St. 15. V Gorici, v soboto due 20. februvarja 1909. Letnik XL Iibaji Tiaktorek ingubotoob 4. uri popoludnc. Ako pade na ta dnevt prasnik iiide dan prej ob 6. srečer. Staue po poitiprejeman ali t Gorici na dom poliljan eeloletno 10 K, polletno 6 K in ftetrtletno 1*50 K. ProdajaieTGorici t to- bakaruaa Schwan t Šolakih ulicah Jellersiti t Numkih ulicah in Le- bio Di VwdijeTem tekalilču po 8 Tin. GOR CA Uredniitvo in up.raynlitvo?se nahajata v «Narodni tiikarni», ulica Vetturtni h. it. 9. Dopiie je naalofiti m uredniltro, Oflaie in naročnino pa na uprarništTO »Gorice«. Oglaii ie ralunijo po petit- mtsh in licer ako ae tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako >e Teikrat tiakajo, raču- nijo te po pogodbi. Tiaka „Narodna tiakarna" (odgor. L. Lukežič). Iidajatelj in odgoTorni urednik Anton Bavear. Kam plovemo? | Nobena kronovina t ÄTstriji nima , tako razkoaane nprate, nego Goriäka. Ta imamo pojHffpptpnomnega deželnega zbora in odb^vj|tA BT^im deželnim zalo- gom ie aftonon^ae'C. ki. ckrajne iolske ¦Tete, ki imajo pratico in dolžnoat na- lagati doklade na tbo izrarne darke y B?rho pokritja Jjadako-iolakih potrebičin; imaoQO avtonomne okrajne cestne odbore, avtoncmne občinske zaatope in goapo- darBke stete, avtonomno kapöijako-obrtoo zbornico in po Trhu^ äe cerkTene odbore, ki bo pod nadzorstfom c. kr. flade. Vsaka teh korporacij ima pravico nalagati doklade na izrarne darke, ne- katere tadi na poaiedne datäöine, in na- vadno jih nalaga Yeaka ne oziraje se na polrebiöine in doklade drngih zastopo?, katerih večinoma niti ne pozna. Da, niti deželni odbor, trhofni zaiöitnik in nad- sornik avtonomnib. zaatopor ˇ dežel1, ne pozna iiaradno »seh doklad, 8 katerimi so cbremeojene različne občine, in to radi tega, ker nima pregleda o dokladah in potrebftöinah konkurenönih odboroT. To ao nezdrare razmere, katere odstraniti bi bilo r interean naiega kme- ta in poaestnika. Kdor zaaledoje pazljivo Tae delo- vanje gori cmenjenik zastopOT, ae ne more otresti tpiašanja, ki mo aili redno pred oči: Kam plovemo ? Oglejmo si za danes Ie Jjadeko-šol- sko Tpraianje s tfga stalisöa in aicer za tolminski okraj. Tarn ao znašale Tee to- zaderne potrebščine leta 1901 — 1902 okrcglih 100.000 E, w naalednji dobi 1901—1903 poskcčila bo na 115.000 K; a proračun za iolBko leto 1908—1909 mm ktže, da zoaiajo stroäki poaameznih iol po preadarkih krajnih šolskih sTetov 151.000 E, kslerim je prišteti ie 22 500 K aploimh in 10.500 E poeebnih stroäkor. Vsi atroiki za ijndako iolatvo so preu- darjeni torej t tem ckraja na okroglih 384.000 E. Eer stoji tem atroSkom nasproti samo 61.000 K dchodkov, kaže se zne- aek 123.000 E nepokrit in treba bi bilo naložiti na vae izrsvne davke, ki zna- iajo za ta okraj 108.000 E, na te davke Ie /a potrebicine Ijudskega iolsUa do- klade 114 od 8 to. Če pomislima, da nobena avatrijska kronovina ne pobira več nego 85 od ato na Tse izravne davke za pokritje atrogo deželnih potreblöin, ki se krijejo iz de- želnega zalog«, za etroške ljudskega iol- atra, za deielne caste, ki 80 t nali de- želni npravi neznanp, in za bolniike atroike, za katere morajo pri nas »krbeti oböine; — če vae to pomialimo, je pač raznmljiro, zakaj je atavil t ckrajnem iolakem areta tolminakem g. nčitelj Vrtorec, ki je dan naredenega iol- akega areta, nnjen predlog, naj ae zbri- iejo od prendarjenih podpor nöiteljem 500 E, od zneaka za ačne pripomočke 600 K, od prisperka za sol. in aöiHjako knjižnico 700 E, od proračnnjenega zne- aka za popraTO šolakih poalopij 300 E, iato tako naj se zbriie počezek za pi- aarja 1000 E in od plačanih obreatij toliko, da zoeaek iz gornjih črtanih po- atavk in örtanih obrestij doroli Ie 100 ! od ato doklade. Pred let/, dokler je ie objavljal de- želni iolaki met tso Ijndsko ioiako ata- tiatiko, je „Gorica" opozarjala prizadete ] öinitelje, naj bi ae bolj Y&röno poatopalo z onimi izdatki, ki ne krajšajo prejem- koT Ijadako-lolakega očiteljetfa, ker je breme, katero noai naie ijndatTO za po- trebidine IjadBkega iolatTa, neznoano. Nai list je naglsšal n. p.*,, da je obiskalo äolo I. 1902—1903 t goriiki okolici 11.480, v gradiičanakem okraja pa 11.510 otrok; a t prrem okrajn 86 je izdalo za caebne dcklade in remone- racije 23.0CO E, t -dragrai pa 16 9XCo E. Za piaarniike pctrebiče, kurjaro in anaženje je izdala goriika okolica 11.500 K, Farlanija pa Ie 7000 E, za nöitelJBko knjižuico pni ckmj 2000 K, drugi 10C0 E; za izredne fotrebščine na prrem meBtn navedeni ok.ej 4.300 E, na zad- njem 2.800 E, itd. Ta čas je bil radi naših opazk in nasTetoT ogenj ˇ strehi; a danes imamo zadcä^enje, da je Ijndski ačitelj Vrto?ec a»m pred.'agal slično redakcijo izdatkor za äoiake pctrebäcine, ker aam aprevidi, da ao pri naa doklade za Ijadsko iolstvo gcrotts&ne in da po lej poti prideroo do popolnfga prcpada naiega kmeta in po- efstniia in s tem Indi do končnega pro- pada Ijndskfga šoletva. Vsled teh razmer bo ee začeli ježiti tadi njemn lapje in earn ai je stavil najbrže vprašanje: Za božjo Toljo, — kam plcvemo ? Et kor v tolminskem okrajo, tako pribl ždo ee godi tndi ckrajnim šolskim «Tetom T goriiki okolici in na Erain. Solaki BTet za goriio okolico je nvedel letoa aže 80 od ato doklade za iolake »ictrebšoine in ima, kakor ae nam pri- poTednje, ogromne dolgove za zgradbo "oltiib poalopij, dodim je pobiral sežan- ski okr. iolski 8Tet nže dosedaj 110 od ato doklada w ta namen ; ni nam pa znano, ali ni iatib poriial za 1. 