Ra j к о N akt i gal P I S M A P R O F . R A M O V Š A OD D O C E N T U R E D O P R O F E S U R E Ljubljana 28/11. 18 Vel сэр oš i ova ni gospod profesor! Lepa hvala Vam za pismo. Bil sem pri Bambergu radi Jagičeve foto- grafije. Pošljite fotografijo (dobro je, 1 j sposoben. Prosim Vas le, da to svojo sodbo takoj po prejemu dopisa utemeljite in takoj od- pošljete nii predsednika, dr. Majarona. Meni so gabi i to, da vse izgleda kot nekaka konkurenca z llešičcni. Ce bi bil nasprotnik res znanstvenik, bi ne rekel nič. Ali llešič? No, pa svojega mnenja o njem nočem Vani natvesti, da ne bi izgledalo, kakor da ga Vam hočem sugerirati. Prosim le za takojšen odgovor. Ne bi reflektiral na stolico. da nisem načel že zadnjih svojih novcev, ki jih je vojna draginja tako brž požrla. Sicer pa sem slednjič voljan, pustiti tudi akad. kari j его, iti na srednjo šolo in v prostem času privatno študirati. Boni sicer manj naredil, vendar toliko še vedno kot llešič. 3 Pismo je bilo napisano na enem samem listu, ker j e na drugi strani »PS. Vašim malčkom je prinesel pri meni Miklavž d a r i l a . . . « , da si jih pa ne upu že zdaj poslati. Tum je tudi podpis »Kumovš«. Pismo, list, je v sredi s škarjami prerezan, zakaj, ne vem več. Najbrž so bili na drugi polovici kukšni Runiovšu se tičoči podatki, ki jih je bilo treba komu ]>oslati ali dati. * ? Najbrž bi imelo stati »in se v tujino umaknil«. Preobraženski (Vaše pismo o njem sem dobil) naj stori enako kot Veber: curriculum vitae z navedbo dosedanjih spisov in načrtom dela «svojega naj pošlje vseučiliški komisiji, Bleiweisova cesta 10/11. Omeni naj, da obvlada slovenščino in da želi se habilitirati na slov. univ. Temu pridenite še Vi toplo in natanko utemeljeno priporočilo. Z lepimi pozdravi in toplimi priporočili! Vaš vdani, zvesti učenec Ramovš (Pismo) (V pismu omenjeni koncept zapisnika seje vseučiliške komisije): [I. redna seja vseučiliške komisije pri Narodni Vladi SHS v Ljubljani. Cas: 10. dec. 1918 ob 5h poj). — kraj : Bleiweisova cesta 10/11 (knjižnica). Navzoči: gg. Dr. Majaron. dr. Švigelj, dr. Metod Dolenc; prof. dr. Zmavc, dr. Kušar; bogoslovci dr. Zore, dr. Ušeničnik, dr. Srebrnič; zdravniki dr. Kraigher, dr. Oražem. dr. Zalokar; inž. Pavlin; vladna zastopnika višja šolska nadzornika dr. Grafenauer in dr. Poljanec; docenti: eksc. Zol- ger, dr. Pitamic, dr. Jesenko, dr. Rostohar in dr. Ramovš. Predsednik otvori in ]>ozdravi na novo došlje člane gg- dr. Pitamica, - doče univerze v tri skupine: 1.) moči, ki so že usposobljene, t. j . ki imajo že venio legendi; 2.) moči, ki se morejo v bližnji bodočnosti habilitirati ni 3.) moči, ki se imajo vzgajati za habilitacijo. V špecijaliziranem pregledu teh treh točk navaja sledeče: ad 1.) vse habililirane moči naj se vpraša, ali reflektirajo na zagreb- ško vseučilišče; na pozitiven odgovor naj pošljejo vse dokumente, ki jih običaj zahteva, na poverjeništvo za uk in bogočastje, ki naj še natančneje določi pot ureditve. ad 2.) moči, ki se morejo že v bližnji bodočnosti habilitirati, na j ube- rejo dosedanjo običajno pot habilitacije, t. j na j predlože svoje habilita- cijsko delo in curriculum vitae dekanatu fakultete v Zagrebu, na kateri se