t ■
griHaa t fanffa
Cena 2 Dir
Upravništvo: oHea 6. — 8124 8126, 5126. Inseratni oddelek:
burgova bL — Ti podružnico Maribor:
cesta H. 18. — Telefon it Podružmea Celje: Kocenova
K. t - Telefon it 190. Podisink?
«. iso.
Podružnica	Mtot
cesta Bt 43L Podružnica Trbovlje: t gartnerja.
Ponedeljska izdaja
ndaja vhtnu fehajavaak ponedeljek zjutraj. _ NaroSa ao posebej in velja po pošti prejo-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: Knafljeva ulica S. Telefon St 8122, 3123, 8124, 8126 in 3128.
Aleksandrova eeeta 13. Telefon St 2440 (ponoči 2662). Kocenova uL 3. Telefon št 190
vračajo. — Oglasi po tarifa.
SckopU oo
Kralj med svojim narodom
Včeraj je N j. VeL kralj posetO Sisak in Karlovac - Ljudstvo ga je povsod na pota spremljalo s prekipevajočim navdušenjem
Glina. 7. jnnija. Davi ob 8.10 j« krenil iz
Zagreba dvorni vlak z Nj. Vel. kraljem Aipflssandrom to spremstvom, v katerem so Ibill todd ministri dr. švrijuga. dr. Sraki«, iNendorfer, dr. šibenik, dr. Kumanndi in Demetrovič, minister dvora Jeftič te ban Savske banovine dr. Perovič.
Ob 8.45 je prispel Nj. VeL teradj v Sisak. kjer je na postaji štela častna četa 25._peš-ipolika i godibo, ki je zaigrala državno himno •Po raportu brigadnega generala in poveljnika po lika je kralja v imenu meščanov Piska ln okoličanov pozdravil veleindustri-in banski svetnik Teslič. Ko je Nj. VeL fcrajlj v spremstvu odličnikov in g. Tesliča stopil i-z sijajno okrašene postaje, mu je prebivalstvo priredilo veličasten sprejem, ffsavdušenje množic je bilo nepopisno. Pred p-'vstajo je stal velik slavolok. Med burnimi rrakKki ljudstva je Nj. Vel. kralj sedel v avto. ki se je začel poč asi pomikati po ulici p Ji, kjer so se množice agostile v širok šnaMr, v katerem je bilo mnogo šolske de-cp, zastopnikov raznih društev in korpora--cij ter nešteto meščanov te kmetov.
V Gajev« ulici, kjer sta stala dva slavo-.Irska, so bili zbrani zastopniki oblasti to fcorporacij, ki so svojega vladarja burno in (navdušeno pozdravljali Nj. VeL kralj je nato stopil i »z avtomoibila in tu ga je pozdravil mastni načelnfik Mihelčič, ki je v prvooem govoru dejal, da je prebivalstvo Fvojenrra vladarju hvaležno za vse velike rimbrote, ki jih izlka.zuje narodu 8 svojo ve-fliiko očetovsko slkrlbjo. Nato je pristopila !k vladarju neka deklica, in miu izročila Šopek cvetic. Kralju se je poklonila tudi zastopnica sisaških hrvatskih že®, nakar so ppv^ška. društva zapela državno hiramo.
Nj. VeL kralj je nato peš krenil po Ga-Jev.i ulici to se razgovarjal z navzočimi meščani in kmeti. Tako je prišel do nadaljnjih treh slavolokov, kjer mn je ga. SiSberstein predala šopek cvetic v imenu Rdečega križa. K vladarju je pristopilo mnogo kmetov in mu zaupljivo in iskreno pripovedovano o svojih prilikah to neprilikah. Na konctt Ga-jeve ulice je kralj zopet sedel v avtomobil fin se prisrčno poslovil od vseh, nato pa nadaljeval s svojim spremstvom pot
Moščanci, 7. jnnija. Ko se je tra prflkasal avtomobil z Nj. Vel. kraljem, je zbrane množice, predvsem kanete, prevraelo silno navdušenje. Pred vhodom v kraj je bil postavljen slavolok z napisom: »Dobrodošel oobri kralj!« Nj. Vel. kralja sta pozdravila načelnik Ivan Mišknlto te banskf svetnik J?do Majfcovič. ki sta vladarju v tanemu ta-enošnjega prebivalstva izrekla dobrodošlico. iNefka deklica mn je nato toročila šopek cvetic. nakar je burno pozHtravfItjan od množice nadaljeval pot
Petrinja, 7. jomtla. Semkaj Jo prijel NJ. VeL kralj ob 10. dopoldne. Ofb vbodni v mesto je svojega vlaidarja in najvišjega poveljnika »prejela častna četa pešpolka.
Prihod v mesto je bil triumfalen. Ob ) kraljevem avtomobilu je jezdila kmetska konjenica, ki je spremljala svojega vladarja w mesto. Pokali so možnarji to zvoniH zvo-i novi. Vse hiše so bole okrašene s cvetjem to zelenjem, ulice pa polne meščanstva to kmetov. Pred mestno hišo je bil postavljen rrelik slavolok, mnogoštevilna, društva to korporacide, Sokol, šolarji to gasilci pa so napravili gost špalir. Po oficijelmiih pozdravih je kralj stopil med kmete, s katerimi se je prisrčno razgovartjal. Ko je Eaigrala godba državno hiramo, je neka deklica stopila h kralju to mn Izročila šopek ■ cv^trc«
Nato j« Nj. Vel. kralj odšel v mestno hišo, Hkjer so mn predstavili občinske zastopnike, nakar se je vpisal v spominsko knj-igo.
Na pragu mestne hiše je stopila k Nj. Vel. kralju starka Marija Markovičeva in prosila vladarja za podporo. Nj. Vel. kralj je ljubeznijivo odgovoril naj napravi pismeno prošnjo. Med bornim to navdušenim Slikanjem množic se je prisrčno poslovil in sedel v avtomobil. Ob odhodu lz mesta je vladarju izkazala zopet čast častna četa
pešpolika.	, „. _ ,
Gora. 7. jnnlja. Semkaj je pripel Nj. VeL kralj s svojim spremstvom ob pol 11. dopoldne. Pred vhodom v kraj je bil postav-3 i en velik slavolok, okoli njega pa se je ebrala velika množica ljudstva. Po pozdravih se je vpisal v spominsko knjigo, nato na peš krenil skozi vas to se tjnbeznjrvo
razgo>va.rrjal s kmeti.
V Gori je Nj. Vel. kralj sboprtl tram v hiSo, nr kateri je bival njegov oče kot Peter Mr-(konjič. Potem je stopil v avto to nadaljeval ipot proti Glavini, kjer se je pomndil kakih 20 minut. Tu so ga sprejeli hrvatski to srbski kmetje, med njimi mnogoštevilna fcnnoeniea. Glavni sprejem pa je bil na nlfci kralja Aleksandra, kjer je bilo postavljenih več slavolokov. Ljudstvo je bilo tako navdušeno, da je prebilo kordon to se stiskalo okoli kraljevega avtomobila, da bolje vidi svojega vladarja. Nj. Vel. kralj je stopil med ljudi in se razgovarjal s Sokoli in do-brovoljci, ki jim je podajal roko ter vpraševal, koliko jih je.
»Vseh skupaj nas je 20,< Jo odgovoril neki dobrovoljec.
>E, ailal varni vera!« je odgovoril kralj. Lep sprejem je bil tndi v Martobrodn in Prekopi, kjer se je vladar ljubeznivo razgovarjal s kmeti.
Topusko, 7. junija. Semkaj je prispel Nj. VeL kralj ob 12.15. Sprejem je bEl posebno lep in prisrčen. Ob vhodu v mesto je vladarja pričakovala kmetska konjenica. Krafi
s! Je ogledal kopališče in se vpisal v spominsko knjigo.
Nekaj kilometrov sa Topniškem ao vladarju priredili v gozdu kosilo.
Lep sprejem je bil r Cemenricl kamor je prispel Nj. Vel. kralj okoli 14.30. Sprejem je bil veličasten. Vlaidar si je ogledal cerkev in se vpisal v njen letopis. Pri sprejemu je bilo zlasti veliko število kmetekih Sokolov.
V Vratniku se je kralj razgovarjal s Sokoli in vprašal ali je kaj dobrovoljcev. Da, so mu odgovorili, Vaso Milčič, Veličanstvo.
»Ajde, da ga vidim!« je odgovoril kralj.
Tedaj je stopil k njemu logar Vaso. Vladar se je z njim dolgo in prisrčno razgovar-jal.
Virgin most, 7. junija. Ko Je ob 15.15 zbrana množica zagledala avto, v katerem se je vozil Nj. Vel. kralj, ga je jela z burnimi vzkliki pozdravljati. Ko se je avto ustavil, je po oficijelnih pozdravih starešina kmetskega Sokola dr. Rudolf čop podal poročilo o delovanju Sokola, neka deklica pa je kralju izročila lep šopek cvetlic. Med burnim pozdravljanjem je vladar nadaljeval pot proti Vojišnjici Gornji, kamor je prispel ob 15.25. Tu ga je ob velikem slavoloku v imenu ljudstva nagovoril kmet Jovan Korač in se mu zahvalil za vse, kar je storil za narod in domovino. Množica je njegov govor sprejela z navdušenim vzkli-kanjem in se nato burno poslovila od vladarja, ki je po kratkem postanku nadaljeval pot v Vojišnjico. Kakor povsod drugod, je bil tudi tu prirejen vladarju prisrčen sprejem.
Vojnič, 7. junija. Semkaj Je prispel NJ. Vel. kralj ob 15.40. V mestu je bil postavljen lep slavolok, na velikem trgu pa se je zbralo več tisoč kmetov iz vse okolice, ki so vladarja pozdravljali z velikanskim navdušenjem. Nj. Vel. kralj je po pozdravih razgovarjal. Ljudje so se v gostih vrstah strnili okoli njega in mu neprestano navdušeno vzklikali.
Na poti v Tušilovič so ljudje prihajali z zastavami pred avtomobil Nj. VeL kralja in ga navdušeno pozdravljali toda zaradi pomanjkanja časa vladar ni mogel stopiti z avtomobila in je nadaljeval pot. V Tušilovič je prispel ob 16. Po pozdravu občinskega načelnika ga je pozdravil voditelj kmetskega Sokola učitelj Skakavec. Njeg. Vel. kralj so je prisrčno razgovarjal z njim in s kmeti in nato med burnim pozdravljanjem nadaljeval pot v Cerovec, kjer ga je istotako sprejela mnogoštevilna množica kmetov in šolskih otrok s kmetsko konjenico, ki so napravili gost špalir. Zaradi
prekratkega časa se Nj. Vel. kralj ni mogel ustaviti in je počasi vozeč se nadaljeval pot proti Karlovcu, kamor Je prispel ob 16.25.
Karlovac, 7. junija. Na meji Karlovca je bil na mostu čez Mrežico postavljen prvi slavolok z dobrodošlico Nj. VeL kralju. Ves most je bil posut s travo in cvetjem, da je bil videti kakor pokrit s prekrasno preprogo. Prav tako je bil okrašen tudi most čez Korano, kjer so se postavili v špalir šolski otroci Sokoli zastopniki društev in korporadj. V Karlovcu je bila vsaka hiša okrašena z zastavicami in vsa okna polna zelenja in cvetja.
Med velikanskim navdušenjem in burnim vzklikanjem se je Nj. VeL kralj peljal skozi špalir prebivalstva. Mesto Je bilo v morju zastav in med ljudmi je povsod vladalo kar najslavnostnejže razpoloženje Pred vhodom v mesto je bila postavljena častna četa in vojaška godba je zaigrala državno himno.
Med nepopisnim vrkHkanjem ta navdušenjem se Je Nj. VeL kralj peljal v mesto. Pred »Zorindomom« Je godba zasvi-rala himno, nato pa je mestni načelnik dr. Steinfeld s prisrčnimi besedami pozdravil Nj. Vel. kralja, neka triletna deklica pa je deklami rala pri godno pesem. V slavnostni dvorani »Zorindoma« so krar-lju predstavili vse ugledne osebnosti Karlovca, nakar se Je podpisal v spominsko knjigo. Ko je odhajal iz dvorane, mn Je pevski zbor »Zore« zapel himno. Med burnimi ovacijami Je nato krenil skozi mesto in nadaljeval pot proti Draganiču, kjer se je zbrala velika množica kmetov. PO sprejemu mn Je mlad Sokolič izročil krasen šopek cvetja ta mn poljubil roko. Vladar se mu Je zahvalil ta se nato sredi navdušenih ovacij odpeljal dalje proti Jastro-barskemu.
Tudi tu se je bBa rimla weio veltta
množica ljudstva. Vse mesto Je Mo odeto v zelenje in cvetje. Ko se Je navdušenje nekoliko poleglo in Je godba odsviraJa državno himno, se Je NJ. Vel. kralj po oficijelnih pozdravih spusta ▼ razgovor d Sokoli ta kmetL
- Poslovil se Je med viharnim vzkHkanJem ljudstva ta krenil nazaj proti Zagrebu. V vseh krajih ob cesti, kjer Je vozil kraljev avto, na vsej poti od Jastrebarskega pa do Zagreba ao se spontano zbirali ljudje ta z burnimi vzkliki dajali duška svoji ljubezni do vladarja.
Okoli 6.45 zvečer se Je NJ. VeL kralj vrnil ▼ Zagreb ta se takoj odpeljal na dvor.
Vatikan zahteva kaznovanje krivcev
Vatikansko glasilo ni zadovoljno s sklepi in izjavami vrhovnega fašističnega sveta glede Katoliške akcije
Mm, 7. junija, d. »Osservatore Romano« zahteva dokaze za trditev velikega fašističnega sveta, da ima Katoliška akcija protifašistični značaj. Glede na zatrdilo fašističnega spoštovanja do cerkve ta njenega vrhovnega poglavarja v komunikeju o seji vrhovnega fašističnega sveta pripominja »Osservatore Romano«, da ne bo nikomur prišlo na trm, smatrati kakorkoli te besede kot poravnavo aH pa samo za kakšno pojasnitev dogodkov, o katerih je izvajanj fašističnega komunikeja sklepa svet že zadosti poučen. Tudi iz zaključnih glasilo Vatikana, da zaenkrat ni mogoče beležiti nobenega napredka v sporazumevanju.
Nota, ki Jo Je pretekli teden izročfl Vatikan po svojem nunciju italijanski vladi ta katere vsebina je postala šele sedaj znana, zahteva poleg izjave obžalovanja nad zadnjimi dogodki od italijanske vlade, naj aretira voditelje demonstracij proti papežu, Jih postavi pred sodišče ta kaznuje na isti
način, kakor če bi zakrivili razžaljenje veličanstva.
Rim, 7. JtfflTia. d. Kakor vse kaže, se ie
spor med Vatikanom bi italijansko vlado nanovo poostril, ker italijanska viada še ni odgovorila na papeževo protestno noto.
V	vatikanskih krogih zatrjujejo, da se papež bavi z namero prekinjenja diplomatskih pogajanj z Italijo, ako ne bo že v prihodnjih dneh izročen italijanski odgovor.
V	ostalem priznavajo tabo v krogih Vatikana kakor italijanske vlade, da potekajo neoficijetaa pogajanja izredno težavno in da bo bržkone preteklo še precej časa, preden bodo prišla do zaključka.
Rim. 7. Junija. ^ Kakor se dozoava te vatikanskih krogov, namerava papež izdati Belo knjigo, v kateri bo obrazložH cerkvi sovražno politiko fašizma ter preciziral stališče Vatikana. Baje hoče še počakati,
bodo pogajanja med Vatikanom in italijansko vlado imela uspeh.
m-

Velik narodni uspeh v gospodarstvo
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani je s svojimi industrijami vred prišel v domače roke
Dunaj, 7. Junija, d. Včeraj Je bila na Dunaju med zastopniki Creditanstatt fur Handel und Gewerbe In zastopniki skupine jugoslovenskih denarnih zavodov podpisana pogodba, po kateri Je Jugoslovenska skupina prevzela od Credkanstalt večinski paket delnic ljubljanskega Kreditnega zavoda za trgovino in indostriio. Delnice so trite kupljene po 200 Din. Pogodba Je ze pravomočna.	^
Kreditni zavod za trgovino hi industrijo v Ljubljani je, kakor znano, eden največjih denarnih zavodov v dravski banovini in v Jugoslaviji sploh. Večina njegovih delnic je bila doslej v rokah dunajske Creditanstalt, vendar pa je bil ljubljanski Zavod ne le kot jugoslovenska delniška družba formalno avtonomen, temveč je bil tudi po svojem finančnem poslovanju toliko samostojen in od 'Dunaja neodvisen, da nanj m niti najmanj kvarno vplivala kriza, v katero je bila pred tedni zašla dunajska Creditanstalt.
Creditanstalt Je bfta. kakor smo v »Jutru« že ponovno poročali, sanirana z izdatno državno pomočjo in je zaradi tega prišla docela v roke avstrijske države; večina njenih delnic Je namreč sedaj po sanaciji v posesti avstrijskega finančnega ministrstva in avstrijske Narodne banke. Ker Pa je imela Creditanstalt. kakor omenjeno, v svoji posesti večino delnic ljubljanskega Kreditnega zavoda, ta pa ima po svojih zvezah in svoji udeležbi pri domači industriji ogromen vpliv na gospodarstvo dravske banovine, je nastala nujna nacionalna m državna potreba, da preide večinski paket delnic Kreditnega zavoda v domače roke. Da izvede to transakcijo, se ie na iniciativo bana g. dr. Marnšiča sestavila v Ljubljani skupina denarnih zavodov in drugih odličnih predstavnikov naših gospodarskih krogov s Hranilnico dravske banovine (Kranjsko hranilnico) in ljubljansko Mestno hranilnico na čelu.
Pogajanja so trajala več časa ln so bila včeraj, kakor je razvidno iz uvodne dunajske brzojavke, uspešno zaključena. Prevzemna cena po 200 Din za delnico je ne le višja od nominalne cene (100 Din), tem več tudi nekaj višja od borznega tečaja (170 Din), vendar pa je ta višji kure upravičen. ker je notranja vrednost delnic mnogo višja iti ker gre za maioritetni paket deklic, ki predstavJk absolutno večino,
Na ta način so priSU v domače roke ne
le Kreditni zavod, temveč tndi mnoga industrijska podjetja, ki so docela ali vsaj po večini v njegovih rokah, med drugimi zlasti pivovarna Union v Ljubljani ter tvornica za dušik v Rušah. Dosedanje dunajsko finančno zaledje je zamenjano z enako močnim domačim, ki ga tvorijo poleg že dosedaj udeleženih domačih gospodarskih krogov tudi novi, najpomembnejši predstavite! j i našega denarstva.
Dr. Strafella odstavljen
Dunaj, 7. juniia. d. Predsednik upravne komisije avstrijskih zveznih železnic Pen-zig - Franz je na zahtevo zvezne vlade odstavil generalnega direktorja avstrijskih zveznih železnic dr. Franza Strafello ter imenoval na njegovo mesto izrednega profesorja na tehnični visoki šofi na Dunaju dr. inž. Egona Seefehlnerja. S tem je zaključena afera, ki ie vzbudila svoječasno v Avstriji mnogo prahn. Kakor zna.io. očitali dr. Strafelli Izrabljanje položaja generalnega direktorja avstrijskih železnic za krščansko - socialne strankarske namene in tudi svoje osebne crmotne koristi.
Poset grških zdravnikov v Jugoslavi ji
Atene, 7. junija, r. Kakor znamo, Je lani priredila skupina zastopnikov grškega gospodarstva ekskurzijo v Jugoslavijo, nakar so zastopniki jugoslovenskega gospodarstva vrn.iM poset meseca septembra. Pred dnevi }e jugoslovenski avtomobilski klub posetil Solun to grški avtomobilski klub namerava v kratkem vrniti poset svojim Jugoslovanskim prijateljem. Sedaj se organizira večja ekskurzija grških zdravnikov za pot v Jugoslavijo. Obiskali bodo vse glavne zdraviliške in planinske kraje v Jugoslaviji, socialne to higijenske ustanove v Beogradu in Zagrebu, predvsem pa zavod za pobijanje malarije v Skoplju. Po določenem programu bodo grški zdravniki odpotovali fe Solona 13. junija ter bodo po-setili med drugimi kraji tradi Rogaško Slatino, Ljubljano to Bled.
Sodna razprava prof! prof. Monlinu
Rim. 7. junija, g. 'Razprava proti belgijskemu prof. Moulinu. ki je bil nedavno aretiran v Italiji. je določena za začetek meseca
Za zmanjšanje vojnih dolgov Ameriki
Zedinjene države bi b3e pripravljene odpisati del vojnih dolgov, ce bi Evropa omejila oboroževanje
London, 7. Junija, d. »Manchester Guaav dian«, ki se bavi s posetom nemških mini« strov, pozdravlja konferenco v Chequer» su, ker odpravlja celo v Ženevi sami izva* jano tendenco, da 6e postopa z Nemčijo ločeno od drugih držav. Last ne pričakuje od sestanka v Chequersu nobenih končnih rezultatov, izjavlja pa, da mora roditi upanje ®a pozitivno akcijo, ako se hoče preprečiti, da ne pride v Nemčiji do bruha viharja. Kot najboljši izbod iz ob« stoječega položaja smatra list antamto med Nemčijo, Anglijo in Francijo. Taka politič« no gospodarska trojica bi se mogla poga« jati z Zedinjenimi državami z upanjem, da bi se uspešno rešili problemi reparacij m medzavezniSkih vojnih dolgov.