1909. „Emečka itranka" je sprejela t BTOJ program tadi točko, da hose odpo- mooi tej mizerij'. Mi bomo pr?i, ki ji bodemo alato peli, ako ae ji to poareöi; toda vai njeni doaedanji tozadevni po- jari ao Ie pahla fraz», a katero bo doae- daj alepili stöjc pristaše in verne posla- ialce. 0 tem pa kaaneje. Trgovec in kmef. (Z dežele.) Trgo?ec in kmet ata t najožjem stika T borbi zifljenja za btoj obatanek. In vendar za prrega ae noben Trag ne zitani. Vai aloji ao ae več ali manj orga- nizirali, Ie trgorec je prezrt, da celo prezbno. Zato soao tadi pri zadnjih to- littah T trg. zbornico napram Labom briljantno pogoreli. Imamo aicer „Trgo?aki dom" T Gorici, na kojega zremo a po- noaom, ko prihajamo t meato. To(?a ial, ime je trgorako — pa brez trgot- atfa. Kea je, da t pritliöja „Trgof- akega doma" je poatrežba za naše koati pokrirat, kakor pač rsaki premore ai to oskrbeti. Toda pogreiamo življenjakih ˇaakdanjib potrebičin, in te imajo Lthi ˇ krempljih, narareö: Eolonijalno vele- trgoiino. la ta promet je najglarnejši za žirljenjaki obstanek. Tn je Tea denarni Tir, kftteri ae steka Lahom t žepe. Slo- Tenakih trgorcer naa je preko 1000. PoTprečno atržimo naj man je 50 E dnerno. Torej gre Tsaki dan 50 tiaoč K naiih žaljeT T laške žepe. Na leto do 2 mi- ljardi. To ao grozne številki» katsre izda- jamo že mnogo let. Zakaj bi se ne orga- nizirali, ae otreali Iaikih krempljer? la to je iežeče Ie na Vas, goriški velepoli- tiki. Pred nedaTnim čaaomsteizjavili, dase je ta miiel prepozno rodila. Toda äe po Vaii izjati ata ae na nofič 2 veletržca pojaTÜa, in aicet en t Gorici, Via Cipreasi in en t Mima, oba dobro Tspevata. — Torej kar eden ali dTa zmoreta, bodemo ja ložje 1000 naa zmogli. Samo Tolje je treba ! Dalje imamo t „Trg. domaM de- narni zaTod, kateri je t teh okoliičinah Ie Lahom t koriat, pa ne nam. Eto do- kaz: Vsaka najmanja oezgoda, ki zadene delaToa ali kmeta. opoct1 izplačilo t ita- coni in obrne denar tja, kjer ga ailno rabi. To ae dogaja TBaki din. Eaega za- dene bolezen, drogega ženiter, tretjega darki, najemiöine, obresti itd. A žireža je treba Taaki dan! Tako zagazi neTede koj T dolg pri kol. itacani. la ko je treba plačati, je prTi korak zadolženca k po- aojilnici. Tarn ae zadolži, da plača naa trgorce. Mi pa ccframo z dotično iToto k laikim Teletržcem plačai zaatale ra- öane. Ie tega je oöifidno, da ae Tsi ma- čimo — aamo za Lihe. la oni naa z na- iim bičem goalajo! A konec koncem pride Tia - a - Tie Trat trg. deuarnega zBToda, kjer nas inkrizicija paragrefoT Tseh dene iz kože toliko deiiTca, kmeta, kakor trgorca. In Lihi ae nam amejejo ! Valed tega je najno potrebno poleg „Trg. doma" otesti tadi kol. Teletrgc- Tino, potem ie-le bomo arobodao dibali. Obljabilo ae nam je aicer t programa lani ob deželnozbor?kih Tolitrah Tae sta- nore podpirati, za kar imajo čaa naši parade poalaaci t reservi. Pa nikdo ae z mezincem ne gane. Mi pa ae Tai Tprek Tjedamo, grizemo in aorrižimo — brez rednoati : zakaj? Eaj a am pemagajo ?ai densrni za- Todi, Tae zadrnge, ki se po deželi na- ataTljajo, ko se itak Tai moremo zateöi Ie k Ls^sm, in Tes zasinženi in sknp- Ijeni kakor tadi irposojeni Jeaar — Ie Lihom neeti F žrelo? — Po tej poti ne doapemo nikdar do ciljr, marveö po Taej pratici ostanemo Tedno njih lažnji aii ičavi kakor naa imeoajejo. Vsled Ug» je ekrajna nila, da r tem zmisia takoj zdra- žimo TB6 etranke za ta poael ter Tzklik- nimo Lahom aoglaano: Do ta in ne dalje! TrgOTec. 0 Gabrscekoyi dosled- nosli. m. Leta 1890 je priporočala Gabriöe- kova „Soöa" alogo med dahovščino in učiteljsbom z besedami: »Sloga med dohovičino in aöitelj8tvom je zlasti na LISTEK. Dražba. | Burka v štiriii dejanjih. (Poslovenil X.) I (Dalje.) . j Sara (ogleda Bake jo). Eaj pa hočei s tem? Saj je vendar samo vojaška aaknja, atara in ponoiena. Eoliko pa atane? Abraham. No, koiiko atane? Ugani I I Sara. Eoliko naj bo neki Tredna ta atara canja ! Eao krono. Abraham. E, da ne znai ceniti. Šeat- deeet kron atara aaknja. Sara. O, pri Mojzefa in prerokihl Abra- ham, ei-li neamen? Ali si zabit? Abraham. Ha, neamen bi bil, neamen, ko bi jo pastil. Le zagrabi aem. Sami cekini in zlatniki ao niiti I Zakaj ? To je we od generals, ki je oatal t Roaiji. Ni mogel denara bolje ahra- niti, kakor b tem, da ga je aiil v srojo aoiformo. Sara (potiplje eaknjo, skače in pleie, poljabuje saknjo, oklene ae Abra- hama okoli Trata in kliče). Pri Bcga, srečni smc, srečni. Abraham razrcži, razreži, da dobimo cekine in zlat- nike. Abrttbsm, Ijobi Abrtham. Zdaj daš tadi meni denarja za novo oble- ko in nOT klobnk! Da, Abraham, da. Abraham. Db, dobii g», dobii. Eajti dobro kapöijo sem napravil. (Razre- že. Železne ploičico padejo Ten. Za- kridi.) O, jej! Železo ! Eoaiter I O, jej I j Sara. Eaj pa kričii, Abraham? j Abraham. Oleparili ao me. O jej, o ' jaz neBreonež! Sara. None si, pea! PraTi'dni Bog iest- j desft kron za ataro ploičeTino, ne- omni jnd, kje imaš glaTO? Takoj mi odneai saknjo nazaj! Abraham. Proklet>tTO na nje Tae! Da bi razpočili ti Jnmpi, razpoöili, ka- kor prenapihnjen mehnr. Takoj jo odnesem apet. (Odide ae saknjo.) 4. d e j a n j e. Soba pri 1. skgi. 1. nastop. (I.in2. 8loga sedita pri mizi in zajatrka* jela. Iinata klobase, maslo, krah in pivo p»ed seboj. Tröita.) 1. a lag«. Z'vela dražbal 2. Bjuga. In tistih ? 'deset kron. Pri- nssle nam bodo ie marsikak Tesel dan. 1. slaga. Eako bo gledal jod, ko se zakotalijo železni cekini in koaiterni ! zlatniki po podn. | 2. naatop. i Prejänji. Abraham. 