je sedaj jedro spora v tej inšpekcijski odločbi,« pravi Zorman in dodaja, da bo treba odločiti o tem, ali naknadno sprejeti občinski prostorski načrt lahko spremeni pravnomočno gradbeno dovoljenje in ustavi izvajanje del. Usoda Eko resorta pod Veliko planino torej do nadaljnjega ostaja vprašljiva, a Zorman je svojo vizijo pripravljen izpeljati ne glede na končni izid pritožbe. »Rušenja v nobenem primeru ne bo. Tudi če s pritožbo ne bomo uspeli, bomo vas preselili. Imamo že povabilo župana, a ne slovenskega.« Najemne pogodbe za parkirišče (še) ni Lastniku pa po načrtih ne gre niti ureditev parkirišč. V članku Kamp stoji, dovoljenj še nima, objavljenem v Kamničan-ki 22. julija, smo po njegovih trditvah poročali, da so podpisali najemno pogodbo z družbo Graditelj, ki ima v lasti bližnje zemljišče, na katerem bi uredili parkirišče za 150 vozil. »Seznanjamo vas, da omenjene pogodbe z družbo Palmieri nismo sklenili,« so nam sporočili iz Graditelja. Poklicali smo tudi Zormana, ki nam je zatrdil, da so pogovori potekali, da pa do podpisa pogodbe res ni prišlo, a da omenjenega parkirišča niti ne potrebujejo, saj imajo dovolj lastnih površin. 46°8'I5.303" n / I4°35'25.276" E www.kd-domzale.si tel.: [01] 722 50 50 Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ronaldo izbral kamniško pohištvo Podjetje CR7, ki je v lasti svetovno znanega nogometaša kluba Real Madrid in portugalskega reprezentanta Christiana Ronalda, je za opremo v enem od svojih luksuznih hotelov izbralo izdelke kamniškega podjetja Lina design. Jasna Paladin Kamnik - Nogometaš Chris-tiano Ronaldo, ki je nedavno v svojem rojstnem Funcha-lu na otoku Madeira odprl prvega od štirih luksuznih hotelov s petimi zvezdicami Pestana CR7, je poskrbel za pomembno referenco tudi podjetju Lina design s sedežem v Kamniku, saj je za del notranje opreme hotela izbral njihov paradni izdelek Moon blagovne znamke Lina. Gre za najbolj tržen izdelek podjetja - preprosto, a uporabno pohištvo, na katerem se udobno sedi, sestavlja pa se kot kocke, vse od sedeža do udobne postelje. Direktor podjetja in oblikovalec izdelkov Lina design Damjan Uršič je novega uspeha sicer majhne ekipe podjetja izredno vesel. Kot je povedal, gre za zelo referenčnega kupca, saj je ime Christiana Ronalda eno najbolj prepoznavnih v svetu. Da so v družbi CR7 zbrali prav njihove izdelke, jemlje kot res veliko priznanje za podjetje in dobro popotnico, da bodo njihovi izdelki tudi v drugih hotelih Pestana CR7. Odpreti namreč name- Sedežne garniture podjetja Lina design v Ronaldovem hotelu Pestana CR7 na Madeiri / Foto: arhiv podjetja ravajo še tri - naslednjega že do konca tega leta v Lizboni, prihodnje leto pa še dva - v Madridu in New Yorku. Podjetje Lina design je s trženjem svoje blagovne znamke Lina (z njo so podpisani že pod štirinajst ino-vativnih izdelkov) sicer začelo šele leta 2014, a v tem času so uspeli že na praktično vseh evropskih trgih in trgih Rusije, Južne Koreje, Singapurja, Hongkonga in Južnoafriške republike, letos pa so močno v vzponu tudi naročila iz Japonske, Tajvana, Združenih arabskih emiratov in držav Srednje Afrike ter Mehike. Kljub velikemu uspehu podjetja gre za majhno ekipo, saj je v razvoju, nabavi in trženju zaposlenih osem sodelavcev, proizvodnjo pa je v celoti plod slovenskega dela. 46. DNEVI NARODNIH NOS v v IN OBLAČILNE DEDIŠČINE KAMNIK 8.-11. septembra ♦ www.NarodneNose.si 46. DNEVI NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Nagovor in mnenja KOLOFON Organizator: Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik Vodja prireditve: Doroteja Narat Odnosi z javnostmi: Nika Pirnar Avtorji besedil: Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik, Sara Vidmar, Sabina Romšak, Nika Pirnar Fotografije: Klemen Brumec, Nina Brumec, Bojan Težak, Katja Jemec, arhiv Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik in arhivi nastopajočih Priloga časopisov Kamničan-ka in Gorenjski glas Datum izida: 2. 9. 2016 Naklada: 31.000 izvodov Marjan Šarec, župan Občine Kamnik September. Za Občino Kamnik pomemben mesec, saj smo prav vsi v pričakovanju Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Letos že 46. po vrsti! Tradicija je za občanke in občane izredno pomembna - in to bomo dokazali tudi letošnji drugi konec tedna v kimavcu. Razstave, ples, pevski zbori, zvoki harmonike, otroške igre, budnice, narodno-zabavni ansambli, pevci, pevke, sejem domače in tuje obrti, tudi z Okusi Kamnika in še in še bi lahko naštevali. Skupaj z Zavodom za turizem in šport v Občini Kamnik smo pripravili pester program, ki ga ne gre zamuditi. Vse štiri dni bo pestro in veselo. Tudi z vašo pomočjo. Vsekakor najpomembnejša pa bo nedelja, 11. septembra 2016, ko bo vsak kotiček našega srednjeveškega mesta preplavila tradicionalna povorka narodnih noš. Vsako leto jih je več, zato smo lahko ponosni, da se največji slovenski dogodek oblačilne dediščine odvija v naši lokalni skupnosti in predvsem da delamo prav in dobro. Častimo bogato tradicijo naših prednikov in iz nje črpamo znanje za prihodnost. Spoštovane občanke, spoštovani občani, cenjene obiskovalke, cenjeni obiskovalci, imate več kot zadosti razlogov, da se nam pridružite, spoznate bogato zgodovinsko, kulturno in oblačilno dediščino in se ne nazadnje poveselite z nami. Dobrodošli na prizoriščih in dogodkih 46. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. Božena Peterlin, direktorica Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik Odprtih rok in z velikim veseljem vas želim povabiti v Kamnik. V našem ljubem mestu bo drugi septembrski konec tedna tradicionalno obarvan s predstavitvijo bogate oblačilne ter pestre etnološke dediščine, ki jo bo spremljal zanimiv program. Organizatorji se trudimo, da bi s prireditvijo poudarili pomen oblačilne dediščine, narodnih noš ter njihovo vlogo pri razvoju narodne identitete ter nacionalne zavesti v Sloveniji. Veselimo se dneva, ko bo pomen naše dediščine blizu tudi mlajši publiki, ki bo ob prireditvi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine prepoznala njeno pomembnost za ohranjanje in razvoj slovenskega naroda. Ravno s tem namenom intenzivno sodelujemo in z veseljem prisluhnemo strokovnjakom, saj bomo z njihovo pomočjo prireditev lahko ponesli še na višji nivo in nadaljevali tradicijo prireditve, ki se bo prenašala iz generacije v generacijo. Vendarle pa Kamnik ne živi le v času »noš«, kakor prireditvi rečejo domačini, temveč nudi ogromno paleto raznolike turistične ponudbe. Spoznajte izvir Kamniške Bistrice, oglejte si srednjeveško staro mestno jedro, grad Zaprice in Mali grad ter Šutno - srednjeveško cehovsko središče. Ne pozabimo niti na Frančiškanski samostan z znamenito kapelo Božjega groba, delo arhitekta Plečnika, ter bogato staro knjižnico. Ko boste obiskali Kamnik, vam še posebno toplo priporočam obisk Arboretuma Volčji Potok, zdraviliškega središča Terme Snovik, Zdravilnega gaja Tunjice z blagodejnimi energetskimi vplivi ter slikovitega gorskega sveta Velike planine. Med drugim vas vabim, da spoznate tamkajšnjo pastirsko tradicijo, se sprehodite med tradicionalnimi kočami, pokusite sir trnič in druge domače dobrote ter se prepustite lepotam naših krajev. V Kamniku zagotovo ne boste lačni, saj gostinci v Kamniku in okolici poskrbijo za vaše želodčke s ponudbo jedi Okusi Kamnika. Posebno okusne in značilne jedi so tuhinjska fila, firštov golaž, kloštrska kremšnita in žganje iz vršičkov, imenovano rušovc. Dobrodošli v Kamnik vse dni v letu! Dr. Bojan Knific, etnolog in kustos v Tržiškem muzeju Priložnosti, ki so namenjene prikazu oblačilne dediščine oziroma je prikaz oblačilne dediščine njihova sestavina, je na Slovenskem veliko. Mednje sodijo dogodki, ki jih pripravljajo folklorne in njim sorodne skupine, v pripadnostne kostume, kot ustrezneje označujemo »narodne noše«, se oblačijo članice društev kmečkih žena, posodobljene različice nosijo člani večine narodno-zabavnih ansamblov ipd. A odmevnejši prireditvi, ki sta namenjeni prav posebej predstavitvi pripadnostnega kostumira-nja, sta pravzaprav le dve: Vaški dan v Ratečah, ki poteka v avgustu na praznik Marijinega vnebovzetja, in Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku, ki nedvomno mnogim predstavlja najpomembnejši dogodek te vrste, kjer se na povorki predstavijo številni posamezniki in skupine. Prireditev, ki se je desetletja razvijala na podlagi ljubiteljskih prizadevanj izjemno požrtvovalnih Kamničanov, so organizatorji pred leti skušali dvigniti na višjo kakovostno raven - v prireditev, ki bi bila resnično posvečena oblačilni dediščini. Začeli so pripravljati razstave na temo oblačilne dediščine, ki so bile na ogled mesec dni ali več; tematsko so bile oblikovane povorke, kjer so se vsaj v prvem delu predstavljali zgledno kostumirani posamezniki in skupine; sodelujočim v povorki so pripravili pisne ocene; k sodelovanju v tržnem delu so spodbudili izdelovalce »narodnih noš«; organizirali so predavanja in delavnice; sprejeli so načela oblačenja »narodnih noš« ter posameznike in skupine opozarjali na nedoslednosti. Če naj bi se oblačilna dediščina predstavljala v svoji najuglednejši luči, je nujno stalno strokovno delo z vsemi, ki se s tem ukvarjajo. Le vztrajno seznanjanje vseh sodelujočih z načeli kakovostnega pripadnostnega kostumiranja in možnostmi, ki jih oblačilna dediščina ponuja, lahko pripelje do stanja, ki bo predstavljalo zgled sorodnim idejam, ki se rojevajo drugod na Slovenskem. V nasprotnem tudi prireditev v Kamniku ostaja na ravni, ko je v imenu oblačilne dediščine najbolj zanimiva cenena zabava, najbolj uspešna pa prodaja piva in čevapčičev. Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog Ko sem dobil informacijo, da se kamniška in s tem vseslovenska prireditev organizira že šestinštiridesetič, sem bil zelo pozitivno presenečen. Pa ne zaradi znanega »veseliščnega sindroma«, po katerem zaradi različnih vzrokov (vreme, slab obisk, premalo zaslužka in še kaj) ukinjajo take in drugačne prireditve. Moje presenečenje je povezano z vsebino prireditve, ki je v zadnjih nekaj letih dobila popolnoma pravilen, razširjen naziv. Narodne noše ali nacionalni kostumi so sicer prisotni v naših nacionalnih okvirih od obdobja našega narodnega ozaveščanja, vendar ta proces nikoli ni bil izpeljan do konca oziroma v svoji celovitosti. Vse do današnjega časa nam ni uspelo soglasje o različnih namenih preoblačenja v enotne narodne kostume ali uniforme, saj so se vedno pojavljale razne lokalne in še bolj regionalne težnje, ki pa bi sodile v okvire vsega tistega, kar tudi na kamniški prireditvi označujejo s terminom »oblačilna dediščina«. Po koncu druge svetovne vojne, od petdesetih let 20. stoletja dalje, je postajalo vprašanje preoblačenja v narodne kostume ali uniforme predmet predvsem novo nastajajočega kulturnega fenomena, ki mu še danes pravimo narodno-zabavna glasba. Bila je odlična priložnost, da se tudi skozi ta kulturni pojav opredelijo podobe, načini in priložnosti za preoblačenje v narodne kostume. A tudi na tem področju je šel razvoj svojo pot in ustvaril paleto najrazličnejše ustvarjalnosti, pogosto z mnogimi približki, poenostavitvami, celo prevzemanji iz bolj ali manj oddaljenih drugih kultur. Narodne preobleke ali uniforme torej še nimamo opredeljene, zato tudi ne moremo pričakovati, da bi ta postala svečano oblačilo ne samo različnih skupin ali posameznikov, ampak tudi tistih, ki nas vodijo doma in predstavljajo v tujini. Zato menim, da je kamniška prireditev lahko svojevrsten izziv in opomin glede naše (sodobne) razpoznavnosti. Tudi z narodnim kostumom! Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Izpostavljamo Med obiskom 46. Dnevov narodnih nos in oblačilne dediščine ne spreglejte ... TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ 11. septembra ob 15. uri Tradicionalna povorka narodnih noš bo potekala v nedeljo, 11. septembra 2016, ko bo ob 15. uri ulice Kamnika zavzela množica v noše odetih posameznikov, skupin in konjskih vpreg. Letos bo povorka še posebno slavnostna, saj bo prireditev s svojim obiskom počastil tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. DEDIŠČINA MASK z Akademsko folklorno skupino France Marolt 10. septembra ob 19. uri Letos nam bo Akademska folklorna skupina France Marolt predstavila oblačilno dediščino mask. Med njimi bodo predstavili nekatere že videne, večinoma pa manj znane ali celo na novo odkrite in rekonstruirane maske iz cele Slovenije. Ob pojmu oblačilna kultura najpogosteje pomislimo na različne vrste kostumov, ki predstavljajo vsakodnevno ali praznično oblačenje ljudi iz različnih časovnih obdobij ali geografskih območij. Manj pogosto pa kot oblačilno dediščino prepoznavamo tudi različne oblike preoblačenja in maski-ranja. Med drugim bodo predstavili skupino mask t. i. goriškega škalcirja, ki so bile del pustnih šeg. Pri tem so z govorjenjem in petjem na plesu izbirali plesalke ali plesalce, jih okronali z leseno spleteno krono in z njimi zaplesali. Videli boste lahko tudi šaljivi prizor dobrepoljskega ženina in neveste, kjer šaljivi možic - ženin išče svojo veliko in debelo nevesto ter jo želi poljubiti. K temu bodo dodali še posebej rekonstruirano grozljivo masko hudiča iz Koroške, ki skupaj z opravo tehta več kot dvajset kilogramov. NASTOPI TUJIH FOLKLORNIH SKUPIN 11. septembra ob 10.30 Estonija, Talin: UNIVERSITY'S FOLK DANCE GROUP SOVELDAJA Folklorna skupina talinske univerze je bila ustanovljena sredi osemdesetih let. Njeno ime Soveldaja pomeni ustvarjanje, urejanje oziroma oblikovanje. Skupina poustvarja tako ljudske kot tudi avtorske plese. Plešejo ob živi spremljavi glasbenikov ali ob posnetkih tradicionalne ali moderne glasbe. V Slovenijo so prišli z eno od svojih treh skupin, s svojimi najizkušenejšimi plesalci. Skupina je v preteklosti sodelovala na številnih folklornih festivalih, tako doma kot tudi v tujini, nazadnje na Mednarodnem folklornem festivalu Celestino Gra^a na Portugalskem. Poleg udeležbe na festivalih se udeležujejo tudi tekmovanj folklornih skupin, kjer so prejeli že številna priznanja. Njihova oblačila in plesi, ki jih izvajajo, izvirajo iz različnih delov Estonije, največ iz zahodnega dela, župnij Tori in Li-hula, ter otoka Muhu pa tudi iz južnega dela, župnije Torma. Kamerun, Foumban: YAYA DANCE DU CAMEROUN Skupino je leta 1970 ustanovil princ Mojzes Motapon Povetmi, danes pa bi jo lahko opisali že kot pravo podjetje, saj pod svojim okriljem združuje več kot 110 umetnikov. Njihov cilj je izobraziti mlade v plesu, petju in igri na tolkalih ter jim tako na sodoben način približati avtohtono kulturo Kameruna. Člani ansambla Yaya dance razmišljajo o kamerunski tradicionalni umetnosti in jo z uporabo starodavnih tehnik plesa in glasbe vedno na novo poustvarjajo. Kot svoje poslanstvo razumejo poziv k sodelovanju med ljudmi. Prepričani so, da je prihodnost naroda odvisna od sposobnosti oživitve in ohranjanja najpomembnejših tradicij, da se s spoštovanjem in razumevanjem preteklosti gradi sedanjost in načrtuje prihodnost in da le tako lahko sproščajo nove ustvarjalne sile. Albanija, Tirana: TIRANA FOLKLORIC ENSEMBLE/TIRANA CULTURA Njihova tradicija sega v leto 1978, danes pa vključuje plesno skupino, glasbeno sekcijo, soliste in zbor pevcev. Znani so po izvajanjih z živo spremljavo, tako glasba kot tudi oblačila in plesi pa izvirajo iz pokrajine, iz katere prihajajo. Njihovi nastopi vključujejo tudi specifična glasbila različnih delov Albanije. Že od leta 1994 so člani CIOFF sodelovali že na številnih festivalih po svetu, med drugim tudi v Franciji, Belgiji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Turčiji, Hrvaški, Grčiji, Italiji, na Poljskem, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in še bi lahko naštevali. Skupina je ponosna na številna prejeta mednarodna priznanja, med drugim so osvojili tudi prvo mesto na Balkan Folk festivalu v Izmirju, in veljajo za eno najboljših folklornih skupin v širšem prostoru. Rusija, Moskva: VEVERICA -DETSKAJA HOREOGRIFČESKAJA ŠKOLA ŠELKOVO Gre za manjšo skupino plesalk plesne šole iz dela Moskve, imenovanega Šelkovo. Skupina deluje šest let, zanimiva pa je predvsem z vidika prikaza pristopa Rusov k tradicionalnim plesom. Večkrat tako njihovi plesi mejijo že na balet, čeprav temeljijo na izvornih tradicionalnih plesih. Med njimi poznamo kar precej takih, ki so namenjeni izključno ženskim plesalkam. Žal se skupini ne bodo pridružili glasbeniki, kar pa nas ne bo prikrajšalo za vrhunsko izvedbo ženskih ruskih plesov. OTROŠKI PROGRAM Veronikine delavnice Veronikine delavnice za otroke pripravlja grofična Veronika, ki živi na Malem gradu. Na tistem gradu v Kamniku, ki ima osvežujočo senco pod krošnjami starih lip ter hladen piš vetra s Kamniških planin, ki jih tudi lahko občudujemo z gradu. Tu otroke pričaka Veronikina prijateljica Mojca, ki jim pove Veronikino zgodbo, nato sledi iskanje skritega zaklada, ustvarjanje izdelkov in na koncu še kratka igrica. Veronika otrokom preko igre predstavi svoj čas, čas srednjega veka. Izvedeli bodo, da so takrat živeli grofje, vitezi, meščani, kakšno orožje so uporabljali, da so za nošenje cekinov uporabljali mošnjičke, pisma pečatili z voskom in pečatnikom, si svetili s svečami in še mnogo več. Veronikine delavnice bodo na Malem gradu potekale tudi v času Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, ki jih Veronika spremlja že vsa leta in bo tako pripravila ustvarjalne delavnice na temo narodnih noš. Se vidimo na Malem gradu v petek in soboto ob 15. in 16. uri ter v nedeljo ob 11. in 12. uri. Mednarodni 3D-Minimundus V času prireditve 46. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine bo v Parku Evropa na ogled ekskluzivna razstava Mednarodnega 3DMinimundusa v sodelovanju s Cambridge Museum Slovenija. V Kamniku vam bo tako na dlani cel svet v pomanjšani obliki. Prikazane bodo stavbe iz različnih delov sveta, ki so izredno pomembne, bodisi z zgodovinskega bodisi arhitekturnega vidika. Vas zanima, kje stanuje predsednik Združenih držav Amerike? Ste si letos želeli obiskati London, pa vam dež ne ugaja? Ste za romantični Pariz in fotografijo pred Eifflovim stolpom? Mogoče vas bodo pritegnile inkovske razvaline ali pa razkošen indijski mavzolej? Eifflov stolp, Kleopatrin obelisk, prave egiptovske piramide, delujoči Big Ben in Tower Bridge, najdaljša evropska graščina Wen-tworth manor house, indijski Taj Mahal, Inki in njihov Machu Picchu, Bela hiša, Empire State Building, Seattle Space Needle, Kip svobode in tudi naš Predjamski grad. Za najmlajše obiskovalce bo v soboto, 10. septembra, in v nedeljo, 11. septembra, pripravljena tudi 3D-ustvarjalna delavnica. Presenečenj za mlade po letih in mlade po duši zagotovo ne bo manjkalo. Pridite in si oglejte svet - v malo manjši obliki. FLYING DOGS Na prireditvi Flying dogs, ki se bo odvijala med 10. in 11. septembrom na letnem bazenu v Kamniku, bodo v sodelovanju z zavodom Pes in Šport organizirani pasji skoki in pasje hitrostno plavanje. Po izkušnjah iz leta 2014 prireditev poteka v izjemnem vzdušju ter deluje povezovalno, čeprav je prireditev tekmovalne narave. Tekmovanja se udeležijo tekmovalci iz različnih kinoloških disciplin (reševanje, agility, poslušnost), nič manj pa ni tistih, ki jim je skakanje že samo po sebi glavna aktivnost s psom. Dogodek bo tudi dobrodelno obarvan, saj se bodo, v sodelovanju z Zavodom Pit (Ustavimo pasje borbe, reševanje zanemarjenih psov), zbirali prostovoljni prispevki ter hrana in oprema za pse. Vstopnine ni, več informacij pa je na voljo na spletni strani www.flyingdogs.eu. : « 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Program ČETRTEK, 8. SEPTEMBRA ♦ OBČINA KAMNIK PO FOTOGRAFSKIH STOPINJAH PETRA NAGLIČA Avtor razstave: Matjaž Šporar Odprtje razstave: 8. septembra ob 17.00 ♦ TIC KAMNIK V GLINI PREDSTAVLJENA OBLAČILA NAŠIH PREDNIKOV Avtorica razstave: Ladina Korbar Odprtje razstave: 8. septembra ob 18.00 ♦ GALERIJA KAVARNA VERONIKA NISO BILI VSI GOLI IN BOSI - PREDSTAVITEV OBLAČENJA OTROK V 19. IN ZAČETKU 20. STOLETJA Avtorica razstave: Andreja Stržinar Odprtje razstave: 8. septembra ob 19.00 Urnik galerije Veronika Od četrtka do sobote: 10.00-18.00 Nedelja: 10.00-19.00 ♦ KAVARNA VERONIKA VESELO V KAMNIK IN URNO NAPREJ - PORTRETI KAMNIŠKIH OBRAZOV BREDE CAPUDER Odprtje razstave: 7. septembra ob 18.00 PETEK, 9. SEPTEMBRA ♦ ŠUTNA, MAISTROVA ULICA, GLAVNI TRG Ob 10.00 SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI, SEJEMSKA PRODAJA Ob 10.00 DIVERSITY - EXPRESS YOURSELF, SEJEM USTVARJALCEV ♦ PARK EVROPA PLEZALNA STENA IN HOJA PO VRVI (T. I. SLACKLINE) Ob 15.00 ZABAVA NA GUGALNICAH v sodelovanju z mladinskimi društvi KulKura, Kufr in Študentski klub Kamnik Ob 20.00 PLESNA GLASBA - DJ SEKALSKI v sodelovanju z mladinskimi društvi KulKura, Kufr in Študentski klub Kamnik ♦ MALI GRAD Ob 15.00 in 16.00 VERONIKINE DELAVNICE ♦ GLAVNI TRG Ob 16.00 33. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SLOVENSKIH MEST Z USNJARSKO TRADICIJO Ob 19.00 SLAVNOSTNO ODPRTJE z nagovorom direktorice Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik Božene Peterlin in župana Občine Kamnik Marjana Šarca Ob 19.15 MESTNA GODBA KAMNIK, DRUŠTVO KAMNIŠKIH MAŽORETK VERONIKA IN FOLKLORNA SKUPINA KAMNIK Ob 20.30 VELIKI PETKOV KONCERT: Beneški fantje in Rebeka Dremelj SOBOTA, 10. SEPTEMBRA ♦ TRG SVOBODE Od 9.00 do 16.00 DRUŽINSKA URA ČLANOV AMZS IN AMD KAMNIK: Prometno-preventivna akcija s ciljem ozaveščanja udeležencev cestnega prometa in spoštovanja cestnoprometnih predpisov ♦ ODER ZA KAVARNO VERONIKA Ob 9.30 Predizbor za finalni nastop harmonikarjev ♦ ŠUTNA, MAISTROVA ULICA, GLAVNI TRG Ob 10.00 SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI, SEJEMSKA PRODAJA Ob 10.00 DIVERSITY - EXPRESS YOURSELF, SEJEM USTVARJALCEV ♦ PARK EVROPA PLEZALNA STENA IN HOJA PO VRVI (T. I. SLACKLINE) MEDNARODNI MINIMUNDUS v sodelovanju s Cambridge Museum Slovenija ♦ MALI GRAD Ob 15.00 in 16.00 VERONIKINE DELAVNICE ♦ GLAVNI TRG Ob 10.00 GODBA LJUBLJANSKIH VETERANOV Ob 11.30 OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA MENGEŠ, FOLKLORNA SKUPINA TRZINKA TD KANJA - TRZIN, FOLKLORNA SKUPINA PESTRNA VRTCA ANTONA MEDVEDA KAMNIK Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Program Ob 12.00 ANSAMBEL MURNI Ob 13.00 ORKESTER HARMONIKARJEV CIRILA SPRUKA Ob 14.30 11. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL NARODNIH NOŠ - FINALE, Orkester harmonikarjev Cirila Spruka Ob 16.00 KOMEDIJA POŠTAR JAKEC, KUD Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju Ob 17.30 ANSAMBEL SKRIVNOST Ob 19.00 DEDIŠČINA MASK Z AKADEMSKO FOLKLORNO SKUPINO FRANCE MAROLT Ob 20.30 VELIKI SOBOTNI KONCERT: skupina Gadi in Tanja Žagar s spremljevalno skupino Avantura NEDELJA, 11. SEPTEMBRA ♦ ŠUTNA, MAISTROVA ULICA, GLAVNI TRG Ob 10.00 SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI, SEJEMSKA PRODAJA Ob 10.00 DIVERSITY - EXPRESS YOURSELF, SEJEM USTVARJALCEV ♦ PARK EVROPA PLEZALNA STENA IN HOJA PO VRVI (T. I. SLACKLINE) MEDNARODNI MINIMUNDUS v sodelovanju s Cambridge Museum Slovenija ♦ MALI GRAD Ob 11.00 in 12.00 VERONIKINE DELAVNICE ♦ GLAVNI TRG Ob 9.30 BUDNICA: MENGEŠKA GODBA Ob 9.50 KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO LUČKA v sodelovanju s KULTURNO-UMETNIŠKIM DRUŠTVOM DERDEF (Cazin, BiH) Ob 10.30 NASTOPI FOLKLORNIH SKUPIN IZ TUJINE (Rusija, Estonija, Kamerun, Albanija) Ob 12.30 Nastop folklorne skupine Heimat- und Trachtenverein Trofaiach iz Avstrije Ob 15.00 TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ z nagovorom direktorice Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik Božene Peterlin in župana Občine Kamnik Marjana Šarca ter slavnostnega govornika, predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja Ob 17.00 REVIJA KAMNIŠKIH NARODNO-ZABAVNIH ANSAMBLOV: Galop, Domačini, Svetlin, Jureta Zajca, Ognjeni Muzikanti POSEBNOST: PASJI SKOKI V VODO - FLYING DOGS Drugič v Sloveniji bo organizirana zanimiva novost - tekmovanje pasjih skokov v vodo. ♦ KAMNIK, BAZEN POD SKALCO Sobota, 10. septembra, 7.00-21.00 in nedelja, 11. septembra, 8.00-18.00. Vstopnine ni. Organizator prireditve si pridržuje pravico do spremembe programa. Na vse dogodke je vstop prost! ft « 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Razstave V glini predstavljena oblačila naših prednikov Ladina Korbar, mojstrica oblikovanja gline Ladina Korbar se od upokojitve dalje ljubiteljsko ukvarja z oblikovanjem gline. S keramičnimi figurami upodablja oblačilno kulturo Slovencev, slovenske narodne noše. Inspiracijo za nastanek umetniških glinenih figur črpa iz podob na freskah slovenskih cerkva. Izpod njenih rok nastajajo podobe vsakdanjih ljudi skozi različna obdobja, sama pa pravi, da upodablja oblačilno kulturo Slovencev od 15. stoletja do danes. Avtorica razstave pravi, da pri nastajanju mojstrske figure dosledno upošteva dejanske slikovne in pisne vire, ki so ji na voljo. Razpoložljivi zgodovinski viri so izhodišče njenega ustvarjanja, predstavljanje oblačilnih videzov posameznih slovenskih pokrajin pa skrbi za dokumentiranost in ohranja avtentično sporočilnost. Od leta 1999 opus Ladine Korbar šteje več kot 1500 upodobljenih moških in ženskih oblačilnih videzov vseh slovenskih pokrajin in skozi različna obdobja zgodovinskega razvoja. Tokrat bo v času prireditve 46. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku predstavila oblačila slovenskih pokrajin v parih, poudarek bo na oblačilih iz Kamnika in okolice, kjer je pri izdelavi figur dosledno upoštevala izročilo naše dediščine. Odprtje razstave bo 8. septembra ob 18. uri v prostorih Turistično-informacijskega centra Kamnik, Glavni trg 2, ogled pa bo možen vse do 6. oktobra. Niso bili vsi goli in bosi Predstavitev oblačenja otrok v 19. in začetku 20. stoletja Avtorica razstave Andreja Stržinar je zapisala: »Kot izdelovalka kostumov različnih stilnih obdobij oblačenja v svetu in na Slovenskem se neprenehoma srečujem z zahtevno izdelavo kostumov za otroke. Ljudje si večinoma predstavljajo, da je izdelovanje kostumov za otroke preprosto, a ni tako«. Ohranjenega je le nekaj slikovnega gradiva ter pisnih pričevanj o oblačenju otrok pred 20. stoletjem. S konca 19. stoletja so ohranjene fotografije s pražnje oblečenimi otroki, precej več jih je izpred prve svetovne vojne in poznejšega obdobja. Pred sto in več leti so bili otroci, starejši od šestih let, oblečeni podobno kot odrasli, le ob nedeljah in za v šolo so jih oblačili lepše kot za vsakdanje delo in igro. Podobnost v oblačenju odraslih in otrok je bila najbolj opazna ob koncu 19. stoletja. V premožnejših družinah so deklicam in dečkom za slovesne priložnosti šivali oblačila iz boljših materialov, ki so po kroju in detajlih sledila načinu šivanja oblek odraslih. Slovesen videz so dopolnjevali vezeni ovratniki, čipke in ročno pletene fine nogavice. Bistvene razlike so se pojavile pri krojenju fantovskih hlač in suknjičev za manjše otroke, krila deklet pa so bila pogosto krajša od kril odraslih žensk. Dojenčke in manjše otroke so oblačili v srajčke, v najpreprostejših različicah ure-zane iz enega kosa blaga, s prišito ozko okrasno čipko ob vratni odprtini, ki so jih zavezali s trakovoma zadaj ob vratu. Prek srajčk so jih povijali s širšimi platnenimi trakovi in z manjšimi rjuhami. Šivilje so, navadno za krst, šivale bele bombažne povijalne odejice, okrašene z "volan-co", pentljami in čipkami. Ohranjenih je zelo malo otroških oblačil, saj so obleke ponosili »do konca«. Andreja zatorej pravi, da je bila pred desetletji izdelava kostumov za otroške folklorne skupine zelo poenostavljena. Izdelovalci niso iskali različnih materialov ne različnih krojev, otroci so bili pogosto uniformno kostumirani. Vse - krila, srajčke, predpasniki, hlače in drugo - je bilo izdelano iz enakih materialov in po enem kroju. Zadnja leta se smernice v folklornih skupinah nagibajo v smer čim bolj raznolike kostumografije. Pri rekonstrukciji otroških oblek po fotografijah se zgodba pogosto zaplete. Ohranjene fotografije so pogosto slabe, iz njih pa je težko razbrati vzorce in materiale, ki so jih v tistem času uporabili pri izdelavi, nemogoče je že razbrati barve. Pri tem je treba imeti dober občutek za uporabo materialov, ki so primerni za določene kose oblačil in so se v izbranem obdobju uporabljali. Naročniki največkrat nimajo predstave, da gre pri otroških kostumih ravno tako za zahtevno izdelavo, ki zahteva veliko časa, če želimo, da je vsaka obleka posebej videti edinstveno in prepričljivo. V želji, da se zgodbe preteklosti nadaljujejo čim bolj izvirno in kostumsko prepričljivo, se Andreja iz dneva v dan trudi izdelovati kostume, ki prepričajo še tako zahtevne gledalce. Na razstavi Niso bili vsi goli in bosi bodo do 11. septembra na ogled poustvarje-na otroška oblačila folklornih skupin Osnovne šole Alojzija Šuštarja iz Šentvida pri Ljubljani, KUD Jezersko, FS ŽKUD Tineta Rožanca in TD Žirovski Vrh, ki jih je izdelala Andreja Stržinar. Malokomu je dana možnost spremljati svojega deda na tako izviren in globok način Pogovor z vnukom fotografa Petra Nagliča iz Šmarce pri Kamniku Matjažem Šporarjem Fotografije amaterskega fotografa Petra Nagliča, ki prikazujejo življenje na Kamniškem v prvi polovici 20. stoletja, bi lahko še vedno samevale na podstrešju domače hiše, če jih ne bi pred leti odkril njegov vnuk Matjaž Šporar. Podjetnik, ki velik del svojega prostega časa nameni raziskovanju in pregledovanju fotografskega opusa svojega dedka, je lansko leto za izreden prispevek k ohranjanju in promociji edinstvene fotografske zapuščine prejel tudi srebrno priznanje Občine Kamnik. V pogovoru je razkril mnogo manj znanih plati fotografa iz Šmarce, katerega udejstvovanje je bilo dobro znano tudi izven domačega kraja. Kakšen človek je bil vaš dedek Peter Naglič? Peter Naglič (1883-1959) iz Šmarce pri Kamniku je bil vsestranska osebnost. Bil je ščetarski mojster, uspešen podjetnik, odličen fotograf amater, romar, popotnik, mi-neralog, človekoljub, ki se je s svojim likom, delom in velikim srcem dotaknil marsikoga. Dandanes ga najbolj spoznavamo kot fotografa, ki je svoje fotografije sprva snemal na steklene plošče ter kasneje na film, ki ga je tudi sam razvijal. Njegova prva fotografija je avtoportret iz daljnega leta 1899. S fotografiranjem je ohranil spomin na dogodke in ljudi svojega časa. Vsa njegova ustvarjalnost je na neki način razložljiva, kanček zagonetnosti pa ostaja skrit v njegovi ljubezni do fotografije. Samo od sebe se nam postavlja vprašanje, kje je dobil tisti prvi namig, ki ga je navdušil prav za to umetnost, ki je bila v tedanjem času šele na pohodu. Žal nikjer v njegovih spominih ni ohranjenih nobenih informacij, ki bi kakorkoli nakazovale, s čim ga je fotografija tako prevzela in ga navdušila za celo življenje. Kako je potekalo odkrivanje zapuščine in koliko fotografij pravzaprav hrani fotografska zbirka? Ste že uspeli pregledati celoten opus? Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Razstave Trdno verjamem, da se naključja v življenju ne dogajajo. Veliko hvaležnost namenjam Božjim silam, ki so to zbirko po toliko letih pripeljale v moje varstvo, kar sploh ni bilo samoumevno. Mogoče je še pomembnejše dejstvo, da sem jo v dar prejel, ko sem bil za to pripravljen. V življenju, še zlasti v mladosti, se namreč pogosto dogaja, da storimo korak v določeno smer, ki ga kasneje s kakšnim sivim lasom več in iskrico modrosti obžalujemo. Že kot otrok sem pogosto zahajal v dedovo hišo in sem bil seznanjen z velikim številom fotografij. V sredini leta 1998 pa sem na podstrehi, skrite in založene nekje v kotu, našel večje število zaprašenih škatel s steklenimi ploščami in seveda tudi filmskimi trakovi. Celotna zbirka obsega več kot deset tisoč posnetkov, in sicer steklene plošče zaznamujejo čas nekako do leta 1930, kasneje pa je tehniko izdelave fotografij prenesel na filmske trakove. Njegov celoten opus pregledujem večkrat letno, ko pripravljam gradivo oziroma izbor za razstave, ki se v zadnjem času kar vrstijo. Pregled in dostopnost gradiva mi je zelo olajšala tudi digitalizacija vseh posnetkov, ki jo je izvedel Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Kateri motiv je bil njegov najljubši in kaj se na fotografijah pojavi največkrat? Bi lahko posebej omenili kakšno tehniko, ki mu je bila najbližje? Mogoče je prav dejstvo, da je imel svojo eksistenco zagotovljeno skozi ščetarsko obrt, pripomoglo, da je s svojim panoramskim pogledom na življenje ustvaril tako raznovrstno zbirko motivov kot malokdo. Težko je reči, kateri mu je bil najljubši, je pa zagotovo zanimivo njegovo spremljanje gradbene prenove Ljubljane ali gradbene dosežke mojstra Plečnika. Celovito zgodbo življenja vojaka je zabeležil iz svojega medvojnega obdobja, ko je služil domovini na Ljubljanskem gradu. Zanimivi so številni portreti sorodnikov, znancev in drugih iz zgodnejšega obdobja njegovega ustvarjanja. Beležil je vsa romanja, ki se jih je udeležil. Naj med njimi omenim vrhunsko fotografsko zgodbo iz leta 1910, ko je dokumentiral prvo vseslovensko romanje v Sveto deželo. Zelo so ga pritegnile naše planine, na večini izletov ga je spremljal fotoaparat. Vam je kakšna izmed fotografij oziroma cikel fotografij še posebno blizu in zakaj? Še posebno so mi blizu posnetki odraščanja moje mame. Za tisti čas je imela nadpovprečno veliko fotografij in je bila ujeta v objektiv v zelo posrečenih trenutkih, ki ponazarjajo lepo in brezskrbno otroštvo. V Nagličevi družini je bila najmlajši otrok in s fotografij je čutiti, da je imela s svojim očetom poseben odnos in da ju povezuje nevidna rodbinska nit spoštovanja in zaupanja. Mama je znala s svojim načinom življenja, ki je temeljil na upoštevanju človeških vrednot in življenjskih modrosti, navezanost na svojega očeta izžarevati tudi na naju s sestro. Fotografski opus Petra Nagliča ima prav posebno vrednosti tudi za etnologe, saj je izjemen vir za proučevanje lokalne zgodovine in takratnega življenja v Kamniku in njegovi okolici. Verjetno dobivate več prošenj za sodelovanje pri različnih projektih, kakšnih? Ste na kakšnega izmed njih še posebno ponosni? Muzejska stroka se je nad odkritjem dedove zbirke navdušila, predvsem jo bogati njena tematska raznolikost, ki dokumentira aktualni čas, v katerem je Naglič živel. Gradivo v celoti še ni bilo obdelano in bo za različne muzeje raziskovalni izziv tudi v prihodnosti. Dodatno vrednost zbirki daje urejenost, saj so fotografije opremljene z napisi, kdaj in kje so bile posnete, kdo je fotografiran. Prepoznavnost dedove zapuščine je še zlasti narasla po letu 2013, ko je Slovenski etnografski muzej v Ljubljani počastil 