Amsterdam, 7. junija, d. Kakor poroča »Telegraaf«, pomen jajo razgovori v Che« quensu pričetek nove dobe mednarodnih pogajanj o feparaicijskem problemu to o evropskih gospodarskih ter finančnih ■vprašanjih. List celo trdi, da bo Maodonald vrnili poset nemškemu državnemu kance« lan ju in zunanjemu ministra r Nemčiji sama.
Newyork, 7. Jorfja. d. »New Yo*k Times« je objavil daljši članek n Basla o reparacijskem vprašanju, ▼ katerem pravi, da vzbuja v vseh bančnih krogih na svetu resno skrb nadaljnji političn' in gospodar« ski razvoj v Nemčiji. Ako se ne bo našla nobena pot za olajšanje razmer, se bo po« ložaj prihodnjo zimo zelo poostril. V kro*
gib banke za mednarodna piaSla smatrajo
zato, da bi ne bfla prevelika žrtev Zedi« njenih držav, ako bi pristale vsaj na 20» odstotni popust dolgov, če bi se države dolžnice obvezale, da ne bodo povečevale
svojega oboroževanja in ds bodo skrčile svoje proračune za vojsk«. Zedinjene dr« zave bi tak popust tem lažje dovolile, ker so se njihovi lastni dolgovi s konverzijami v zadnjem času z nižjimi obrestmi poce«
WasHngten, 7. junija, d TukajSirjg vtedni krogli ne nameravajo zffvzstališča proti proglasu nemške državne Vlade, ki ga je izdala ob uveljavljen ju zasSnih odredb. List »Baltimore Sun« poroča, da motri vlada Zedto jenih držav nemški problem s^oer simpatično, da pa bi bilo njeno popustli-i« vost glede na medzavezniške vojne dolgo« ve le težiko doseči. Državni tajnik Stimson namerava pri svojem posetu v Evropi na* praviti vprašanje mednarodnih plačil Ame« riki odvisno od razorožitvenega vprašanja ter obljubiti popust Amerike glede na od« plačevanje vojnih dolgov, če odnehata Francija in Italija v svojem oboroževa* nju. Možnost nadaljnjega poslabšanja ev« ropskega življenskega standarda povzroča veliko skrb, ker bi moglo vplivati na visi* no ameriških mezd. Zato je treba s tega stališča pridobiti ameriško ravno mnen je sodelovanje v vprašanju ureditve medna« rodnih dolgov.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Ptfferfs trgovinskih pogodb med Avstrijo, Madžarsko In Italijo - Pogajanja Avstrije in Jugoslavije
O trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo
Dnmj, T, junija. <L Te dni se mudi na Dunaju več inozemskih delegacij za trgovinska pogajanja z Avstrijo, in sicer jugoslovenska, rumunska ter češkoslovaška. Kakor je bilo že javljeno, bo podpis trgovinskih pogodb z Madžarsko ta Italijo izvršen istočasno. Obe pogodbi sta bili že pred nekaj tedni parafirani ter je bilo prvotno nameravano, da Ju podpišejo v ženevi ob zasedanju Društva narodov, pri pogodbi z Madžarsko pa se Je po parafiranju pokazala potreba gotovih natančnejših tehničnih določb ta sicer za izvajanje tovornih ta kreditnih olajšav. Podpis pogodbe bo izvršen v prihodnjih dneh. Tudi pogodba z Italijo je v bistvu gotova in jo bo bržkone za Italijo podpisal dunajski italijanski podanik.	L----
poroča »Neues Wiener Tagblatt«, da se sedaj ugodnejše presojajo. Kakor se trdi je bil ob priliki prvega čitanja, ki je bilo pred ženevskim zasedanjem v Beogradu, izgo-tovljen oni del pogodbe, ki vsebuje jugoslovensko olajšave za avstrijsko industrijo. Glede na avstrijske olajšave za jugoslovenski agrarni izvoz je Avstrija predlagala enak sistem, kakor je bil dogovorjen z Madžarsko. Jugoslovenski zastopniki so se prvotno, kakor trdi omenjeni list, izrekli proti temu sistemu, vendar pa se sedaj smatra, da presojajo stvar ugodnejše. Kakor znano, je Jugoslovenska delegacija prispela že včeraj na Dunaj, da se udeleži nadaljevanja pogajanj.

Pose! poljskih novinarjev v Jugoslaviji
Včeraj je prispela v Beograd večja delegacija poljskih novinarjev na kongres pol j sko-Jugo slovenske antante tiska
7. Junija, p. Davi je prispela v Beograd deseterica ugilednih poljskih novi-narjev-delegatov na kongres jugoslovensko-polske antante tiska. Poljaki so bili zelo lepo sprejeti od predstavnikov diplomatskih zastopnikov Male antante in Poljske, ministrstva za zunanje posle, osrednjega tiskovnega urada, ki ga je zastopal Milan Marjanovi«, ter večjega števila naših novinarjev. Ko je godba odsvirala poljsko himno, oe poadravil goste v imenu jugoslovenskih novinarjev direktor »Vremena« Živančevič. Odgovoril mu je za Poljake Džerdžinski. V imenu Jugoslovenskega novinarskega udruženja je spregovoril gostom v pozdrav Fran
Smodeč-	,	,
Ob 11. se Je vršil v prostorih novinarskega udruženja kongres poljsko-jugoslov. tiska. Otvoril je zborovanje direktor živan-čevič, ki je v lepem govoru povdarjal slož-nost jugoslovenskega in poljskega tisika ob različnih političnih to drugih nastopih. Za govorom poljskega delegata Džerdžtoskega je pozdravil goste tndi poljski postenik na našem dvoru g. Baibtoski. Načelnik osrednjega tiskovnega urada g. MIlan Marjano-vič je govoril prav tako o sodelovanju Ju-goslovenov to Poljakov. Nato je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje smernice za ožje sodelovanje med poljskim to jugoslo-venskim tiskom. -
Ob 13. je priredila beograjska občtoa gostom na čast slovesen obed v hotela »Srp-Skl kralij«. Tu je pozdravil Poljake v ze*o lepem govora predsednik beograjske občine inž. Nešič, ki mn je odgovoril v lepih besedah Džerdžinski. Popoldne je bila v poljskem poslaništvu čajanka Jugoslovensko novinarsko ndruženje priredi jutri gostom v čast večerjo, nakar odpotujejo na turnejo po Jugoslaviji
Dom ženskega krščanskega pokreta v Beogradu
Beograd. 7. junija, p. V prisotnosti odposlancev Nj. Vel kraljice, patriarha Var-nave. predsednika ministrskega sveta ter najodiičnejšesa beograjskega občinstva je bil danes posvečen Dom ženskega krščanskega pokreta v Beogradu.
t__ i
i ■ i
Nova ureditev razredne loterije
Beograd. 7. junija, p. Upravni odb*>r državne razredne loterije je izdelal ~a~rt novega zakona o razredni loteriji, ki ga bo predložil ministrstvu za kmetijstvo ▼ odobritev. Načrt je izdelan po vzorca ino-zemskih modernih zakonov.
/ Velik praznik jugoslovenskih gasilcev
60 letnica celjskega
društva — Slovesnosti Je prisostvoval tudi pokrovitelj ban dr. Marušič
Cefle. 7. junija.
Včeraj in danes se je vršila v Celju svečana proslava 60letnice celjskega ga-silnega in reševalnega društva. Pokrovitelj svečanosti je bil ban jt. dr. Drago Marušič. Istočasno je bil v Celju tudi pokrajinski zlet Jugoslovenske gasilske zveze, ki so se ga udeležila po deputacijah številna društva iz vse banovine.
Sinoči so celjski gasilci na kolodvoru sprejemali svoje tovariše iz ostalih delov banovine, ki so prispeli z večernimi osebnimi vlaki Nato je bila prirejena po vseh glavnih mestnih ulicah gasilska baklada. Sprevod, v katerem so za celjsko železni-čarsko godbo nosile dolge gasilske vrste pestrobarvne lampijončke in piamenice. se je ustavil pod okni vseh štirih kumic, ki so kumovale pri blagoslovitvi prapora celjskega gasilskega društva. Davi ob pol 6. jc igrala no mestu budnico železničarska godba, ki ie Po sprejemu vseh jutranjih vlakov spremila strumne gasilske čete k slovesni maši v Prešernovo ulico pred Marijino cerkev. Mašo je daroval opat s. Jurak na prostem ob okusno improviziranem oltarju, pred katerim so stali v dveh vrstah krepki zastavonoše s 14 gasilskimi zastavami. V vzornih dvojnih vrstah je bilo zbranih pod vodstvom podstaroste JGZ g. Vengusta 455 uniformiranih gasilcev, za katerimi se je gnetla v obeh cestnih smereh velika množica celjskega in okoliškega prebivalstva. Poleg bana g. dr. Maru-šiča, mestnega načelnika g. dr. Goričana šn nekaterih občinskih svetnikov so bili navzoči še sreski načelnik gosp. dr. Hubad, mestni poveljnik polkovnik g. Purič. poveljnik celjskega 39. pehotnega polka polkovnik g. Kostič, predsednik upravnega sodišča g. dr. Vertačnik, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič in poleg številnih ostalih gostov še kumice ge. Sterme-cka, Posavčeva, Jellenzova in Gradtova, starešinstvo JGZ s starosto g. Josipom Turkom in načelniki slovenskih gasilskih žup.
Po končani maši je prvi pozdravil navzoče mestni načelnik g. dr. Goričan, ki je
poudaril velik pomen današnjega praznika človekoljubja in one nesebične ljubezni, ki i
preveva slehernega člana človeške družbe. Pozdravil je posebej še pokrovitelja slav-nosti bana g. dr. Marušiča, starosto JGZ g. Turka, zastopnike vojaštva, državnih in samoupravnih oblastev. gasilskih žup, vse častne goste, ge. kumice in druge.
Nato je povzel besedo ban g. dr. Marušič. ki ie izrazil svoje posebno veselje, da je mogel priti osebno v Celje k velikemu prazniku ccljskcga gasilstva, ker je s tem napravil tudi sam prijetno in dobro delo, da je dal slavnosti poseben poudarek. Uspeh človečanske akcije naših samarita-nov je možen le v tako mogočni, vzorni organizaciji, kakor jo predstavlja sijajno disciplinirana JGZ z vsemi svojimi včlanjenimi posamezniki, društvi in župami.
Ko ie godba odigrala državno himno, je v zanosnem govoru pozdravil svoje gasilske tovariše njihov prvoboritelj in vodja g. Josip Turk, ki je čestital mestnemu načelniku g dr. Goričanu, da je baš v belem Celju doseglo gasilstvo tako lepe. plodo-vite uspehe.
Častni gostje so se nato nodali k 'oltarju pred cerkvijo, kjer je opat g. Jurak blagoslovil novi, krasno vezeni celjski prapor, kumica ga. Stermecka pa je v svojem in v imenu tovarišic - kurrric izpregovorila prisrčno čestitko. Zahvalil se ji je poveljnik celjskih gasilcev g. Košir, ki je izročil prapor v varstvo zastavonoši g. Putanu. Novoblagoslovljeni celjski prapor se je nato pobratil z ostalimi gasilskimi prapori in zastavami.. Sledilo je zabijanje zlatih spominskih žebljev v drog novega prapora.
Na dvorišču mestnega načelstva je zatem g. opat blagoslovil še novi gasilski dom, ki ga je zgradila pod svojim dvoriščnim traktom celjska mestna občina, dalje vse številno moderno gasilsko orodje in novi reševalni avtomobil. Gosp. Košfr je erostom razložil v kratkih besedah razvoj društva in jim razkazal vse gasilske potrebščine in orodje. Posebno pozornost je vzbujala stara, že upokoiena parna brizgalka iz leta 1897., stoječa poleg treh gasilnih avtomobilov in moderne motorke. Med tem se je razvrstila vzdolž Prešernove ulice in Ljubljanske ceste zbrana gasilska armada v veličastnem sprevodu in
defilirala s prav vojaškimi koraki pred gosti, svojimi višjimi funkcijonarji in prapori.
Ob 11.15 se je pričela v okrašeni sejni dvorani mestnega načelstva slavnostna seja pod predsedstvom staroste JGZ gosp. Turka. V imenu celjskega gasilnega in reševalnega društva je otvoril sejo prvi pod-starosta JGZ g. Jernej Vengust s pozdravom na vse navzoče, nato pa je podal v daljšem predavnju vso zgodovino tiOlet-nega društvenega obstoja. Z navdušenjem in spontanim vzklikanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, nato pa še pozdravna brzojavka ministrskemu predsedniku generalu g. Živkoviču. Vsem pokojnim gasilcem, ki so do svojega zadnjega diha vedno radi pohiteli na pomoč svojemu bližnjemu v primeru nesreče — nekateri so pri tem tudi žrtvovali svoje življenje — so zbrani gistje zaklicali trikrat »siaval«. Govornik je končal svoj govor z geslom, ki ga ima sleherni gasilec vedno pred očmi: »Bogu v čast. bližnjemu v pomoč!«
Društvu je čestital nato v imenu celjske mestne občine mestni načelnik g. dr. Goričan. Gosp. ban dr. Marušič je ponovno izrekel svoje čestitke k dijamantnemu jubileju celjskega gasilnega društva. Tudi starosta g. Turk je ponovil svoje čestitke z vzpodbudnim nagovorom.
Za častne člane društva so bili izvoljeni zaradi svojih velikih zaslug gg.: načelnik dr. Goričan,. občinska svetnika dr. Vrečko in mag. ph Posavec in veletržec g. Rakusch. Društveni predsednik gospod Jellenz je nato pripel zlate spominske znake na prša pokrovitelju banu dr. Maruši-ču. gospem Stermecki. Jellenzovi, Posav-čevi in Gradtovi, gg. Turku. Vengustu, Mu-seku. Golograncu, Vollerju. Steudteju star., Benzu. dr. Goričanu, dr. Vrečku. Posavcu, Rakuschu in ravnatelju Šubicu, dečim ga je njemu pripel g. Gradt. Za povabljene goste se je vršil po končani seji v hotelu »Evropi« ?*avnosten banket. Zal. da nebo včeraj ni bilo naklonjeno gasilcem. Po rahlem dopoldanskem rosenju je pričelo opoldne močno deževati, tako da je bila one-mogočna velika gasilska veselica, ki bi se bila morala vršiti na Glaziji.
Zbor slovenskega
trgovstva
Velike težave trgovskega stanu zaradi gospodarske
krize
Ljubljana, 7. Junija.
Dane® dopoldne »o se zbrali v Trgovskem domu v Ljubljani zastopniki stanovsko organiziranega trgovstva, da premotrijo gospodarsko stanje in opozorijo na hibe in težkoče, ki ovirajo razmah. Prišli so delegati vseh trgovskih gremijev v Sloveniji, c) a prisostvujejo 9. rednemu občnemu zboru osrednje stanovske organizacije našega trgovstva Zveze trgovskih gremijer.
Občni zbor je otvoril .predsednik g. Josip I. Kavčič, ki je ugotovil sklepčnost — navzočih je bilo 62 delegatov — nakar je pozdravil zastopnika banske uprave banskega svetnika dr. Senekoviča, predsednika Zbor-mioe za TOI g. Ivana Jelačina, predsednika Trgovskega društva > Merkur« dr. Frana ^Vi-ndischerja, zborničnega generalnega tajnika g. Ivana Mohoriča in tajnika dr. Ples-ea in Frana Žagarja.
Z odobravanjem je bdi sprejet predlog, da fp Nj. Vel. kralju odpošlje vdanostna brzojavka. Pozdravne brzojavke so bile odposlane tudi ministrskemu predsedniku Teri živkoviču in trgovinskemu ministru J ur ju Demetrovičra. Zatem je predsednik podal podrobno sliko našega gospodarskega stanja in teženj trgovskega stanu.
Predsednikovo poročilo
letos zboruje trgovstvo v izredno težkih razmerah, v dobi velike depresije. Gospodarsko življenje se razvija v znaku padanja cen, nazadovanja prometa in omejevanja obratov. Vso težo tega neugodnega gospodarskega razvoja čuti v prvi vrsti trgovec, k! se mu pri zmanjšanem prometu in rastočih režijah ter davčnih dajatvah krči že itak siab zaslužek. Naša vlada si prizadeva, da omili te neugodne razmere. Zato je pozdraviti stremljenje, da se naša trgovinska politika postavi na novo bazo in da se okrepi notranji trg. Dobili smo novo po-podbo s Ceškoslovašiko, pred nami pa so (pogajanja z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
Zaradi padca cen so postale železniške tarife važen faktor v kalkulaciji in zahteva po znižanju tarif, zlasti za žito in les je postala zelo nujna. Zveza se je lani zavzemala za to, da se vprašanje železniške zveze Kočevje—susaaka proga spravi z mrtve točke in da se vzpostavi promet na progi Hodoš—Davidhasza.
V pogledu trgovske zakonodaje Je bilo lansko leto zelo živahno. Pričelo se je delo ra unifikaciji trgovskega zakonika, dočim de načrt obrtnega zakona trenotno pred Vrhovnim zakonodajnim svetom. Določbe zakona o prisilni poravnavi so se glede onemogočen j a zlorab izkazale kot nezadostne. Poravnave se nevarno množe in zato je potrebno, da se minimalna kvota za porav-nave zviša od 40 na 75 %. V ospredju je sedaj tudi reviizija socialne zakonodaje. Osnutek novega zakona o socialnem zavarovanju predvideva uvedbo starostnega zavarovanja in zvišanje prispevkov. Trgov-stvo ni proti uvedbi starostnega zavarovanja, vendar upa, da bo .mogoče najti sporazum, ki bo zadovoljil tako trgovstvo kakor tudi nameščence, če bo novi obrtni zakon nudil zadostno podlago, bo Zveza skušala izvesti tudi za samostojne trgovce tako bolniško kakor tudi starostno zavarovanje.
Pred kratkim smo dobili stabilizacijsko posojilo in zakon o stabilizaciji dinarja, kar bo ugodno vplivalo na razvoj gospodarstva. želeti pa bi bilo, da se kralj, vlada pri sestavi programa del, ki se Imajo Izvr-iiti iz tega posojila, spomni tudi dravske banovine. Glede akcije nekaterih obrtnikov proti skupnim zbornicam je treba poudariti, da za slovensko trgovstvo to vprašanje
ni aktualno, kajti trgovstvo vztraja odločno na stališču skupnih zbornic.
Davčna obremenitev
Naš narodni dohodek je zadnja leta spo-redno s padanjem cen občutno nazadoval. Nasproti letu 1926. se je zmanjšal za okrog 22 %. Javna bremena pa so se navzlic temu dalje povišala. Državni, samoupravni In socialno-zavarovaini izdatki so dosegli že 18.6 milijarde Din in absorbirajo okrog 30 % vsega narodnega dohodka. Zlasti občutna so bremena, ki nam jih nalagajo banovina in občine. Od skupnih izdatkov banovinskega proračuna odpade povprečno na prebivalca v Dravski banovini 164 Din, dočim se ta številka v ostalih banovinah giblje med 53 do 95 Din. Trgovstvo se ne upira davkom morda iz demagogije, temveč iz nujne življenske potrebe, ker teh bremen v sedanjih prilikah ne bo mogoče nadalje vzdržati. Javni iedatki bi se morali zniževati, ne pa zviševati. Slovenija se ponaša z največjimi samoupravnimi dajatvami, čeprav teh dajatev ne prenaša lažje nego druge pokrajine. Opaža se že beg gospodarske podjetnosti iz naše banovine, ker so drugod dajatve nižje. Občine prenapenja-jo davčna bremena, kar ima enake posledice za podjetnost, ki bi sicer lahko pri* nesla delavcu novih možnosti za zaslužek.
Ljubljansko ljudsko štetje je pokazalo zelo klaverne številke glede razvoja mesta. Vrhu tega se opaža tendenca, da javna uprava tudi podjetniške in trgovske pc«le pričenja izvrševati v lastni režiji. Spričo teh dejstev mora trgovstvo voditi težko borbo za svoj obstanek. Potrebna bi bila večja vzdržnost v javnih izdatkih. Ni da« nes čas, da iz tekočih sredstev izvršimo v teh težkih razmerah vse ono, kar je bilo za« mujeno v letih dobre konjunkture. Javna dela trajne koristi naj se zaradi tega iz« vršujejo predvsem iz sredstev posojil. Iz« vajanja gosp. predsednika so izzvala bur« no odobravanje. Na koncu svojega govora se je predsednik še zahvalil zborničnemu tajniku dr. Plessu za njegovo požrtvovalno delo pri urejevanju »Trgovskega lista« in zveznemu tajniku g. Kaiserju za njegovo vestno delo.
Gospodarska kriza
Kot domačin je pozdravil zboroval ce predsednik ljubljanskega Gremija trgov« cev gosp. Ivan Gregorč, svoje čestitke k dograditvi Trgovskega doma pa je izrazil tudi podpredsednik Zveze g. EIsbacher iz Laškega, ki je med drugim poudaril tudi zasluge Slovenskega trgovskega društva »Merkur« za razvoj trgovskih stanovskih organizacij.