1 Abraham (nastopi hitro in raztreaeno). i Tataj pijančajets, lamps. (Vrže sak- njo in ploičice pred nje.) Nazaj ho- čem btoj denar! O leparili ate me. Eapil 8em cekine, a všite so notri aamo koaiterne ploäöice. Dajte denar apet nazaj. Sroj denar hočem. Mo- rate mi ga dati. 2. slag a. Ne razamem te, Abraham. Abraham. Čndno Tendar, ne razame me ! Stoj denur hočem, osteparili so me ! 1. sluga. Pameten bodi Abraham! Ni- smo ti prodali cekinor in ziatnikoT, ampak le unifjrmo. Niö ti ne koristi. Sbr&niti jo moral. Denara ne dobiš od na8 nikoli in nikdar! Abraham (rzame eaknjo in zmerja). Eaj, kaj ? Denara ne dobim nazaj ? PaglaTci ate, roparji ate! Pai ate! Srgmoto delate aaknji, katero noaite ! 1. in 2. alaga (zgrabita za aab'je na ateni.) Jad, pameten bodi, aicer ti pojde za življenje I Abraham. 0, jej, jej. Prebosti me ho- öeta. O, jej, prod grem. Drogi jndje ao kupili ßknpno z mencj, tudi ikodo naj delijo skapno z meooj. Abraham, dolgo boi pomnil te dražbe, ko si hotel biti bogat, a ai postal oa sra- moto nbog, kakor Job! (Odide na deano.) (Z»Teaa pade.) (Konec.) deželi velike vainoati in ni ga menda nčitelja, ki bi st je ne želelu. L 1900 p« je iata „Sac"*44 klicala aoiteljatra: „Voi na kroT, w boj proti dahoviöini !" „Par roiako?*, je pis-li „Soöa" pred leti, „bi hotelo sprariti narodne zarode T zrezo z „liberalizmom" in z osebno politiko na Gariikem, da bi jim po tej poti ikodovali ter dali oddaška sTOJema krepostnema srca". — Dimioji dan pa spravlja ista „SDčaM nal „Šolaki Dom" r zTezo i .klerikalizmom" in z oaebno politiko, da bi ma po tej poti ikodovala. Še pred 15 dnevi se je G&briöek predrznil ˇ „Sočiu zopet trdlti, da zlo- rabi dr. Gregorčič, postööene proatore , Šolekegt do ma u t sfoje atrankarske namene. Ko 10 nasprotniki Gregorčioa tadi ¦ tern örnili, da so ma očitili sebiönoat, je „Soöa" piaala: „Gregoröiö je nesebi- öen dela?ec, katerega rodi Ijabezen do naroda na vseh njegofih poteh, ne da bi iskal časti aii bogastra, ali da bi se klanjai t dosego osebnih koristi". Po razkola I. 1899 je iata „Soda" oöitala Gregorčiča morda že atokrat — aebiönost 1 (hebe, katere je A. Gabriöekora „Soöa" pred leti hfalila radi njih rodo- Ijabja, delarnosti in požrtofalnosti, iete oiebe zdaj ista „Soda" zasramaje, blati in napada. Ali naj zaönemo z dr. Gre- gorciöem, katerega je imel Gibriöek do razkola za „Tzor-poiienjaka in dahor- nikn", katerega je öastii 9 let in pol „kot iTojega očeta?u Kako cesramno ga napada po razkola, je obäe znaao; teh napador ne nayajamo, ker ae nam zde preostadni. Kako je „S;>öau obožt?ala grcfa Alfreda Caroninija ie leta 1898, kako nearamno pa ga je napadala po razkola! Še 18. aprila 1899 je objafil Gi- briuek ? „Soöi" ölanek, t katerem je slavii grofa C. tako-le: „Najfeöja sreöa za goriike Slorence je ta, da imamo na öeiu narodnega rodstra poleg dr. Gre- goröiöa, dr. Tarne in dr. Rojica — grofa Coroninija. — Brez njegorega ?elikega Tplira na Tse etrani, brei njegOTega nenaradno biatrega pogleda r nestalno Trvenje političnega žirljenja, brez oje- gore odločne volje ob prarem öasa in na prarem meata bi bili goriški SloTenci zagazili t mltko, da bi našlitežkoizhoda iz oje". Ž9 7. aeptembra ietega leta je pa ista Gabriöekova „Soöa" trdila, da je grof C. „slabiö r isah daievnih zmož- noatib, a najslabši diplomat". V nasled- njem leta (3. febrairja 1930) je ta list za častikrajo imenoral grosa C. „praro daiefno reviöino, star steber nazad- njaätra, terae in korapcije". Edo naj ne atrmi nad škandalozno nedoslednostjo in še ?ečjo i am pari jo Gabričekore „Soče", öe primerja Gabriöeko? slaToaper od 18. aprila b poznejiim blatenjem g. grof* C? Dr. Tamo je povzdigoval Gabräöek T „Soči" toliko let t de?eta nebeaa, — zdaj pa ma je odkazal t Bvojem lista poseben kotiöek, w katerem ga napada in smeii! Naredli bi lahko ie dolgo trsto oseb različnib atanor, katere je „Soöa" po razkola mesarila, pred razkolom pa hvalila. Ali je verjetno, da so ae rsi ti rodoljabi spremenili ter postali taki, ka- kor jih slika „Soča* po razkola? Menda ne! Spremenila ae je „Soöa" in njen lastnik! # Ltta 1892 objaTila je „Soöa" öla- nek „K no?ema leta", ki se tako-le glasi: „Nasprotniki naii stegajo od Tseh atranij sroje poželjife prate po naiej lepi zemlji ter aklepajo zarote proti naiema narodaema obgtanka. — Šopirni Nemec hoöe preko relikega slovenskega gro- boTJa sgraditi a?oj germanski most do Adrije, rroäekrYni Lth pa sanja o rzhodni laaki meji ne ob Saöi, marreč celo tarn ob Sa?i. Naša skrb bodi, da Tsi taki spletkarji delajo raöuo brez krömarja. V to pa nam je potreba t prfi vrsti aloge, v dragi sloge in ˇ tretji zopet sloge. Ako tadi je med nami sem- tertje kako natskrižje, ki žalibog le pre- večkrat izrira ix oaebnoBtnih poiodor, treba je poxabiti na vae morebitne ne- prijetnoiti, pozabiti na ono, kar nasloöi, ter iakati raelej le ono — kar nas dražiM. Naie razmere na Goriikem so se od 1. 