nameravajo habilitirati; ad 3.) te moči tvorijo pravi naraščaj akad. učnih moči. Vsak reflek- tant na j se obrne na vseučiliško komisijo s prošnjo, ki naj ji priloži cur- riculum vitae in event, dela; vseuč. komisija odloča potem o načinu pod- pore. Dodatno omeni k tretji točki eksc. Žolger, da naj se uradnikom, ki spadajo semkaj, da dopust, drugim pa podpora, da se morejo nemoteno in neovirano posvetiti svojim znanstvenim delom. Glede del naj stopijo reflektanti v stik z dotičnimi referenti vseučilišča. Pri razbiranju strok se ugotovi, da so habilitirani pri pravoslovni fakulteti že gg. eksc. Žolger za upravni nauk in upravno pravo; izr. prof. dr. Pitamic za upravni nauk in upravno pravo ter pravno filozofijo, dalje vseuč. prof. v Frankobrodu dr. Žižek za statistiko in trgovsko ter me- njično pravo. Dr. Žolger in dr. Pitamic, ki reflektirata na zagrebško vse- učilišče, naj se takoj imenujeta, dočiin vprašaj vlada dr. Žižka, je-li voljan priti v Zagreb, nakar naj se ga na pozitiven odgovor takoj imenuje. Dr. Majaron opozori na to, da j e treba gotove discipline takoj za- sesti, tako n. pr. stolico za civilno pravdni red. Kot učno moč za to> stroko predlaga dr. Dolenc Skumoviča. Dr. Majaron karakterizira dosedanje delovanje Skumoviča in na predlog eksc. dr. Zolgerja se sklene sledeče: Skumovič naj predloži vseučiliški komisiji svoj curriculum vitae, kjer naj natanko poda vsa svoja dela ter izbere momente, ki argumentirajo nje- govo kvalifikacijo. Dr. Majaron prevzame to obvestilo. Kot učne moči druge kategorije so bili navedeni Kušej za kanonsko pravo, Škerl j za trgovsko in menjično pravo, Dolenc za kazensko pravo in kazenski pravni red in Eller za finančne vede in finančno pravo. Pri tretji kategoriji bi prišli v poštev: Brezigar za narodno gospo- darstvo in Sagadin za upravno pravo. Dr. Pitamic predlaga, da se ustanovi na pravni fakulteti stolica za sociologijo in politične vede. Za modroslovno fakulteto ugotovi dr. Ramovš, da so nujno potrebna takoj predavanja iz splošne slovanske filologije, ki na zagrebški univerzi niso zastopana, kakor tudi ustanovitev stolice za slovenski jezik in slo- vensko slovstveno zgodovino. Pri nadaljnem prerešetavanju so bili stav- ljeni predlogi, da se za splošno slovansko filologijo imenuje vseuč. prof. dr. Ra jka Naehtigalla, ki reflektira na to, kar se razvidi iz njegovega pisma dr. Ramovšu, ki pismo pred komisijo prebere, za slovenski jezik docenta dr. Ramovša, za slovensko slovstveno zgodovino pa po izvedeni habilitaciji, ki j e že v teku, dr. Grafenauerja. Na zagrebškem vseučilišču naj se imenujejo docent dr. Jesenko in prof. dr. Plemelj, ako reflektira na to, ter docent dr. Rostohar. Med naraščajem akad. učnih moči se imenuje sledeče osebe: Lončar, Hauptmann in Milko Kos: zgodovina; Šarabon: geografija; Seidel: geo- logija; Hinterlechner: mineralogija; inž. dr. Turk: kemija; Prezelj: lizika; Regen: zoologija; Pavel Grošelj: biologija; Mal: historične pomožne vede; Kelemina: germanistika; Juvančič: romanistika. Omenjeno naštevanje izzove živahno debato o forsiranju celega vse- učiliškega vprašanja; debate so se vdeležili eksc. Zolger, doc. Rostohar in Ramovš, prof. Pitaniic, dr. Majaron, doc. Jesenko. Plod