V imenu zbornice za TOI je občni zbor pozdravil nien predsednik g. Ivan Jelačin, ki je v daljših izvajanjih orisal današnje težkoče trgovskega 6tanu. Gospodarska kriza se pri nas šele pričenja. Opaža še vedno občutnejša preobilica trgovskih obratov, režije pa pri zmanjšanem prometu rastejo. Treba bo misliti na to, da si naš trgovski naraščaj najde možnosti za samo« stojno udejstvovanje v drugih pokrajinah naše države, kjer so za etabliranje pogoji
RAJ OSVEŽUJE ?	H
JOGURA'1
KDOR JO PIJE VARUJE SVOJE H ZDRAVJE
ogodne^B. V sedanjih razmerah je gospo« dareki solidarizem nujno potreben, zato je z obžalovanjem zavrniti poizkuse onih redkih poedincev, ki so zanesli med nage obrtništvo vprašanje ločenih ali skupnih zbornic.
Izpremenuba v vodstvu Zbornice za TOI
Predsednik gosp. Kavčič je nato sporočil zborovalcem, da je dr. Fran \Vindischer za« pustil mesto generalnega tajnika Zborni« ce za TOI in aa mu je bila na sobotni ple«
še danes si lahko ogledate ljubljanski velesejem
nami seji zborni oe odobrena prošnja za upokojitev. Dr. \Vindascher je 30 let z največjo vnemo deloval na razvoju trgovskih organizacij. Ze kot mlad zbornični uradnik je vstopil v društvo »Merkur« in se j« ta« koj z vnemo posvetil gospodarskim orga« nizacijam. Smatral je vedno za svojo dolž« nost, da da slovenskemu gospodarstvu več, kakor je od njega terjala služba. Dal je svojo veliko inicijativnost, zato lahko z zadoščenjem gleda sedaj na bogate uspe« he svojega dela. čeprav zapušča odgovorno delo generalnega tajnika v Zbornici, so trgovci prepričani, da ostane tudi vnaprej z njimi. Ko zapušča to važno mesto, pa je trgov6tvu v pomirjenje, da ga oddaja v kar najboljše roke našega odličnega gospodar« skega delavca g. Ivana Mohoriča.
K besedi se je oglasil dr. Fran Windi« scher, kd je dejal, da je v mučni zadregi, kako naj se zahvali za ljubeznivo prizna« nje. Z zadoščenjem je ugotovil, da je 6lo« vensko trgovstvo zelo napredovalo, zlasti v duhovnem pogledu. Pred 30 leti, ko se je pričelo organizatorično gibanje, je bilo ikomaj najti moža, ki bi 6i upal javno na« stopiti. Vse to gibanje je izšlo iz društva »Merkur«, zato se danes tem bolj veseli krepko delavnega naraščaja. Ko je 1. 1920 pripravil pravila za Zvezo trgovskih gre« mijev, je dejal, da bodo 06tala ta pravila mrtev okvir, če ne bo živih duš, ki bodo zanesle življenje v stanovski pokret. In res je Zveza v 6vojem organizatoričnem delu naglo napredovala. Končal je svoja izvaja« nja prav tako z apelom, da je treba ob* držati skupnost v naši najvišji gospodar« ski organizaciji v Zbornici za TOI, kajti Slovenija je zaokrožena gospodarska eno« ta in malo nas je, zato moramo tem bolj držati skupaj. Stremeti moramo za tem, da za celoto obranimo čim boljše blago« stanje. Njegova izvajanja je občni zbor pozdravil z burnim odobravanjem.
V nadaljnjem poteku dnevnega reda je bil sprejet računski zakfjuček in odobren proračun za L 1931 v višini 169.800 Din. — Sledili so važni referati, referat o samo« upravnih davščinah, ki ga je podal g. Iv. Bahovec, referat o pridobnini, ki ga je po* dal g. Kobler iz Ribnice, referat o davku na poslovni promet g. šoštariča iz Maribora. J Zvezni tajnik g. Kaiser je še poročaj o ob* ■
restm men, predsednik g. Kavčič p« o te* lefonskih razmerah.
Resolucije
Občni zbor je na koncu sprejel važne re« 6oluoije. V prvi se naproša kralj, vlada, da zniža osnovni davek pridobnipe naj« manj za 2 odstotka, da se na dohodek do 12.000 Din ne pobira dopolnilni davek in da se trgovski obrati, ki 60 imeli lani do« hodke pod 50.000 Din, opustijo vlaganja prijav. V naslednji resoluciji se naproša vlada, da se izjavi, če je za gradnjo želez*
niče Kočevje — sušaška proga, nadalje da
vnese v železniško • gradbeni program že* lezniško progo Šmartno ob Paki, Gornji grad — Kamnik — Kranj in da 6e normali« žira železnica Poljčane — Zreče. V nadalj« njih resolucijah zahteva Zveza, da se pri carinarnici v Mariboru, ki je po prometu četrta v državi, urede kemični iabora* toriji in da se zniža minimalna kvota za sodne poravnave od sedanjih 40 odn. 50 odstotkov na 75 odst. Na koncu je bilo še sklenjeno, da se prihodnji občni zbor vršd v Laškem.
Tragedija Glaspalasta
Ogromna škoda s požarom monakovske palače — Največja katastrofa nemške likovne umetnosti
V	noči od petka na soboto je zadel bavarsko prestolico Monakovo hud udarec. Zgorel je sloviti Glaspalast, ena najznamenitejših stavb Monakovega. Tam, kjer je še pred dnevi stala ponosna stavba, jc ostalo samo železno ogrodje s kupom razvalin in stekla. Poslopja, ki je več desetletij bilo pozorišče nemške umetnosti in neštetih domačih in mednarodnih razstav, ni več. Pa ne samo Glaspalast, nego tudi nešteto umetnin je postalo žrtev požarne katastrofe.
V	palači je bila baš pred dnevi otvorje-na velika razstava umetnin, na kateri so razstavili svoja dela najznamenitejši sodobni nemški slikarji in kiparji. Vrhu tega ie bila razstavljena tudi izredno lepa zbirka najznamenitejših slik nemške romantike. Zato je razumljivo, da je vso nemško javnost zelo pretresla vest o katastrofi. Nemški listi prinašajo cele strani dolga poročila o požaru in o ogromni škodi, ki je zadela nemško umetnost.
Kdaj je nastal požar.
V	petek zvečer so bili v palači še zaposleni delavci, ki so jo okrog 20. po večini zapustili. Okrog 3. zjutraj je v dvorani 62., kjer so bili razstavljeni portreti Einsteina, dr. Schachta in Alojzija Wolmutha od slikarja Hommla in razna druga umetniška dela, opazil ogenj neki čuvaj. Ker pa varnostni aparati niso funkcionirali, se je požar širil naglo. 2e čez 20 minut je bila skoro vsa palača v plamenih. Ogenj se je iz prvega nadstropja razširil na vse strani, ker je imel v raznih preprogah, lesenih tapetah in lesenem stropu dovolj netiva.
Gasilci so bfll sicer kmalu po nastanku požara na licu mesta, toda vladala je tako
strahovita vročina, da je bilo gašenje skoro onemogočeno. Morali so se omejiti samo na lokaliziranje požara. Varovali so sosedna poslopja, posebno kemični institut. štirideset cevi je bljuvalo ogromne množine vode v gorečo palačo, a ves napor gasilcev je bil zaman.
Palača uničena v eni urL
Samo eno uro je divjala strašna pofan-na katastrofa. Ob 4. zjutraj je od lepe in ponosne palače ostal kup razvalin z železnim ogrodjem, kateremu ogenj ni mogel do živega.
Od 2870 razstavljenih del so rešili jedva 50. Pogorela so razna dela, tako iz dobe nemške romantike od Kasparja Davida Friedricha do Moritza von Schwinda. Zgorela so štiri dela Petra Corneliusa, 8 slik Friedricha, 9 umetnin Josefa Antona Kocha, slika Owerbecka, 6 slik Moritza von Schwinda in nebroj drugih znamenitih. umetnin. Nemški listi poudarjajo, da je to največja katastrofa, ki je zadela umetnost sodobnega kulturnega sveta, škoda gre v milijone. Zlasti pa Je tragično dejstvo, da Glaspalast ni bil nič zavarovan. Prav tako tudi ne večina razstavljenih del.
Vzrok katastrofe.
Kakor poročajo listi, je požar zakrivila zgolj površnost Točen vzrok še ni ugotovljen. Oblastva vodijo obširno preiskavo. Bavarski ministrski svet, ki je bil o požarni katastrofi takoj obveščen, je imel kmalu na£o sejo, na kateri sta poročala ministra Goldenberger i SttitzeL Ministrski svet je sklenil hudo prizadetim umetnikom priskočiti na pomoč, obenem pa je bilo sklenjeno, da bo poleti otvorjena nova umetniška razstava.
Mariborski nedeljski dogodki
Zadnja pot Poldeta Modica — Nestalno vreme — Zlet mariborskega sokolskega okrožja — Prosvetni dan ZKD v Marenbergu — Več nezgod
Maribor, 7. junija.
Včeraj popoldne je spremljalo častno število prijateljev
pokojnega Poldeta Modica, kralja mariborskih bohemov, na njegovi poslednji poti. Zapel mu je »Jadran« večno lepo »Vigred se povrne«. Na magdalenskem pokopališču se je poslovil od pokojnika njegov tovariš g. Konrad Žnuderl in izprego-voril temu nemirnemu iskalcu resnice, dobrotniku vseh in nežnemu ljubitelju narave nekaj v srce segajočih besed.
Po včerajšnjem vročem dnevu so se pričeli sinoči zbirati nad Mariborom oblaki, nakar je pričelo po polnoči deževati in je prenehalo šele v prvih dopoldanskih urah. Vreme je bilo ves dan nestalno. Zato
niso bili vlaki prenapolnjeni z izletniki.
Kljub neugodnemu vremenu pa so se vršile telovske procesije v predmestju.
Po pol 11. se je zbral mladi svet v parku in se naslajal
ob zvokih vojaške godbe, ki je svirala v korist ruskih vojnih invalidov. Med sprehajalci so se kretale neumorne skavtke in zbirale prispevke za Rdeči križ. Ob istem času se je vršila tudi
otvoritev razstave ženskih ročnih del na državnem učiteljišču, ki je vzbudila spričo krasno izdelanih predmetov upravičeno občudovanje in navdušeno pohvalo obiskovalcev.
Popoldne se Je zbralo narodno občinstvo
k zletu mariborskega sokolskega okrožja v Studencih.
Kljub slabemu vremenu Je bila udeležba nepričakovano lepa. Točno ob 14. se je pričel pomikati sokolski sprevod izpod stu-denškega Sokolskega doma in korakal med burnim pozdravljanjem občinstva po stu-denških ulicah. Na čelu sta bila sokolska prapora Slovenske Bistrice in mariborske župe. Za starešinstvom s starosto mariborske župe dr. Kovačičem je stopala okrog
1000 mož broječa četa Sokolov, Sokolle, ženskega in moškega naraščaja in dece.
Po pohodu skozi Studence je bil stik pred Sokolskim domom, kjer je prisrčno pozdravil Sokole studenški starešina brat Hren. Za njim je govoril še starosta mariborske župe brat dr. Kovačič, ki je s svojim jedrnatim narodnim in s sokolsko mislijo prežetim govorom žel veliko odobravanje. Potek telovadbe je pokazal silen napredek sokolstva na naši severni meji. Nastopilo je pri vseh oddelkih skupno okoli 600 oseb.
V Marenbergu Je lepo uspel prosvetni dan ZKD.
v sokolski dvorani, ki je bila nabito polna. Predaval je strokovni učitelj g. Robnik o važnosti in potrebi izobrazbe za napredek naroda, diplomirani agronom g. Šiftar pa je govoril o najvažnejših vprašanjih današnjega kmetijskega gospodarstva. Ob koncu so predvajali še film ^Alkohole.
Nezgodna kronika beleži naslednje primere: Ko so šolarji
osnovne šole iz Hoč prišli na šolski izlet v Maribor, je 9 letna Jožica Kalmaničeva tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. V Krčevini je 47 letni železničar Franjo Pahernik doživel redko nezgodo. Prišel je žejen domov in v naglici zamenjal steklenico osvežujoče pijače s steklenico oeto-ve kisline, ki jo je v dušku izpil. Preden je spoznal svojo zmoto, je padel nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnico. V veži hiše 56 na Koroški cesti se je zbog nenadne oslabelosti zgrudil na tla 64 letni Ivan Nerak, ki je dobil hude poškodbe na glavi. Reševalni avtomobil ga je odpeljal v bolnico. Enaka nezgoda je zadela pred gostilno »Wilson« 48 letnega Miroslava Gač-nika.
Na policiji Je vladal mir. Razen nekaj malenkostnih dnevnih dogodkov beleži policija samo tatvino kolesa, ki ga je neki neznanec odpeljal z dvorišča hiše 20 na Koroški cesti.
Nova starešinska zveza
ustanovljena na zboru primorskih akademikov
LJubljana, 7. Junija.
Dopoldne ob 10.30 se je vršil v beli dvorani hotela Union ustanovni občni zbor Starešinske družine kluba jugoslovenskih primorskih akademikov. Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, je otvoril predsednik akademik Valentinčič, ki je toplo pozdravil vse navzoče, z"lasti pa zastopnike raznih akademskih klubov in društev, posebej še dr. Rožiča kot zastopnika Kluba koroških Slovencev, prečital je razne brzojavne pozdrave, nato pa izvajal:
Akademikov Primorcev nas je na ljubljanski univerzi preko 300, a dosedaj nismo imeli še nobene lastne organizacije, ki bi zastopala interese te skupine ljudi. Prve dni januarja letos se je vršil v Zagrebu kongres akademikov iz Julijske Krajine. Tu se je mnogo razpravljalo o osnovanju primorskega akademskega kluba v Ljubljani. S kongresa smo odšli polni vere. Teden dni po kongresu se je osnoval pripravljalni odbor, ki Je pričel sklicevati sestanke primorskih akademikov. Napravila se je točna Statistika vseh akademikov iz Julijske Krajine, slušateljev ljubljanske univerze. Ugotovili smo, da jih.
je 330. Zanimanje za naše sestanke je vedno bolj rastlo. Prve dni marca so bila pravila odobrena in pripravljalni odbor je sklical ustanovni občni zbor na 15. marca. Ustanovni občni zbor se je vršil na univerzi in se ga je udeležilo nad 60 akademikov. Izvolil se je odbor, ki vodi sedaj klub.
Da bomo mi akademiki imeli tudi steno, na katero se bomo v težjih primerih naslonili, in okrilje, kamor se bomo zatekli smo osnovali Starešinsko družino kluba jugoslovenskih primorskih akademikov. Družina ne bo samostojna organizacija, ampak bo tako rekoč v okviru kluba, čeprav se bo sama upravljala.
Predsednik kluba Valentinčič Je nato prečital številna imena onih, ki so prijavili svoj vstop v Starešinsko zvezo. V Starešinski svet so bili soglasno izvoljeni: za predsednika dr. Lavo Cermelj, za podpredsednika Narte Velikonja, tajnik Saša štre-kelj, blagajnik Karlo Sketelj, za odbornike pa dr. Boris Furlan, Inž. Gvido Gu-lič, inž. Janko Mačkovšek, za nadzornika dr. Anton Brecelj in dr. Leopold Boštjan-čič. . - ,
Ob spomeniku narodnega buditelja
Prisrčno pevsko slavje na domu Jurija Fleišmana
LJubljana, 7. junija.
Kakor mnogo drugih prireditev je bila danes, žal, zadeževana tudi proslava skladatelja in pesnika Jurija Fleišmana z odkritjem njegovega spomenika v prijaznem Beričevem. Ob ugodnem vremenu, ki je vladalo ves teden, so domačini pod vodstvom predsednika pripravljalnega odbora, uglednega domačina g. Grada, in ne-u trudi ji vega inicijatorja proslave g. dr. Tavla Kozine vršili najvestnejše priprave, da bi sc današnja nedelja razvila v čim lepši in pomembnejši praznik slovenske pesmi. Opoldanski naliv je žal zadržal mnoge tisoče, navzlic temu pa je proslava še vedno imela obseg nenavadne in prav prisrčne manifestacije.
Točno ob 15. se je ob dveh impozantnih mlajih pri podružnični cerkvi zbrala številna množica domačinov in okoličanov, ki je z gasilskimi četami, šolsko mladino in z godbo »Sloge« na čelu toplo sprejela iz Ljubljane došle goste, katerih kader so predvsem tvorili pevski zbori. Domači mladinski zbor pod vodstvom organista Zabavnika je v pozdrav nežno ubrano zapel Fleišmanovega »Metuljčka« in »Pomlad« (v prireditvi dr. Kozine), nato pa je domači mešani zbor ob splošni pozornosti zapel tudi »Triglav«. Godba »Sloge« je ;ntonirala koračnico in razvil se je pester rprevod proti Fleišmanovi rojstni hiši. Za Msko mladino se je razvrstila lepa sku-r na narodnih noš, nato dolga vrsta pev-ih zborov Hubadove župe s častitljivo avo kamniške »Lire« na čelu, sledili eo i redstavniki oblastev in korporacij, ga-fflci in ostalo občinstvo.
Pred lepo Fleišmanovo rojstno hišo, kjer je na oglu ob cesti postavljen spomenik ,in daleč naokrog se je razmestila množica. Pod vodstvom Zorka Prelovca je blizu 200 glav broječi združeni pevski zbor Hubadove župe zapel: »V Gorenjsko ozi--am se skalnato stran.. .« Močno, občutno, drameče, da je bilo takoj ustvarjeno kar najslavnostneiše razpoloženje. K F-eči je nekaj prej prenehal tudi dež.
Na slavnostni oder se je povspel gosp, r-ad v gasilski uniformi in je v prav do--3 čem tonu pozdravil predstavnike obla-< °v korporacije in tisočglavo množico,
-	moma banovinskega šolskega nadzorni-v, Andreja Rapeta, okrajnega glavarja Ketteja, očeta slovenske pesmi Mateja
bada. predstavništvo poverjeništva ' TU, Hubadovo župo s starosto dr. švigni na čelu, vsa sosedna in domača dru-va župana sosednih občin. ZKD je zastoji direktor Anton Jug, Kmetsko prosve-:o pa dr. Janže Novak, ^ila prikupno je belo oblečena učenka -ancka Avseceva deklarirala Peruzzijev Pozdrav Fleišmanu«. Slavnostni govornik g. Permni je v uvo-Drečital pozdravne brzojavke, ki so Jih
-	slali glasbeniki gg. Janko Barle iz Za-■ --rba dr. Anton švab iz Celja in Grum 7. \>hnike. V tehtnih besedah je nato obe-
pomen skladatelja in narodnega bu-diteJia FleiSmana, izvajajoč ob splošni po-7.': m osti:
,bi došll! Pred 113 leti se Je v tej hiši
r...- slovenski glasbeni Vodnik m oče r-A umetne pesmi, Jurij Fleišman. \jegova hiša stoja na kraju .kjer ee od-
-	-a razgled v planinski svet, ki ga oblaka S ra sredi gorenjskega ljudstva, trdnega
svojem značaju in mehkega po svoji
r lši.	, _
Fleišmanova mladost Je potekala v času -une reakcije dunajske samovlade, v dobi . -utnih činov Bachovih huzarjev. Nas je-
-	k ni imel javne pravice, slovenska bese-ra pastorkovala v šoli, javnosti iin celo
-	cerkvi. Jurij Fleišman je hodil svojd f v >T!sko pot. Kot pevec in pesnik je r -al okoli sebe 32 slovenskih pevcev m
,paJ s prvim domačim koncertnim pro-iom v oficijelno nemški Ljubljana. Bil ; revcem ljubljeni in spoštovani vodnik. N f:j->v zbor je postal temelj in izvor po-esra. pevskega zbora čitalnice, iz ka-je i-zšel tudi pevski zbor Glasbene ce in ž nj<im .prvi koncertni pevski zbor - enski, sloveč na temeljih izrecne c i,sbene umetnosti. Njegov zbor je budil ino zavest, uglašal strune narodne irHodije in učvrščal zavest v našo zimož-
■Turid Fleišanan je zavestno čutil sloven-s o. Njegove budnice im adravice so po-iičervanje lepote ožje domovine in glasne povedi naše pripadnosti k velikemu (• upnemu deblu slovanstva. Danes, ko naš r adi rod uživa svobodo jezika in mišljena. bo težje razumel važnost Fleišmanovih rVrk »Slovanska beseda« in njegovih ' ::asbenih besed. Pozno sc je spomnil tega noža naš rod in mu dal skromno zadošče-Po krivici je .bilo njegovo ime malo po-~ ^oo. čeprav je narod pel njegove pona-roflele napove. Danes hiti popravljati zamujeno.
Fleišman je bil narodni prvoboritelj. »Slave dom«, »Ilirija oživljena« in »Do-■Ti.-riaa SLa.vjana« so le nekatere priče iz -asovih nacijonaLnih zbirk. On je bil prvi skladatelj, ki je pel .izključno motne pesmi in prvi glasbeni organizator, hirajoč »Grlici«, prvemu našemu glasbe-m«mu listu, vse važne slovenske sodelav-tedanje dobe. Pod okriljem Slovenske-dništva je dal kot prvi urednik »Grli-r<-1 pobudo k naši domači glasbeni produk-c iD nstn-aril je s svojim listom čebelico melodije. Fleišman je izdal sedem *"«zkov slovenskih pesmi, tri izmed njih ;e krstil za »M-ične slovenske zdravice«. V ■ r h ;o izpričal svoje slovenstvo s skrom-*" ~ a prepričevalnimi napevi. Izpričal je, r;< a svoje ljudstvo, njega boli in ve-Njegove pesmi so poznane po vsej •f'i?<«lamiji in preko njenih meja, postale *r> svojstveni pridevek našega pevskega izganja. Fleišman je bil predhodnik Ned-^a in bratov Ipavcev in orač najtrših na-š kn 1 turnih početkov, dušenih po zloča-okolju reakciije pod letom 1848 in *oileč nas s Prešernom v slutnjo jasnejših "T«men in mii'ših zvezd bodočnosti. Je slovenske saimoniklosti, ki se je mu-koana izvijala izpod t&ptanega plamena na-ff%e zavesti, on je zvest sin svojemu go-^j-skemu kraju, vnet klicar naše zamolčane radosti in veder oznanjevalec boljšega živ^enja.