1892 le malo na bolje apremenüe, aloga je za goriike Siovence ie Tedno prri pogoj ?sakega aspeha. Tega prepri- čanja je bil tadi dr. Tama iepo razkola. V „Soöi" od 1. sept. 1899 je iijaril: „Vedno aem bil prepriöan in sem tadi dane«; da brez akapnega deloranja vaeh atano? in r prvi vrati dahovicine in aöiteljstra, ni mogoöe med goriikim ljadstTom doseöi telikib Tipeho?". L. 1901 pa je pisala „Soča": „Sloga med dahoTnikom in pcivetojakom na SloTenskem je to, kar mrtra laža, ki nima dotoka s?eže vode... Sioga na S\o- rentkem mej bIov. rojaki pomeni ztoso a tiaoöletnim aoTrainikom rsakega na- predovaaja, zreza je to z raolohom, ki Ie požira gmotna blaga narodoy, ki je nenaaitljiv, ki Tzame od najreöje revo zadnji vinar, zadnjo kokoi, in ki se aa- taniöno ameje, ko yidi pred aabo stati abogega ratarja s klobakom pod paz- daho... Sloga mej posvetnimi in klerikal- nimi Slorenci ne odpodi pah od'tople peöi". Naredli bi lahko še mnogo dokasov o skrajni ikandalozni nedoolednoBti A. Gabričeka in njegore „Soöe", toda to menda že zadoiča. Saj je že iz tega razridno, kako nedosleden je Gibriček; kar je pred razkolom 1. 1899 hvalil, zdaj graja, kar je grajal, zdaj hvali. Ia kljaba tej ikan- dalozoi nedoBledncati i* dfzae bahati, da stoji doBleden na arojem bojaem sta- liiöo, da je vedno isti t Tseh 20 letih BTojega deloranja ! Dosleden je pač Ie t tern, da pile doaledno, kakor ma kažel Zato pa, goriški S1 o t e n c i, ne Terujte niö „Soči", ki danes graja, kar je TÖeraj hralila, in daneahrali, kar je TÖeraj gra- ja la.Ne zmenite seniöza„So- öino" hralo. Prezirajte popolnoma to goriiko lažitorbo ; potem bo strezae in poboljia tadi nS^öinu lastaik, tisti ne- stalni ia „nedosleni" öloteiki t?or, ki sliii na irae Andrej Gabräöek. Dopisi. Z Vipavske. — Go von se, da mi- slijo premestiti sodnijo in davkarijo iz Ajdovščine v Pale, vsaj začasno, dokler ne sezida Ajdovščina primernega poslopja v trgu. Poslopje, kjer so zdaj uradnije, je neprimerno. Lastnik bi sicer vse pre- delal in popravil, pa le proti neprimerno viši najemnini. Tega pa erar ne mara. Ako je najemnina moderna, naj bo tudi hiša moderna. Zato se priredijo v Palah prostori nekdanje pivovarne za c. kr. okrajne uradnije. Druga poslopja se pre- uredijo v elektrarno in druge tovarne. Uradi v Palah bi bili za prebivalce do- lenjega konca ajdovskega okraja še bolj neprikladni! Zdi se, da je zdaj že sklenjena stvar, da bodo uradnije v Palah. Če je tako, vendar ne sme tako ostati. Uradi pač mo- rajo biti kolikor mogoče v središču okra- ja, ne pa na skrajnem koncu. Prepričani smo, da se bo ajdovska občina na vse kriplje zato potegovalo., da uradnije zopet priklene na občino. Prav ima, da se po- tegne za korist svojih občinarjev. Prav bi pa tudi bilo, ko bi se drugi potegnili za korist celega okraja, da bi ne bilo treba n. pr. iz Črnič, Batuj, Rihenberka, Šmarij, tako daleč iskati pravico in plače- vati davke, ter izgubljati čas in denar. Središče goriške Vipavske je pri Rebku na Goričici. Vemo, da bi gospo- dar pri Rebku drage volje oddal hišo v primerno prezidavo; mogoče bi tudi bilo, da se vse dolenje občine združijo in se- sidajo na Goričici novo poslopje. Zakaj bi pa vlada sama ne sezidala prostore uradnijam na kraju, ki je najbolj prikla- den. Govorilo se je tudi že, naj bi se sodnijo premestilo v Sv. Križ, ki je goto- vo prikladnejši kut AjdovšČine in radi prometnih sredstev tudi primernejši kot na Goričici. Ako uradnije koristijo Ajdov- ščini, gotovo bi ne škodile Sv Križu. Zdaj je čas, da se zganejo vse obči- ne, ki jim je ta reč mar, ter se potegnejo za to, kar je primerno njihovim prebi- valcem. Več oči, več vidi! Ni treba, da bi se tu začeli prepirati za svoje lastne koristi, ampak vsak naj pove svoje mne- nje, nazadnje se vendar lahko zedinimo. „Kmetske zveze" naj pa store svojo dolžnost! Pliskovica. — Dne 13. t. m. amo imeli pri naa rolite? novega žapana in itirih 'podžapaoor. Za žapana je bil so- glaano izvoljen g. Jjaip Vrabec št. 12; rayno tako Boglaano bo bili izroljeni gg. podžapani, tbi prari, znaöajni in reani možje in zresti priataii S. L. S. Po to- Htvi je imelo stareiinatro banket pri nljadnem gostilniöarja Antona Kosiča h katerema je bil porabljen tadi nai za Tse dobro ?neti ö. g. vikar in pa g. nadačitelj. Pri banketa se je nabralo na predlog g. tikarja 12 K za zalog za iolako mladino. Da bode noro žapanstvo nzorno TodÜT iapaaske posle in skrbelo za vae- stranski napredek in blagor cele oböine, smemo z gotOTOstjo apati. Saj imamo t stareiinstva prave razsodne može, ki so nam porok za to, in ie posebno tadi zato, ker smo se otresli teh Gabriöeko- Tih hlapcer, zato ti hlapci, ali po doma- öe tadi liberale! imenorani, nikakor ne morejo preboleti sröne raaa, ki jim je bila dana s tem, da snao jih popolnoma izbaenili iz Btareiinatva. Napravili so „rekurz", kateri jim je bil kot neateme- ljen zaTrnjen. Šs zadnji hip letali bo bogsigaredi kodi, se?eda tadi k Drejca, kateri pa, daai mogoöen, ni jim mogel ˇeö pomagati. Nekateri ie zdaj se ne morejo pomiriti. Hadomaini Ijadje prari- jo, da se enema celo brad« goli od pre- ˇelike notranje boleöine. Pa pastimo ialo! Vendar ni Iepo, da se tako neo- likano in smešno obnaia mož, ki Be po- naia z 99% Gabričekore izobrazbe (po njegovem izraza). Oi liberalcev nimamo ničesar dobrega priöakorati. Saj jih po- znamo kot oiabne in grabežljire ljadi. Oni so nasprotni rsaki dobri in koristni organizaeiji, ako ni za njih žep. Koliko eö se protiyili naii prepotrebni zavaro- valnici za gorejo žirino, in naii kmeöki hraniloici in posojilnici, katera jim je sedaj trn t peti, ker jim trga ptiöe iz rok, katerih ne bodo veö skabili----- LjadstTO spregledaje in njih je strah. Zato torej grožnje, grom in strela! Kmet, pa ne agrarec. CeroTO, 17 febr. Dae 14. t. m. na- prarilo je takajinje „S. k. iz. dr." btoj draitveni zabavni rečer s sodeloranjem dolenje - cerorikega cerkveno - perskega zbora in itererjanskega „K. br. dr.