debate je na kratko ugotovitev potrebe vseučilišča v Ljubljani, ki naj ga dosežemo potoni zdrave, naravne podlage in smotrnega dela, ki zahteva svoj čas za to. Teoretična debata je bila na predlog dr. Zalokarja zaključena z resu- mejem, da naj se habilitiranci, ako reflekiirajo na to, imenujejo takoj na zagrebški univerzi, kakor je bilo govorjeno. Sprejet je bil poleg tega predloga tudi predlog za ustanovitev stolice za slovenski jezik in stolice za slovensko slovstveno zgodovino v Zagrebu. Ob koncu naznani g. podpredsednik dr. Zore, da ima glede bogo- slovne fakultete spomenico. Ker je ura že pozna, se jo sklene predlagati na prihodnji seji. Konec seje: И8'1 zvečer. Я Ljubi j . 21./XII. 18 Velespoštovani gospod profesor! Vaše zadnje pismo sem prejel, razumem Vaš položaj in le iz srca želim, da bi se vse kar najlepše izteklo. Glede Vaših skrbi o selitvi, pred- vsem rodbine, tudi upam, da ne lx> delala prevelikih težav. Kolikor smo tu informirani, bo vlada v Zagrebu za vsakega profesorja preskrbela že naprej stanovanje in sicer za oženjene 4, za samce 2 sobi. V aprovizačnih zadevah pa j e Zagreb na dobrem, predvsem hvalijo aprovizacijo univerze. Pa o vsem tem kaj več, ko bo aktualno. Pametno je, da do trenotka, ko dobite v roke dekret za Zagreb, v Gradcu ničesar še ne sprožite in da šele po tem trenotku spravite likvi- dacijo v tek. Včeraj in danes sta bila v Ljubljani Kidrič in Prijatelj . Kidrič se je že odpeljal v Slatino k družini, Pri jatel j gre za božič na svoj dom in se potem vrne na Dunaj. Prišla sta se radi sebe informirat in sta prinesla spomenico, tičočo se bodoče knjižnjice in državnega arhiva. Dal je še o kulturnih institucijah, n. pr. učeno društvo, konservaforij etc. Baje bo po končani likvidaciji Kidrič prišel kot vodja na knjižnice, Pri jatel j pa za dobo vreditve za referenta v kulturnih zadevah k poverjeništvu za uk in bogočastje. Toliko po ustnem sporočilu Versiovška. Govorili smo obširno o organizaciji slavističnega pouka na vseuči- lišču in ker smo bili vsi tri je istega mnenja, mi je prišlo na misel, da bi bilo velike važnosti, ako bi Vi, kot poklican faktor in reprezentant. na- pisali o tem nekako spomenico, ki bi jo poslali na vseučiliško komisijo, v roke dr. Danila Majarona. Olm sta to mojo misel pozdravila. Hočem Vam najprej utemeljiti, kako da sem sploh na to misel prišel. V komisiji so se pojavile različne politične intrige, kar morete spoznati že iz mojega zadnjega poročila o llešiču. Treba pa je vsem takim intri- gam enkrat za vselej zapreti pot. Ljudje v komisiji ne vedo, kaj je po- trebno in zakaj je potrebno. Lehko bi jim jaz tolmačil in utemeljeval, kar imam za pravo, a saj veste; ker pri slavištiki nehote tangiram sebe, bi morda izgledalo tako, kot da prodajam »židovsko blago«. Sempatja lehko kaj povem, kadar se tiče drugih oseb. Hotel bi pa, da se v principu raz- predejo vse misli. In tako j e najl>olje, da bi Vi napisali neko spomenico, ki na j vsebuje načrte o slavističnem pouku na slov. univerzi. Menili smo se danes takole: neobhodno so potrebne štiri glavne stolice in sicer: 1.) stolica za splošno slovansko filologijo (slovničarski del); imetnik bi bili Vi; 