Danes mu odlkrivaano epom in siki stefcer. Ta beli steber, ki ee je vitek razrasel v vi-in aam prinesel zlate sadove iz častitljivih početkov — ta steber naj priča ^Ojemu lepemu domačemu kraju, da se Je
v ted hiši zgenllo r življenje slovensko srce, ki je dalo svojeomu rodu nazaj, kar je iimelo: svojo nadarjenost, srvoj smeh in svojo žarko ljubezen. Ob tem belem stebru se bodo ustavljali nekoč pojoči fantje, tod mimo bo šel popotnik, ki je prišel čez goro in mimo tega stebra se bo vračal pod večer domov kot kralj naš kmet s svojega polja, kljubujoč časom An viharjem. Ta beli steber bo slednjič znamenje ob poti, ki priča o Skromni hvaležnosti pevskega rodu slovenskega.
Danes je pevski praznik zborov, naslednikov Fleišimanovega zbora pred davnimi leti. Kakor nikdar prej nam je ta prošlost blizu, v teh težkih dneh trdega dnevnega boja za kruh in prostor. Juriju Fleišmanu se poklanja mladina, kateri je preprosto zapel o domovini in roflu, zahvaljuje se mu mogočna pevska družina za njegovo pesem, učitelju Fleišmanu pa je svoje priznanje izrekel slovenski pedagog. Zastopstvo oblastev svobodne domovine in v prvi vrsti ti, mnogoštevilni narod, pa si pokazal, da si prav ocenil moža, ki je brez orožja in za-slombe smelo dvignil svoj glas za čast in ime naše glasbene besede v času teme in ponižanja
Ko se odkrije ta beli steber, bo dano najvišje priznanje naši pesmi, tolažbi naši v najtežjih dneh, nekrvavemu našemu orožju v časih, ko nas je ta pesem bodrila iz obupa turških navalov, ko je molče grozila tujim gradovom srednjega veka ln nas sproščena speljala skozi smrtne muke vojnih let k solncu samostojnosti.
In kadar bo izmed mož, ki so moralno jačdli našo samozavest im nas bodrili k delu, imenovano katerokoli ime, tedao bo eno ostalo med nepozabnimi: ime in spomin Jurija Fleišmana.
Njemu slava!
Govornikovemu vzkliku se Je občinstvo odzvalo z burnim odobravanjem. Ubrano so nato pevski zbori Hubadove župe pod vodstvom Zorka Prelovca zapeli »Himnus, na Vodnika« v prireditvi dr. Kozine nalašč
za Fleišmanovo alavnost. Sledila je poklo-nitev vencev. Odpadle so zavese in zasijal je beli steber nalik ogromni taktirki, okrašenimi v mramorni kroni z glasbenimi emblemi in z napisom, da se je pri tej hiši rodil Jurij Fleišman. Pokojnikove podobe ni na spomeniku. Fleišman sam je zrasel kakor bel steber iz temnih dni...
K podstavku, okrašenemu s prekrasnimi šimenčevimi angleškimi pelargonijami, je prvi položil velik lovorov venec s troboj-ko poverjenik UJU Andrej Skulj, nato pevsko društvo »Ljubljana«, dalje pevsko društvo Domžale in domača šolska mladina.
Predsednik Hubadove župe dr. Svigelj je v kratkem nagovoru izkazal pokojniku, prvemu oraču današnje visoke slovenske zborovske kulture, čast in zahvalo z zagotovilom: »Tvoj narod bo zmeraj stal!..« Lepo zaokroženo je prof. dr. Rožič kot zastopnik Kluba koroških Slovencev obeleževal, kako se je tudi koroškim Slovencem narodil glasnik domače pesmi Tomaž Košat, ki pa je vso milino prenesel v nemški tabor, dočim je Jurij Fleišman ravno tisti čas postal zvest in neomajen glasnik svojega naroda. Na Koroškem bo narod oetal, dokler bo gojil svojo pesem. Fleišman, koroška narodna pesem se ti klanja tu in onstran Karavank!
K zaključku slavnosti se je g. Grad toplo zahvalil vsem sodelujočim, posebno še g. dr. Kozini za prvo pobudo in nešteto žrtvovanih ur. Izročil je spomenik v varstvo domačega župana Klemenčiča.
Z mehko nežnostjo se je oglasila večno lepa Fleišmanova »Luna sije...«. Burno odobravanje... in občinstvo se je začelo razhajati. Komaj je bila slavnost zaključena, je zopet pričelo neusmiljeno rositi. Urejen je bil velik in naravnost idiličen ve-selični prostor, toda udeleženci prireditve so si morali poiskati strehe, kjer se je le dala najti. Navzlic temu se je razvila prav prijetna družabnost, pesem je zmagala vse in tako je proslava v vsakomur vendarle zapustila najlepši vtis.
Poljšakova nova slava
Zanimive navedbe dunajskega znanstvenika
Dunaj, 7. junija.
Na dunajski medicinski fakulteti se pravkar vrši mednarodni nadaljevalni tečaj za zdravnike, ki se bavi izključno z rakovim problemom. Pretekli petek je predaval dvorni svetnik docent dr. Funke o zdravljenju takih primerov raka, ki se ne morejo več operirati. Pri tem je z žalostjo ugotovil, da je bilo od 40 primerov, ki so došli v zadnjih mesecih na njegov oddelek, le šest takih, ki so se še dali operirati. Poleg raznih drugih zdravilnih načinov in sredstev (n. pr. ozdravljenje raka po infekciji s Senom), je opozoril dr. Funke tudi na Poljšakova mažo, ki je pred leti tako razburila vso slovensko javnost.
Dvorni svetnik dr. Funke, piše dunajska »Neue Freie Presse«, je v svojem predavanju prav obširno obravnaval nov način zdravljenja raka, ki ga ni odkril zdravnik, temveč jugoslovenski učitelj Poljšak. Zdravljenje z mažo se more uporabljati le pri zunanjih rakovinah, nikakor pa ne pri žal mnogo pogostejših notranjih rakovinah, n. pr. v želodcu, črevah itd. Poljšakova maža ima tako močno razjedajoči vpliv na obolelo tkivo, da odmrje po daljši njeni uporabi rakova oteklina. Ko se privede zdravljenje do te stopnje, se da s posebno mažo bolno mesto spet popolnoma zaceli. Poskusi, ki jih je doslej napravil dr. Funke s Poljša-kovo mažo, so precej vzpodbudni. Povda-riti pa je seveda treba pri tem, da pride ta način zdravljenja v poštev le za take primere, ki se ne dado več operirati. Zdravljenje z mažo se namreč nikakor ne da meriti z operativnimi uspehi. S Poljšakovo mažo se zdravijo zlasti rakovine kože, sluznice in ženske prsi. Posebno pri slednjih
primerih raka so dosegli pri nekaterih bolnicah pomembna ozdravljenja. Dr. Funke je tudi ugotovil, da učinek te maže ni povsem krajevnega značaja. Pokazalo se je namreč, da ugodno vpliva tudi na oddaljene žleze. Vneta mesta splahnejo in se po preteku nekaj časa sploh ne dado več ugotoviti. Ta novi način zdravljenja, ki ga je dr. Funke v svojem predavanju podrobno opisal, daje nado, da bo mogoče celo pri primerih, ki smo jih imeli doslej za popolnoma brezupne, doseči še vendar do neke mere možnost zdravljenja. Specifično (posebno) zdravilo proti raku, ki bi bilo za vse oblike te zločeste bolezni, pa seveda tudi v tej novi maži ni bilo odkrito. Vendar je pa prav zanimivo, da je ista maža učinkovita tudi pri nekaterih drugih prav hudih boleznih, tako pri kožni in kostni jetiki.
K poročilu našega zagorskega dopisnika o smrtni nesreči užitkarice Kadunc Marije v Trčkovem mlinu na Pasjeku v občini Poljšnik je treba še dodati, da se je brez potrebe razširila po vaseh Poljšnik, Pasjek, Dolnje in Zgornje Tepe in Kleviše pri raznih ljudeh govorica, da med pokojnico in njeno sinaho ni bilo sloge radi užitka in da pokojna ni imela doma kota. Ta govorica pa ni upravičena in se zlasti ne sme gospodinji Kadunc Ani nič očitati. Sinaha je tašči redno dajala prevžitek in izgovorjeni kot in je tašča tudi do smrti bila vedno doma, ter je v hiši imela vse na razpolago. Tudi se je sinaha udeležila pogreba, četudi ne do konca. To še posebej objavljamo z ozirom na željo gospe Kadunc Ane in da se odstranijo govorice, ki so nastale pri preprostih ljudeh po teh vaseh.
Nedeljska kronika
Tri hude nesreče — Nožev junak in pretep v gostilni
Poskus samomora
Ljubljana, 7. junija. Na stavbišču nove tramvajske remize v Zgornji šiški se je danes dopoldne pripetila huda nesreča. Ker hočejo poslopje remize čimprej spraviti pod streho, so delavci zaposleni tudi ob nedeljah. Delavec, 17 letni Anton Kneževič je dovažal na stav-bišče stavbeni materijal z vagončki, ki jih je moral potiskati mimo zidov. Okrog 10. pa je eden vagončkov zdrsnil prehitro mi-Kno zidu in
pritisnil mladega delavca k steni, preden je ta mogel odskočiti. Na njegov krik so takoj prihiteli na pomoč drugi delavci, ki so fanta le s težavo oprostili silnega pritiska. Kneževič je takoj nato omedlel in so ga čez čas v nezavestnem stanju prepeljali v splošno bolnico.
Kakor so ugotovili zdravniki v bolnici, ima mladi ponesrečenec hude notranje poškodbe in udrt prsni koš.
Druga nesreča se je pripetila zgodaj zjutraj kamnoseškemu pomočniku, 22 letnemu Viktorju G., zaposlenemu v kamnoseškem podjetju Feliksa Tomana na Resljevi cesti. Ko je namreč Viktor prišel zjutraj precej okrogel domov, se je pred delavnico
zrušila nanj težka marmornata plošča in ga hudo ranila na glavi in na rokah.
Josip Kavalar, 18 letni sin posestnika iz Rateč na Gorenjskem je v soboto zvečer jahal domačega konja. Konju pa breme naenkrat ni hotelo več ugajati, zaradi česar je žival začela odskakovati. Pri tem je jezdeca vrgla na tla. Kavalar je padel tako nesrečno, da je
obležal z zlomljeno levo nogo. Na velesejmskem veseličnem prostotu in okrog njega v Tivoliju, je bilo v soboto ponoči izredno živahno. Večina si ga ni privoščila baš preveč, nekateri pa so se močno opili in pričeli nato razgrajati. Nastali so prepiri in pretepi, sprva s pestmi, nato pa so nastopili še junaki noža. Stražniki so morali intervenirati v več primerih in je prav dobro, da so bili tam. Nekateri, kf so pri pretepih dobili manjše praske, so odšli domov, huje pa je bil poškodovan od
nekega razgrajača delavec, 20 letel Viljem živec, ki mu je nekdo
prerezal z nožem levo Hce.
Prav hudo jo je izkupil tudi 34 letni tesar Emil Kuračka iz Most. Tesarja je v gostilni š. napadel neki Fran Rozman in ga opasno ranil na levem očesu.
V splošno bolnico so naposled pripeljali popoldne tudi mizarjevo soprogo 34 letno Marijo R. iz Kamnika, ki je
v samomorilnem namenu pila oetovo kislino.
Na vprašanje, zakaj je to storila, Je obu-panka opravičila svoje nepremišljeno dejanje: »Hm, kar tako mi je prišlo...« Krive so najbrže družinske razmere.
Zakaj je menih Silvester ustrelil predstojnika
Beograd, 5. junija.
O umoru v samostanu Sv. Petke je ugo« tovila preiskava naslednje podrobnosti: Zločin se je dogodil v sredo popoldne in ne zvečer, kakor je bilo najprej sporoče« no. Samostan sv. Petke je zgrajen na le pem hribčku bl<izu vasi Izvor nedaleč od Paraoina. Je že star ter ga ljudje že od nekdaj radi obiskujejo. V sredo so kakor običajno v samostamb obhajali železničar' ji svojo slavo in se je tam zbralo tudd ve* liiko število prebivalstva iz okoliških vasi. Okrog poldneva je opravil obred stekanja kolača samostanski predstojnilk Mojsije (Branik ovič, po obredu pa se je podal v »svojo sobo, da se malo odpočije, ker je •imel od ranega jutra mnogo dela. Na sa« .mostanskem dvorišču in okrog samostana je bilo polno ljudfi, svirala je železničar« •sika godba in vsi so bili razigrana na ve« selici, ki je po starem običaju sledila sla« vi. Mnogi so sicer slišali več revol verskih strelov, a jkn niso posvečali pozornosti, meneč, da je streljal v veseličnem raz« položenju, kakor se tO često dogaja.
Zdaj je dognamo, da je za samostanskim predstojnikom Mojaijem kmalu prišel v
soboto njegov sobrat Silvester Savič ter po kratkem prepiru oddal nanj tri smrto« nosne strele. Kako je prepir potekel, ne ve nihče, ker sta bila meniha sama, znan pa je vzrok prepira. V samostanu sv. Pet« ke je bil predstounik Mojsije ves čas po vojna, menih Silvester pa jc prišel tja pred tremi leti. Oba meniha sta se spočetka do« bro razumela, potem pa je prišlo med nji« ma do nesoglasij zaradi nekega zemljišča, ki so si ga lastili poleg samostana tudi nekateri okoliški kmetje. Menih Silvester je bil mnenja, naj se zadeva izvede do kraja in spravi pred sodišče, predstojnik Mojsije pa se je hotel v zadnjem času pobotati s kmeti. Silvester mu je to za« meril in večkrat očital, da škoduje samo«
stanu in tudi njemu kmetom na ljubo. Za* radi tega sta se prepirala, kakor Silvester sam prizna, tudi v sredo popoldne, zatr» juje pa, da je hotel predstojnika z revoi» verjem samo ustrašiti.
Silvester je pustil mrtvega predstojnika na tleh pred posteljo ter mirno odšel is sobe in skozi množico na samostanskem dvorišču v mlin v bližini samostana. V tem mlinu je prej on sa>m vodil vsa dela. Zaprl je zatvornice, potem pa vzel v ne« ki sobici shranjeni revolver ter se napo* tU nazaj v samostan, kjer so med tem že našli umorjenega predstojnika in o ten» tudi obvestili oblastva. ki so izvršila are tac i j o.
Shod agrarnih interesentov
V interesu narodnega gospodarstva in države je, da se agrarna reforma reši po potrebah našega malega kmeti
Ljubljana, 7. junija.
V dvorani Delavske zbornice se je vr* šilo danes dopoldne veliko zborovanje Zveze slovenskih agrarnih interesentov ob veliki udeležbi zanimancev iz vse banovi« ne. Zbor je otvoril predsednik g. Stra« ž i š a r, ki je po uvodnih pozdravih pre« čital
vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralja Aleksandru in visokemu kraljevskemu domu m po« zdravne brzojavke ministrskemu predsed« niku generalu Petru Živkoviču, kmetijske« mu ministru dr. Stanku Šibeniku in banu dr. Dragu Marušiču. Besedilo brzojavk je bilo odobreno z navdušenim odobrava« njem. Takoj zatem je prešel govornik k izvajanjem, ki vsebujejo v glavnem:
»Vprašanje agrarne reforme še ni kon« čno rešeno. Zakon o likvidaciji agrarne reforme še ni uveljavljen, vendar moramo ugotoviti v tem pogledu velik korak na* prej. Lanskoletni načrt tega zakona za agrarne interesente ni bil posebno ugoden in je zato naša Zveza poslala g. ministru za kmetijstvo drug načrt, ki je vseboval nekatere določbe, nanašajoče se zlasti na naše posebne slovenske gospodarske in so« eialne razmere. Predvsem smo poudarili v tem načrtu, naj se objekti agrarne reforme razširijo na pašnike in gozdove m na vso tako zvano deputatno zemljo. Naj se tudi ne delajo
nikake Izjeme pri samostanskih in cerkvenih veleposestvih.
9 tem smo hoteli zaaigurati košček zem« lie in kruha vsem onim tisočem najrevnej« ših kočarjev, ki se kakorkoli preživljajo od gozda ali živinoreje, m omogočiti, da prideta do svoje lastne zemlje tudi gra« ščinski uslužbenec m viničar.
Prepričani smo, da bo imel gozdni ali vinogradniški veleposestnik mnogo vec ko« risti od gospodarsko osamosvojenega de« lavca kakor od gospodarsko odvisnega, ki nima niti pedi lastne zemlje.
Druga naša zahteva
se je tikala agrarnih subjektov samih, to je agrarnih interesentov. Zaradi razvi* tejših družabnih razmer v dravski banovi« ni, ki so plod lege m kakovosti naše zem« lje, se pojem našega agrarnega interesenta zelo razlikuje od onega iz Banata. Pri nas nimate kočarja, nc malega kmeta, ki bi ga živela izključno zemlja. Vsak mora imeti nekje še kak mezdni zaslužek, da more iz« hajati. Mora biti poleg kmeta še delavec, obrtnik ali karkoli. Tem razmeram naj ustreza pri nas tudi pojem agrarnega m« teresemta.	.
Tretja naša zahteva je bda, da »e naj
določijo taki
plačilni pogoji za odplačevanje agrarne zemlje,
da jih bo zmagal prav vsakdo, če je še ta« ko reven agrarni interesent. .....
To so bila glavna načela, ki jih je sta« vila Zveza in ki jih zahteva od agrarne re« forme, če hočemo, da se bo to vprašanje rešilo tako, da v bodočnosti ne bo vec prihajalo na dnervni red. Samo tako se bo* do rešili srednjeveški fevdalna ostanki v demokratičnem duhu sedanjega časa, v znamenju gospodarske naprednosti, socaaJ« ne pravičnosti in posebno v našem narod* nem in državnem interesu.
Tedaj šele, ko bo to vprašanje pravično rešeno in ko bodo agrarni interesenti re* šeni skrbi, se bodo mogli posvetiti ostalim gospodarskim, socialnim in kulturam nalo* gam.
Novi načrt zakona,
ki smo ga nedavno dobili na vpogled, pač vsebuje nekaj teh načel, toda ne vseh. Vendar pa bi se sprijamrli tudi s takim načrtom, če bi se ne odlašalo uzakomjenje.
Naj gre naš glas ob tej priliki visoki kraljevski vladi, glas 20.000 agrarnih dru< iin in 100.000 njihovih članov, ki s strahom gledajo v bodočnost in trepetajo za košček kruha. Deset let smo trpeli. Naj se napravi konec negotovosti, ker nihče ne potrebuje bolj sigurnosti in stalnosti ka* kor kmet.
Notranje delo organizacije je bilo v pre. teklem letu zelo živahno. Tajnik organi* aacije g. Milan Mravlje je postavil Zvezo na trdne temelje in ji r neumornim delom utrdil ugled .in pridobil vpliv n<a zunaj in neštetim njenim članom pomagal do zako* nitih pravic.«
O delu 7.\*eze je nato izpregovoril g. Albin P repe Juh. Naglašal je naposled potrebo složoosti, kar bo rodilo še lepše uspehe.
Tajnik g. Milan Mravlje je prikazal primer,
kako se oškodujejo agrarni interesenti, ki nasedejo raznim obljubam^ in se poprej ne obračajo po nasvete na Zvezo.
H koncu so bile sprejete naslednje resolucije:
»Na občnem zboru slovenskih agrarnih •interesentov v Ljubljani 7. junija 1. 1931 zbrani predstavniki slovenskih malih kmetov odklanjamo dosedanje podcenje* vanje malokmetskega gospodarstva, ki preživlja obenem, z obrtnim in mezdnim zaslužkom večino slovenskega ljudstva.
Kolikor bi bilo res, da ta oblika polje* delstva m živinoreje ni dovolj napredna, ugotavljamo na tem krivdo tistih, ki za napredek gospodarstva v malokmetski ob* ' liki niso dovoli storili. Zato tudi ne sme očitek nenaprednosti male kmetije biti raz* log za odklanjanje agrarne reforme v obli*
ki, kakor jo zahteva občni zbor slovenskih agrarnih interesentov in jo v glavnem do« loča zakonski načrt.
Ugotavljamo, da bo zaradi izvedene agr. reforme Slovenija še bolj malokmetska ka« kor do sedaj in pričakujemo od kr. vlade kakor od kr. banske uprave in vseh dru« gih oblastev in vseh strokovnih društev, da posvetijo vso pažnjo napredku gospo« darstva na mali kmetiji in ne izpregledajk* malih kmetov pri pospeševanju poljedef« stva in živinoreje z javnimi sredstvi. V zvezi s tem pričakujemo, da bo javna uprava, državna in samoupravna, male kmete pritegnila k sodelovanju tako kakor vse druge sloje in poklice.