* per- skega zbora. Igra „Koracer itadent" in deklamacije bo se dobro iztriile. Vsa cast in zahrala pe?skema r.bora „Katoliiko bralnega draitra na sodeloranja, kateri je pripomogel do prar Teselega reöera. Naie libaralce pa je U tečer je til. Spočetta bo se tolažili, da ne bo tiö adeležbe! Eo so pa videli toliko Ijud- st?a, še enkrat toliko, kolikor ga je bilo na njih veselici, katero so imeli dne 7. t. m, so se penili jeze. — Eden se je izrazi), da nam rse raznesejo. Ieobražen izraz, kaj ne ? — Pitajo naa tadi s čaki. To pa dovolj jasno priča, kako set njih draiUih ačijo izobrazbe. Nam še na misel ni priilo, da bi ili na njih veselico razsajat. Svatajemo jim, da se dragiö kaj takega ne drznejo groziti, ker takih spa- 80V si ne doToljajemo. Eiino naše pre- miiljeno postopanje, da smo po dokon- čani veselici ili rsaki stojo pot, je pre- prečilo, da Be m kaj hajega pripetilo. Veö draätvenikov. Z dežele. — Izobražeralno d rait to v KronbVrga je priredilo že zopet veselico. — Marljiti vBtrajnosti, ki ga kažejo adje tega primeroma äe tako mladega draitva se je kar öaditi. — Kdor je že sliial njihovo izfrataa petje, je je gotoro z veseljem in fžitkom poBlsial; sedaj pa so si preskrbeli ie tambnraiki zbor, ki iteje iestnajst dlaaov. Veaelic», ki jo je priredilo draitvo pre- teklo nedeljo, se je imenitno obnesla. — V nagorora je pozdravil goBte in adeležnike predaedaik, g. nadačitelj Vil- har. — Petje pod vodstrom pö. g. vikar- ja je bilo tako, kakor ga ölovek z opra- Tičenjem lahko pridakaje od takega moJ8tra - perorodje, kakor je on. Sploino je najbolj agajala Sattnerjeva „Nazaj ˇ planinski raj." Nihöe bi ne bil priöako- Fal od tako mladega tambaraškega zbora take dovrienoati; tso je jiralezno plos- kalo, ko so po dovrieni veaelici xaBvira- li „par komadoT oa trh." — Igra „Stela fteža" je Ijadi kar oöarala; sodnik in njegOTa soproga, Neža in njena mati so krasno igrali, drage igralke so svoje tIo- ge tadi dobro dovriile, a vloge bo take, da ni mogoöe razriti i njih žirljenja. — Veaelica se s spremenjenim progra- mom ponovi 21 t. m. Vaa oast uvrstnim pevcem, tambaraiem in igralkam, v prri ˇrflti pa cast glarnema prireditolja ö. g. ˇikarja! — Pol rodstrom g. nadačit. Li kar ja je nastopil tudi pevski zbor iz Ajierice; tadi njim oast za njihoro iz- borno petje! — Nekdo, ki je bil zraven. Iz Šebrelj, 16. febr. — Zabara „Kmetijskega bralnega draitva se je r nedeljo rriila ob obilni adeležbi. Drašt- reaa dtorane, itara iola, je biia natla- öeno polna. Poöastili so nas tadi vrli telovadci iz Gsrkoa. Krepka mlada gria naiih peice? zailažijo prizaanje ter obetajo še teliko. Naii vrli možje so igrali „Kmeta in fotograf*" ter .Vaikega skopaha." Res prijetna in pooöna zaba- ra. Da bi nam naie draitro ie veökrat priredilo kaj takega! Čisti dobiöek od prireditTO se bo porabii za nakop knjir, ki jih draštreniki tako radi öitajo. Upa- mo, da bo ie precej no?ih adov pristo- pilo, ko bo astanovljena knjižnica ˇ na- iem draitva. Polifični pregled. „Slovanska Jednota". Slovanski akeijski odbor je v sredo imel zopet sejo. Sklenilo se je ustanoviti „Slovansko Jednoto" s točasnimi pravili. Načrt pravil je predložil dr. Šuster- šič ter so bila pravila z malimi, nebistve- nimi spremembami sprejeta. „Slovanska Jednota" obstoji iz eksekutivnega kluba in parlamentarne komisije. Eksekutivni odbor obstoji iz načelnikov v „Jednoti" zastopanih strank, eksekutivni odbor za- stopa „Jednoto" na zunaj, ne sme pa sklepati obveznih sklepov. Parlamentarna komisija obstoji iz predsednikov klubov in imajo: „Slovenski klub« 2, „Jugoslo- vanski klub" 2, češki katoliški narodnjaki 2, Rusini 1, češki agrarci 3, Mladočehi 2, radikalci 2, moravska ljudska stranka 1, Masarykovci 1 člana. Če ima kak sklep dvetretjinsko večino in je proglašeno vprašanje solidaritete, je ta sklep za vsak klub obvezan in stranko, ki nastopi proti, se smatra, da je izstopila iz „Slovanske Jednote". Ministerski svet se je vriil 17. t. m. Listi piiejo, da ae je ministerBki svet bayil z zahtevami mi- nislra za zananje zadere in Tojnega m» nistra, ki hoöe izredni vojaški kredit27' milijonoT kron. Zato pa, da se bodo ie T prar kratkem Öasa sklicale delegacije, sa kar je pa potrebno, da se prej skliöe držarni zbor. Baron Bienerth se t to svrho pridno pogaja 8 strankami. Vlada proti češkim narodnim social- cem in radikalcem. Minole dni bo ae vriile ˇ Pragi in po deželi hiine preiskare pri nekaterih poalancih, pri mnogih urednikih, po ared- niitfih, tiskarnah in pri raznih pristaiih narodno-BOcialne stranke. — Plenijo se spiii itd. itd. Med temi so naili mnogo takih — to le posebno naglaia, ki iöarajo na aovraštro proti Nemceno in na bojkot. Proti poBlanoem Klofaön, Choca in Bačivala in celi Trsti norinarjev narodno- socialne atranke se arede baje kazennko poatopanje radi zločinov po §§ 91, 68, 35, 302 in 305, torej radi länranja h kaznjifim dejanjem, zarajanja, jarnega nasilstva, äöoTanja k soTraltvn proti drn- gim narodnostim in proalarljanja kaz- njirih dejaoj. Narodno-Bocialni poalanci izjavljajo, da niso pri hišnih preiskah našli ni Cesar, kar bi itranko kotnpromitiralo. Vladni krogi pa trdijo, da bo dobili mnogo spisor in dopisor, ki baje doka- zajejo, da je čeika narodno-socialna Btranka neTarnadrža?i. Sploino jemnenje, da se je hotela s tern Tlada maiöevati nad čeSkimi narodnimi radikaici in so- cialei, ker so jo ti prisilili, da je morala zakljaöiti državni zbor. A sploino je tudi