130. obletnico njegovega rojstva z odmevno pregledno razstavo o celotnem njegovem ustvarjanju. Ta razstava je bila v nekem smislu prelomna, saj od takrat naprej dobivam vedno več prošenj in vabil za sodelovanje. Vaš dedek je imel dober občutek za pomembne dogodke in jim je, na našo srečo, velikokrat prisostvoval, kar pa mu je verjetno vzelo veliko časa. Je zaradi njegovega fotografskega udejstvovanja kdaj trpelo delo ali družinsko življenje, imel je namreč pet otrok? Kot že rečeno, je bil ded vsestranska osebnost z neverjetno ustvarjalno energijo. Kljub vsem svojim dejavnostim si je ustvaril družino s petimi otroki. Ded je svoje poslanstvo roditelja jemal odgovorno, vzgoji se je posvetil s srcem in dušo. Imel je velik dar za sočutje do sočloveka, to se kaže tudi na mnogih njegovih fotografijah. In prav fotografije otrok prikazujejo njegov pristen odnos do mladih. Žal mi nikoli ni bilo dano, tako kot večini mojih vrstnikov, da bi ga kot otrok lahko objel, se z njim poigral ali se varno počutil v njegovem zavetju. A po drugi strani je redkim dano, da imajo možnost spremljati svojega deda na tako izviren in globok način. Njegova plemenita osebnost me opogumlja in mi daje čutiti, da me spremlja na moji življenjski poti. Kaj vam pomeni srebrno priznanje Občine Kamnik, ki ste ga prejeli za izreden prispevek k ohranjanju in promociji edinstvene fotografske zapuščine Petra Nagliča? Občinskega priznanja sem se zelo razveselil in tudi na tem mestu izražam hvaležnost, tako predlagateljem kot županu in Občinskem svetu Občine Kamnik, da so prepoznali vred- nost in zgodovinsko težo dedove zapuščine. S svojo fotografsko bero je ustvaril izviren dokument svojega časa in malo katero mesto se lahko ponaša s tako obsežno dokumentarno fototeko iz prve polovice dvajsetega stoletja. Njegovo delo je bilo dolgo časa zakopano v tišini in zdi se, kot da je ostal na pol poti. Zato od prvega dne, ko sem našel zbirko, v sebi čutim poslanstvo in dolžnost, da s promocijo njegovega dela izrazim hvaležnost za vse, kar nam je zapustil, ter opravim še drugi del njegove začete poti. Priznanje pa mi daje tudi spodbudo za nadaljnje aktivnosti pri prepoznavnosti dedove ustvarjalne poti. V času prireditve 46. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine pripravljate razstavo, ki bo sestavljena iz fotografij narodnih noš pa tudi Kamnika na splošno. Kakšno zgodbo želite povedati z izborom fotografij? Pričujoča razstava v teh prazničnih dneh Kamnika je smiselno razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja fotografije narodnih noš iz prve polovice dvajsetega stoletja, ki so bile vedno prisotne pri vseh pomembnejših dogodkih na Kamniškem. Pravzaprav dokazujejo, da je bila oblačilna kultura zelo dobro razvita že mnogo pred uradnim začetkom tradicionalne prireditve. Drugi del pa je posvečen celotnemu Kamniku, saj so fotografije urejene po krajevnih motivih, predstavljene so skoraj vse krajevne skupnosti. V veselje mi je, da Peter Naglič zopet »razstavlja« doma, ko mesto Kamnik živi za praznik narodnih noš. Verjamem, da bo razstava zanimiva za marsikaterega obiskovalca našega kraja pa tudi za Kamničanke in Kamničane. Organizator festivala 46. dnevi • NARODNIH NOJ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE Festival so omogočili KamniH Medijski pokrovitelji Gorenjski Glas Zahvaljujemo se 9 DPG fafKIl WWil o ODCECJAmzMCU [b! - MBaKOixxiavocxta&tiœpinaL O 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Ključne informacije V sodelovanju s podjetjem Kam-bus bodo v času prireditve organizirani brezplačni redni avtobusni prevozi na liniji Ljubljana-Kamnik-Ljubljana: BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZI Odhod iz Ljubljane Odhod iz Kamnika Petek, 9. septembra 18.00 22.10 Sobota, 10. septembra 10.00 16.00 15.00 22.00 Nedelja, 11. septembra 10.00 12.00 17.00 21.00 Parkirišča, ki bodo na voljo v času festivala: - pri Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik - pri Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik - na Žalah - pri Domu kulture Kamnik (z izjemo nedelje, 11. septembra) - pri trgovini Spar - pri glavni avtobusni postaji, na Maistrovi ulici 18 - na Trgu talcev - na Frančiškanskem trgu (delno) - na Trgu prijateljstva (za stavbo Občine Kamnik in hotelom Malograjski dvor) - pri stadionu Prijateljstva v Mekinjah Parkirišča so brezplačna po 15. uri med tednom ter ves dan ob koncu tedna. S ciljem, da se zagotovi optimalna varnost udeležencev, predvsem v času povorke, vas naprošamo, da upoštevate navodila varnostne službe. Povorka bo krenila izpred nakupovalnega centra Mercator center Kamnik. V času trajanja prireditve bodite pozorni na zapore cest v mestnem jedru Kamnika in okolici. Kemična stranišča bodo postavljena v okolici Glavnega trga, brezplačno iavno stranišče pa je pri glavni avtobusni postaji. Dodatno bo poskrbljeno tudi za stranišče za invalide. sobota, 8. oktobra 2016, ob 9.30 Glavni trg v Kamniku PREDPRIJAVE na www.prijavim.se INFORMACIJE tel. 051 390 361 e-pošta: franci.kramar@kamnik-tourism.si Gorenjska fO-Tmoj planet ^Ss-a^* Pretecimo ga! Več informacij na www.kamnik-tourism.si in www.gorenjska-mojplanet.si Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Mladi Ljudski plesi tudi za najmlajše V Zasebnem vrtcu Zarja smo v lanskem šolskem letu vsebinskemu sklopu ljudskega izročila dodali vsebine plesnega izročila. Ples ob zvokih harmonike pred začetkom košnje / Foto: Zasebni vrtec Zarja Petra Ugovšek Funtek, Lucija Rifel Kamnik - Ker je ljudski ples pomemben del slovenske kulturne dediščine, je prav, da z njim seznanimo že naše najmlajše. Povezali smo se s Folklorno skupino Kamnik in se dogovorili za sodelovanje: enkrat mesečno polurno delavnico ljudskih iger in plesov pod strokovnim vodstvom Lucije Rifel, vodje otroške folklorne skupine. Naše prvo, uvodno srečanje je bilo namenjeno otrokom vseh oddelkov v vrtcu, da bi vsi spoznali Folklorno skupino Kamnik, ki nas je v ta namen obiskala. Zaplesali so nam dva spleta ljudskih plesov, nam predstavili svoj folklorni kostum in na koncu vse otroke povabili v rajanje. Zavijali smo dolgo in poskočno kačo, in ker je bil godec vešč harmonike, smo rajanje po ljudskih napevih na koncu združili še s sodobnejšim in nadvse priljubljenim plesom račk. Spoznavali smo tudi stare otroške igre Naslednja srečanja so bila namenjena otrokom, starim od pet do šest let, torej otrokom pred vstopom v osnovno šolo. Spoznavali smo ljudske plese, rajalne, prstne in druge stare otroške igre, ki so jih otroci z veseljem igrali tudi še potem v skupini. Čas našega druženja je kar prehitro minil. Koliko svežine in navdušenja lahko med otroke, željne igre in gibanja, prinese staro, ljudsko izročilo otroških iger in plesov. Večinoma preproste rajalne, prstne in druge igre lahko skrivajo v sebi zanimive pripovedi o popolnoma drugačnem načinu življenja in povezovanju med seboj. Nihče več ne pomisli, da bi dal škarjice nabrusit', da bi šival kovtrčke, večini otrok je bilo tuje celo žaganje drv. Tako smo spotoma ob posameznih igricah in plesih še na hitro pokukali v nekdanji način življenja. Izkazalo pa se je, da imamo s preteklostjo vendarle eno nesporno skupno točko: harmoniko, ki nas še vedno razveseljuje in spravi na noge, tudi ob taktih starih ljudskih napevov. Kmečka malica v senzornem vrtu Ves program je potekal v telovadnici vrtca, zaključno srečanje smo izpeljali v Senzornem vrtu našega vrtca. V vrtcu namreč že nekaj let otrokom prikažemo košnjo trave s koso in pripravimo pravo kmečko malico. Otroci so kosca z zani- manjem opazovali pri opravilu, skrbno so mu prinašali vodo ter uživali v senzornem vrtu ob prijetnem dogodku, ob druženju s prijatelji ter ob zvokih harmonike. Strokovne delavke smo s prisotnostjo na teh delavnicah pridobile veliko uporabnega znanja, pomembnega za naše nadaljnje delo z otroki na področju ljudskega izročila. Nihče več ne pomisli, da bi dal škarjice nabrusit', da bi šival 'kovtrčke', večini otrok je bilo tuje celo žaganje drv. Tako smo spotoma ob posameznih igricah in plesih še na hitro pokukali v nekdanji način življenja. Namesto v učilnico v gozd Jasna Paladin Kamnik - Na Vrhpoljah ima sedež Inštitut za gozdno pedagogiko, ki spodbuja slovenske javne šole in vrtce k učenju na prostem. V Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije je trenutno povezanih že več kot sto zavodov, tudi Vrtec Antona Medveda Kamnik, 1. septembra pa je po načelih gozde pedagogike šolsko leto pri nas začelo že več kot tisoč petsto slovenskih otrok. »Kar je bilo pred desetletji samoumevno, danes ni več. Otroci so izgubili stik z naravo, gozdom in ne nazadnje sami s seboj. Premalo so zunaj, premalo se gibljejo, nimajo razvitih motoričnih in socialnih veščin, manjka jim motivacije za delo in ustvarjalnosti, ne poznajo okolice svojega doma in živijo vse preveč v virtualnem svetu, ki ga narekujejo elektronski mediji in družbena omrežja. Na ta problem družbe odgovarja gozdna pedagogika, ki spodbuja tako otroke kot odrasle, da gredo ven iz vrtca ali šole in poiščejo v gozdnem svetu neskončne možnosti za raziskovanje, igro in učenje. Skupaj z vrtci in šolami, ki izvajajo vzgoj-no-izobraževalni proces v gozdu, opažamo, da so otroci bolj zdravi, umirjeni, samozavestni, motivirani in odgovorni do okolja,« pravi Natalija Gyorek z Inštituta za gozdno pedagogiko. »V našem vrtcu nam je prav s podporo Inštituta za gozdno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije po sedemletnem prizadevanju uspelo razširiti prostor naših dejavnosti v gozd. V naravnem učnem okolju se lahko otroci spontano gibajo in raziskujejo. Bivanje v gozdu je postalo naš način življenja, zunaj smo ne glede na letni čas in vreme,« pa je z učinki zadovoljna Brigita Urbanija, pedagoška vodja Vrtca Antona Medveda Kamnik. Na Inštitutu za gozdno pedagogiko so te dni izdali že tretji priročnik s področja gozdne pedagogike z naslovom Gremo mi v gozd. »KARATE KLUB VIRTUS DUPLICA vabi v svoje vrste vse ljubitelje karateja stare od 7 do 70 let. Vpis je možen vsak ponedeljek in četrtek od 19.00 do 20.30 ure v telovadnici Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku - samo do konca septembra. Za treninge skrbi trener z mednarodno licenco www.karate-klub-virtus.si info.: 031 641 208 Vladimir Stanič s svojo ekipo. Vabljeni! GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Nikoli ni prepozno za novo znanje, poklic: in kariero! GSŠRM - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vas vabi k vpisu v programe: PREDSOLSKA VZGOJA - EKONOMSKI TEHNIK - GASTRONOMIJA IN TURIZEM - MATURITETNI TEČAJ - GIMNAZIJA - TEČAJI TUJIH JEZIKOV - angleščina , nemščina , italijanščina, francoščina ... - RAČUNALNIŠKI TEČAJI VPIS in INFORMACIJE: med 5. in 26. septembrom 2016, - ponedeljek, sreda in petek: 11.00 - 15.00 - torek, četrtek: 12.00 - 17.30 Tel: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Šport Gorski kolesarji tekmovali v Kamniku Predzadnji avgustovski konec tedna je Kamnik gostil državno prvenstvo v enduru. Gorski kolesarji so se spopadli z razmočenim terenom Starega gradu, z organizacijo dela dirke v mestnem jedru pa so ta atraktiven šport približali tudi širšemu krogu javnosti. Aleš Senožetnik Kamnik - Zmaga je šla v roke Avstrijcev Gerda Skan-ta in Yane Dobnig, državni prvaki pa so postali Tadej Razpet (Pedal Racing Team), Matjaž Istenič (Ener-gijateam.com), Robert Kor-dež (Black Hole enduro team), Grega Nagode (Ener-gijateam.com), Primož Gams (Black Hole enduro team) in Blaž Holcl. Odlično so se odrezali tudi