kgi, kako so porinili v letalo, ki je že čakalo s nekaj trenutkov in Hortyjev sin je bil P1?! . pnžganinu motorji, na poti v Nemčijo. „Sedaj pa bo, kar bo," si je rekel Skorzeny in odšel v hotel, v katerem je bilo nemško poveljstvoo Budimpešte, da počaka na reakcijo starega madžarskega diktatorja. Čez nekaj minut so telefonirali iz nemške ambasade, ki je bila poleg Hortyjevega dvorca in sporoččili, da je poslopjee popolnooma obkoljeno. Madžari ne pustijo nikogar ne ven, 'ne noter. Začelo se je, jey pomislil. Pretvarjanja je bilo skorajda konec in obe strani sta vedeli, da se bo zdaj zdaj začelo odločilno dejanje. Malo kasneje je budimpeštanska radijska postaja opozorila poslušalce, da bodo čez pol ure oddajali važno sporočilo in ko je minil napovedan čas, so prebrali Hortyjevo izjavo. Potem ko je dodobra ozmerjal svoje nemške zaveznike, je na koncu sporočil, da je v tem trenutku popolnoma jasno, daa bo Nemčija izgubila vojno ... zato se je madžarska vlada odločila, da sklene s Sovjetsko zvezo premirje in neha vse sovražnooti na vzhodni fronti. To je bila njegova reakcija na novico, da so mu ugrabili sina. Sedaj je bilo vse odvisno od tega, če so sovjetske čete že pripravljene, da nastoopijo, ali pa je sporočilo starega diktatorja prišlo tako nepričakovano in zgodaj, da še niso pripravljeni. Neki nemški general je takoj poletel z izvidniškim letalom na fronto in pristal na travniku poleg glavnega štaba madžarske vojske. Hotel je prepričati poveljnika madžarskih sil, generala Miklasa, naj ne uboga Hortyja - pa je bil prepozen. Miklas je z nekaterimi najožjimi sodelavci že prestopil na sovjetsko stran. Toda madžarski nižji poveljniki so še oklevali. Večina jih je sicer slišala Hortyjevo izjavo, toda za vdajo so hoteli imeti še pismen ukaz. Tega pa v zmedi in naglici Horty še ni utegnil poslati poveljniku na fronti. Tako se je Nemcem znova ponudila možnost, da v zadnjem trenutku obrnejo kolo sreče. Treba je bilo na vsak način onemogočiti Hortyja in imenovati novo vlado, ki bo preklicala sporočilo o premirju s Sovjetsko zvezo. IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA Ampak kakko priti do starega admirala, ki ga je sredi njegove trdnjave na hribu nad Budimpešto branilo nekaj tisoč vojakov? Skorzeny je vedel, da imajo Madžari v okolici prestolnice tri svoje divizije, Nemci pa komaj eno - torej bi odkrit boj skorajda ne prišel v poštev, ne glede na to, da bi bila potem madžarska vojska izgubljena kot zaveznik. Madžari zanesljivo ne bi šli prek prelite krvi svojih vojakov. Vso reč je bilo treba izpeljati tako, da bo Horty prišel v njihove roke brez prelivanja krvi, ali pa v najboljšem primeru le ob minimalnih žrtvah na eni in drugi strani. Vrhovna komanda nemške vojske je naročila Skorzenyju - naj uporabi padalce in izvede letalski desant. Toda za kaj takega je bilo okoli Hortyjeve palače premalo prostora. SS polkovnik Bach-Zelewski, ki je poveljeval SS odredom na Madžarskem, je zatrjeval, da je treba grad in dvorec nad Budimpešto preprosto zravnati z zemljo. Na skrivaj je z vso naglico dal prepeljati na drugo stran Donave 400 milimetrski top, ki so ga že uporabili pri obleganju Sevastopolja. Skorzeny je zatrjeval, da to sploh ne pride v poštev. Morda bi tako res dobili Hortyja v roke, toda razrušili bi ponos budimpeštanske arhitekture in zanesljivo obrnili proti sebi madžarsko