mnenje, da ne bode Tlada s tern niöetar poprafila in „Arbeiter Zeitung" piie med dragiro, da ae hsöe baron Bienerth predstarljati ka- kor jnnaka, ki se niti konspiratorjer ne boji, ter da konča Tsa it toli teatraliöno aprizorjena kampanja proti öeikim bo- cialcem z velikim „fiasco" za driavo ter teliko reklamo za žrtre. Bojkot avstrijakega bin«a. Kakor poroöajo obmejne atraže, je bojkot avstrijskega blaga ˇ noropazarskem sandžika popolnoma ponebal. Vojna na Balkauu neizogibna? Kakor poročajo iz Berolina, je tja doipela iz Fetrograda vest, da je mi- nister za ananje atrari lzfolski izjavil t kroga politikof, da je vojna med Avatro- Ograko in Srbijo neizogibna. V obče ao po njegorem mnenja razmerena Balkana selo motne. — „Novoje Vrenaja" pile, da je sploina Tojna na Balksno poatala neizogibna. Avatro - Ogrska poilje pod preUero, da boöeta Srbija in Grmgora zaaesti novipazaraki Sandiak, zopet aroje öete T Sandžak. Novice. Vedno vidi le druge. — Afera med „Ediuostjo" in „Delavskim listom" zarad hčerke dr. Rybara je še vedno na dnevnem redu. „Delavski list" je objavil popravek dr. Rybara, da vest, češ, da zahaja njegova (dr. Rybara) hčerka v nem- ški Turnverein, je izmišljenain neresnična Vzlic temu je „Delavski list" ono iz- mišljotino že v tretjič ponovil, vsled če- sar je bil dr. Rybaf prisiljen ponuditi v torkovi „Hdinosti" „Delavskemu listu" posebno nagrado, če more ta („Del. 1.") svojoponavljano trditev dokazati. Ker smo se že enkrat s to afero z našega stališča bavili, se vračamo še enkrat k njej, ali vendar ne zarad nje sa- me, ampak zarad tega, ker se meša va- njo uredništvo „Edinosti". Razume se, da ne moremo odobravati postopanja „Del. lista". Ugled dr. Rybara kot rodo- ljuba, narodnega voditelja, državnega in deželnega poslanca je tolik, da ni mogo- če, da bi on kaj javno popravljal, kar bi ne bilo docela izmišljeno. A zdaj pridemo k „Edinosti", ki se je zopet z vsem ognjem potegnila za cast dr. Rybara. Prav! Ali ni pa „Edi- nost" — ponavljamo — z našim dr. Gregorčičem ravno tako grdo ravnala kot „Delavski list" z dr. Rybarem? Ali niso dr. Gregorčič in vsi drugi naši poslanci v listih javno izjavili, da je „zveza Gregor- čič-Pajer" grda izmišljena laž? In „Edinost" jeto izjavo ignonirala in je po tej laži slej kot prej čvrsto jahala, in — stavimo glavo — ko se približajo pri nas volitve, prijadra zopet ž njo na dan. In vendar greši ona proti celi sranki, „Del. list" pa le proti eni sobi! — Vprašanje agrarneum voditelju Mrmolji. Pred volitvami ste obljubili, da bodo agrarni poslanci napravili na mi- renski cesti zalogo stranišnice, ki je res potrebna našim kmetovalcem, posebno se- daj, ko se bliža čas setve krompirja. Od tega je preteklo uže dolgo časa, volitve so minule uže davno, o zalogi straniš- nice ni ne duha ne sluha. Gosp. Mrmolja, kaj tako malo je dati na vaše obljube? Kmetom ste obljubili, da koj ko bodo izvoljeni agrarni poslanci se bode na to delalo. Kmetje čakajo! Poroka. — Danes se je poroöil v Gabrijah pri Rabijah g. Anton G o t i Ö, cvetliöar, z g.čno Petrino KomeloTO iz Št. Petra. Obiio areče ! Šestdeaetletnico a?oje poroke boat a obbajala ˇ Renöah dne 22. t. m. Mihael in Uriola Ž i g o n h. it. 269. Pred 10 leti sta sloveano in reselo praznorala 50-letnico. — Čeatitamo! — Yojaski uabori. Kakor čitamo v listih, se letošnji glavni vojaški nabori ne bodo vršili v marcu in aprilu, marvej kas- neje. — Deielni äolski svet je imel včeraj popoludne svojo sejo pod predsed- stvom namestnika princa M o h e n h o 1 e. — Električni train a j v Gorici je končno vendarle izroöen ja?nemn pro- metn. V četrtek se je konöal komisijski ogled, katerega so se odeleiili meatni inženirji, inženirji dnnajske elektriöne drnžbe, ki je naprarila elektriöno ceatno ieleznioo ter zaatopniki politiönegi ob- laatta. V öetrtek zveäer se je podpisal zapianik, a katerim se je dalo tramraj- skema konsorcija doToljenje, da ame opravljati svojo redno slnžbo. Z?eöer se je gnetlo oböinatvo ˇ tramrajskih toko- »in, ki so je fozilo po meata. Tndi tec" SloTence? in Slovenk imo ˇideli nie pr?i dan «e Toziti z eiektriönim tram?ajem. — Sprefodniki ao izkljnčno laike narod- coati, enako trimvajaki konsorcij, xna- naenje torej, da konsorcij ne mara, da bi se tndi Slovenci vozili a tramvajem. Ker je rse tako laiko preskrbljeno, bi konsorcij aplch ne amel sprejemati slo- venakega oböimtra t tramrajake vozore. Tega pa se?eda ae bo storil, ker Lahom disi alovenaki denar kakor laiki. Slovenci se bodo vozili, Libi ae bodo pa amejali. To je pokazal ože prri dan ! — Scenaznipredne veselice. Bila je te dni neka prirediter. K zabari ao smeli samo fabljenci-inteliganti. Nekateri teh inteligentoT pa so se jako čadno obaaiali, poaebno pri neki rnizi. Nakrat je biio pod njimi mokro in önden dab je ndarii v nos . . . Naatala je akoraj raboka . . . Krömar je grozil, da Tae sknpaj zafara tod, agaane laöi in zapre lokale . . . Komaj ae je resi zadaiila . . . Nekateri gostje so se zgražali, drogi ma- jali z glarami, nekateri pa celo str ar ta- jili . . . Joj, diialo pa je jako čndno . . . To Be je resniöno dogodilo nekje . . . — Iepred sodišca. 