2.) stolica za splošno slovansko fil. (literatura) — Prijatel j ; 3.) sto- lica za slovenski jezik — jaz; 4.) stolica za slovensko literaturo — Kidrič. Še par personalij vmes. Ker smatram llešiču le za trenotnega konkurenta, ki odpade, kakor hitro se še posameznim članom komisije razbistri po- gled, imamo računati le še z enim, resnim konkurentom, čegar habilita- ci ja v Zagrebu je že v teku, namreč z Grafen a uerjem contra Kidrič. Za Vaše mnenje vem, vendar j e položaj tak, da ne moremo preko Grafen- auerja. Kidrič j e radi tega že danes rekel, da nioru pač že računati s tem, do gre vsi učiliščc mimo njega. Meni bi ga bilo močno žal in zato štu- dirani in študiram, du bi našel kak modus, ki bi vstregel obema. Vendar ničesar ne iznajdem. Mogoče se Vam posreči kaj. Mogoče bi se dalo v red it i tako, da bi Kidrič za dobo provizorija v Zagrebu vodil dela v knjižnici ,v Ljubljani iu bi šele po ustanovitvi v Ljubljani dobil stolico. Mislim namreč, da bi tudi dve stolici za slov. literaturo v Ljubljani, lahko eksistirali. Drugo vprašanje je tole: zagrebško vseučilišče, Verstovšek in tudi komisija stoje na stališču, da se mora vsaka učna moč habilitirati. Že jaz sem bil v prvi seji proti temu in Sein povdarjal, da tudi mi lahko rabimo staro prakticirano izjemo, da se strokovnjak, ki je z svojimi deli pokazal vsposobljenost, lahko brez habilitacije pokliče in imenuje. Tu imam pred- vsem v mislih Kidriča in Prijatelja. Prvi j e bil itak že predlagan za extraordinarija, da bi se pa Pri jatel j zdaj še habilitiral, j e pa tudi smešno. Omenite i to v spomenici s kratko vtemeljitvijo. Prvi dve imenovani stolici naj dajeta splošno podlago: tako prva (Vaša): starocerkvenoslov. jezik in literaturo, primerjajoče slovansko je- zikoslovje, slovanska fonetika, medsebojno razmerje raznih starih tekstov, sorodnost slov. jezikov, slovanske starožitnosti itd. Druga (Prijatelj) : zgodovina (kulturna) slovanskih narodov. Tret ja (jaz): historija slov. je- zika; slov. dialektologija; slovenska fonetika; izdajanje starih tekstov. Seminar tretje bi prevzel tudi naloge, zbirati gradivo za slov. histor. slovnico in dialektol. karto. Četrta (Kidrič — Grafenauer): kulturno- estetska zgodovina slov. slovstva. Zdi se mi važno, da bi nekatera slov. protestantska unika, ki so nam od rok (v Nemčiji), 11. pr. Trubarjevi sv. Pavla listovi, Tulščak etc. izdali, kar bi tudi prevzel seminar. Za vse štiri panoge bi bil en seminar s pododdelki, dovolj veliko čital- nico s priročno knjižnico. Ni izključeno, da dobimo graški slovanski semi- nar semkaj. Ubrala se je tozadevna že pot, vendar je vse tajno in strogo. Podobne spomenice so došle zdaj že 3; omenjena Kidrič-Prijateljeva, potem Milka Kosa o arhivih in Zarnikova o naravoslovnih inštitutih. Zato tudi bi bila Vaša zelo na mestu in velike važnosti. Upam, da boste našli toliko časa in miru, da boste v najkrajšem času mogli to učiniti. Drugih novic ni. V ponedeljek j e zopet seja in Vam takoj sporočim. Pri jatel j j e tu sprejel svojo drugo korekturo in jo- tudi tu opravi, da gre hitreje. Brezniku sem danes poslal korekturo nekrologa. Od Šlebingerja v kratkem dobim. Iz Lipskega še ni nič, a vsak dan pričakujemo, ker je zdaj promet odprt. Prav vesel in srečen božič v nad i, da bo čez eno leto mnogo lepši, želim Vam in vsem Vašim dragim! . . . Pozdrave od moje žene. Z lepimi pozdravi in priporočili Vaš vdani in zvesti učenec Ramovš t Pismo) <6 Sluvistična revijo 241 Ljubljana 17/11. 