V	kolikor tudi pri naprednejšem sode« lovanju male kmetije ta ne bo mogla pre« življati družine, opozarjamo javne •faktorje na dolžnost, da se našemu malokmetskemu ljudstvu da možnost mezdnega zaslužka v obrti in industriji.
Smatramo za narodni interes, da naš člo« vek tudi kot delavec v obrti in industriji ostane na svoji zemlji in pod svojo streho, zaradi česar je treba tem bolj .posvetiti pažnjo vprašanju naše male zemljiške po« sesti.
Občni zbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov je vzel v pretres načrt zako« na o končni likvidaciji agrarne reforme v severnih krajih.
Predvsem pozdravlja zbor namen kr. vlade, da uredi brez odlaganja s končnim zakonom vprašanje agrarne reforme.
Dalje ugotavlja občni zbor z zadovolj« stvom, da so v novem zakonskem načrtu upoštevane želje in potrebe slovenskega malega človeka s tem, da so: 1. pašniki, sposobni za obdelovanje, všteti za obde« •lovalno zemljo, ostali pašniki in planine pa predvideni kot agrarni objekti za razdeli« tev med pašniške zadruge; 2. da so pred« videni kot objekti agrarne reforme za raz« delitev med imovne občine gozdovi, po« trebni narodu za pašnjo, za dobivanje ku« riva, za dobivanje stavbenega lesa in lesa za hišno industrijo kakor tudi za izpre« membo v obdelovalno zemljo.
Ne more pa biti občni zbor zadovoljen: 1. ker maksimum v Sloveniji ni bil znižan za obdelovalno zemljo na 50 ha, za gozdo* ve pa na 250 ha; 2. ker so predvidene iz« jemne odredbe za cerkvena veleposestva; 3. ker niso odpravljeni vsi supermaksimu* mi in 4. ker so dopuščeni deputati za vi« nioarske in gozdne delavce, ki omogočajo veleposestnikom držati svoje delavce v po« polni odvisnosti.
V	Sloveniji se zaradi gospodarskih m socialnih razmer, nastalih zavoljo goste naselitve in zmanjšane prilike za mezdno delo, mora izvesti v interesu naroda agrar« na reforma v tem širšem obsegu.
Zahtevamo, da se odpravijo vsi ostanki starega fevdalnega zemljiškega sistema z izvedbo agrarne reforme tudi v pogledu gozdov, ker ta sistem omogoča, da jc tret« jina našega narodnega teritorija v posesti tujcev.
(Prosimo, naj kr. vlada pri redukciji kon* čnega zakona te noše zahteve v polni meri upošteva.«
Vremenarska podoknica svetemu Medardu
Ljubljana, 7. ;na!ja.
»Izlival bo, izlival!« so modrovali pred tremi tedni kmetski vremenarji, ko se je pokazal prvi srp novega meseca. Stal je namreč prav pokoncu. če pa prvi krajec leži leipo na hrbtu, je bolj trda za d^ž. Doslej je sicer kljub temu kaj malo izlival in bo menda sedaj nadomestil, kar je zamudil.
Izletniki so se sicer klavrno držali, ko niso mogli ven, polju in travnikom se je pa kaj dobro prilegla primaka, da dohitijo rastline zamujene tedne v rasti. Jutri se rešuje Medard, ki ga napravljajo že stoletja odgovornega za dobro ali slabo spravilo sena
»Kako bodo kosili ubogi kosci,« sočustvujejo meščanski vremenarji g kmetom.
»Kosilo se bo že, le sušili bomo menda ikar na peči, če bo res ves mesec imel komando deževni Medard,« se čohajo po tilnikih naši gospodarji.
Potrpeti bo pač treba, ker za dežjem je še vedno bilo solnce. čeprav že gleda iz pratike pnvi kosec sveti Anton, se letos še kar nič ne mudi s košnjo. Saj se je šele pred štirimi tedni odgrelo in prve trave šele pričenjajo cvesti. V dežju ho trava še zrasla in vsa vzcvetela. Ko bo pa spet leipo, 6e bo lepo rezala in ota^a bo potem bohot-neje pognala.
Kakor je prišla, odkar smo dobili zobozdravnike, sveta Katarina hudo ob kredit, tako je tudi barometer izpodrinil že marsikaterega svetega vremenjaka. če se je že več let sem vseh štirideset mu čenče v u rezalo in so letos v tako mrzli pomladi celo ledenjaki z Zofko vred izpregli, je treba tudi pri ijubem Medardu vse opreznosti. Barometer se je ustavil in tudi revmatične •bolečine ponehavajo. Nemara si še sam sveti Peter premisli in da učencu Medardu lep in solnčen godovni dan. če ne, pa tudi kar nič ne dene.
»Kdor bo zmočil semo, ga bo tudi posušil.« se tolaži naš kmet hi ima prav, ker ve, da mn nihče ne bo pomagal, čeprav bi se še tako hudoval in rentačil. Potrpežljivost je dobra mast in je ima kmet toliko, da bi se lahko že rešil krize, Če bi kdo kupil to mast.. 4
V	prisotnosti ameriškega državnega predsednika, zastopnikov paroplovnih društev in številnih svojcev žrtev so odkrili v Wa-shingtonu lep spomenik žrtvam strašne katastrofe 15. aprila 1912.
Tatova na mlinskem kolesa
V poljski vasi Piecki pri Suvalki »e je te dni primeril slučaj, ki stoji pač brez primere v zgodovini krjminalistike.
Jana Vino, malega poljskega kmeta, Je zbudil ponoči sumljiv ropot iz spanja. Planil je pokonci in videl dve človeški postavi, ki sta izginili v njegov hlev. Vina, ne bodi len, gre in zbudi kmete daleč naokoli. Ljudje se zberejo, obkolijo Vinovo bišo in kar je spadalo zraven ter čakajo tatov.
V	resnici, sta se moška prikazala iz hleva jn kmetje, ki so jih bili ustavili, so našli pri njih živila, drobno orodje in priprave za vlom. Nato je Vina izjavil, da se je treba za vsako ceno iznebiti tatinske sodrg«. Predlagal je sosedom, naj bi tatova privezali na mlinsko kolo. Kmetje so njegov predlog glasno sprejeli. Tatova pa sta pred kmeti pokleknila in jih rotila, naj jima odpuste strašno kazen. Odgovor kmetov pa se je glasil: >Vi ste nepoboljšljivi, zato je treba, da vas enkrat v redu kaznujemo.« Nato so prijeli tatova in ju odvedli do mlina, kjer se je imela izvršiti sodba.
Kmetje so privezali tatova na , mlinsko kolo in so odprli zatvornice. Šele grozno vpitje
tatov je kmete omečikt, da 90 BOpCt zajezili vodo. Bilo pa je že prepozno. Eden izmed tatov je bil raztrgan in tudi dragoma je grozila smrt Orožniki, ki bo izvedeli za ta primer linčanja, eo uvedli preiskavo
Favorit „Cameronian" zmagal
Pri konjskih dirkah v Epsonu (drugih najstarejših dirkah na svetu) je zmagal »Ca-meronian«, favorit kralja angleškega žganja Dewarja. Dirk se je udeležil tudi angleški kralj Jurij.
'..ni
Kako je bilo na turneji v Ameriki
Razgovor z našim opernim tenoristom dr. Adrianom
Operni pevec g. dr. Adrijan se je te Bni vrnil v domovino, da bi v Ljubljani prebil počitnice. Isti namen je privedel v naše mesto njegovega brata, g. Ada Da-riana, ki je bil letos član opernega gledališča v Konigsbergu. Tako imamo v Ljubljani oba brata-pevca, ki v tujih gledališčih, pred vsem pa v Nemčiji, lepo zastopata naš narod in njegovo pevsko kulturo.
Z g. dr. Adrijanom sva se te dni sestala Ba senčnem vrtu j> Zvezde« in pok rami jala « njegovem letošnjem pevskem potovanju po Zedinjenjih državah, o načrtih, ki jih Ima za bližnjo prihodnost in še o drugih podobnih rečeh. Navsezadnje je njegova kariera zanimiva tudi za javnost: doktor medicine, ki se je ves posvetil petju, nastopa v berlinski državni operi in potuje z reprezentativno skupino nemške opere po Ameriki, da ondi širi zanimanje za Wag-nerja. Pri vsem tem pa je kajpak z di>so ln srcem na-š človek; prenehali so ta si, ko je moral naš izobraženec v tujih službah zatajiti svoje narodno poreklo in prepričanje.
—	Kako je že bilo s to Vašo operno tur-twjo po Ameriki, g. doktor? — sem vprašal. — Kako da ste se pridružili tej skupini?
—	Tako Je bilo: V Ameriki, kakor veste, ■ee svet suče okoli dolarja in tako tudi vsako gostovanje, vsaka turneja predstavlja poslovno zadevo. Tam so poslovalnice, ki posredujejo kulturne stike, vendar izključno na osnovi poslovne kalkulacije. Menažer take poslovalnice je angažiral v Berlinu ad hoc sestavljeno operno skupino e pevci, zborom, godbo in tehničnim osob-jem: nje voditelj, bivši generalni inten-dant berlinske opere Schillings je bil prav tako angažiran kakor jaz ali katerikoli član te skupine, ki je štela z osebjem vred 350 članov. Program turneje je obsegal prvenstveno Wagnerja in le za izpremem-bo smo dajali še Mozartovega »Dona Juana« in d' Albertovo opero »V nižavi«. Od januarja do marca smo absolvirall več kot 60 predstav in prepotovali dobršen del Amerike od New Yorka in Washingtona tja do vroče Kalifornija Vozili smo se z lastnim vlakom, saj smo imeli s seboj tudi vso kulisarijo; lokali so bili pripravljeni že v naprej, takisto reklama in kritike menda tudi; no, Američani se takih reči ne sramujejo, to je »bussines«, pa mirna Bosna.
—	Kako ste pri ameriškem občinstvu opravili z Wagnerjem, ki zahteva celo na evropskem višjem nivoju posebno sprejemljivost, okus in znanje?
—	Res da, včasi smo presenečali: občinstvo je pričakovalo vse kaj drugega, reklama ze obetala bogsigavedi kaj; le pomislite: V mnogih ameriških mestih nimajo gledališč in smo morali nastopiti v kinu ali celo v dvoranah, kjer se redno vrše boksarske prireditve. V nekem takem mestu je občinstvo vprav nabasalo dvorano; še tik pred začetkom predstave, ko je bil prodan že zadnji prostorček, so dobrodušni Jimmyji oblegali blagajno; kdo ve, kakšne čarovnije je uganjala reklama Torej: zanimanje, da nikoli takega. Nato pa:
"^'agnerT Dve osebi poi ure neprestano na odru in petje v jeziku, ki ga večina ni razumela. To je za ameriško provincialno občinstvo pretrd oreh in lahko si mislile, da so se ljudem povesili nosovi. Toda Američani so vljudni ljudje in ne jemljejo takih razočaranj preveč tragično. Kajpak, so mesta, kjer je občinstvo kulturno že višje, toda v splošnem je vendarle to drug svet nego evropski. Na zunaj je vse zelo bleščavo od civilizacije, na znotraj pa je mnogo praznote, ki se zakriva s čemerkoli. Najrajši seveda s športom. V celoti pa je bil moralen uspeh tega pionirstva z VVag-nerjem znaten, pa gmotno se poslovalnica najbrž ni slabo odrezala; posebnega dobička kajpak ni imela ne ona ne mi, zakaj v Ameriki dolarji ne visijo na vejah kakor zlato v Indiji Koromandiji.
—	Ali ste prihajali v stike z našimi rojaki ?
—	To se ume samo ob sebi; stike s Slovenci in ostalimi Jugosloveni sem iskal v vseh mestih, kjer sem le količkaj utegnil. V naši skupini je bil še cn Jugosloven: neka altistka, ki je po rodu pristna Sara-jevčanka, a je že nekaj časa omožena v Nemčiji. Tako sva ponekod skupaj ob-iskavala naše ljudi. S Slovenci sem se zlasti srečaval v naših največjih naselbinah, predvsem v Clevelandu, kjer imajo svoj lepi Narodni dom, v katerem se vrše redne prireditve; tu je njih družabno gibanje najživahnejše. O svojih vtisih bi vam lahko veliko pripovedoval; vsekakor bom
e tem 8e kaj napisal za »Jutro«. Opazil
sem med našimi rojaki marsikaj lepega in vzpodbudnega, pa tudi nekatere senčne strani njihovega življenja. V slednjo vrsto bi štel njihovo strankarsko razcepljenost; o, tam so vam še vedno srboriti strankar-ji! Umetnik, ki prireja med njimi koncerte, mora biti zelo previden: če se, nič hudega sluteč, angažira za te, se zameri onim. V tem pogledu onkraj velike luže bujno procvitajo vsa naša stara nasprotja, in kakšne oblike dobivajo, kakšne polemike še najdeš v njihovih listih! O njihovem gospodarskem stanju: kriza je tudi v Ameriki zelo huda, število brezposelnih Je veliko; med njimi so tudi mnogi naši ljudje. Ti so res pomilovanja vredni reveži. Za njimi se vrste oni Slovenci, ki se nekako ne morejo znajti v novih razmerah, a se ne znajo preriti kvišku, njih nemila usoda je: garati, dan in noč garati, a garajo v Ameriki zelo trdo! No, pa mnogi so, ki so se s prirojeno inteligenco, s pridnostjo ln z delom povzpeli do standardnega ameriškega blagostanja. Ljudje iz stanov, ki imajo pri nas znatno nižji življenski standard, n. pr. boljši krojači, imajo ondi, če so sposobni in delovni in če jim je sreča mila, lepo eksistenco, svojo hišo, svoj avto, življenske udobnosti in družabni ugled, kakor ga pri nas ne bi imeli. V New Yor-ku sem bil pri nekem rojaku mizarju: ima vam stanovanje kakor pri nas kak profesor, imenitno kuhinjo, kopalnico, garažo — sploh komfort, ki ga pri nas nima niti dobro plačan intelektualec. V Kaliforniji sem obiskal slovenske farmarje; to so vam kmetje, da malo takih. Imajo velike oranžerije in se vrhu tega bavijo z rejo kur; zemlja je rodovitna, klima nad vse ugodna: v januarju je toplo kakor pri nas v maju. Nekaterim farmam gredo pridelki dobro v kup, drugim manj; slovenskim vinogradnikom v tolažbo naj povem, da tudi njihovi tovariši onkraj morja, v vroči Kaliforniji, preživljajo hudo krizo. Lani je vlada pokupila grozdje, a pod pogojem, da ostane na trti; tako jim je hotela pomagati, ker pridelek sam skoraj nima cene.
—	Ali naši ljudje kaj mislijo na vrnitev v domovino?
—	O. vsak, s katerim sem govoril, je imel v očeh bolj ali manj prikrito hrepenenje po domovini; da, domovino bi vsi radi videli. Toda — ali bi trajno ostali doma, ali ne, to je drugo vprašanje. Kje pa naj imajo doma take in tolikere ugodnosti in udobnosti, ki olepšujejo življeaje in ga delajo prijetnejšega? Mislim, da se oni, ki so dosegli standardno ameriško blagostanje, ne vrnejo več trajno v domovino. Ti ostanejo Američani!
— To se pravi: počasi se bodo asimilirali, stopili v velikem anglosaškem kotlu Amerike ?
—	Tega ne mislim; po državljanski zavesti so gotovo vedno odločnejši Američani, po narodni zavesti pa ne. Opazil sem in tudi drugi so mi to povedali, da se nacionalna zavest med njimi v zadnjih letih ojačuje. V Ameriki je vrsta naših inteligentnih in pridnih ljudi, ki se mnogo trudijo za nacionalno povzdigo slovenskih ln sploh jugoslovenskih rojakov. Zlasti v Clevelandu. Tam imajo ob nedeljah celo v radiu slovensko uro. Slišal sem mlade, v Ameriki rojene ljudi, ki vam govorijo izbo rno slovensko, celo dialektična barva se pozna njih govorici.
—	.No, in po vsem tem Kolumbovškem poslu — kakšne načrte imate, g. doktor?
—	Za sedaj ostanem doma; morda 8e v Juniju nastopim v Pragi, trenutno vam
Nesreča železniškega velikana
Ogromna lokomotiva ekspresnega vlaka PIttsburg — Buffalo se je v blfžfcd Pltta-burga iztirila to se prevrnila. Strojevodja je bil ubit.
Suor Marianna
Naključje, ki je eden najskrivnostnejših čarovnikov življenja, je hotelo, da sta se te dni srečali na moji mizi krvavordeča vrtnica in drobna knjižica s skromnim naslovom »Lettres Portugaises«. Mesec rož je; sladka vonjava se širi v vrtovih, slavček ubira ob razkošnih večerih svoje zaljubljene pesmi. Ah, vse je tako kot nekoč, toda mi nismo nič več sentimentalni; naše misli so tudi ob takih večerih utrujene in nezaupljive do vseh zastarelih omam in trikov matere prirode...
In vendar mi Je to čudno, skoraj simbolno srečanje vzbudilo misli o usodi sestre Marianne de Alcoforado, skromne nune iz portugalskega samostana Brezmadežne device Marije v Beji. In spomnil sem se: kako neizprosna je usoda milijonov ljudi. V enem stoletju se zabriše zadnja vidna sled za njimi. Nihče ne ve, da so živeli. Izginejo kakor kapljice v morju. Kako malo jih je, ki se otmo pred strašnim breznom pozabe! Veliki možje, izumitelji, umetniki, misleci, vladarji oživljajo minulost kakor blodne sence. Treba je izrednih dejanj, da si človek zagotovi to mesto. Kajkrat celo izrednega zločinstva. Včasih izredne ljubezni, ki je močnejša od smrti. Vse, kar je povprečnega, čeprav v svojem okviru popolnega, usoda kruto zabriše. Povprečno popolna življenja, povprečna krepost in dobrota — kdo na zemlji vidi nje osebne sledove ? —t Tudi klarise iz portugalskega sa-
mostana De imaculata Conceptione, ki so
živele s sestro Marianno de Alcoforado, so že zdavnaj pozabljene. Samo Marianna, ki je mnogo ljubila, je nevedš stopila med nesmrtne sence. Njenih pet ljubezenskih pisem, ki jih je spisala na skrivaj v samostanski celici, je sprejetih v svetovno književnost kot osnova modernemu romanu, in Marianno omenjajo kot prvo moderno ženo. Taka je usoda velikih izjem. Zakaj strastna zaljubljenost te nesmrtne klarise je bila velika izjema. Kazala je neko pre-finjenost in sensibilnost, ki je bila redka v drugi polovici 17. stoletja; to novo občutje pa je evropski kulturni svet v tistih časih že podzavestno čutil. Osemnajsto stoletje je prineslo njegov bujni razcvet. Razbohotile so se krvavordeče rože, vznikle iz srčne krvi portugalske Marianne. In konec te dobe je bil kakor konec suor Marianne de Alcoforado: odpoved, otožnost, kes. Plameni francoske revolucije.
— Zgodba te divne žene Je preprosta. Ljubko, morda 12-letno dekl6, hčerko uglednega meščana v Beji, so skupaj z njeno sestrico oddali v samostan klaris. Klarise so strog red, vsaj po predpisih, ki pa so jih rahljali nravi dobe in temperament prebivalstva. Samostan Brezmadežnega spočetja v Beji je štel takrat čez dve sto, nun. časi so bili viharni;' vojske so često krožile po portugalski deželi in zlasti ženske so bile izložene hotljivosti vojščakov. V samostanih so bile na varnem. Tu so mogle doživljati ljubavne ekstaze s svojim edinim nebeškim ženinom. Tudi sestra Ma-i rianna je v tišini portugalskega samostana
De Imaculata Conceptione mirno doživela svoje 26. leto. Pod obleko klarise se je skrivalo krasno žensko telo. Pravi južnjaški temperament z močnim erotičnim nadihom. Bila je inteligentna, načitana žena. Vzlic temu, da je v samostan prodrlo nekaj posvetnega duha, ki je dopuščal izvestno svobodo gibanja, čitanja in celo lišpanja, Je sour Marianna ostala do svojega 27. leta zvesta nebeškemu ženinu.
Nekega dne v letu 1665. Je sour Marianna naslonjena ob okno strmela v razkošni večer. Nad pokrajino je sijalo divno večerno nebo. Mimo samostana se je vila cesta in izginjala v daljavi kakor samotna pot njenega življenja. Sour Marianna je nemara imela eden tistih slabih trenutkov, ki prihajajo tudi ženam, ki so se odrekle svetu: trenutkov, ko čutijo mlado kri. Bila je vzprejemljiva za hostijo zemeljske ljubezni. Čakala je. In usoda ji je namenila naključje, ki jo je storilo slavnejšo od vseh njenih krepostnih sester: Po cesti so pri-peketali konji. Prihajali so vojaki. Sour Marianna se ni umaknila z okna. To je bila njena usoda, ki ji je vse življenje pretvorila v muko kesa in pokore. Na čelu čete je jezdil osemindvajsetletni konjeniški kapitan francoske vojske Noel Bouton mar-quis de Chanielly. V prvem svojem pismu, ki mu ga je suor Marianna pisala potem, ko je bila izpila z njim najbolj kipeče vino ljubezni in ko se je Noel Bouton vrnil v domovino, v pismu, ki s Štirimi ostalimi tvori temelj modeme literature, je povedala o tem srečanju:
»Tako mi je bilo, kakor da mi hočeSuga- J
ne morem reči. V jeseni se ne bom nikjer fiksno angažiral, opravil pa bom serijo gostovanj v berlinski državni operi. Zasi-gurano mi je gostovanje v praškem Narodnem divadlu; pel bom Joseja v »Car-menc in sicer v slovenščini. Upam, da bom v Jeseni lahko nastopil v tej vlogi tudi v Ljubljani. Sploh mi je namen, da se zdaj malo več pomudim v domovini; gostoval bom tudi v Beogradu in Zagrebu, kjer še nisem nastopil.