21-letni Peter j U š a j, klepar v Gorici, kateri je dobro i znan "goriški policiji, se bolj pa v zaporih, je imel dostati 2 dneva kazni. Ko je prižel v sodnijsko poslopje, se ni hotel podati v odmenjeno inn celico in se jel s cuvajem prepirati. Po velikein naporu se je posrečilo, j ga spraviti v celico. Vsled tega je stal 18. • t. ni. pred sodiščem, ki inu je prisodilo 6 tednov zapora, zraven tega še dva dneva zaradi razžaljivih besedi, katere je govoril proti jetniškemu čuvaju. Ivan Slejko, star 46 let in 27-letni Anton Cigoj iz Malovš pri Ajdovščini sta dva človeka, ki sta se norčevala iz cerk- venih obredov. Bilo je pred časom v Ma- lovšah. Irnenovana sta se podala k nekemu Ivanu Ugoj, ki je ležal bolan na postelji. Prvi je bil ogrnjen z neko plahto, drugi pa je nosil luč. Hotela sta namreč posnemati duhovna, ko mazili bolnika s sv. oljem. Pri tern bogoskrunskem delu so jih videli ljudje, ki so ovadili celo stvar sodišču. 18. t. m. sta stala omenjena junaka pred sodiš- čem, ki ju je obsodilo na teden dni zapora z enim postom. Pomnila bodeta, da tako bogoskrunsko dejanje je kaznjivo. Najbrže ne bodeta počenjala več kaj takega. — Razpisano je meato poitnega odprariteija t Datorljah. — Služba organiBta je razpieana T Permi rsled smrti Uana B a j t a. Ogla- siti Be je pri žnpanstvn ali pri g. knrata, T Pevmi. Plaöa po dogorora. — Veselico priredi ,K. s. izobraže- valno eruštvo" v Kronbergu dne 21. t. m. ob 3. pop. se sledečim vsporedom: 1. Iv. pi. Zajec: „U bo j', poie moški zbor; 2. „Pomladni glasi", udarja tamb. zbor; 3. Dr. Jenko: „Lipa", poje moški zbor iz Ajševice: 4. „Ženin Mi ha", šaljiv prizor; 5. Laharnar: „Vesela tovaršija", poje mošk: zb.; 6. „Izgubljena stava", šaljiv prizor; 7. Baer: „Iz tujine", poje moški zbor; 8. „Vesela družba", udarja tamb. zbor; 9. Förster: „Plan inska", poje moški zbor; 10. P. H. Sattner: „Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor; 11. Viljein Pailler: „Sveta Neža", igrokaz v dveh dejanjih; 12. »Slovenac i Hrvat", pojeta zbora iz Kronberga in Ajševice; 13. Dr. Vseznal in njegov sluga Štip- ko Tiček, burka v 2 dejanjih. 14. Šaljivo sreč«anje. — Nwreia pri zažiganju mine se jc zgüdila pri Foljanu. Delavec Jakob Chiap se ni koj od daljil, ko je mino užgal. Le-ta se je razletela in kamenje je hudo ranüo jinenovanega delavca na stegnu, na levi roki in na prstu desne roke. Prepeljah so ga. v bolni^nico v Gorico. — Utonil je [iri drsanju na ledu v Pierisu 1 1-leini Anton Rossi. Udrl se mu je pod nogami led >n deček seje pogreznil v Sočo. — Velik poiar. — V sredo po- poldne okolo 2. ore je naznanjai zvon r Batah ialoatno test, da gori. Gorelo je T Dragoiricab pri Butab. — Poiar je npepelil dvema kmetoma: Petra Hamar in Valentino Fabjao njuna doma. Reiili so le ÜTino in goli iivot. Ogenj se je bliakoma raziiril in le brezretra ae je zabraliti, da ni zgorela ceia vas. Pohva- liti je treba gaiilce, ki ao neamorno de- lali do trde teme in celo ponoöi. Brez BatöanoT, Sretorcer in HavničanoT bi bilo Dragorice daoes kap pepela. biode je pribliino 10 000 K. Z»iga!i so otroci izpod 6 let. Stariši, akrijte ažigalice! — Poiar v Solkanu. \* sredo okolu 11. ure zveeer je nastal v podstrešju gostilue Katarine Meljavec vehk požar, ki je vpepelil celo poslopje. Došlim ognjegascem z drž. kolodvora in iz Go- rice se je posrečilo ogenj ome iti, da ni vničil tudi sosednjih p^slopij. Vode pri gasenju je primanjkovalo in so jo morali razni vozniki voziti od daleč. Pač žalostno za tako razširjeno občino, kakor je naša občina Solkau, ki slovi na bogastvu vode, ji ob takih prilikah voda zmanjka. Kaj bi je ne zmanjkalo! Nov modern vodovod se napravlja uže nekaj let, a sam se noče vstvariti, in še občinska sesalka, v kateri je še ne- kaj vode, je pokvarjena že nad 14 dni, tako da premaujkuje voda še za napa- i janje živine. Ob zadujih občinskih vo- 1 litvah se je ljudem vse obljubljalo., a do sedaj še ničesar izvršilo. Posestniki, zapomnite si to, in o bodoeih volitvah pokažite takim ljudem vrata! — Obesil se je v četrtek zjutraj Martin Cej, star 51 let. Obesil se je na vrata spalne sobe na svojem stanovanju v ulici Orzoni. Kot vzrok samomoru se navajajo družinske razmere. Samomo- rilec je bil brez desne roke. — Uinrü ao v Gorici: Fantuzzi Jo- žefa, stara 6 let; Žniderčič Ivan, star I dan; Ferditsch Karol, star 73 let, zastopnik; Mla- dovan Katarina, stara 4 leta; Zampiero Marija Fortunata, šolska sestra, stara 64 let; Kumar Marija, stara 51 let, posestnica; Ambrožič Marija, stara 65 let, posestnica; — V bolnišnici usmiljenih bratov: Kulot Justina, stara 4 leta in Petris Rozalija, stara 70 let, kmetica. — Gospodinjski tečaji za dekletr. na kmetili. — Za prireditev takih teöa- jev je Tložil dežalni poalanec in odbor- nik dr. Lampe v deželnem zborn kranj- skem nnjni predlog, ki pa ie ni mo gel priti T razpraro. — Treba je nam SIo- Tencem t prvi trsti dobrib, raznmnih in veščih gospodinj! Gospodinjske sole so najbolje nrejene t Šrici in sicer kot stalne; tain mora (t kantona Freibargn) ˇsako dekle po končani Oletni ljndski so- li ie dve leti obiskovati gospodinjsko iolo. Deželni odbor kranjski je za sedaj Bklenil, da posknsi s krajiimi tečaji ¦ ponkom ˇ glavnih stTareh domaöega gospodarstra. Če se taki tečajt ndomaöijo in nrede in če bodo Hi krajetni faktorji na roko, bi bili velikega pomena sa na- predek naiega kmetakega prebifalstra. •— Začimbeni krofi. Spraži bo 10 dg ceresove maati z 14 dg. moke, k tern a prideni 14 dg. sladkorjs, nekoliko siadke korjo in nagelna, nekoliko ingverjs, Ji- monorega lapa, 14 dg. atoleönih olaplje- nih aandelnor pomeianib z jajčjim ba- Ijakom, ter z 2 jajöjimi rjnmenjaki. Ii ?