domači tekmovalci Calcit Bike Teama. Miha Spruk je bil skupno deveti, Jan Balantič deseti, Peter Zupančič pa je končal na 38. mestu. Z nastopom je bil še posebej zadovoljen 17-letni Balantič iz Palovč, ki je med mladinci osvojil tudi odlično drugo mesto. »Rad tekmujem na mokrem in spolzkem terenu, tako da so mi pogoji ustrezali in sem z rezultatom zadovoljen,« je povedal Balantič, ki je že od malega navdušen nad gorskim kolesarstvom, z endurom pa se ukvarja dobri dve leti. Razlika med klasično down-hil in enduro tekmo je v tem, da se tekmovalci tudi na vrh hriba pripeljejo s kolesom, čeprav štejejo le časi spustov, je pojasnil Mohor Vrhovnik s Calcit Bike Tea-ma. Start tekmovanja je bil v središču Kamnika, od koder so se tekmovalci odpravili proti pobočjem Starega gradu, kjer so na treh različnih trasah opravili pet spustov. Kljub slabemu vremenu v dneh, ko je potekalo tekmo- Atraktivni spust z Žal do Samčevega predora je zadovoljil pričakovanja številnega občinstva. Vodja tekmovanja Miha Spruk je bil zadovoljen z organizacijo tekmovanja. Jan Balantič iz Zgornjih Palovč je med mladinci zasedel drugo mesto. vanje, je organizatorju Calcit Bike Teamu teren uspelo odlično pripraviti. »Na trasah je bilo kar nekaj podrtega drevja, tudi podrast je bila precej razraščena. Poleg tega nam je pripravo prog oteževalo deževje, tako da smo imeli kar precej dela, da smo uredili proge in poskrbeli za varnost,« je povedal vodja tekmovanja Miha Spruk. Ker želijo organizatorji ta šport približati čim večjemu številu ljudi, so poleg prog pod Starim gradom pripravili tudi traso v središču mesta. Atraktivno vožnjo kolesarjev s startom na Žalah in ciljem v Samčevem predoru si je z zanimanjem ogledalo precejšnje število ljudi. »Zadovoljni smo s potekom tekme, na katero so z izjemo Vida Peršaka prišli vsi najboljši tekmovalci,« je ob koncu vtise strnil Mohor Vrhovnik, ki je spregovoril tudi o načrtih, ki jih imajo v klubu. »Imamo veliko podporo lastnika zemljišč pod Starim gradom, ki nam je pripravljen pomagati. Proge so lepe in jih želimo urediti, da bi bile kolesarjem stalno na voljo, kar bi bilo dobro tudi za turizem, saj bi v Kamnik privabile marsikaterega ljubitelja tega športa.« GG IZLET// od petka, 21. oktobra, do nedelje, 23. oktobra 2016 TEŽKO PRIČAKOVANO OBIRANJE MANDARIN Odhod avtobusov z avtobusne postaje v Kranju bo ob 5. uri, z avtobusne postaje v Ško-fji Loki pa ob 5.20. Odpeljali se bomo v letovišče Neum. Popoldne bomo imeli prosto za sončenje, sprehode ob morju ali kopanje v pokritem bazenu. Za doplačilo si boste lahko privoščili krajši izlet v okolico. Zvečer se bomo okrepčali s samopostrežno večerjo, po večerji pa zabavali ob živi glasbi v hotelu, kjer bomo prenočili. Drugi dan se bomo po zajtrku odpeljali proti Mostarju. Ustavili se bomo v slikovitem mestu Počitelj, nadaljevali do izvira reke Bune pri Blagaju in si najprej z avtobusom in nato še peš ogledali Mostar, kjer bo tudi čas za krajše kosilo ali nakup spominkov. Pozno popoldne se bomo odpravili nazaj proti hotelu, kjer bomo imeli večerjo. Tretji dan se bomo odpeljali v dolino Neretve. Na plantažah nas bodo pričakali z aperitivom in suhimi figami, nato bomo uživali v obiranju mandarin v čudovitem okolju neretvanske delte. Med vožnjo s t. i. trupicami med zelenjem ob jezeru Kuti in po njem bomo opazovali čudovito naravo. Domačini nam bodo v re-1 stavraciji Pri Jozotu pripravili odlično kosilo z neretvanskimi specialitetami, pijačo in zabavo. Lahko boste nakupili še nekaj pridelkov iz delte Neretve (suhe fige, tra-varica, granatna jabolka, sadni likerji, med ...). Pozno popoldne se bomo poslovili od prijaznih gostiteljev in se vrnili proti domu. V Kranj bomo prispeli okoli polnoči. Več lahko preberete na naši spletni strani www.gorenjskiglas.si. Cena izleta je samo 178 EUR na osebo. Dolina Neretve, Mostar in Neum so oktobra najlepši, zato pohitite s prijavo! Organizator izleta je Kompas, d. d. Prijave in rezervacije zbirajo v Kompasu Kranj, Slovenski trg 6, tel.: 04/201 42 61, in v Kompasu Škofja Loka, Kapucinski trg 8, tel.: 04/511 17 70. Ne zamudite tega nepozabnega doživetja! Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, dva polpenziona v dvoposteljnih sobah v Grand hotelu Neum (4*), obiranje mandarin, tri kilograme mandarin na osebo, vožnjo s trupicami po delti Neretve, odlično kosilo z neretvanskimi specialitetami, zabavo in pijačo Pri Jozotu, celodnevni izlet v Mostar z ogledom mesta, večerno zabavo v hotelu, pijačo dobrodošlice ter stroške vodenja in organizacije potovanja. Doplačilo (ob prijavi): enoposteljna soba - 34 EUR za dve nočitvi Gorenjski Glas Nogometaši v Trofaiachu Občina Kamnik je tudi letošnje poletje prejela povabilo za sodelovanje na nogometnem turnirju veteranov v počastitev 71-letnice delovanja nogometnega kluba Trofaiach. Jože Arko Kamnik - Občina in mesto Trofaiach leži na avstrijskem Štajerskem, povezave med občinama pa segajo v začetek prejšnjega stoletja, ko so v Kamniku in tudi Trofaiachu izdelovali eksplozivna sredstva. Na žalost so jih uporabljali predvsem v vojaške namene. Povezave in sodelovanje med občinama in mestoma se po osamosvojitvi Slovenije iz leta v leto širijo na različna področja družbenega delovanja, predvsem kulturnega in športno-rekreacij- valni ekipi turnirja je bil rezultat neodločen 1 : 1. Kamniška ekipa je z zmago proti drugi avstrijski ekipi z 2 : 0 zasedla skupno tretje mesto, kar je bilo glade na starost ekipe, nogometno znanje in telesno pripravljenost tudi realen rezultat. V naši ekipi se je še posebno izkazal najboljši strelec turnirja Milan Hočevar s štirimi zadetki. Seveda ni bil pomemben zgolj športni rezultat. Naša ekipa se je izkazala s športnim obnašanjem na terenu in tudi izven njega. Za ekipo Kamnika so poleg Hočevarja nastopili: Šte- Ekipa kamniških nogometašev v Trofaiachu skega. Na nogometnem turnirju veteranov so sodelovali dve domači ekipi in ekipi iz Madžarske in Kamnika. Turnir je bil izveden odlično. Domačini so se ponovno izkazali kot zelo prijazni gostitelji in dobri organizatorji. Ves čas turnirja so bili z nami predstavniki občine, zadolženi za šport, Helmut in Suzanna, prevajalka slovenskega rodu Sonja in starosta sodelovanja in pobratenja Janez. Uvodno tekmo je ekipa Kamnika začela dobro in po-vedla proti Madžarom z dvema goloma razlike, kljub temu pa na koncu klonila z 2 : 3 v korist ekipe iz Više-grada. Proti domači, zmago- fan Prvinšek, Brane Modrijan, Simon Lorber, Tomo Delibašič, Srečo Dacar, Andrej Žibert in Jože Arko. Za prevoz in tehnične stvari je poskrbel Matej Vrankar. Domačini so se izkazali tudi z zaključno slovesnostjo, na kateri so sodelovali najvišji predstavniki kluba in občine Trofaiach. Domačinom smo se v imenu Občine Kamnik ustrezno zahvalili in predali spominsko darilo. Pri tem so se nekateri člani naše ekipe izkazali z dobrim znanjem nemškega jezika. Tovrstno druženje in utrjevanje prijateljstev ima velik pomen za razvijanje kulture strpnosti med narodi. Prvi trek v Kamniški Bistrici Kamniška Bistrica - Člani Kamniškega orientacijskega kluba in Športnega društva Lenuh vabijo v soboto, 17. septembra, na Kamniška Bistrica Trek 2016 - rekreacijsko tekmovanje, ki je del Slovenske treking lige. Udeleženci bodo lahko sodelovali na dveh trasah različnih dolžin. Aktivno kategorijo, ki bo startala ob 10. uri, čaka 12 kilometrov, pohodniško kategorijo s startom pol ure prej pa 28 kilometrov. Start in cilj bosta pri planinskem domu v Kamniški Bistrici, samo traso pa bodo predstavili 10 minut pred startom. Startnina je 15 evrov za vse kategorije, zaradi uvedbe davčnih blagajn pa so možne le prijave s predplačilom. Prijave sprejemajo na spletni strani www.treking.si najkasneje do 14. septembra, več informacij pa pri Mojci Flerin (041 891 570, mojca.flerin@ gmail.com) in Alešu Zobavniku (40 707 738, ales.zobav-nik@siol.net). Najboljši trije v posamezni kategoriji bodo prejeli praktične nagrade. J. P. Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Šport V Rio po paraolimpijsko odličje Franc Pinter, strelec Strelske družine Kamnik, se te dni v Riu de Janeiru mudi na svojih sedmih olimpijskih igrah, na katerih bo poskušal v streljanju s puško doseči še svoje peto olimpijsko odličje. Franc Pinter na letošnjem svetovnem pokalu v Bangkoku. Na tekmovanju je član Strelske družine Kamnik osvojil četrto mesto. Jure Ugovšek Kamnik - S streljanjem se je začel ukvarjati leta 1991 in si že v prvem letu priboril kvoto za paraolimpijske igre v Barceloni. Na naslednjih pa-raolimpijskih igrah, v Atlan-ti, je osvojil srebrno odličje, enako leta 2000 v Sydneyju ter leta 2004 v Atenah. Četrto odličje si je pristreljal v Pekingu leta 2008. Ančo, kot mu pravimo v strelskih krogih, sicer iz Spodnje Nove vasi pri Slovenski Bistrici, se je kamniški strelski družini pridružil lani, ko je Strelska zveza Slovenije paraolimpijsko disciplino poenotila z olimpijsko in je lahko z zračno puško začel tekmovati v prvi slovenski ligi. V svoji krstni sezoni je bil najmočnejši član kamniške ekipe (v ekipi so se izmenjavali Boštjan Fabjan, Maksimiljan Šorn in Jure Ugovšek), ki je v prvi ligi streljanja z zračno puško osvojila končno 6. mes- to med dvanajstimi moštvi. Tudi v posamični konkurenci se je izkazal. Med 36 tekmovalci se le enkrat ni uvrstil med najboljših osem, največji uspeh pa je bilo peto mesto. »Nastopanje v prvi ligi za Kamnik mi je v veliko veselje hkrati pa odličen trening za paraolimpij-ske igre. Konkurenca v prvi slovenski strelski ligi je zelo močna. Poleg Rajmonda Debevca bi omenil še olim-pijko Živo Dvoršak, ki jo tako kot mene trenira Polona Sladič. Predvsem finalni del tekmovanja je dobra priprava na Rio. Stresno okolje, kot je finalni nastop na tekmovanju, je na treningih težko simulirati in tudi po zaslugi teh nastopov odhajam v Rio bolje pripravljen,« pravi Ančo, ki bo na letošnji božični večer praznoval 63. rojstni dan. Za članek smo se z njim pogovarjali tri tedne pred nastopom v Riu. Sam pravi, da se počuti »vrhunsko prip- ravljen«. Na treningih je dosegal dobre rezultate, v zadnjih tednih pa bo delal vse, da bo dobro formo prenesel na brazilsko strelišče. Starejši od Debevca, a puške ne meče v koruzo Strelstvo je slovenski športni javnosti znano kot šport, v katerem leta niso ovira za športne uspehe, kar je nič-kolikokrat dokazal po številu odličij na svetovnem pokalu najuspešnejši strelec v zgodovini Rajmond Debevec, ki je pri 53 letih še vedno športno aktiven. (Kot zanimivost zapišimo, da je Debevec v 90. letih prejšnjega stoletja z ženo Metko živel v Kamniku na Klavčičevi ulici.) Pinter - tako kot desetletje mlajši Debevec - ne meče puške v koruzo. »Izzivov v športu, kot je strelstvo, ne zmanjka. Nikoli ni možno doseči popolnega rezultata, oz. ko ga, se pravila spremenijo in imamo zopet nove izzive,« pove vedno nasmejani Pinter, ki trenira vsak dan. »Dokler bodo rezultati tako visoki, da se bom uvrščal med najuspešnejše strelce, bom zagotovo aktiven. Morda mi uspe celo do naslednjih paraolimpijskih iger v Tokiu. Do takrat bom pa branil barve Kamnika. Vzdušje v društvu je dobro in mi daje precej motiva za nadaljnje športno udejstvo-vanje,« pove. Pinter se je leta 1977 poškodoval v prometni nesreči. Na vozičku je 39 let. »Z invalidnostjo in s tem, kar to prinaša, sem se v tem času povsem sprijaznil. Prva tri leta je težko, a se navadiš. Težave pozabiš in živiš naprej. Meni je šport pri tem precej pomagal. Štiri leta po nesreči sem se najprej lotil atletike, nato košarke, ribolova, šaha, plavanja, največji izziv