—	A preko velike luže?
—	Tudi tja morebiti še pojdem; Obetajo novo turnejo, ki bi jo razširili Se na Kanado in Mehiko. Ali rightl	—o.
Spomenik irtvam „Titanica"
Albert Fall, bivši ameriški notranji minister Je bfl zaradi podkupovanja obsojen na eno leto ječs ta na 100.000 dolarjev globe. Sodišče je zavrnilo njegov priziv in minister bo moral te dni nastopiti svojo kazen.
' Nova prvina
Profesorja F red Allison ta Edgar Mttr-phy s Politehničnega zavoda v Alabami sta sporočila, da sta našla zadnjo Izmed doslej neznanih prvin.
Kakor znano, je ruski kemik Meodele-jev ob koncu postavil trditev, da sestoji svet samo iz 92 prvin, od katerih je bilo takrat še nekoliko neznanih, dasi so vsaj s približno točnostjo vedeli za njihove lastnosti ta to na podlagi njihovega vrstnega reda v tako zvanem periodičnem sistemu, ki ga je odkril baš genialni Men-delejev. Sčasoma so odkrili še vse te neznane prvine in prof. Allison je še lanska leto odkril predzadnjo. Sedanji in zadnji zavzema v periodičnem sistemu štev. 85. ta mu odkritelja še nista dala imen/s.
Soroden je zelo jodu in ga je najti v neznatnih količinah v morski vodi in štj» vilnih rudninah, n. pr. v kajnitu. Ugotovili so ga s posebno analitično metod ki temelji na nekem svojevrstnem fizikaJn. n pojavu. Ta pojav je odkril fizik Mihael Faradajr in obstoji v nekih vibracijah svetlobnega žarka, kadar prodira v kak-kršno tekočino med obema poloma močnega magneta. Te vibracije se pojavljajo po introdukciji magneta hitreje ali počasneje, kakršne so prvine, ki jih vsebuje tekočina.
V zadnjih sedmih letih so odkrili vsega skupaj 6 novih prvin ta 3 med temi so našli ameriški učenjaki. Kakor prejšnja prvina, ki jo je odkril prof. Allison, bo tudi zadnja po vsej priliki kazala radioaktivne lastnosti.
Dve leti na morju
Iz Sydneya poročajo: Parnik »Ka£oa>? je videl 200 milj od nabrežja Novega Južnega Walesa signale, ki so ga opoaorffi nujno pomoč oči vi dno v nesreči nahajaj--čih se brodnikov na morju. Ko Je ledja prišla bliže, je našla čoln, v katerem dva Šveda pred dvema letoma ostavila domovino. Eden izmed morjeplovcev, z im* nom Benssen, je prosil častnik« na ladji naj vzamejo s seboj dopisnico za Švedsko. Mož je izjavil, da ploveta s sopotnikom po Atlantiku v smeri proti Panami ta da sta namenjena skozi Tihi ocean proti Novim Hebridom.
Senzacionalen evropski obisk ameriškega vnanjegr ministra
Plesal Je 200 ar neprestano
Potreba po novem rekorda ▼ vztrnj-oostnem plesanju je bila res že velika ta lahko se zahvalimo usodi, da nam Je naklonila plesalca Fernanda, ki je te dni v berlinskem Lnnaparku preplesal 200 ur s četrturaim premorom vsaki 2 url.
Menjal je v tem času 2000 plesalk ln je zaslužil okroglo vsoto 60.000 Din. Zadnji zmagovalec v rekordnem kajenju (pokadil je pod očmi žirije nekoliko sto cigaret) Je po izvršenem »delu« zaprosil novinarje, naj mu dado mir in naj ga puste pokaditi brez razgovorov še eno cigareto Izven tekmovanja. V nasprotju s tem Junakom ni Fernando, ko je odbila 200. ura, prav nič zaprosil, da bi mu pustili zaplesati Se en dunajski valček na svoj račun, temveč je kar na hitro pozdravil žirijo, orkester, plesalke ta publiko ter se odpravil naravnost med mehke pernice.
jati, čeprav me Se nisi poznal. Mislila sem, ko si se bil zaustavil, da si me prepoznal med vsemi, s katerimi sem bila tisti hip; domišljala sem si, da hočeš, naj te dobro vidim, ko si bil vzpodbodel konja — naj te občudujem. Skratka: vsa prevzeta sem bila od slednjega tvojega dejanja ta kretnje ta že sem čutila, da mi nisi tadiferen-ten.. .<
Padle so iskre. Ne vemo, kako se Je podrobno razvijala ta romantična ljubezen. Razgovorom za rešetkami so morali slediti skrivni sestanki; neizkušena klarisa je bila v zasledovanju zadnjega ljubezenskega cilja prav tako instinktivno prebrisana, kakor so vse ženske. Med francoskim kapitanom ta klariso iz samostana De imaculata Conceptione se je razvilo eno tistih razmerij, ki jim dajejo nevsakdanjost samo izredne okoliščine in nenavadna strastnost. Nosite-ljica te strastnost! je bila suor Marianna. Noel Bouton Je bil zelo povprečen, neinteligenten mož: navaden častnik tistega časa. »Anderes Stadtchen, anderes Madchen«. Suor Marianna pa ni položila v to razmerje samo vse strasti svoje nature, marveč tudi vso presenetljivo, za tiste čase Čudovito tanko'finočo svojega občutja in svojo nenavadno inteligenco. Postavila je na kocko vse, prav vse. Morda prva izmed ženš. je doživljala ljubezen v duhu dobe, ki je šele prihajala: ljubezen, ki izhaja iz nove sensibilnost!, kakor je svet, drameč se iz vulgarnosti srednjega veka, prej ni poznal.
Zgodba se Je končala tako kot je bila zapiSana v zakonih življenjske banalnosti: Nastal je Škandal, ki bi bil imel Se hujSe
Di Kavni tajnik StiiUBun se bo vkrcal konec junija za Evropo, kjff se bo sestal z glavnimi vodilnimi državniki, ■ katerimi se bo posvetoval o pospeSenJe rešitve razorožit venega problema.
i posledice, da nI oče suor Marianne zastavil svojega vpliva. Francoski kapitan Je zapustil Bejo. Iz njegovega poznejšega vedenja vemo, da je bil naveličan tega razmerja. Suor Marianna je ostala pri klari-sah, toda naložili so ji najstrožjo kazen. Vzlic vsemu pa je našla toliko časa in prilike, da Je pisala ljubimcu v Francijo onih pet obsežnih pisem, ki so pod naslovom »Portugalska pisma« prešla v literaturo. Pisma, strastna in goreča kakor živo srce. Pisma ljubezni in odpovedi, kesa ta hrepenenja, ironije in žarke udanosti. Po banalni tadiskretnosti Noela Boutona so kmalu prišla v javnost in jela krožiti v prepisih. L. 1669. je izšla prva tiskana izdaja, za njo pa številne nadaljnje ta prevodi. Ljubezen suor Marianne živi še danes; zaiskrl se tu ta tam, na hipe, kakor kresnice nad temo grobov in pozabljenja...
Prva žena modernega občutja... Njena ljubezenska bol tvori morda element poznejše Rousseaujeve »Nove Heloise« in drhti v tolikih sladkih sanjarijah romanti-kov. Suor Marianna je kriknila iz svojt, samotne celice in izpela ljubimcu svojo labodjo pesem, ne da bi kdaj vedela, kakšna je njena slava. Po magdalenskem kesu ta težki pokori za greh svoje mladosti je častita klarisa umrla 28. julija 1723. v 83. letu svojega življenja. V samostanskih mrtvaških bukvah je zapisano, da je umrla »kot ena onih, ki kažejo znake milosti.« O Noelu Boutonu vemo, da je umri po veliki karijeri kot sit, zadovoljen, malce glup ta omejen gospod, kakršen je bil vedno.
3MB.
Bivši minister mora v HSc
Ljubljanska kluba zopet brez točke
Dočim je Primorje na lastnih — toda razmočenih tleh častno podleglo zagrebški Con-cordiji, je morala Ilirija v Splitu kloniti pred Hajdukom pod točo golov - Tudi
ostali športniki so bili kljub dežju pridno na delu
Hajduk : Ilirija 14:0 (5:0)
Ljubljana, 7. junija. Današnja nedelja je prinesla v tekmah po ligah serijo novih rezultatov, ki bodo zopet znatno spremenili pozicije tekmecev. V beograjski ligi je nekoliko presenetila visoka zmaga BSK, ki je s tem dobil precejšen plus pred svojim najnevarnejšim ri-valom. V naši ligi je največja senzacija katastrofalen poraz Ilirije na vročih splitskih tleh. Suho telefonično poročilo navaja samo minute, v katerih so padali števi-ličnd uspehi splitskih mojstrov nogometa. Vsekakor je nerazumljivo kako je mogla enajstorica Ilirije, ki je dosedaj — dasi brez točke z lepo razliko golov z dobrimi izsledi sodelovala v tekmah, doživeti tak fiasko. Če je bil realen bomo mogli presoditi šele jutri. Primorje je imelo državnega prvaka Concordio v gosteh na lastnih tleh. Vreme sicer ni bilo naklonjeno in črno beli so morali napeti vse sile, da so obdržali proti rutini ranemu nasprotniku odprto igro. Izgubili so nad vse častno dve tcčkl, ki pomenita skupno z onimi, ki jih je pustila Ilirija v Splitu za ljubljanska kluba tako veliko izgubo, da je najbrž ne bo lahko več nadomestita. Slika prvenstvene tabele v L ligi je po včerajšnjem kolu naslednja:
Gradjanski	5 4 O 1 7:8 8
Concordia	4 3 1 0 8:4 7
Hajduk	2 2 0 0 19:1 4
Primorje	4 1 0 3 7:12 2
Hašk	4 0 1 3 5:10 1
Oirija	3 0 0 3 2:18 0
Concordia : Primorje 2:0 (1:0) -
Vse ie kazalo, da se bo to važno srečanje izvedlo v nadpovprečnem slogu. Igrišče ie prvič prezentiralo s p r potrebno tribuno. ki je. čeprav še ne dovršena, stopiš takoj v akcijo. Vreme je sicer grozilo, toda dopoldne se ie še nekam držalo Potem na ie šlo. kot nalašč, vse narobe. Vlila se ie Ploha ki ie trajala že ves čas pred-tekme. in se ie držala tja do Prvega polčasa glavne tekme. In s tem ie prišla vsa zadeva iz pravega koncepta. V občudovanja vrednem številu je zbralo nogometu naklonjeno obi;r.stvo in vztrajalo do konca, vkljub neprijetni kapricioznostt F.u-via. Bilo ie na igrišču
skoro do 2000 flmH.
ra tako vreme pravi rekord!
Z nestrpnostjo pričakovana borba se t neizbežnimi uvodnimi formalnost™ začne kmalu po 17.15. Belo - zeleni — Concordia — so stopili na teren v postav.:
Dimič - Babič Braco, Pavičič - Rahč, Premrl Low . Martinovi č. Valjartvič, Širršir, Pavelič Ivica, Praunspergtr
Par minut pozneje so se p-ojavid crno-be.i domači v tej postav.:
Tarčigaj - Svetic. Jug I. - ZenujaK. s.a-mič. Pišek - Jug I.. Slapar, Seaiica, Erman.
^"igra ie že v začetnih fazah začela z ostrim tempom, ki ga je obdržala skoro do konca. Vztrajnost publike je bila na-graiena z živo. energično, silno požrtvovalno igro, ki se je razvijala na razmočenem terenu, ob drugačnih prilikah težkem in za vsako boljšo igro skoraj nemogočem. Toda moštvi sta, zavedajoč se važnosti iti značaja te borbe, prešli z največjim pozrt-vovaniem preko te ogromne ovire m pokazali nogomet, ki ga moramo oceniti kot
prvorazrednega.
Velika požrtovalnost *n sHna vofla do zmage
Je biLa skupna odlika obeh moštev. V vsakem drobcu igre se je moglo opaziti stop-*evano hotenje po toliko zaželjenem uspehu. a sam potek igfe je vsa ta prizadevanja naravnost pospeševal, Concordia je otvorila seore Po krasnem zgoditku na samem koncu prvega polčasa. Vse dotlej se je odigravala borba v znamenju stremljenja po tem začetnem zgoditku. Potem pa je sledila ogorčena borba za izenačenje, odnosno za držanje pridobljene pozicije; ves čas pa je bila igra napeta, razburljiva, z menjajočimi se niansami ob naglem, tre-notnem prehajanju s polja v polje. Concordia je dosegla zmago z rezultatom 2 : 0. ki bi ob drugačnih okolnostih utegnil zgovorno pričati o nadmočnosti zmagovitega moštva. Vendar je treba povdariti, da tekma za Primorje ni bila izgubljena prav do drugega gola, ki je zopet padel koncem
drugega polčasa. 'Narobe, prevladal je splošen vtis. da bodo skrajni napori črno-belih vsak čas kronani z uspehom, ki bi vkljub vsem nagajivostim sreče in usode dal besedo pravici, tisti pravici, ki so jo doeodki sami terjali.	^
Po vsem tem 6e ne da reči, da bi bilo beloszeleno moštvo domačim povsem nad« močno. Glavna in odločujoča prednost mo* štva je bila v harmonični povezanosti po* edincev v dobro celoto, v kateri se je sre* dina Demič — Premrl — šimšir močne se odražala. Obramba je delala solidno, branil* ca bolj uspešno kot opazljivo, Demič pa 6e je izkazal zlasti v drugem polčasu, ko je bil močneje zapor en, dobrega mojstra svoje stroke. V halfih je prevladoval Pre* mrl, mnogoletni neutrudljivi centerhalf dr* žavne reprezentance, vendar se mestoma ni mogel povzpeti do popolnega razmaha.
V	stranskih halfih je imel dobra pomaga« ča, od katerih je bil Low vsekakor uspeš« tiejši. Napad je v celoti dobro vigrana ce* lota, ki dela pod vodstvom šimšira in ob krepki podpori ozadja. V notranjem triu ima moštvo močnejše orožje nego v krilih, ki 6e proti dobr. defenzivni 'gr naspr nih halfov nista mogli posebno uveljaviti
Primorjašri so ugodno presenetili s svo* jo požrtvovalnostjo, kar sicer ni nfhova odlika, vsaj nekaterih. Sicer še niso prisil ven iz 6voje stare hibe, to je defenzivne igre srednje vrste, ki ji ne preostaja smisla in sredstev za konstruktivno delo, vendar je tudi v tem pogledu treba regi* strirati spremembo na boljše. V celoti je bilo precej raznolikosti. Tako so bile do* kaj slabe točke: Šenica, prešibak za tako težak teren, Uršič, ki se je začel uveljav* ljati šele v drugem polčasu, in deloma Jug II, ki se je sicer mnogo trudil, toda ni mogel povsem izpolniti vrzeli. Jančigaj je bil zopet zelo dober, toda tudi tega mu ne gre šteti v velik greh, ker je sicer pose* gal sigurno v dogodke. Svetic kot običajno miren in zanesljiv, je absolviral svoje delo brezprikorno. V halfih pa še vedno nece vse funkcionirati kot bi bilo treba: razdi* Talna igra dobra, podpora napadu po* manjkljiva. V napadu trije ljudje: Erman, Jug in Slapar zelo aktivni, pa ne brez na« pak: Erman ie agrešil dve zreli čisti situa* ci ji, Slapar pa je z mestoma presebicno igro bolj kvaril.kot koristil. Toda vkljub vse* mu si je napad izdelal nekaj krasnih polo* žajev ki bi bili lahko bistveno vplivali na sam rezultat, če bi ne bilo omenjenih na*
PaVse v vsem, igra Ptrimorjašev je zadovo* Ijila, zlasti v polju, in je treba potrebno omeniti viden napredek moštva. Ob vztrajnem delu tudi uspehi ne . bodo izostali.
Še par besed o poteku. Početni udarec ima C., potem pa preide P. v napad. Igra ipoteka v premoči domačih. V 6. mm. Jug opasno centrira, toda žoga gre na prečko. Do 10. min. prevladajo domača, potem pa uprizori C. serijo nevarnih napadov, iz katerih rezultirata dva kota v 10. in 11. min. Takoj nato reši Ralič v korner, ki ga strelja Jug in Šenica pošlje z glavo preko prečke. V 15. min. da Uršič krasen pred* ložek Ermanu, ki pošlje razantno tik dro* ga. Igra je odprta, občinstvo stalno glasno bodri domače. V 19. min. korner za P«, ki ostane neizrabljen. Menjajoči se napadi, toda P. še vedno rahlo prevladuje. V 24. min. odbije Zemljak v korner, Praunsper* ger centrira, ali žoga gre v aut. V 27. min. je zelo nevarno pred golom P., končno reši Jančigaj. Takoj nato ima Uršič čisto si* tuacijo, pa zapelje v aut. V naslednjih mi* nutah komaj rešita Demič in Jančigaj, obakrat v korner. Počasi prihaja situacija na C. V 44. min. dobi šimšir čist pas, ki ga pošlje neubranljivo v mrežo: 1:0 za C.
Potem polčas.	_
V drugem polčasu ima Erman ze v 1. min. zrelo situacijo, pa pošlje mimo. Siilo« viti napadi P. obtiče na obrambnem zidu.
V	9. min. sname Slapar Uršiču v čista si* tuaciji žogo z noge, tipičen primer, sebične .igre! Obramba C. ima polne roke posla. Potem napadi C., in zopet bliskovito me* njajoče se situacije. Uspeh sta po en kor* ner za C. v 15. min. in za P. v 23. min. Napadi C. postajajo pogostejši in nevarnejši. Končno v 38. min. nesporazum P. obrambe. Jančigaj gre po nepotrebnem ven in Martinovicev centerpas konča v levem spodnjem delu. Odslej P. vidno klone, Zadnje minute potekajo v znamenju C.
G. Kujundžič je sodil prvi polčas odlic* no, pozneje pa je zagrešil par napak. Pač ipa je njegova zasluga, da je bila igra fair, ker je bil v presoji foulov zelo strog.
V 40 urah iz Skadra v Prago
Mimo močvirnega polja, b se razteza
več kilometrov daleč -b metkoviskem za* livu oloboko notri v gorovje, sva kmalu prišla zopet v hrib in krepko merila pot proti Prologu. Cez križišče cest proti Mo* stara se vzpneva še malo vsje m ze od daleč mi pokaže g. Rosa trenutni cftlj: Vr*
gorac.	, .
_ Jaz bom -oskrbel da bodo defekti liitro popravljeni, vi tki glejte, da dobiva ■ a j za pod ->b. Nekaj toplega bi se pri* leela. Morda skomandirate kako juho, ma naroča g. Rosa, ko za voziva malo v stran z glavne če te pred lepo gostiilndco, od ko* der ie krasen razgled proti Jadranu.
Ko se ustaviva, naju takoj obstojipogo* stilničar, ki ima ob enem bencinsko posta* jo in avtomehanično popravljalnico, in nje*. «ovi - »močniki. Ni bilo treba mnogo be* sed. Sami so takoj opazi-li, kaj bo treba. V par minutah so bila kolesa doli, plašči sne* ti in popravilo je šlo ročno od rok._ Go« s- ' " jsa jim je pridno •»omagal, jaz pa sem se no dal orotn kuhanji in stopil v di* plomatske stike s kuhinjskimi duhovi.
—	Ali lahko dobiva kako juho?
—	Zakaj ne! Mate bo prestana, ker je že od opoldne, pa bo že.
_ bo, sem si miskl. Nisem sicer
bogzna kak pri ja tel i juhe, toda tokrat sem si je prav -oželel. Tudi g. Rosa je bil kar zadovoljen, ko sem mu sporočil, da bo ne* kaj za želodec.
—	Le hitro naj pripravo, čakala ne bova nič! mi še naroči.	.
Kar sline so se mi cedile, ko sem si pn* pra vi jat žlico in čakal, kdaj pride juha na mizo. Nestrpno sem mečkal kruh in segal po pivu ki je bilo sioer malo toplo, pa vse eno dobro za žejo. Zunaj so že zopet polni popravljena kolesa, ko so se na* posled odprla kuhinjska vrata in čedno dekle, napol gosposko, je prineslo dva krožnika vroče juhe, da se je kar kadila..
—	Hvala bogu, sem dejal sam pri sebi. To se bo prileglo!	•
Žal je prišlo zopet vse drugače. Namesto pričakovane dobre goveje juhe je bilo na krožniku nekaj, česar še nikoli nisem ne videl ne jedel. Barve je biilo višnjevo* modre, tu pa tam je štrlel iz rižje kaše kos mesa. Duh je bil tak, da me je. navdušen je še bolj minilo. Prijazna gospodična _ je opazila moje razočaranje in mi je začela prigovarjati:
—	To je ribja juha. Sardele so vkuhane. To je zelo dobro!
—	Res, sem vprašal neverno in brozgaJ z žlico oo tej čudmi mešanici.
_ Kar pokusite, pa boste videli!
