Tužen glas slovenskega kmeta. Iz Babinec pri Ljutomeru dobili smo dopis, katerega pa postavimo na to odlično mesto, ker nam močno pojasnuje in potrjuje resnico zadnjega vvodnega članka: nzakaj je tako trda za deuar!" Želeti bi bilo, da sestavek berejo zlasti naši slovenski poslanci ali tisti, ki 8e hočejo letos pri kmetib za poslanstvo pri volitvah za deželni zbor oglasiti. Res sicer je, da razve blagega Hermana in dr. Radaja nobeden sedanjih slovenskih poslancev ni naročnik nSlov. Gosp." Ali popolnem ven•dar ne morejo prezirati tega, kar se objavlja v glavnem glasiju elovenskih kmetov in jibovih duhovnikov na Štajerskem. Vsaj pri pribodnjib volitvah bodo volilci od kandidatov brez dvombe marsikaj tirjali, kar so biali v nSlov. Gosp." nNara se bolj ko ne na kmetih slabo godi, ker ne moremo od nobene straui nikakega denarja dobiti in zato trpimo veliko uboštvo. Platiti se mora v sedanjem življenju vsaki den, naj se hoče ali neboče, pa se mora. Kupčija stoji pri miru; nikdo ne more nič prodati, ceravno kaj ima. Za vino nam nikdo nič ne obeta, akoravno še se najde starega iu novega, z zrnjem in živino je ravno tako, le kaki domači krčmar, mesar in pek se kaj kupi, pa še to pod pol cene. Ker se vsake reči prevee iz tujib dežel privaža, zato se pri nas kupčija nič ne giblje. To pa je znano vsakemu človeku, da kmet ne živi, in denarja ne dobi od nobene druge reči za davek in za druge potrebe, kakor iz poljedelstva, vinoreje iii živinoreje. Kar ima kmet za prodati, je nfalu, kar pa kupi, je silno drago. Naši trgovci menda preveč za druge dežele skrbijo, da se le denar od nas spravlja. Zraven tega pa se imamo prevelike naloge k davku. Kam bomo prišli, ako se nam bo nadalje tako godilo? Menda nas želijo spoknpiti in ob vso lastDino spraviti tisti mogotci, ki sedaj vse veljati hočejo in iz mest in trgov na kmeta tisčijo? Res jako strašno nam je potrebno, da si naročamo 5asopisov, da iz njih poizvetno, pri čera da smo, posebno pa da si varujemo trdno versko prepričanje ! in zaupanje v Boga iu ohrauimo krščanske šege med seboj, zraven pa še se pri vseh političnib in drugib rečeb naučimo obnašati, kakor nam je kot Slovencem, kristijanom in kmetom neobbodno po- trebno. Najvažnejši natn so: ,,Slov. Gospodar", nSlovenec", ^Novice" in za otroke ,,Vrtec". Ali kaj pomaga, 6e pa ni denarja. Dobro bi bilo, ako ' bi se osnovalo več ,,bralnih društev" in se več gospo- darjev zbralo in se pogovorilo za kakov časopis, . kterega bi vsi skupno plačevali in prebirali. Prav I dobro bi bilor ako bi se osnovale kmetske zbornice, v kterih bi si lahko kmetje svoje pravice zago- varjali. Pred kakimi 20 leti je bilo slabo; ali tako brž vendarle ne, kakor je sedaj. Imeli smo zmirom vožnje, da smo vozili vino, zrnje in kaj druga na razne kraje, mesta in trge in si prislužili kakov denar, da smo leži izbrcnoli dolgove od sebe. Zdaj pa, ker se je železničina proga od Pragerskega kraj Ormuža na Ogersko naredila, se vozi j vse po železnici. Zraveri pa si Ijudstvo tako glave beli, kako je to ? V prejšnjib letih, kedar je bilo kaj slišati o kaki vojski, je bila vsaka reč draga, sedaj pa je vse brez cene. Pri nekaterih drugib reeeb smo si tudi lehko kaki krajcar pribranili n. pr. okrajne ceste smo imeli razdeljene, da njib je moral | vsaki posestnik navoziti sam in je tudi rad storil. Zdaj pa iuoramo k davku plačevati, da Ie ubogi kmet s krvavimi žuli zasluženi denar da iz rok in ob tistem času, v kterem bi lebko ceste navozil, doma pri peči sedi in si premišl.juje dolgove, ktere ima na strašnih dokladali. Še več takili reči smo prei brezplačno opravljali pa jib ne bom našteval. Nadalje vse želi in želi povzdigo kmetskega stanu in za napredek ali žalibože kako ? Ako mladi mož in žena prevzemeta posestvo, nevesta, kde imajo dolgovi začetek in kde konec. Kako bode takrat se trudil in učil uinnega poljedelstva, ker mu povsod manjka denarja? Kde je tedaj naš zlati, rajski eas ? — Pri naš imamo večjidel vse volitve za občinske žnpane dokončane in kolikor je se volilo, je zvečina vse dobro. Voljeni so taki možje, ki njim je / in jim bo mar za pravo versko, cesarsko in narodno. Saj je tega tudi treba. Brž ko ne prišle bodo volitve tudi za deželne poslance; takrat pazimo, da zmaga povsod naša reč in da nas ne bodo dobili kaki nemško-liberalni gospodje v pest. Saj imamo lepo število takib mož, kteri bodo za nas gkrbeli in že skrbijo.