pa sem našel v strel-stvu. Rad streljam in veseli me, da sem pri tem uspešen,« pove Pinter, ki bo prvič nastopil v Riu dan po odprtju, 8. septembra, ob peti uri zjutraj po slovenskem času. Tedaj bo na vrsti njegova paradna disciplina, streljanje z zračno puško, v kateri tudi nastopa v ligi za kamniško moštvo. Skupno bo nastopil štirikrat, možnost za finale najboljših osmih vidi še v trojnem položaju streljanja z malokali-brskim orožjem. V strelstvu velja, da je pot do finala težka, najboljših osem je skoraj enako pripravljenih, slavi pa tisti, ki je psihološko bolj čvrst. Izkušnje so pomemben dejavnik in Ančotu jih ne manjka. Desetletje kegljišča Leta 2005 je bilo v občini Kamnik dokončano zagotovo eno najlepših in najsodobnejših šeststeznih kegljišč v Sloveniji. Peter Jantol Kamnik - Osnova za gradnjo kegljišča v Kamniku je bila velika želja takratnega vodstva kluba, da bi kamniški kegljači in kegljačice ponovno kegljali na svojem domačem kegljišču. Kamniški kegljači so bili namreč kar osem let brez lastnega kegljišča, brez katerega je bil razvoj kegljanja tako rekoč onemogočen. Leta 2000 se je v Športnem parku Mekinje našlo prosto občinsko zemljišče, kjer so leta 2001 postavili temeljni kamen za novo kegljišče. Kegljišče, ki je bilo zgrajeno s pomočjo lokalnih gradbenih podjetij in s prostovoljnim delom članov Kegljaškega kluba Calcit Kamnik, je ponudilo kamniškim kegljačem in kegljači-cam popolne pogoje za treniranje in delo pri razvoju tega športa v občini. Kamniško kegljišče je od uradnega odprtja 9. septembra 2005 prizorišče tekmovanj, ki se odvijajo na občinski, državni in evropski ravni kegljanja. Prav na vsaki ravni se lahko kamniško kegljanje pohvali z odličnimi rezultati, ki se iz leta v leto le še stopnjujejo. Najodmevnejši rezultati kamniških kegljačev Stopnjevanje kakovosti kamniškega kegljanja doka- zujejo predvsem rezultati v 1. A državni ligi v moški kategoriji. Ekipa najboljših kamniških kegljačev, ki jo vodi trener in predsednik kluba Franci Spruk, je leta 2014 osvojila naslov državnega prvaka, v letih 2010, 2013 in 2016 naslov državnega podprvaka ter leta 2015 končno tretje mesto. Vse naštete uvrstitve so Kamniča-ne popeljale med evropsko elito kegljaških klubov, ki predstavljajo izjemno konkurenco. Najboljša trenutna uvrstitev prve moške ekipe na evropskih tekmovanjih je sedmo mesto na pokalu NBC leta 2016. Tudi ženska ekipa nastopa uspešno v 1. A državni ligi, trenutno največji uspeh v državni ligi pa predstavlja naslov državnih podprvakinj iz leta 2010. Kegljaški klub Kamnik ima še dve moški ekipi, ki nastopata v drugi ligi zahod in tretji ligi zahod, kjer se kalijo številni mladi kegljači ob podpori bolj izkušenih igralcev. Državni prvaki tudi v posamični konkurenci Poleg odličnih ekipnih uspehov se lahko Kamniča-ni pohvalijo tudi z osvojenimi naslovi državnih prvakov v posamični članski konkurenci. Prav poseben dosežek so Kamničani do- segli z dvojnim naslovom državnega prvaka v letih 2014 in 2015, ko sta naslova prvakov osvojila Marko Oman in Gašper Burkeljca, državna podprvaka pa sta bila Damjan Hafnar in Klemen Mahkovic. Marko Oman je z zbiranjem naslovov državnega prvaka za KK Calcit Kamnik začel že leta 2008 in ta niz nadaljeval do leta 2010. Poudariti velja tudi najboljši dosežek v ženski posamični konkurenci, ki ga je osvojila Damjana Pirman s tretjim mestom leta 2009. Kamnik - inkubator odličnih kegljačev Da je kegljišče v Kamniku inkubator odličnih keglja-čev, dokazujejo tudi mladi, ki dosegajo odlične rezultate na državnih prvenstvih. V sezoni 2016 je naslov državnega prvaka osvojil Jakob Jančar v kadetski konkurenci in leta 2015 Žan Grm v mladinski konkurenci. Zgodba desetih let kamniškega kegljišča je dokaz, da je za uspehe športnikov v kateremkoli športu nujno potrebna urejena športna infrastruktura, ki omogoča kakovostno preživljanje prostega časa vseh občanov ter profesionalno treniranje in tekmovanje v različnih športnih disciplinah. Letno gledališče Khislstein Kranj PETEK 2. 9. OB 21. uri PETEK 9. 9. OB 21 uri MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z VENERE KLAPE V KRANJU (KLAPA ŠUFIT, KVATROPIRCI) NEDELJA 11. 9. OB 20.30 SVET JE TVOJ MUZIKAL OS OREHEK I™ SIDDHARTA 16. 9. AKUSTIČNO VEČERI POD GRAJSKO LIPO • VRT GRADU KHISLSTEIN VSAK ČETRTEK, OB 20. URI 1. 9. MAJA ZALOŽNIK & MOONSHINE TRIO ACOUSTIC 8. 9. OPERNI VEČER 15. 9. JAZZ VEČER 22. 9. OPERNI VEČER Z JUAN VASLETOM KRANJ Gorenjski Glas M¡>js(|) www.tourism-kranj.si i ™ ŽgOrencI t 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Zanimivosti Čarobna nedelja Zadnjo nedeljo v avgustu so organizirali sedaj že sedmi Čarobni dan in Arboretum Volčji Potok je bil ves dan dobesedno preplavljen z družinami. Tradicionalno srečanje, kjer se vse dogaja s pridihom 'čarobnosti', je bilo izjemno dobro obiskano, dan pa je ponovno minil v duhu otroške igre, smeha in zabave. Alenka Brun Volčji Potok - Širne zelenice, namenjene Čarobnemu dnevu, je napolnila množica več kot 20 tisoč obiskovalcev, ki so ves dan uživali v Barbara Novak, 'mama' Čarobnega dne, v družbi pevke Alye. Tudi žongliranje je bilo del pisanih dogodivščin./ Foto: A. E zabavi, glasbi, plesu, v družbi maskot, ponijev, lipicancev, klovnov, lutkah, znanih likih iz otroških oddaj, igra-rijah, obraznih poslikavah, predstavitvah različnih športov, spoznavali so varno vožnjo, poklica, kot sta vojak in policist, delo gasilcev, se spoprijemali z izzivi plezalne stene, vrteli kolo sreče, si ogledali razstavljene dinozavre v parku - skratka se udeležili otroških ustvarjalnih in športnih delavnic v čarobnih deželah otrokom znanih junakov, kot so Pika Nogavička, Rdeča kapica, Čebelica Maja, Janko in Metka. S poskočnimi melodijami in pisanimi norčijami so družine zabavali številni glasbe- niki, ponovno pa so zaupali uvodno vlogo Mestni godbi Kamnik in kamniškim ma-žoretkam Veronika, ki so v družbi maskot odprle najbolj čarobno in pravljično nedeljo v avgustu. Zbranim pa se je ob uradnem delu prireditve v imenu Občine Kamnik pridružil tudi podžupan Matej Slapar, seveda pa brez torte velikanke tudi tokrat ni šlo. Tu so prvi rez zaupali organizatorki dogodka Barbari Novak iz Zavoda Zaupanje, ki je bila nad letošnjim dogajanjem navdušena: "Pravijo, da je sedem pravljična številka, zato z veseljem in na ves glas povem, da je za nami 7. tradicionalno srečanje - Čarobni dan, ki sem ga tudi sama doživela kot pravljico. Občutkov se ne da opisati, lahko pa izrazim hvaležnost vsem, ki so skupaj z nami pisali poglavja te čudovite zgodbe, ki je tudi letos prevzela otroke in njihove starše." Pestre zabave na prostornih zelenicah ni manjkalo. / foto: a. b. Predstavil se je tudi Nogometni klub Kamnik. / foto: a. b. Sem Peter. Zrasel sem in potrebujem novo sobo. Ti tudi? H salonipohištva alples Salon pohištva ŽABNICA T: 04 502-19-00 E: info@prevc.si Alples studio Ljubljana BTC T: 01 541-18-20 E: alples.studio@prevc.si Zabavno učenje 1 v v • angleščine Najmlajši so svoje znanje angleščine to poletje utrjevali tudi v Arboretumu Volčji Potok in na ekološki kmetiji Jeršin v Tunjicah. Pogovor je v angleščini tekel tudi o naravi in kaj vsak izmed nas lahko naredi za čisto okolje. Marjeta Jurman Kokalj Volčji Potok, Tunjice - Tudi letos je jezikovna šola DUDE iz Domžal pripravila zanimiv in poučen enotedenski program za tiste najbolj pridne, ki so želeli utrditi svoje znanje angleškega jezika, že pred začetkom novega šolskega leta. Med drugim so otroci en dan preživeli v Arboretumu Volčji Potok in en dan na ekološki kmetiji Jeršin v Tunjicah. Cel teden je bil posvečen Avstraliji, zato so otroci v Arboretumu poslikali svoje lesene bumeran-ge in se jih naučili metati. Iskali so tudi skriti zaklad, do njega so prišli s pomočjo vprašanj, odgovorov in slik o Avstraliji, kar jim je pri- pomoglo k boljšemu spoznavanju dežele »Down under«. Pogovor je tudi tekel o naravi in kaj vsak izmed nas lahko naredi za čisto okolje. Nahranili so ribice in račke, pot pa jih je tudi peljala mimo dinozavrov, ki pri otrocih še vedno vzbujajo veliko zanimanja in navdušenja. Na ekološki kmetiji v Tunjicah so se otroci seznanili s kmečkimi opravili, božali zajčke in piščance ter jahali oslička. Otroci so si sami pripravili okusno kosilo, ki je spominjalo na avstralski žar. Ves teden so otroci v vsakdanjih situacij ah utrjevali znanje angleščine na sproščen in naraven način, kar je bila tudi dobrodošla priprava na prihajajoče šolsko leto. V slovenskem Survivorju tudi Kamničanka Kamnik - Ines Vidmar (22) se je v Slovenski Survivor na Filipinih prijavila zaradi novih izkušenj, doživetij, tudi iz radovednosti in seveda: želje po zmagi. Od srede zvečer Survivor lahko že spremljamo na malih zaslonih in tako tudi Ines v njeni nepozabni izkušnji. Najbolj se je bala, da bo tekmovalce zmotila njena vzkipljivost, saj je zelo temperamentno dekle. Njeno telo krasi kar nekaj pirsingov in tatujev: »Deset, ki so razporejeni po vsem telesu - verjetno je najbolj opazna pentlja na zadnji strani noge. Trije pirsingi pa so v jeziku, popku in pod ustnico. Zanje sem se odločila, ker mi je to všeč.« Ines je kar dvanajst let trenirala gimnastiko, zdaj pa za svoje telo skrbi v fitnesu, kjer tudi sama trenira stranke. Ko pa so jo povprašali po zanimivi življenjski anekdoti, je izpostavila udeležbo na lepotnem izboru za miss Earth Slovenije. A. B. Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Zanimivosti Kamničan z rekordnim letalom Kamničan Simon Ogrinec je izdelal jadralni model letala, ki zgolj s pomočjo vetra ob dobrih pogojih preseže hitrost petstotih kilometrov na uro. Aleš Senožetnik Kamnik - Dinamično jadranje z modeli pri nas ni prav razširjeno. Eden izmed redkih, ki se ukvarja s tem zanimivim hobijem, pa je navdušen modelar Simon Ogrinec. Z jadralnim modelom letala, tako imenovanim letečim krilom, ki ga je zasnoval in izdelal, je Američan Bruce Tebo spomladi celo postavil svetovni hitrostni rekord. Z modelom z razponom kril vsega poldrugi meter je zgolj s pomočjo vetra dosegel vrtoglavo hitrost 550 kilometrov na uro. Lovec na nevihte »Gre za nov način letenja, ki se je začelo razvijati pred približno tremi leti. Podobno kot albatros, ki na podobni način izkorišča zračne tokove, lahko vodimo modele letal. Spustimo ga z vrha hriba in ga vodimo po kro-žnici za pobočjem, kjer je brezvetrje. Vsakič, ko model prileti nad vrh hriba, ga požene veter, za hribom pa ohranja hitrost zaradi brezvetrja. Teoretično torej model vsak krog pridobi na hitrosti,« teorijo letenja z letečim krilom razlaga Simon. Petindvajsetletni študent strojništva je v zadnjih letih znanje izdelave modelov močno izpilil in med modelarji po svetu postal znan kot vrhunski izdelovalec letečih kril. Da je Stormcha-ser (lovec na nevihte po an- gleško), kot je zaradi dejstva, da pri nas najboljši pogoji za let po navadi nastanejo pred nevihtami, poimenoval svoj model, najboljše leteče krilo, s katerim je kdajkoli letel, mu je priznal tudi svetovni rekorder Bruce Tebo. »Material in tehnologija izdelave modela sta enaka kot pri pravih letalih. Na model namreč delujejo sile nad 20 G, zato mora biti konstrukcijsko močno in lahko. Leseno letalo bi se hitro razletelo,« pojasnjuje Simon, ki je tudi sam odličen pilot letečega krila in nosilec državnega rekorda v tej kategoriji, ki ga je postavil na Veliki planini in znaša 320 kilometrov na uro. Material in tehnologija izdelave modela sta enaka kot pri pravih letalih, zato model brez težav prenese težo odraslega človeka. / Foto: osebni arhiv Simona Ogrinca Prodaja jih po vsem svetu Kljub velikim hitrostim, adrenalinu in veliki koncentraciji, ki jo potrebuje pilot za obvladovanje modela, pri nas letenje z letečimi krili ni prav razširjeno. »Sprva sem vsakič izdelal tri modele, šel z njimi na hrib in po navadi vse razbil. Morda se tudi zaradi tega tako malo Slovencev odloči preizkusiti v dinamičnem jadranju, saj začetnik uniči kar nekaj modelov, preden se nauči leteti. Moja prednost pa je ravno v tem, da leteča krila izdelujem sam, kar je precej ceneje, kot če bi jih kupoval.