Nabasal sem žlico in pokušal.. Nisem se hotel zameriti. Sitno mi je bilo, pa ni. šlo. Prebiral sem riž in odcejal čudno diiše* čo juho, pa vse zaman. Na šlo.i.n ni. šlo.
V tem jo primaha tudi gdspfrd Rosa
—	Smo ež gotovi. Kaj pa juha?
Split, 7. junija.
Današnja državna prvenstvena tekma po ligah med Hajdukom in ljubljansko Ilirijo se je končala s senzacionalnim, prav ha' ženskim rezultatom. Hajduk je igral v vseh vrstah izredno dobro. Vsi igralci so bili odlično razpoloženi. Tekma se da registri* rati samo po minutah, v katerih so padali goli. Ze v 2. min. je zabil Lemešič prvi gol. V 6. min. Lemešič — drugi gol. V 8. min. po kotu — Deskovič tretji gol. V 15. min. Bakotič — četrti gol. V 24. min. Lemešič — peti gol in rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu si zabije Ilirija v 6. min. lasten gol. V 10. min. Bakotič — sedmi gol; v 14. min. isti igralec — osmi gol. V 16. min. Benčič — deveti gol, v 26. min. isti igralec — deseti gol. V 29. min. Kra> gič — enajsti gol. V 33. min. Bakotič — dvanajsti gol. V 35. min. Ilirija — lasten gol. V 36. min. Marušič — štirinajsti gol in rezultat. Sodnik g. Focht iz Sarajeva do* ber.	*
Gradjanski:Hašk 1:0 (1:0)
Zagreb, 7. junija.
»Derby« tekma za državno prvenstvo, po 'ligah med domačima rivaloma Gradjanskim in Haškom se je končala s pičlo zmago Gradjanskega. Pred tekmo je nekoliko de» tževalo, toda le toliko, da je bilo igrišče brez prahu. Tekmo je sodil g. Mika Po* povič iz Beograda. Hašk je otvoril igro in spočetka igral prav dobro. Pozneje si je opomogel tudi Gradjanski m v 19. min. je Stankovič odvzel Križu visoko žogo ter jo nenadoma plasiral v gornji desni kot. 1:0 za G. Gradjanski je igral nato bolj tem* peramentno in v 23. min. je publika že skoraj videla gol Kukiča, ki pa ni šel v imirežo. Po odmoru sta oba nasprotnika za* streljala precej pozicij. Hašk je bil plodo* vitejši in Mihelčič je imel v tem delu igre polaie roke posla. Situacije so bile zelo na* pete, toda vedno apasnejše s strani Haška. Gradjanski se je umaknil v obrambo in se obupno branil. Situacije so se še večkrat menjale, toda rezultat je ostal do konca nespremenjen.
BSK: Jugoslavija 3:0 (1:0)
Beograd, /. Janija.
Pred 12.000 gledalci se je vršila danes na igrišču BSK >derby« tekma za državno prvenstvo med najmočnejšima kluboma Beograda, BSK in Jugoslavijo. Za tekmo je vladalo naravno ogromno zanimanje, ker-uživata oba kluba vprestoiici mnogo simpatij: Igro je pričela Jugoslavija, pri kateri pa se ie takoj pokazalo, da nima srečnega dneva. Slaba ie bila v obrambi in tudi napadalna vrsta ni mogla orav do izraza. BSK je bil v izredni formi in ie razen tega-igral samo s polovico mo;i, kar pomeni da bi bila Jugoslavija doživela ob večjem elanu .modrih' še večji poraz. Dva gola za zmagovalca je zabil »M.oša* tretjega pa Krsta Popovič. Tekmo je odheno sodil g. Fabris iz Zagreba.
Gradjanski (Osijek) : PSK 7:2 (2:0j
Obilic:Slavija (Osijek) 3:2 Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Slovan : Korotan 2:0(2:0), Igra je potekala večinoma pred vrati Ko-rotana, ki je bil potisnen v obrambo. Samo slabemu napadu Slovana se mora Korotan zahvaliti, da poraz ni bil še večji. Vratar in obramba Slovana nista imela posla. Pri Korotanu je ugajala obramba. Tekmo je sodil g. Lukežič.
Domžale: Slovan rez. : SK Disk 5:1.
Celje: Atletik ŠK : SK Amater (Trbovlje) 5:3 (3:1)- Prvenstvena tekma med okrožnimi prvaki.
Dunaj: V soboto: Admira : WAC 5:2 (1:1); Rapid : Sportklub 6:4(4:1); Vienna : Austria 4:1 (2:0). Vienna je prvak Avstrije za 1. 1931.	.
Hamburg: Hungaria (Budimpešta) : Hamburger SV 2:2.
Berlin: Minerva : Tennis-Borussia 6:2.
Bitterfeld: Madžarska : Srednja Nemčija 5:1.
Hannover: Hungaria (Budimpešta) : Ar-minia 8:1.
Gradec: Sturm : GAK 5:2.
Lahka atletika
Lahkoatletski miting v Mariboru
Maribor, 7. junija.
Danes je priredil SK Rapid lahkoatletski miting, ki so se gA razen prireditelja ude* ležfli tudi klubi ISSK Maribor, SK Želez* ničar in SSK 'Maraton. Na »krtu so bili skoro vsi najboljši atleti iz Maribora. Mi* ting sicer ni prinesel rekordov, vendar so bili povprečno doseženi dobri rezultati. Tekme sta vodila dr. Jefcmar in Bergant. Miting je nudil ostre in zanimive borbe, ki jih je publika z navdušenjem pozdravila. V splošnem je bil miting v marsičem bolj* ši od dosedanjih, glede organizacije pa je deloma zaostajal.
V naslednjem rezultati:
Tek 3000 m: 1. Podpečan (Železničar) 9:45, 2. Straul (Zel.). 3. Tinta (ISSK Mar.).
Met krogle: 1. Rak (Žel.) 10.73, 2. Gala (ISSK Maribor). 3. Stropnik (Žel.).
Semifinale 100 m: 1. Stropnik (Žel.), 2. Mesarec (Rapid), 3. Venuti (ISSK Mar.), 4. Greif (Maraton).
Tek 800 m: 1. Hofer (Rapid) 2.06, 2 Je* glič (R.), 3. Rak II (Žel.).
Med kopja: 1. Ogrizek (R.) 42.59 m, 2. Koren (ISSK Mar.) 42.17 m, 3. Bertoncelj (ISSK Mar.) 37.80 m.
Finale 100 m: 1. Stropnik (Žel.) 11.9, 2. Mesarec (R.), 3. Venuti (ISSK Mar.).
Tek 400 m: 1. Gutmajer (R.) 58 sek., 2. Rak H (Žel.), 3. Rak I (Žel.).
Met diska: 1. Gala (ISSK Marib.) 33.03 m, 2. NVagner (Žel.) 30 m, 3. Štefin (Ma* raton) 29.90 m.
Predtek 200 m: 1. Mesarec (R.), 2. Ve* nuti (ISSK Marib.), 3. Koren (ISSK Mar.), 4. Miihleisen (R.).	•
Skok v daljavo: 1. Koren (ISSK Marib.) 5.83 m, 2. Monderer (R.) 535 m, 3. Strop* nik (Zel.) 5.51 m.
Finale 200 m: 1. Miihleisen (R.) 25, 2. Me* sarec (R.), 3. Venuti (ISSK Maribor).
Skok v višino: 1. Gutmajer (R.) 155 m, 2. Koren (ISSK Maribor) 1.55 m, 3. Smr* delj (Maraton) 130.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Rapid (Jeglič, Monderer. Mesarec, Miihleisen) 50 sek., 2. SSK Maraton (Ferenčak, Berce, Greif, Lukan) 50.3, 3. SK Železničar.
Končni placcmcnt je naslednji: SK Ra* pid 49 točk, SK Železničar 30, ISSK Mari*
bor 23, SSK Maraton 8 točk.
*
Tekmovanje moštev za lahkoatletsko prvenstvo države se .ie vršilo v soboto m nedelio na obeh športnih igriščih ob zelo številni udeležbi atbtov. Prireditev je v nedelio precej trpela zaradi slabega vremena. Podrobne rezultate tekmovanja bo-mt) na željo zastopnika JLAS objavili v torkovi številki.
Kolesarstvo
Distančna kolesarska dirka
Motokolesarski klub »Ilirija« je priredil včeraj distančno dirko na krožni progi Gro-suplje-Krka-Stična-Višnja gora s startom in ciljem pri restavraciji »Jelačin« na Dolenjski cesti. Juniorska skupina je vozila na km 72, glavna skupina pa na km 152. — Ker: se bo državrioprvenstvena dirka vršila letos že 12. julija na isti progi, je hotel prireditelj dirkačem nuditi priliko, da spoznajo progo in se na njej trenirajo. Zagrebški dirkači so trdili, da se lahko na tej težavni progi doseže komaj 24 do 26 km na uro, kar pa je gotovo popolnoma napačno, ker je vsa prva glavna skupina (7 dirkačev) dosegla danes povprečno hitrost preko 29 km. Isti tekmovalci bodo gotovo še ta mesec imeli priliko na bolj ugodni progi pokazati svojo izborno kondicijo; nikakor pa ne bo škodovalo tekmovalcem za državno prvenstvo, ako se vrši odločilna dirka na težjem terenu. Ta dirka bo gotovo dobra preizkušnja za svetovno prvenstvo, ki se bo vršilo koncem avgusta na Danskem. Startalo je preko 30 dirkačev mariborskega, celjskega, ljubljanskega in triglavskega pododbora.
Juniorska skupina na km 72 je dosegla naslednje rezultate:
1. Grabeč Ivan, ASK Primorje 2:14:511/s (povprečno km 32 na uro); 2. Gregorič Ivan SK Disk, Domžale 2:16:23Vs; 3. Juh Miroslav MK Ilirija 2:16:23s/5; 4. Kesič Fran ASK Primorje 2:17:414/5; 5. Dežman Alojzij ASK Primorje 2:21:25V5.
časovna priznanja so dosegli:
6 Lah Ivan »Edelvveis« Maribor 2:22: 41 s/V, 7. Sušnik Stanko, SK Zagorje 2:22: 52vV 8. Močnik Valentin SK Disk 2:27: 24»/-,; 9. Bezlaj Franc Ljubljanica 2:27: 252/,; 10. Kokalj Miha MK Ilirija 2:36:40; 11. Barlič Marko SK Zagorje 2:36:40»/R.
Iz doseženih časov je razvidno, da so tudi juniorji v najboljši formi ter bodo lahko — ob smotrenem treningu — dosegli pri prvenstvenih dirkah prav dobre rezultate.
Glavna skupina km 152 (trikratna krožna proga), s startom in ciljem v Ljubljani:
1. Abulnar MK Ilirija 5:12:212/5; 2. Prodan, ASK Primorje 5:12:21 a/5; 3. 2gur Aleks: ASK Primorje 5:12:22%; 4. Poličar SK Bratstvo Jesenice 5:12:52%; 5. Oblak
—	Tu je, kar sedite!
—	To je juha? Kai je to? ,
—	Pravijo, da je ribja.
Gospod Rosa se samo malo skloni, po-duha.
—	Plačat, hitro prosam, plačat!
—	Kaj ne boste? sem ga dražil, veseleč se, da se mu ne godi bolje ko meni
—. Če,vzamem le eno žlico, mi upogne kompresijo! pravi in že odšteva denar.
—	Kar pojdiva, bova že še kaj dobila spotoma! Ce ne prej, v Kninu v kolodvor* ska restavraciji, kjer sem pred leti kupil osla, gotovo! zaključi gospod Rosa to ju* hovo zadevo in že sva bila zopet v avto* mobilu in drvela dalje.
Strmo se vzpenja pot po grebenu Dinarskih alp na meji med Dalmacijo in Hercegovino proti Kninu. Cesta je dokaj dobra in škodovka je brzela, da je bilo veselje. Niti dež, ki je neprestano curljal izpod temnosivih oblakov, ni motil razpoloženja. Zavest, da sta rezervni kolesi zopet v redu, je dajala g. Rosi očividno še večjo pobudo za naravnost divjo vožnjo. Za ovinke se sploh ni zmenil in jih je rezal brezskrbno s hitrostjo 50 do 70 km, kakor da vozi po Miklošičevi cesti po Ljubljani.
—	Le megle, megle naju Bog obvari! — je zdaj pa zdaj pripomnil in sumljivo ogledoval v oblake zavite vrhove.
—	B6 Že kako Slo, —1 sem ga tolažil, na tihein pa sam preklinjal vse vremenske bogove, ki so se menda zakleli in nama dali: za vso pot najslabše vreme;. Dan se je nagibal in zaradi dežja se je znočilo
še prej. Cesta vodi pod grebenom, ki za-strinja razgled na morje. Pot postaja dolgočasna. Samo dež se svetlika v luči žarometov. V daljavi se vidijo redke luči po gričevju raztresenih naselbin.
Polašča se me utrujenost in zaspanost. Zabuban v kožuhe in odeje bi bil ob monotoni pesmi motorja kmalu zadremal, da me ni g. Rosa neprestano dramil.
—	Nikar ne spite, sicer se loti Se mene zaspanec!
_ Le tega nikar, sem si na tihem mislil, boječ se, da se z blazno brzino zale-tiva v kak prepad.
V ogromnih kosmih se je podila megla z vrhov in skalnatih presek, tako da je včasih avtomobil popolnoma »utonil« v neprodirni megli in je moral g. Rosa naglo zavirati, žarometi v taki megli popolnoma odpovedo in ne vidi se niti tri metre d&lcč
—	Je že tu! — je tarnal g. Rosa, uravnaval ročni žaromet na rob ceste in previdno vozil; kar se je dalo.
—	Po polževo lezemo, — se je jezil, ko sva jo v megli rezala dalje. Vidite,
mi je razlagal, — vsako minuto poti morava izkoristiti, če hočeva v določenem času priti na cilj. Ta megla naju bo preganjala vso noč.	'
—	Lepa reč, — sem si mislil in se Se
tesneje ovil v kožuh, kajti postajalo je čimdalje tudi bolj hladno. Zdelo se mi je, da imam najmanj polovico kosti preveč. Na vseh straneh me je že bolelo in me kaj; prav nisem- mogel več sedeti. Ko se po dolgem času izmotava iz meglenih ob-
Velo-baon 5:12:53; 6. Fanlnger »Pofitela« Maribor 5:12:53*/»; T. Vahmt MK Ilirija 5:12:53%.
Ostali dirkači glavne skupine so imeli občutne defekte, zaradi česar so morali odstopiti. Zelo majhna časovna razlika pri tekmovalcih kaže njihovo najboljšo formo, ki se bo pa pri prihodnjih tekmah gotovo » še znatno izboljšala. .Dirkači Poličar, Oblak, Faninger in Valant so vložili proti prvim trem zmagovalcem protest, o katerem bo upravni odbor razpravljal v prihodnjih' dnevih.
Glavna skupščina JZSS se je vršita, včeraj ob izredno veliki udeležbi r beli dvorani hotela »Union« r Ljubljani Potekla-je v splošnem stvarno in je ob živahna debati trajala celih 6 ur. Predlog za prenos saveza iz Ljubljane v Maribor je bil od predlagateljev samih umaknjen. Izvoljen je bil ponovno stari upravni odbor s predsednikom dr. Ivo Pircem. Obširnejše poročilo bomo objavili jutri.
Teniški turnir med SK Ilirijo in ISSK Mariborom je bil zaradi dežja odpovedan.
Uspešno gostovanje hazenske družine Concordijo na Češkoslovaškem. V nedeljo je odlična zagrebška sedmorica CJoncordi-je gostovala v Mladi Boleslavi proti ta-mošnji družini Aston Ville in odnesla vi-' soko zmago s 13:3 (9:2). Zagrebčanke so bile zelo prisrčno sprejete in so za tekmo nastopile v postavi Gršetič, Lovrenčič, Zlata Tonkovič, Kremsir, Bobinski, Kim-štek, Ivka Tonkovič. Družina se je odlikovala z briljantnimi kombinacijami, predano igro in izredno hitrimi akcijami
Službene objave Jugoslovenskega lahko-atletskega Saveza. Sklicujem danes sejo jurije lahkoatletskega državnega prvenstva za moštva v posebno sobo restavracije Emona za 20.30. Naprošam vse gg. sodnike, da se je zanesljivo udeleže. — Vrhovni sodnik.
Iz SZNS. Seja upravnega, odbora bo da* nes v ponedeljek ob 18.15 v kavarni Evro« pa. Tajnik.
Objave
Če še niste — pa boste prepričani da
je vodilna tvrdka za gramofone in plošče A. Rasberger — »Jugosport«. r. z. i «. &
v Ljubljani. Miklošičeva cesta 31
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni ki bolehajo na ledvicah, protinu. revmatiz-mu. kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dan Ruske kulture. V zadnjem trenutka
se je odboru Ruske Matice posrečilo dobiti prijazni pristanek priljubljen« operne pevke ge. Zlate Gjungjenac - Gavefove,
ki bo nastopila z arijo Marte iz opere Car. ska nevesta od Rimskega - Korzakova. — Verjetno bo tudi sodeloval pri koncerta operni baritonist g. Pavle Grba.
Gozdni požar je preprečil
Kresnice, 7. junija.
Včeraj popoldne Je hodil neki državni uslužbenec iz Litije proti Jevnici. V bližini Kresniških Poljan je šel za progo. Tam sta se srečala dva tovorna vlaka in se je iz ene lokomotive vsul cel kup isker, ki jih je vetrič zanesel nad progo. Tleča iskra se je razvnela, vetrič je razpihal iskro in iz presušenega mahu se je dvignil ogenj, ki se je pričel širiti po trskah in drugem gorivu.
Tik nad krajem, kjer se je razpihala iskra, se razteza gozd, ki bi se bil gotovo vnel, če ne bi uradnik, videč nevarnost, takoj pričel gasiti ogenj z veliko vejo. Posrečilo se mu je ogenj popolnoma udušitJ. in odstraniti nadaljnjo nevarnost.
Uspeh letala »Do X.cc
Rio de Janeiro, 6. junija, č. >Do X< j« srečno zaključil svoj prekooceanski polet. Kakor je bilo že javljeno je včeraj ob 2.5 prispel v Port Natal kjer ga je pričakovalo skoro vse meščanstvo. Kapetan Christian-sen je izjavil, da je letel od Kapverdskih otokov do Natal a s povprečno hitrostjo 176 kilometrov na uro, nad Oceanom pa je letel celo 220 km na uro. >Do X< ostane nekaj dni v Port Natalu, da popravi manjše defekte in da pregledajo motorje nakar po-" leti v Rio de Janeiro, kjer bo ostal dva tedna, nato pa v Santos. V splošnem smatrajo, da bo »DcX< posetil tudi Severne ameriške države. »
Dinamit raztrgal dve dekleti
Beograd, junija p. Iz Plevi ja poročajo, da sta postali tamkaj žrtvi nesreče hčerki posestnika Nikole Joviča. Dekleti sta našli nekje dinamitno patrono. Ko sta z njo udarili ob kamen, je patrona eksplodirala ter obe strašno razmesarila.
jemov, se zasvetijo v nižini luči večje naselbine.
—	Glejte, Knin je tudi ponoči lep!
—	Kaj, že Knin? — sem se začudil. Pa sva vseeno hitro prispela.
—	No, še gre, — pravi g. Rosa, dasi ni bil nič kaj zadovoljen.
Ura je bila že 9. zvečer. Na serpentinah srečava še kolono poštnih avtobusov. Umikanje je bilo zaradi ozke-ceste in nevarnih ovinkov dokaj nerodno. Naposled sva vendarle brez nezgod zavila na glavno ulico in v moje največje zadovoljstvo se ustavila pred kolodvorsko restavracijo, kjer smo na potu v Albanijo prenočevali.
Restavrater, star znanec g. Rose z njegovih prejšnjih potovanj v Dalmacijo, je bil ves vzradoščen, ko je spoznal svojega stalnega gosta.
—	Kaj pa osel dela? — je bilo prvo vprašanje.
Vsekakor malo čuden pozdrav, sem al mislil. Pa ne da W cikal na mene!
—	Ima se dobro, sedaj je v Kranju in vas pozdravlja! — prav tako razpoloženo odvrne g. Rosa.
—	Torej ne mislite mene! — ae vmešam v pogovor in se na vse načine pretegujem, da bi si malo poravnal »skrivljene« ude.
—	Bože sačuvaj! — se oproSča prijazni oš tir in mi pojasni zadevo.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
i ŽENA Y SODOBNEM
Internacionalna aliansa za žensko volilno pravico in državljansko vzgojo žen
Leta 1904. je bila ustanovljena v Berlinu nova ženska mednarodna organizacija Internacionalna aliansa za žensko volilno pravico (International Woman Suffrage Allian-ce). Do tega leta je obstojala samo ena mednarodna ženska organizacija, Internacionalna ženska zveza, ki je imela predvsem namen, da prebudi pri ženah socialno zavest in jo usmeri na praktično delo, a aliansa je predvsem hotela povesti borbo za poliitiono enakopravnost žene. Prvi sestanek v Berlinu je bil znamenit, ker so se na njem zbrale vse žene, ki so uživale internacionalni sloves kot prvoboriteljice v boju za enakopravnost. Predvsem je prišla Susan B. Anthony, ena najpomembnejših osebnosti. ameriškega ženskega gibanja. Starka s 84 leti se iii bala dolgega potovanja iz Amerike v Berlin. Kjerkoli se je pojavila v Berlinu, povsod so ji prirejali ovacije. Ko so ji dali pri neki priliki šopek lepih rož, je rekla: >Ko sem bila mlada, so me obmetavali s kamenjem, sedai, na stara leta, pa mi poklanjajo rože«. Poleg nje je prišla v Berlin gospa Chapman-bat. sedai stara 72 let. Ona je bila prva predsednica nove organizacije in ostala na čelu do 1. 1923, a tega leta je bila izvoljena za častno predsednico alianse. Ga. Čhapmann-batt je silno želela, da bi prišla na konferenco za mir v Beograd, pa zaradi bolezni ni mogla na pot. Odkar ni več predsednica alianse, dela v Ameriki samo za mir in je neumorna v propagandi.