>ega toga se naprari teato. Teato se po- tem razntegne, da poaiane tanjko, kakor noiji hrbet, na to se izreie krofe in aa jib space. Belanska goveja pasma I na ToIminkenL S;. E KLAVŽAR. (Dalje.) TojegotoTO, da samo t avaianjent čistokrrnih bikor ˇ naie gorske kraje ne izboijiamo, ne izpopolnimo naie domaöa iivine. V to treba ae maraikaj drnzega in siccr pred vsem zdravih bleroT, teöne krme, snage in sploh pravilne, razamna reje. Tiste ziate nanke, ki jih je g. Št ˇ člankn „Žirinoreja v naii^ gorah" ˇ its. 24. „Primorakega Gaspodarja" na sree polož 1 gorakim kmetoralcem, pod- pišem jaz drage folje z obema rokama. Rszprafljaje o teleanib bibah, ki jih ima naia goraka go?ed, piie on med dragim : »V gorskih hlerih pogreia se naradno treh reöi: snage, zraka in sretlobe. Gsr- wki kmet kida gnoj iz bleia jako pored- koma in skrbi premalo ali niö za odtok gnojnice. Zito se kopa živina röasih do iiik T relikanskem blatn. Osobito je slabo tarn, kjer je malo atelje. Miali se naTadno, da daje gaoj po zimi gorkota. To je že rei; toda do gorkega hlera pride se lahko na drogaöen naöic in ne z gnojem, ki dela ˇ hleva obenem slab zrak. Ako se , ne odraja preobile gaojnice, doseže se celo nekaj nasprotnega. Če hoöete torej zboljiati napako, ki jo ima Taia iifina v nogah, zboljiajte tlak t raiem hle?a in skrbite vadno za sabo nastiljo. Da bo T Taših nlefih zdrar zrak, priporoöasa Tarn še, naprarite oddainike. Oken ne zatikajte z deskami ali gnojem/ kakor delate naradno, marveö denite na nje drojno iipo Skozi dvojno ateklo prihaja lahko sTfltloba t hie?, mraz pi ne mo- re." — V resnici so kmečki hle?i w naiih gorah Teöinoma tako zanemarjeni in ne- anaini, da je skoro namogoöe, da bi se žirina r njih telesno ne pohabila. Č9 odprei rrata teanema prostora, t kate- rem ni ne zraka, ne Bfetlobe, se moral pra? premagati, da stopii t zadahlo, »mradljiro ozraöje, ˇ katerem mora nboga j ži?ina prestajatt noö in dan, po zimi cele tydne in meaece, ne da bi se mogla le enkrat na dan izdatno nafžiti solnöne sretlobe, srežega zrakn. D«ai pa sta sret- loba in zdrav zrak prra in neizogibna pogoja žiralskema zdrarja, je rendar naradno zaBtonj priporodati naiim gor- skim kmetom, naj preskrhe sroji živini zdrave, svetle hler in naj jib tako n- rarnajo in snažijo, da ne bode zastajala gnojnica w njih in da se bodo lahko prezraöe?ali. 0 tern se naä goraki kmet ne da z lepa prepriöati; staro kopito je močnejie od vseh, tndi najdobrohotnejiih podukor V tern pogledn ntegne poma- gati samo dober izgled. Od merodajne strani naj se skrbi za to s podelit?ijo primernih daril, ali kakor si bodi drag ade, da se f nekaterih žifinorejskih srediiöih zgradi in prafilno nredi kak priprost, a uzoren hler, po katerem se bodo lahko drogi rarnali, kadar se namreö prepridajo, koliko bolje aspera žifina r takem hie ra in koliko too dobiöka daje srojema go- spodarja, kakor ons, ki je zagaöena t zadnhlih temnicah. Gororiti ali pisati o tern naiema starokopitaemu kmeta, ae pra?i naradno bob r steno metati. (Konec prih.) Rinematograf Salon Central. PROGRAM: Za videti samo od 2 1. do 27. februarj a. Ski letanje v italijanski armadi. Eh ta sir, komično. Hipnotizer, komično! Ljubovnik kraljice. Zvo- novi Cornevilski. Sv. Kilda. Maj- hni junak, drama. Kopral, podo- be za smejati. Navadne cene. Predstave ob delavnikih ob 5, 6l/a in 8 uri zvecer. V nedeljo predpoldne ob '211 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6V 7. in 8. uri. Božjast. Kako naj bi se ta bolezen ozdravila in odpravila, s tem se pečajo že dolgo časa najimenitnejši zdravniki in zdrav- stveniki sploh. One nesrečneže, ki so božjasti podvrženi, bode gotovo razve- selila vest, da je specialist dr. Aleksan- der B. Szabo v Budimpešti objavil na- čin zdravljenja s prav dobrini uspehom. Dr. Szabo, ki je znan kot avktoriteto glede zdravljenju božjasti zaslovilje tudi po Avstriji,* omenjeni zdravnik. — Gorji prav rad pojasnila onim bolnikom, ki se da njega obrnili, ter so hoteli zdra- viti po njegovem načinu. Fpodajslci najdejo bupce, kakor tudi vdeležbo pri kupčijah ali zemljiači vsake vrste v mestu in na deželi na najhitreji in ua najdiskretnejši način. Obrnejo naj so za vplivo i n edirio le na >Adniinistracijo« I. uprave zemljiše (Administration der »I. Realitätenverwaltung«) Dunaj VIII. Allbertg. 30. To podjetje je prvo te vrste, je strogo reelno. kulanlno in strokovno. Našcga zastopnika na Dunaju. kakor tudi na cleželi obiščete tvrdko ne da bi vas kaj stalo, da se ž njim pogovoriti. j Ka stotine kupcev je že zabiJježeno. i Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosfoska uiica St. 25 pr:porcK A^k. AA ,«uk^ A4k j^j^. A^k. AA. a^a. A.A. iSvqji k svojim! i Staroznana narodna tvrdka: i flnton I». Fečenbo j 6JOKICA, ulica Jos. Verdi 26 1 postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz slovcče češke ! „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrste, ! lastneg-a pridelka v steklenicah. i Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-og rske države v sodih od 56 lit. naprej franko , g'oriska postaja. Cene zmerne. CENJ. PAME IN ^OSPOPJE"- POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-Victoria stroji <\,\,^ < Po io letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne narnene. Original-Victoria ströji so najPriPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictopia stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" stiojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Pitch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Fiaza Duomoj št. 9.