« Da v Kamniku nastajajo vrhunski modeli, se je hitro razvedelo med modelarskimi navdušenci. Simon Ogri-nec svoje izdelke prodaja domala po vsem svetu. Največ v Švico, Avstrijo in Nemčijo, z njimi pa letijo denimo tudi na Novi Zelandiji in v Ameriki. Le v Sloveniji še ni prodal nobenega, kar tudi priča o tem, da je pri nas ta šport še zelo slabo poznan. Kljub uspehu na področju modelarstva pa Simona privlačijo tudi drugi izzivi. S kolegi, prav tako Kamničani, so razvili karbonsko rolko na električni pogon, s katero so poželi veliko pozornosti na sejmu v Munchnu. »Vse naredim sam. Najraje od vsega pa razvijam stvari, ki jih še ni. Imam precej načrtov, a vsega še nočem razkriti,« zaključi pogovor Simon Ogrinec. Za hiter let je treba poiskati ustrezen teren, kjer vladajo dobre vetrovne razmere. / Foto: osebni arhiv Simona Ogrinca Simon Ogrinec je izdelal jadralni model letala, s katerim je Američan Bruce Tebo dosegel hitrost 550 kilometrov na UTO. / Foto: Aleš Senožetnik Kamnik Kulinaričen ogled mesta Kamnik Privoščite si kulinarično vodenje z Okusi Kamnika in lokalnim turističnim vodnikom po najlepšem mestnem jedru. Za vse, ki želite VEČ izvedeti o zgodovini mesta, o pomembnih Kamničanih, o skrivnostnih kamniških uličicah in obenem razvajati svoje brbončice z Okusi Kamnika. Vodenje traja 3 ure. Cena kulinaričnega potepanja po mestu je 17 €/osebo (minimalno 20 udeležencev oziroma se cena spreminja glede na število udeležencev). Cena vključuje: - lokalno turistično vodenje po mestu - degustacijo petih lokalnih tradicionalnih jedi Okusi Kamnika Udeleženci kulinaričnega potepanja po mestu prejmete knjižico z recepti Okusi Kamnika na vsako mizo. KAMNIK SI TI. KAMNIK CITY. Informacije: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Glavni trg 2 1241 Kamnik T: +386 (0)1 831 82 50, E: tic@kamnik-tourism.si 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Prireditve BREZPLAČNA URA ZAČETNEGA TEČAJA ORIENTALSKEGA PLESA četrtek, 15.9. ob 18.30 Dvorana KUOD Bayani, Trg svobode 6, Kamnik www.kuod-bayani.com, e-pošta: kuodbayani@gmail.com Fotografska razstava v Dikini galeriji Kamniški ljubitelji umetnosti si želijo, da bi se v Dikini galeriji v prihodnje še več razstavljalo. Bojana Klemenc Kamnik - V na novo preurejenih razstavnih prostorih nekdanje kamniške furmanske gostilne Pr' Tomaž v Maistrovi ulici je bilo v soboto, 27. avgusta, odprtje fotografske razstave Pavla Mo-relj z naslovom Moje mesto v zalivu, Kras in še kaj ... Razstavo je Mojca Morelj pripravila za očetov rojstni dan, prijetno poletno sobotno druženje ob fotografskih impresijah čudovite pokrajine pa je popestrilo prijateljsko kramljanje in obujanje spo- minov na stare meščanske zgodbe iz Vel'ke gase številnih prisotnih Kamničanov. Pritličje stare meščanske hiše je Mojca Morelj preuredila v krasne galerijske prostore, ki ohranjajo spomin na spomladi preminulo kamniško ustvarjalko in njeno mamo Diko Dolenc Maj-ce. Tako kamniški ljubitelji umetnosti kot vsi kamniški ustvarjalci bi bili izredno veseli, če bi se v Dikini galeriji v prihodnje lahko več razstavljalo, saj trenutno v Kamniku razstavnih prostorov enostavno ni. Mojca Morelj s svojim očetom Pavlom Moreljem Brezplačna vadba taijiquana in qigonga Kamnik - Člani društva Skriti zmaj, ki že deset let delujejo na Osnovni šoli 27. julij Kamnik in so edino društvo v Sloveniji, ki poučuje izvirni taijiquan iz vasi Chenjiagou na Kitajskem, ki velja za rojstni kraj te borilne veščine, to poletje pripravljajo brezplačne vadbe taijiquana in qigonga. Te potekajo vsako sredo v Kršmančevem parku, zadnja letošnja pa bo še v sredo, 7. septembra, med 18. uro in 19.30. Vabijo vse, ne glede na spol, leta in fizično pripravljenost. J. P. Lovska družina Motnik-Špitalič praznuje Špitalič - Lovci Lovske družine Motnik-Špitalič vabijo na praznovanje sedemdesetletnice svoje lovske družine, ki bo jutri, 3. septembra, ob 14. uri pri lovskem domu v Špitaliču. Kot pravi njihov starešina Janez Petrič, bodo visok jubilej naravovarstvenega delovanja proslavili s pestrim programom prireditve, v sklopu katere bodo predstavili tudi nov zbornik. Podelili bodo tudi priznanja in zahvale, za kulturni program pa bodo poskrbeli Kvatropirci in Folklorna skupina Vransko, po 17. uri pa se bo druženje nadaljevalo z lovsko veselico, na kateri bodo zbrane zabavali Ognjeni muzikanti. J. P. Prireditve v septembru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com Kamni Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v septembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Četrtek, 8. septembra, do nedelje, 11. septembra, mestno jedro Kamnika 46. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine Program prireditve in več informacij na www.narodnenose.si Sobota, 24. septembra, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko Živilska tržnica v mestnem jedru Kamnika TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA IN PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA MATICA Nedelja, 25. septembra, od 8.30 do 18. ure, Dom v Kamniški Bistrici Halo na finfranje, tekmovanje v kuhanju Firštovega golaža V ekipi morajo biti štirje tekmovalci, ki se bodo pomerili z drugimi v kuhanju Firštovega golaža. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 6. septembra, ob 19. uri, pravljična soba Delavnica Moj prispevek k lastnemu zdravju Delavnico vodi Lorraine Watts, komplementarna terapevtka in učiteljica joge. Na mesečnih delavnicah se bomo naučili metod za uravnovešenje telesa, uma in duha. Prijave zbiramo v čitalnici knjižnice (1. nadstropje) ali po telefonu 01 320 55 83, kjer smo na voljo tudi za dodatne informacije. Število mest je omejeno. Udeležba na prvi delavnici v okviru projekta Delimo znanje je brezplačna, kasneje so zaželeni prostovoljni prispevki, ki bodo namenjeni pokritju stroškov najema prostora. Potrebujete udobna oblačila in podlago za vadbo. Delavnica bo potekala v angleškem jeziku. Termini naslednjih srečanj bodo določeni naknadno. Več si lahko preberete na spletni strani www.kam.sik.si. Torek, 13. septembra, ob 19. uri Predstavitev knjige Upanje za Slovenijo Knjigo bo predstavil avtor Matej Tonin, pogovor z njim bo vodil novinar RTV Slovenije Igor Jurič. Zelo hitro širimo naše proizvodnje zmogljivosti, zato zaposlimo najboljše delavce v podjetju FILC tovarna filca d.d., Škofja Loka za nedoločen čas. Smo podjetje z 79-letno tradicijo, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo. K sodelovanju vabimo kreativne, dinamične in samostojne osebe za delo na delovnem mestu: 1. UPRAVLJALEC STROJEV (m/ž) 20 oseb za nadzor in vodenje procesnih linij za delo v proizvodnji, ki poteka v štirih izmenah. 10 kandidatov zaposlimo za nedoločen čas, 10 kandidatov pa za določen čas z možnostjo sklenitve nove pogodbe ali pogodbe za nedoločen čas. Poskusna doba traja 3 mesece. Od vas pričakujemo: - IV. ali V. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne tehnične smeri, - osnovno računalniško znanje, - natančnost in zanesljivost pri delu. Nudimo vam: - dinamično delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju, - možnost strokovnega izpopolnjevanja, - nagrajevanje glede na dosežene rezultate, - možnosti napredovanja. Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, se prijavite in oddajte vlogo za sodelovanje z dokazili in kratkim življenjepisom najkasneje do 23. 9. 2016. Upoštevane bodo izključno prijave, oddane preko povezave na internetni strani: http://www.zaposlitev-filc.net/ Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 14. septembra, ob 18. uri, grad Zaprice Javno vodstvo po razstavah Tone Knaflič in Kam so šle vse fabrike Vodil bo avtor razstav Marko Kumer. Četrtek, 22. septembra, ob 19. uri, Galerija Miha Maleš Javno vodstvo po gostujoči razstavi Pilonove galerije iz Ajdovščine Veno Pilon v prvi svetovni vojni Petek, 23. septembra, ob 19.30, grad Zaprice Poezija Williama Shakespeara (ob 400. obletnici smrti) V besedi in glasbi jo bo predstavil dramski igralec Uroš Potočnik. Sreda, 28. septembra, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer: Predstavitev knjige Valterja Reščiča: Potovanje na fronto Soška fronta in naši kraji v očeh Giacinta De Carolija, italijanskega zdravnika v 1. svetovni vojni, in Marie Luise De Caroli, njegove hčere KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Torek, 6. septembra, ob 18. uri, Hiša keramike na Šutni Moje drage majolke - razstava in portret Marice Ftičar, dolgoletne slikarke kamniške keramike Razstava iz cikla Keramika v izložbi KAMNIŠKI ORIENTACIJSKI KLUB IN ŠPORTNO DRUŠTVO LENUH Sobota, 17. septembra, od 7. do 18. ure, Dom v Kamniški Bistrici Slovenska treking liga Športna prireditev, ki bo potekala v bližnji okolici Doma v Kamniški Bistrici. Tekmovalci se bodo pomerili na 10- in 20-km razdaljah. LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK Nedelja, 11. septembra, od 8.30 do 16. ure, lokostrelsko strelišče v Mekinjah Lokostrelsko tekmovanje za mladino do 17 let z ukrivljenim lokom ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK Sobota, 10. september, od 10. do 13. ure, Športna dvorana Kamnik Odbojkarski turnir Kamnika CALCIT BIKE TEAM Sobota, 17. septembra, ob 10. uri, igrišče v Zgornjem Tuhinju Državno prvenstvo v vzponu na Menino planino Start z igrišča v Zgornjem Tuhinju, cilj na Menini planini. Ob 10. uri dolgi vzpon in ob 10.30 krajši vzpon, posebna kategorija tudi za rekreativne in lokalne kolesarje VETERINA KAMNIK KONJSKA MAST/HLADILNI GEL Bolečina v sklepih, mišicah in živcih ali hematomi? V mesecu septembru vam nudimo 25% POPUST na SANDITAN TERMOGEL, kozmetični pripravek za živali, losjon za nego kože, mišic in vezi. Veterina Kamnik, d. o. o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72 Ambulanta za male živali: 01 830 95 77 Dežurni telefon: 051 626 941 Delovni čas ambulante: pon.