Na berlinskem kongresu je pristopilo k Internacionalni aliansi 8 držav: Zedinjene države, Angleška, Avstralija, Norveška, Holandska, Nemčija, Danska in Švedska. Takrat je bila ženska volilna pravica uvedena samo v 4 državah Severne Amerike.
Drugi kongres je bil 1- 1906. v Kopenhag-irn, ki je bil dobro pripravljen in je zato značil veliko propagandno delo za cilje alianse. Tega leta so pristopili k aliansi 2 državi, Kanada in Ogrska. Na tem kongresu so proslavile bojevnice prvi uspeh v Evropi. Finska je dala svojim ženam aktivno in pasivno volilno pravico.
Tretji kongres je bil 1908. 1. v Amsterdamu in aliansa je imela včlanjenih že 16 dežel. Pristopile so poleg prejšnjih ženske organizacije iz Finske, Švice, Bolgarije in južne Afrike. V Amsterdamu so poročale Norvežanke o volilnem uspehu: dobile so voiilno pravico. Iz Finske so bile prišle že prve parlamentarke-žene. Poleg tega so dobile žene v Švedski in Islandiji volilno pravico za mestne občine, a žene iz Danske za občine sploh. Angleške žene so poročale o svojih uspehih: dobile so pravico, da se smejo voliti žene za župane in za svetnike v občinski in provincialiii odbor. Nemke so razveselile kongres z vestjo, da je padel družbeni zakon, ki je dotlej zabranjal ženam članstvo v političnih organizacijah in jih izključeval od političnih shodov.
Leta 1909. je zborovala aliansa v Londonu. Ob tej priliki so bile prirejene ogromne demonstracije za žensko volilno pravico.
Višek je bil sprevod delovnih žen, od akademsko izobraženih do tvomiških delavk, ki se je ustavil v znanem Albert-Hallu, da skupaj z ženami vsega sveta zahteva politične pravice. Tega leta so pristopile k aliansi zopet 4 nove ženske organizacije: )z Francije in Belgije, Avstrije in Češke. Londonski kongres je bil znamenit tudi po tem, ker je norveška vlada poslala nanj oficielno delegacijo.
Dve leti pozneje, 1- 1911., je bil kongres v Stockholmu, na kongresu so prišle delegatke iz 24 dežel in predsednica Chapmann-batt je ponosno konstatirala, da solnce nikdar ne zaide nad deželami, v katerih so ženske feministične organizacije«. Stockholrri-ski kongres je obiskala tudi Selma Lager-lof in imela v gledališču predavanje o domu in državi.
Leta 1913. je bil zadnji kongres pred vojno, in to v Budimpešti. Ta kongres so izkoristile feministke za veliko propagandno potovanje od Berlina preko Dresdena, Prage, Dunaja v Budimpešto. Na tem kongresu je bila osredotočena vsa pazljivost na veliko poročilo predsednice Chapmann-batt, ki je govorila o svojem svetovnem potovanju po Aziji, Afriki, Kitajski, Aljaski, Perziji. ^ V vseh teh deželah je ona študirala položaj žen.
Prišla je svetovna vojna in pretrgala, vsaj na zunaj, delovanje alianse. 3. avgusta 1914. leta je upravni odbor alianse izročil vsem evropskim vladam protest in jih rotil, naj ne prično krvavega klanja. Ves čas vojne so bile članice alianse v medsebojnih stikih in so zlasti mnogo storile za pomoč beguncev iz Belgije. Ko je bil konec vojne, je aliansa pričela zopet delo.
Prvi kongres po vojni je bil 1. 1920. v Ženevi. Koliko se je položaj po vojni izboljšal v prid žene, govori dejstvo, da je poslalo na ženski kongres 21 vlad oficielne delegacije. Prvič na tem kongresu so nastopile na posebnem večernem zboru parlamentarke iz raznih evropskih dežel in Amerike. Na ženskem kongresu se ie prvič pojavila kitajska žena, voditeljica kitajskih feministk Chu Chia Hua.
Na kongresu v Rimu 1- 1923. je zadnjikrat predsedovala ga. Chapmann-batt in izvoljena je bila nova predsednica ga. Cobett-Ashby, vredna naslednica Chapmann-bat-tovi. Kongresa v Rimu se je prvikrat udeležila tudi jugoslovenska delegacija. Kongres v Rimu je postavil delo alianse na novo podlago s tem, da je razdelil delo v komisiji. Osnovane 90 bile naslednje komisije: 1. Enaka plača za enako delo, 2. Enaka morala, 3. Državljanstvo poročeni ženi, 4. Enakopravnost žene po porodičnem pravu, 5. Za neporočeno mater in njeno dete, 6. Za družinske doklade, 7. Delo v deželah z žensko volilno pravico. Na rimskem kongresu je bilo mnogo žen iz izvenevropskih dežel. Aliansa postaja torej bolj in bolj ženska organizacija.
Leta 1926. je bil kongres v Parim, na ka-
. 6 ===== SVETU
terem se je osnovala nova važna komisija: Za mir in Društvo narodov. V Parim je bil za časa kongresa prirejen impozanten zbor za mir, na katerem je bilo okoli 6000 oseb. Na tem zboru sta govorila francoska ministra Herriot in de Monrie. Na pariški kongres je poslalo Društvo narodov posebno delegatko in prav tako tudi Mednarodni urad za delo.
Leta 1929. je bfl kongres v Berilinn, M }e proslavil 25 letnico. Pred 25 leti, 1. 1904 v Berlinu, je bilo zastopanih 8 dežel, 1. 1929. pa 43. Ta kongres jp bil sijajna manifestacija ženskega dela. Kakor v Parizn tako Je bil prirejen tudi v Berlinu velik zbor za mir z govornicami iz raznih dežel. Iz Jugoslavije je govorila Alojzija Štebijeva.
Od pariškega kongresa aliansa vse bolj in bolj posveča glavno delo propagandi za trajen mir. Njena komisija za mir in Društvo narodov prireja od kongresa do kongresa posebne konference, na katerih razpravljajo o aktualnih vprašanjih. Takšne konference so bile: v Amsterdamu 1. 1927., v Dresdenu 1. 1928. in sedaj od 17.—20. maja v Beogradu. Predsednica te komisije je Ruth Morgan, ki je izredno agilna in spretna- Njej najbolj pomagata Holandki Baha van Bosse (podpredsednica) in Rosa Manus (tagnica).
Propaganda čeških žen
Češke žene se zavedajo, da bo uresničenje ideje svetovnega miru možno edinole na podlagi pravične ureditve vseh odnošajev (socijalnih in gospodarskih) med narodi in med posamezniki. Zato skušajo zlasti v ženah vzgojiti in ohraniti živo pred vsem to zavest. One se zavedajo, da jim politične pravice nalagajo tudi dolžnosti do svojega naroda.
»Odbor za žensko volilno pravico« deluje skupno z »Ligo žen za mir in svobodo« ter je zadnji čas mnogo razpravljal o narodnih manjšinah ter njih pravicah in dolžnostih nasproti državi. Clanice-novinarke podpirajo mirovno stremljenje po časopisju. Cla-nice-učiteljice pa so najboljše propagato-rice miru po svojem vplivu na mladino in na družino, zlasti pa na ženo, ki polagoma prihaja do zavesti, da družba zahteva od nje boljših ljudi, pobornikov za mir, delo in pravico.
češkoslovaška praznuje vsako lete dan miru, zlasti po šolah na praznik Komen-skega, največjega češkega pedagoga.
Prezident Masaryk sam je prepričan pacifist, ki se je v svoji proklamacijl na če-hoslovaško armado izjavil za vzgojo vojakov v smislu obrambe. Proklamacija je bila od čeških žen z navdušenjem sprejeta.
Češke žene podpirajo vse mirovne konference s propagando. Tudi socijalistične žene so poživele svoj pacifistični program z živahno propagando. Posebno mnogo so storile učiteljice in profesorice po šolah s tem, da so zahtevale in izvedle revizijo šolskih knjig, iz katerih so odstranile vsako sled sovraštva proti drugim narodom. Skrb« tudi za izmenjavo dijakov drugih narodnosti.
Skrb iettffl codjalnfli delavk n služkinje. V Pragi (kakor tudi po drugih velikih mestih kulturnih držav) obstoja »društvo prijateljic mladih deklet«, katerega članice imajo nalogo, da skrbe zlasti za neizkušena dekleta, ki prihajajo z dežele v mesto v službo. Pri vsakem vlaku čakata po dve socijalni delavki s posebnim znakom ter vzameta v svoje varstvo dekleta, ki iščejo službe, ki nimajo stanovanja itd., ter jih odvedeta v poseben azil, kjer dobe hrano in prenočišče za mal denar ter se jim preskrbi tudi služba. V azilu je namreč tudi brezplačna posredovalnica za službe in sicer za služkinje, a tudi za kontori-stinje, vzgojiteljice itd. Na ta način se za-brani, da ne pridejo neizkušena dekleta v roke brezvestnih pustolovcev in ne zapadejo prostituciji.
. Spomenik pisateljici Eschenbachovi na Dunaju. Komite Schillerjeve ustanove na Dunaju, čigar člani so mnogi slavni pisatelji in umetniki, je sklenil postaviti pisateljici Mariji Ebner-Eschenbachovi spomenik. Ob stoletnici njenega rojstva je dunajska občina poimenovala po njej neki otroški park. Prav tu bo tudi postavljen spomenik.
Razstava »Ecole de Pariš« v praški mestni hiši nam nudi vpogled v delo 62-letne francoske slikarice Suzanne Valadonove. Slike so iz 1929 in 1930. Kritika pravi, da linije razodevajo trdno, energično roko. Čuditi se je svežosti podajanja. Starost je slutiti le iz stila, ne pa mladostnega, neposrednega podajanja. Suzanne Valadonova je bila sprva šivilja, potem akrobatinja in ko je morala zaradi nezgode opustiti ta poklic, model. Tako so jo slikali Puvis, Re-noir, Toulouse-Lautrec in Degas, ki so bili tudi njeni prijatelji in občudovalci njenega talenta. Toda njena lastna nota je bila močnejša od vseh vplivov.
Paul Val6iy za žensko volilno pravico
»Mouvement fgministe« prinaša poročilo o govoru francoskega pesnika Val6ryja za žensko volilno pravico. Poudarjal je, da se povsod in v vseh stvareh izpreminjajo socijalni in državljanski življenski pogoji za žene. Zato pa morajo slednjič priti v sklad dejstva in zakoni. Zakonska neenakost spolov bi se lahko opirala samo na resnično razliko načina življenja in socijalnih pogojev. Da intelektuelna razlika načelno ne obstoja, je pokazala izkušnja. Povprečne žene na noben način niso manj vredne od povprečnih mož. Tudi razlika v fizični moči je vedno manjšega pomena, kolikor bolj je pripomogel tehnični napredek h delovni ureditvi. Posledica je vedno večje izenačenje spolov v načinu življenja in zaslužka. Edina razlika ostane narava, materinski poklic. Glede na materinstvo mora zakon zagotoviti ženi neko prednost, to pa v interesu matere, otroka in rase. Nikdo ne ve bolje od žene, kaj potrebujeta mati in otrok — že to je zadosten vzrok, da se ji podeli državljanska pravica v polnem obsegu, da lahko sama zastopa svete interese materinstva.
Val6ry je takole opisal današnji zakonski položaj francoskih žena: »Glede na ustavne pravice je prva žena podvržena zadnjemu možu. Vsaka Francozinja ima
manj pravic od vsake žene osvobojenih dežel.« Paul Val6ry končuje svoj apel z ostrim prikazovanjem neenakosti in predvsem omenja kot smešno, da ima ustvarjajoča žena na vsakem področju manj pravic od katerega koli analfabeta ali alkoholika, od kakega še tako propadlega moškega subjekta.
Častni doktorat Iz teologije je dobila prva britska žena Maude Roydenova na univerzi v Glasgowu, znana kot pridigarka in učiteljica, kot sodelavka v ženskem gibanju in predvsem po svojem socijalnem delu v ubožnih delih Londona.
žene vodijo letalske šole. »Equal Rights« poroča, da je pred 4 leti otvorila ga. Troyla L Kelleyeva v Kaliforniji letalsko šolo z enim samim letalom in na najetem aerodromu. Danes pa je njen velik kos zemlje, kjer je zgradila pristajališče za letala, in ima tudi letalsko šolo v Long Branchu. V nekem drugem kalifornijskem mestu pa vodi Margaret Perryjeva slično podjetje.
Samopomoč poročenih žen v RumunijL
»La franoaise« poroča, da so mnoge žene, ko je pred kratkim izšla prepoved poklicnega dela poročenih žen, našle izhod iz zagate na ta način, da so se ločile oU ervojJJh mož, ne da bi jih zapustile. Pri tem je brez dvoma trpela morala, toda žene niso več izgubljale služb. Nov dokaz, da sta posledici slabih zakonov nemorala in njega kršitve.
Aleksander Nerrjerorr;
Gorje	^
Deklici so nrasH lasje, pos&t cMB. dovala je svoje lase hi se rodonrato: »Kako so lepi!«
Tndi Onrifle so ZHdgmretoveti o agente te-
seh:
»Kako ao lepi!«
Sfoojp&j s lasmi ipa Je sraslo dertBteo gwr-
je: moški je vfidel goste lase tn dektbc* napil:
»Lepša si, ko vse!« »Natflepša od od veehf« DekKca Je pila, toda nap« se a! ■Mgta. Pila je tat se opite. Raejpdetla je tiste tem, ovnla z njimi dragega ki ostala njem do zore. Ob zori je moški poljnMI dekličine drgetajoče prste in si §ei tekat dragih las, nerazpleftenih.
Tačas je stopdla dekUca k gneaki ki videla v njem dereišfeo ®ofje. Deklic« Js bfl«, majhna, gosje veliko. Pridela je pgafloatL Mislila Je:
»S solzami bo tateklo gorje hi boQe nI
bo.«
Toda sotoe so gorje poročata, ta je kfte veliko, večje, ki defkHoo dnSSfo. Tedad j«
detfala:
»Umrla bom. ssftraj vesefla ni vet«
PoelednjSč je pogledala j»en9ante© soktc« ki ee nasmedmlla.
Gorje je tzgtndk* te agente oSL_«
Posetite razstavo Centralnega presbiroja v Jakopičevem paviljona! Vstop prost.
MALI OGLASI
	Učenca sprejem« knjigoveznica Lerh v Radovljici. 25577-1
2 vajenca sa torbarsko in kofersko ohrt, a stanovanjem in brv M» v hiši »prejme takoj firma Fran« Zorn, Ljublja-ea Šiška, Lepodvorska 33. 25300-1	
	Kroj. pomočnika dobro izurjenega delavca sprejme takoj Resetač, Škofja ulica 10/11. 25751-1
	Frizerska vajenka išče mesto v irrrho na dal j-ne;ra nčem-ja. Naslf»v pove Offlasui oddelek »Jntra«. 25251-2
Šivilja o tiram v »vrbo fopamja l»pri!» in popravila domačih oblek »e i?fie za takoj. — Skofja tri. 9/H. 25606-1	
	Natakarica srednjih let išče mesto natakarice, zmožna voditi tndi samostojno. Ponudbe na offl. odd. »Jutra« pod »Št. 100«. 25588-2
Pek. pomočnika Bpnpobnpga vsejra dela, ferem za takoj. Naslov pore oglasni oddelet »Jntra«. 25553-1	
	Kroj. pomočnik išče delo za male fine kose in velike v roke. Na-sloiv porve oglasmi oddelek »Jutrac. 25419-2
Čevljar, vajenca sprejme takoj Ivan Ko-»ta-njšek, Ljubljana, Breg 2 25681-1	
Deklico rnhn-ro 14—16 lert, re-rn/fli ln sonšr.emih star?e<v, sprejmem jcr«t varuhinjo otrok. Zev-»ik, Dra/rije štev. 131. 25738-1	
	Zastopnike ta prodajo kole« in gramofonom išče »Tehnik« — Josip Banjal, Ljnbljana, Miklošičeva cesta št. 20. 25513-3
Natakarico trprknjih let, l kavcijo 4 «jo 5<X>0 K-n sprejmem z 11. junijem v dobro idočo restavracijo. —- Vprašati v »nnsmoi Marimšek, Prečna »lica. 25686-1	
	Steparlca t T«Sotno prakso, išče »e-sro za takoj. Naslov pove og-lasra oddeJeik »Jutra«. 35756-3
Dekle
sameeljtvo m po8te»e, ki govori poleg riovenščine tudi nemško in srbohrvat-
sflco, išče mesta k otrokom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2S755-2
. 3
Camernikova
šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. M (Jogo - Auto) telefon 2236.
Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 16 zastonj — pišite ponj!	851

Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincah — telefon 2605.
26&15-6
Kosilnico
dobro ohranjeno za 2500 rfrn prodam v Ljubljani, Rimska cesta 11. 25666-6
zUuievtHH**
Dva dijaka
sprejmem n* stanovali je sa
prihodnje šolsko leto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23643-21
fUMH>iania\	mirnim
Lepo stanovanje 30 minut od postaje Račje oddam t najem. Pojasnila daje Katarina Kobilc, Brezova, pošta Rače. 25052-91	Šivalni stroj težki »Adler«, dobro ohranjen, ki šiv* i motvozom, pripraven z« sedlarja, ugodno prodam. Naslov v oglasnem cddelk« Jntra 25331-29
Stanovanje 1—8 »ob im pritiiklin iič« ▼ Srški starejša stranka brez otrok s 1. avgustom. Ponudbe a eemo ti a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stranka brez otrok«. 2SH01-31	
	
	Lepe stavb, parcele pod Rožnikom agodn» naprodaj. NaaUvr po»« ogi. oddelek »Jntra«. 24888-20
Lepo sobo oddam boljšemu gospodu, evemi. dvema. Naslor r oglasnem oddelku »Jntra«. 2530033	Gozdno parcelo s bravnikom kipim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Junij«. 25109-20
Sobo z elektriko oddam J jpoapo-doroa aii gdč. po 130 Din. Fine, Dolenjska eesta 12/TI 25710-23	
	Lepe parcele ob Boh. Jeseni naprodaj. Naslor ▼ oglasne« oddelku »Jutra«. 26601-80
Sobo lopo opremi jemo, s bo kuhinje oddam. Naslov r oglasnem oddelku Jutra. 29119-23	
	
	I
	Telefon 2059 Premog 4rV suha drva Pogačnik, Bohoriče** R. 5
	
	
Mesnico z nn inventarjem, f batno klavnioo ia ledenico, r prometnem letoviščarskem kraju na Gorenjskem oddam takoj r najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2522047	
	Mali oglasi so Bspešni!
hm
kresni* r» mlatite)
za Jelo tn kompot, na veliko pošilja po železnici, pakovane v košarah, od 15 do 20 kilogramov	8199
MILOVAN VASUJO Ugljevik - majdan pri MjeljinL
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tadi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
KUPUJTE
poljedelske stroje prvovrstnega domačega
Izdelka
ANTON KREM2AR
strojno podjetje - delavnica poljedelskih atiojea;
Št Vid nad Ljubljano
Stalna zaloga motorskih mlatUnic in bencin motorjev uclglml
»SLAVIJA«. Nadalje plugov, bran, valjarjev, knlttvatarjev, skari« fikatorjev, kosilnic, sejalnih strojev, bnzokl epoMkcrv itd.
Oglejte si
razstave
u velesejmu ln Ljubljano.
v Bt TUn md
7271
Za nakup pohištva
se priporoča tvrdka
FRANC IZGORŠEK
ŠMARTNO PRI LITIJI
Prodaja tndi v Trbovljah tn StftnL
Moderno urejene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam JamV9 za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbena dela, opreme za hotele, banke itd. — Koja E 34/36 na velesejmu.	7150
RIBIŠKE PALICE
kolesa, svilene in navadne vrvice, proste in montirane trni« ke, raznovrstne blestilce, umetne ribice in druge ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA Kongresni trg St 9«
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, UUBUANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I
poštni predal 45.
priporoča svoje Izbrane Izdelke, In sleert
svetlo ln črno pivo v sodih in stekleni-
cah pekovski kvas, čisti refteiranl te deualurtraul Špirit.
PodruSna pivovarna v Mariboru
TELEFON: LJubljana 2SI« te 2S1L — Maribor 202S. BKZOJATI: Pivovarna Unhm LJubljana — Maribor.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovale vlog, nakup hi prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vatet, borzna naročila, predujmi hi krediti vsake vrste, eskompt in tnkaso menic ter nakazila v tn- ia hozemstvo safe - deposita
Itd. itd. Itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št 2040, 2457, 2548. Interorban 2706, 2806.
T3
JJrejuje Davorin Ravljea, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za JSarpdno tiskarne d, d, kot tiskarnarja £ranq Jezeršgk, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Ysi X Ljubljani,