19 Veflespoštovani gospod profesor! Dolgo Yam že nisem pisal, a ne iz brezbrižnosti, marveč ker sem vedno čakal, da Vam bom mogel povedati ka j večjih novic. Vendar to čakanje gre že ad infinitum. Prejel sem danes Vašo pošiljatev, za katero se Vam toplo zahvalju- jem. Omeniti jo hočem v Ljubljanskem Zvonu, da tako tudi širši slo- venski krogi ka j zvedo. Glede vseučilišča smo menda tako daleč kot smo bili. Odgovor smo poslali v Zagreb, a tam se menda malo menijo. Celo glede dijaštva je zelo slabo. Obljubili so Hrvatje, da bodo slovenski dijaki obedovali v hrvaški menzi, ko pa je prišel trenotek, da bi začeli izpolnjevati, so snedli svojo besedo. Prišlo je tako daleč, da so dijaki slovenski dobivali hrano le vsak tretji dan in so se naposled razšli vsak na svoj dom. To j e bratska milost. Zdaj so vendar pritisnili na bračo in se upa doseči boljših uspehov. Vsi tu, komisija in vlada, prihajamo do spoznanja, da je najbolje, da ne prosjačimo dosti v Zagrebu. V petek se odpeljejo predsednik in pod- predsednik in Verstovšek v Beograd. Predložiti hočejo osrednji vladi sklep, da se takoj ustanovi v Ljubljani vseučilišče (tudi s tehnično fa- kulteto). ki naj se otvori jeseni in na j da vlada za to na razpolaga sred- stva. To je pač najpametnejša misel in najboljši izhod. Z napeto rado- vednostjo pričakujem že povratka iz Beograda. Potem bomo vsaj vedeli, pri čem da smo, ker vsaj to bodo gotovo dosegli, da osrednja vlada da Zagrebu ukaz, da se naše želje rešpektirajo in hitro rešujejo. — Jutri pride v Ljubljano Hinterlechner, ki je predsednik likvidacijske komisije za kulturne zavode na Dunaju, ki j e že pričela z delom. Donese nam to- zadevne sklepe (napravljene skupno s Čehi). V četrtek ima komisija v tej stvari sejo. • Govoril sem s škabernetom (da nisem prej o tem Vam poročal, je krivo to. da je bil Skalberne 3 tedne na dopustu) in mi je rekel, da imate tudi Vi polno pravico do dijet, ker je bil ustanovni akt za komisije tako sestavljen, da j e vsak docent član in kot tak vabljen. Če l)i res prišlo do jesenske otvoritve v Ljubljani, kar bi bilo pač i za Vas najlepše, ker tu bi že dobili stanovanje in tudi glede hrane ni na slabem, bi bili slavisti na dobrem. Vlada je namreč že v pogajanjih z Jagičem za knjižnico in je bila takoj pripravljena dati 70.000 kron in baje se 11e upira, dati tudi več, če bi Jagic več zahteval. Slišal sem tudi, da nameravajo čimprej mogoče dobiti Kidriča in Prijatelja dol. Ne vem pa, koliko je na tem. Faktum pa je, da se je prva nervoznost pomirila in da gre le počasi vse bolj v redni tir. Glede časopisa bi bilo dobro, da bi g. Kaspret tisti Kosov pregled čimprej poslal. Zdaj j e vse dovršeno. Šlebinger ni mogel podati celega bibliografskega pregleda, marveč samo za jezikoslovje in literaturo. Za zgodovino mu ni bilo mogoče in če bi hotel še to dodati, bi morali čakati še tri mesece. Danes je prišel odgovor iz vlivarne v Lipskem, ki sporoča, da