-pet. 7h-18h in sob. 7h-11h E-pošta: info@veterina-kamnik.si, http://www.veterina-kamnik.si Kamničan^g petek, 2. septembra 2016 19 Zanimivosti, zahvale Zmaj in Vrtomir Pri Domu v Kamniški Bistrici so v soboto, 27. avgusta, predstavili knjižico Zmaj in Vrtomir v dolini Kamniške Bistrice. Bojana Klemenc Kamniška Bistrica - Ljudsko pripoved o Vrtomiru pod naslovom Vrtomirov prstan ali Zmaj v Bistriški dolini je objavil pisatelj Jakob Alešo-vec leta 1868, obnovljeno besedilo pa leta 1937 Kamničan Andrej Pogačar. Tokrat se na novo izdana knjižica iz zbirke Slovenska ljudska dediščina - dota za prihodnost, ki sta jo za mladino priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek, v kratkem povzetku osredotoča na dogajanje v dolini Kamniške Bistrice in na Starem gradu. Dušica Kunaver, ki je zbranim obiskovalcem predstavila knjižico, je dobro poznana kot izvrstna zbiralka in posre- dovalka ljudskega izročila. Med svojim govorom je poudarila, da živimo v prelomnem obdobju. »Izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti. Zavedati se moramo, da lahko tudi mi obogatimo druge narode s svojo kulturno dediščino, zato jo moramo najprej poznati, potem pa se naučiti, kako jo predstaviti,« je položila na srce številnim poslušalcem. Stare zgodbe, kot je predstavljena knjižica, vedno v sebi skrivajo poučno in vzgojno pozitivno noto tako za otroke kot odrasle, Ku-naverjeva pa je trdno prepričana, da je naš narod ravno zaradi teh zgodb trdoživo preživel vse zgodovinske vihre. »Pripovedka o kamniškem Dušica Kunaver / Foto: Bojana Kleme »Izhajati moramo iz lastnih korenin in spoštovati pravico do drugačnosti,« je poslušalcem položila na srce Dušica Kunaver. / Foto: Bojana Klemenc zmaju in Vrtomiru je res neskončno dragocena in se ne sme pozabiti, saj ima vrsto globokih sporočil iz pradavni-ne,« je zaključila in dodala, da je v pripravi še knjižica o legendi v Jermanovih vratih. Predstavitev knjižice je s petjem ljudskih pesmi in plesi popestrila skupina Lučke pod vodstvom Neže Bogataj Drobnič iz Osnovne šole Stranje, Maja Žagar, ki je pripravila predstavitev knjižice, pa je še vse opomnila, kako pomembno je, da stare zgodbe ne potonejo v pozabo. Skrivnosti zgodbe si le preberite v novi izdaji, obuditev starih legend in pravljic pa je lahko še ena zanimiva turistična zgodba v naši občini. Brez heca - Zdaj gre zares! Kot gre zares vsako leto konec avgusta v Šmartnem v Tuhinju, tako zares je šlo tudi letos. Mlada ekipa animatorjev je pod vodstvom Špele Jeglič in Neže Lanišek pripravila že 15. oratorij po vrsti, ki je zbral pod svoje okrilje okoli 130 otrok od blizu in daleč. Monika Jeglič Šmartno v Tuhinju - Ti so se od 22. do 27. avgusta zbirali na oratorijskem dvorišču ter se skupaj z Ostržkom podali na pot od neživega -lesenega srca do takega, ki zna ljubiti in biti za druge. Pod geslom Zdaj gre zares! je tako minil teden, poln doživetij in vtisov. Animatorji so z mislijo na oratorij začeli že s februarjem, v aprilu pa se je začelo aktivno ustvarjanje in načrtovanje, ki je teden dni pred velikim dogodkom doseglo vrhunec v žaganju, lepljenju, striženju in sortiranju. Tokrat je animatorska ekipa že pred oratorijem spisala scenarij in posnela tudi kratke filmčke, ki so vsak dan po igrici navduševali otroke ter na drug način predstavili osrednjo vrednoto dneva s pomočjo zgodbe o smrkcih. Toda osrednja tema je bila posvečena Ostržku in njegovi poti preko preprek nazaj k očetu. Na katehezah so otroci skupaj z animatorji vrednote družine, znanja, delavnosti, resnice in odgovornosti še utrdili s pomočjo pogovora, dejavnosti in iger, nato pa si veselo privoščili malico, ki jih je okrepčala za popoldanske štafetne in vodne igre ter za ustvarjanje in delo v delavnicah. Sreda je bila, kot je že v navadi, dan za izlet. S štirimi velikimi avtobusi se je velika oratorijska družina odpravila proti Škofji Loki, v mestu iskala Ostržka in pristala pri prijaznih bratih kapucinih, ki so odprli vrata in svoja srca ter celoten oratorij gostili najprej v cerkvi pri sveti maši, nato pa še na svojem travniku, kjer so se lačni že-lodčki pokrepčali na pikniku. Tudi sobotni dan je bil poseben, saj je vzporedno z ora-torijem za otroke potekal tudi oratorij za starše. Obiskala jih je gostja Nataša Hanuna, starši pa so v njeni družbi prijetno preživeli dopoldanski čas ter se popoldne na zaključku oratorija pridružili svojim otrokom pri sveti maši in pikniku. Tudi letos je potekal tudi t. i. mali oratorij, v katerega so vključeni otroci od 4. do 6. leta starosti. Letos jih je bilo 27, skupaj z animatorkami pa so uživali in ustvarjali na prilagojenem programu. Da oratorij zna biti dobrodelen, se je pokazalo tudi tokrat. Cel teden so zbirali plastične zamaške. Nabralo se jih je več velikih vreč. Poleg tega so zbrali več škatel s hrano za družino v stiski ter s hrano in pripomočki za osebno higieno za begunce. V četrtek so otroci ustvarili nekaj izdelkov prav za dobrodelni bazar, na katerem se je zbralo kar 340 evrov za družino v stiski. S skupnimi močmi so tako otroci kot animatorji in starši dokazali, da pravega srca nima le Ostržek, pač pa vsi, ki dajejo in se razdajajo za druge. Konec koncev - gre zares! www.pogrebnik.si GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'^ ZAHVALA V 72. letu je od nas odšla naša draga Marjeta Roginič roj. Škofic iz Šmarce Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem trgovine Tuš za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Gerčarju, pevcem kvarteta Grm in g. Danijelu Savniku za Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni Avgust 2016 ZAHVALA Odšla je v edini Mir, kjer se morejo odpočiti srca. V 86. letu je v Bogu zaspala naša draga žena, mama, nona, tašča, sestra in teta Marija Lukan roj. Barbič z Zduše pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili soža-lje, nas podpirali s sočutnimi besedami, darovali cvetje in sveče ter bili v mislih in molitvi z nami. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in tistim, ki ste jo pospremili ob zadnjem slovesu, ter patroma iz Frančiškanskega samostana za opravljeni obred. Vsi njeni Avgust 2016 ZAHVALA Zapustil nas je Franc Pirkovič Frenk Od njega smo se poslovili 5. avgusta 2016 na ljubljanskih Žalah. Hvala stanovalcem Kajuhove 10 za podarjeno cvetje. Malvina, sestra Metoda z družino in sorodstvo Kamnik 2016 V Arboretumu še vedno gostujejo dinozavri Volčji Potok - Razstava dinozavrov v Arboretumu Volčji Potok, ki vsakokrat navdušuje predvsem najmlajše obiskovalce in je letos v parku na ogled že vse od tradicionalne razstave spomladanskega cvetja oz. od 15. aprila, je zaradi velikega zanimanja podaljšana. Sedeminštirideset dinozavrov, med njimi je tudi več premikajočih, se bo v Verono vrnilo kasneje, kot je bilo sprva načrtovano, in bodo v Zgornjem angleškem parku in v okolici otroškega igrišča na ogled še vse do nedelje, 18. septembra. J. P. 10 petek, 2. septembra 2016 Kamničan % Kamničan Predstavili so »tišlarijo« po starem Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so minuli konec tedna pripravili že svojo enajsto etnološko prireditev, ki je bila letos v znamenju lesarstva v Tuhinjski dolini. Vodja etnološke sekcije Turističnega društva Tuhinjska dolina Manja Žebaljec / Foto: Jasna Paladin Rajko Žebaljec je zakuril oglarsko kopo in predstavil postopek kuhanja oglja. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Snovik - »Z lanskoletno jubilejno prireditvijo, ko smo pripravili pregled dosedanjih prireditev, smo zaključili neko obdobje, nato pa se ozrli naprej, saj tem, ki bi jih radi predstavili na naših etnoloških dnevih, ne manjka. Ker živimo v zelo zelenem okolju, obdanem z gozdovi, med nami živi veliko ljudi in mojstrov, ki se ukvarjajo z mizarstvom oziroma 'tišlarijo', kot temu rečemo v dolini. Pred leti smo že predstavili gozdarstvo, letos pa smo se osredotočili na obdelavo lesa - vse od žaganja, sušenja, zaščite, rez-barjenja ... - tako kot so to delali včasih. Številne stare veščine so danes spet zelo cenjene, denimo impregnacija lesa z voskom ali naravnimi olji, saj vse več ljudi spoznava, kako škodljivi so lahko barve in laki. Starih 'tišlarjev' je v dolini danes malo, tistih, ki so res obvladali te stvari, sploh ni več med nami, je pa še nekaj mladih, ki se z veseljem in uspešno posvečajo ročnim delom,« nam je povedala vodja etnološke sekcije Turističnega društva Tuhinjska dolina in vodja prireditve Manja Žebaljec, ki je na prireditveni prostor ob termah uspela privabiti sedem mizarjev in rezbarjev. Med njimi so bili tudi predstavniki podjetja Menina, ki izdeluje pogrebno opremo, s svojo dejavnostjo pa so začeli prav v Tuhinjski dolini. Podnaslov letošnje prireditve je bil namreč Od zibelke do groba. Letošnje vroče poletno vreme organizatorjem tokrat ni bilo v pomoč, saj se je verjetno večina obiskovalcev raje odpravila hladit v bazene, saj gneče ni bilo. So pa zbrani vseeno imeli kaj videti, uživali pa so lahko tudi v kulturnem programu Godbe Komenda in Ljudskih pevcev iz Tuhinjske doline. Kuhali so tudi oglje Tudi letošnja prireditev je v Snoviku trajala tri dni. V petek zvečer so igralci KUD Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju uprizorili komedijo z naslovom Poštar Jakec, v soboto je bil pred termami Snovik sejem domačih izdelkov in dobrot, v nedeljo pa osrednja prireditev s 'tiš-larijo'. Vse dni pa je na zanimivo dogajanje opozarjal tudi dim - člani društva so namreč pripravili in zakurili tudi oglarsko kopo. Za kako zahtevno opravilo gre in kaj vse morajo oglarji znati, je obiskovalcem z veseljem povedal Rajko Žebaljec, ki je v tokratni kopi v oglje skuhal deset kubičnih metrov bukovega, javorovega, gabrove-ga ter leskovega lesa (slednje je za oglje sploh najboljše) in pojasnil, kako mora oglar 24 ur na dan skrbeti za primerno in enakomerno prezračevanje kope, v kateri je tudi do tisoč stopinj Celzija, da se ta ne bi vžgala in da se oglje enakomerno skuha. V Snoviku kuhajo iz svoje zelenjave Prireditev, ki je privabila tudi nemalo tujih turistov, pa so v Snoviku izkoristili tudi za uradno odprtje svojega zelenjavnega vrta, ki so ga zasadili letos in z njim dopolnili zeliščni vrt in sadovnjak, te dni pa se že lahko pohvalijo s plodov polnimi gredicami. Kot so pouda- rili na odprtju, se zavedajo, kako doma pridelano sadje in zelenjava v času hitrih nakupov in številnih nakupovalnih središč postajajta vse bolj pomembna, zato želijo tudi sami opozoriti na pomen samooskrbe. Zelenjavo in zelišča uporabljajo v svoji Restavraciji Potočka, z vrtom pa navdušujejo predvsem tuje goste. Tema letošnjih etnoloških dnevov v Snoviku je bila lesarstvo. Tunjiške igre brez meja odslej tradicionalne Druge Tunjiške igre brez meja so skozi igro in zabavo znova povezale tamkajšnje prebivalce, ki so se preizkusili v različnih spretnostih. Aleš Senožetnik Tunjice - Na igrišču pred podružnično šolo v Tunji-cah so minulo soboto drugo leto zapored potekale Tunji-ške igre brez meja v organizaciji društva Tun'ški glas. Kot pravi predsednica društva Milena Erbežnik Klanšek, so navdih črpali v priljubljenih Igrah brez meja, ki smo jih pred leti gledali po televiziji. »Igre organiziramo drugo leto zapored. Želimo, da je rdeča nit iger nekaj značilnega za Tunjice, zato so bile lansko leto igre v znamenju sadjarstva. Letos se bodo vrtele okoli tesarstva, ki je zelo pogosta obrt v našem kraju,« je pred začet- kom iger povedala Erbežnik Klanškova. Tako kot se za igre brez meja spodobi, so tudi tunji-ške potekale po ustaljenem protokolu s predstavitvijo posameznih ekip, sodnikov in dvigom zastave. Po koncu uvodne slovesnosti pa se je pet ekip s po šestimi tekmovalci v različnih spretnostih spopadlo za zmago. Rekvizite za izvedbo iger je naredil domači tesarski mojster Justin Klanšek. Na koncu je slavila ekipa Zadn' rob, drugi so bili Žabci, tretji pa Žgankarji. Športni duh je pokazala tekmovalka iz ekipe Žabcev, ki je kljub poškodbi vztrajala in pomagala svoji ekipi do drugega mesta. Čeprav ni bila na sto- pničkah, je navdušila tudi ekipa Bršljanke, ki je skupaj z ekipo Gasilska bramba zasedla četrto mesto. V ekipi so namreč tekmovala sama dekleta, ki so dokazala, da prav tako kot fantje znajo žagati in rokovati z lesom. A glavni namen iger seveda ni v borbi, kdo bo boljši, temveč v druženju. »Glavni namen iger je, da se ljudje družijo, nasmejijo in zabavajo. Ljudi je namreč najlažje povezati z igrami, zato smo se tudi odločili za organizacijo takšne prireditve,« je zadovoljna z odzivom so-vaščanov ob koncu iger povedala Milena Erbežnik Klanšek, ki se nadeja, da bodo Tunjiške igre brez meja postale tradicionalne. Tekmovalci na Tunjiških igrah brez meja so se pomerili v različnih spretnostih.