je vzela delo v roke (pismo je hodilo menda 2 meseca) in bo torej v prihodnjih snopičih že tudi lahko ka j jezikoslovnega izšlo. Prosil bi torej, da bi ta letnik čimprej zaključili (človek je že v zadregi, ko me marsikdo vprašuje po nadaljevanju), da bi Kaspret kmalu poslal pre- gled (ki bo prav prišel kot nekako izpopolnilo k Šlebingerjevi biblio- grafiji) in priporočal bi, da bi korekture smel pregledati kar tu, ker s pošiljanjem se takoj zgubi cel mesec. Rad pa bi, da bi vsaj sredi marca letnik izšel. Prosim tudi, da bi čimprej s Kaspretoin sestavila natanko določitev, pod katerimi pogoji naj sprejme Matica Slovenska naš Časopis v svojo reži jo. To moramo pospešiti, ker sicer smo na tleh. Čujeni pa (od Šlcbin- gerja), da mislijo tako narediti, «la se naš Časopis razdeli: 1. jezikoslovni- literarni del, ki imej za nadaljevanje naš Časopis in II. zgodovina naj se iz toga Časopisa izloči in naj se stvori nov Časopis iz Carniole, našega oddelka in mariborskega lista. Nam, mislim, to ne bi bilo na kvar. Je pa v tem kos osebnega vprašanja Kaispretovega. Vendar če hočemo rešiti jezikoslovni časopis, naj se deli. To je menda Mantuanijeva ideja, ki pa jo podpira Matica iti 1н> gotovo to pri pogojih — Bi-li ne bilo umestno, da to že omenimo. Glede črk ni treba staviti predloga, ker je Matica že pri tiskarnah tako dogovorjena, da naroče tiskarne vse potrebne stvari in jih potem Matici vračunajo. Prosim torej, da tudi te pogoje, podpisane od urednikov kmalu dopošljete meni ali Šlebingerju. — Webru so dali za enkrat 1000 kron. Vsaj en mesec, prodno bi mu zmanjkalo, naj pošlji' zopet na komisijo (kar na moj naslov, da se ne bi zopet tako pozno našlo) kratko novo prošnjo za nadalje. Kako Vam in Vašim! Da bi bilo že bolje! Od hiše do hiše srčne pozdrave. , , v . . v . , , Vas hvaležni učenec it. и 16» 243 Dr. Ramovš F r a n c Ljubljana, Čopova iO/I 18/11. 19 Velespoštovani gospod profesor! V včerajšnjem pismu sem čisto pozabil omeniti, da čimprej pošljete tudi Jagicevo pismo in pa besedilo dedikacije. Index za 1. in 2. snopič sem že dogotovil, onega od 3. in 4. pa bom, ko bo vse že ulomljeno. Sicer nič novic. Z lepimi pozdravi in toplimi priporočili Vaš hvaležni, zvesti učenec Ramovš (Dopisnica) 54 10/III. Velespoštovani g, profesor! Predvsem najlepše vzprejemne pozdrave v nadi, da Vas graška uni- verza ne vidi več kot svojega člana. — Danes sein že pokonci. Popoldne danes, od 3h j e v Sloo. Matici, Kongresni trg 7/1. (po hodniku na dvorišču) seja subkomiteja za filoz. fakulteto, katere se morate na vsak način vdeležiti,5 ker se bodo baje izdelali predlogi, ki se tudi Vas tičejo. Torej ob 3h nasvidenje! Lepe pozdrave od žene! Na veselo svidenje! V aš vdani in hvaležni učenec Ramovš (Na vizitki) 55 Ljubljana 6. avgusta 1919 Velecenjeni gospod profesor! Predvčerajšnjem zvečer je bil tu prof. Mikuličič kot delegat zagreb- ške univerze. Zagrebški in beograjski profesorji so sklenili, da takoj po rešitvi krize odide k prosvetnemu ministru deputacija 2 zagrebških. 2 beograjskih in 2 ljubljanskih prof. glede regulacije plač vseuč. prof. Tozadevna spomenica je pripravljena. Glavne točke so: 1.) istovetnost plač v vseh 3 vseuč. mestih; 2.) po 16 letih pride prof. v i l i . činovni raz- red s plačo 18.000 dinarjev; 3.) uvedba kolegnine, ki jo dobe profesorji, oprostitev od lak« principijelno nemogoča. Prof. Mikuličič je prišel zdaj sem, da to obrazloži in da pozove vseuč. komisijo, da določi 2 delegata za to deputacijo. Sklenili smo, da se za Ljubljano udeleži samo 1 prof.. 6 V Gradcu sem zaprosil za poletni semester za dopust in v začetku marca odpotoval z dvema sinovoma v Ljubljano. Drugu polovica moje družine je ostala še v Gradcu. ker j e število prof. še majhno in vse šele v začetku. Potne stroške v Za- grebu plačajo profesorji sami, po 30 kron vsak. Določili smo Vas za tega delegata, ker j e ravno pri Vas že minister prosvete najbolj vezan po brzojavki" in ste že nekako l jublj . profesor. Potne stroške smo preračunali na kakih 2000 K, iz previdnosti pa se Vain nakaže 5000 K iz vseuč. fonda. Tozadevno nakazilo j e danes Verstovšek podpisal. Natančnejše informa- ci je v tej zadevi boste dobili od zagrebških kolegov, ki se boste od Za- greba dalje vozili ž njimi skupaj. Dan odhoda in vlaka iz Zagreba bo dovolj zgodaj naznanil prof. Mi- kuličič brzojavno, kar Vam bom brzojavno1 dalje sporočil. Ob .prehodu skozi Ljubljano dobite od predsednika denar za potne stroške. Korošec radi imenovanj obveščen. Danes je poverjeništvo brzojavno urgiralo imenovanja. Drugega novega ni. Z lepimi pozdravi na celo rodbino, posebno na Vas! Vaš vdani učenec Ramovš PS. Več podrobnega naj Vam pove v soboto/nedeljo Dr. Kraigher.7 (Pismo) 56 Dr. Ramovš F r . L jubl jana Čopova 10 v , • . t i Lj . 9/1X. Velecenjem g. prolesor! Šele danes sem se mogel radi Vašega stanovanja informirati, ker sem dobil Vašo karto in pismo ravno v soboto in v nedeljo in praznik nisem mogel do uradov. Govoril sem danes pri stanov, komisiji radi Vas in sem zvedel, da do danes še niso nič govorili o Vaši vlogi, upati pa smete, da se Vam bo stanovanje pri orožnikih nakazalo.8 Spisal in vložil sein tudi vpraševalno polo za Vas. Z Rostoharjem in Prijateljem sem bil tudi danes 0 Prot i koncu poletnega semestra sem prejel iz Gradca uradni brzojavni poziv, da se izjuvim, ali ostanem še dal je na tamošnji univerzi. Odpeljal sem ее gor in rektorju izjavil, da se čutim iz raznih razlogov primoranega, odreči so nadaljnji profesuri na graški univerzi. Po čudnem nakl jučju pa ine j e doma čakal brzojav poverjenika za uk in bogočastje iz L j u b l j a n e z besedilom: Ministrstvo prosvete ine jo obvestilo, da j e treba Vas zadržati v Ljubljani.« Minister prosvete j e bil tedaj Davidovič. 7 Jaz sem bil tedaj z rodbino na letovišču na Ljubnem na Gorenjskem, kamor me j e izvabil pri jatel j Kraigher, ki j e med tednom bil še zaposlen v Ljubljani . ® Nisem pa dobil nikakršnega nakazila za kako stanovanje. pri Brejcu, k jer smo izposlovali nalog stanovanjski komisiji, da se v prvi vrsti dado stanovanja vseuč. prof., ker j e to nujno potrebno. Y četrtek ob 5h pop. bo seja komisije vseuč. Na svidenje! Priporočila, poklone in pozdrave vsem Vašim Vaš vdani učenec R. PS. Rešetarju sem pisal, da hočemo o njegovih pogojih govoriti in skle- pati pri fakult. seji in v seji akad. senata, pa mu potem uradno vse sporočimo. (Dopisnica)