vojsko. Večina nemških višjih oficirjev je na sestanku, na katerem naj bi se odločili za najboljši način kako dobiti Hortyja, sicer menila, da je to, kar trdi Skorzeny, res, hkrati pa niso imeli pri roki nobenega boljšega načrta. Tedaj pa jim je Skorzeny razložil svojo zamisel. Šlo je za preprosto ukano: medtem ko bo nemška vojskka z vseh strani obkolila dvorec in sporočila, da bodo naslednji dan začeli z napadom, bodo nekaj ur pred napovedanim naskokom Skorzenyjevi komandosi v popolni bojni opremi mirno prikorakali v dvorec in aretirali Hortyja. Njegov načrt je bil osnovan na prepričanju, da madžarski vojaki ne bodo streljali na Nemce, če se bodo le-ti v paradnem koraku približali njihovim postojankam. Še nikoli. se ni zgodilo, je trdil, da bi kdo streljal na nasprotnika, če je ta prihajal z očitno miroljubnimi nameni. Potem pa bum! -predno se bodo Madžari ovedli, bo Horty že naš! nastop na subotiškem festivalu mladih avtorjev „Omladine 74", kjer smo izvajali prav tako mojo skladbo Vračam se vračam." Skupina AVE se lahko pohvali, da je uspešno nastopila v Petkovem kulturnem večeru v velenjski knjižnici. Kot člani ZKPO Velenje so pred dvema letoma pripravili večer z naslovom »Kdo je kriv?", in gledalce izredno navdušili. V tem času se je skupina tudi začel? p jslavljati od komer- RADIO VELENJE # UKV frekvenca 88,9 megahercov • oddaje: v četrtek ob 15,30. v nedeljo ob 10. url cialne glasbe in začela posegati na področje ročk glasbe. S prihranki z nastopov, še več pa z denarjem, ki ga zaslužijo v delovnih organizacijah, kjer so zaposleni, so si kupili novo opremo, katero še vedno o-dplačujejo in sklenili, da mo-rajo v tej zvrsti glasbe prodreti v sam jugoslovanski vrh. Seveda se temu cilju kot amaterji prav gotovo niti približati ne bi mogli. Zato bodo verjetno že maja, kot je dejal Rajko, postali profesionalci. „Takrat bomo odšli s še nekaterimi drugimi skupinami -na veliko turnejo po Jugoslaviji. Nastopili bomo skoraj v vseh večjih mestih, naša velika želja pa je, da bi se pojavih tudi v Velenju. Seveda kot amaterji takšni turneji ne bi bili kos, zato je ta turneja našo odločitev, da si začnemo služiti kruh z glasbo, se spodbudila." Medtem že pripravljajo material za drugo ploščo, ki bo izšla predvidoma že prihodnji mesec. Še v tem mesecu pa bodo posneli za ljubljansko televizijo barvno show oddajo z naslovom „Slovenski ročk 76, julija načrtujejo nastop v Italiji, niso pa pozabili tudi na uspešen nastop v okviru Petkovega kulturnega večera v Velenju, za katerega pripravljajo nov program z naslovom »Slovenci skozi stoletja". Lahko veijamamo, da se bo po prvem aprilu začelo „kačje življenje" ne samo v naravi, kar je že pokazala tale belouška na Paškem Kozjaku, ki je verjetno prišla malo prezgodaj na svetlo — ampak tudi v našem novem plačilnem sistemu, kjer bo mar-' sikoga »pičila" tudi »kača", če ne bo dobro, predvsem pa rentabilno gospodaril. L. OJSTERŠEK vila mlajšo generacijo. S slučajnim srečanjem najmlajših in najstarejših je igralcema uspelo prikazati vedro razpoloženje mladega rodu in pri tem vendarle del spoštovanja do odhajajočih. Peter Kolar in Cveta Močil-nik sta odigrala vlogi Marka in Eli. Njuna naloga je prikazati srednjo generacijo v popolni pridobitniški družbi. Višek negativnega pojava je v razdraže-nosti in nadutosti ne preveč srečnega zakona. Odnos do krušnih staršev je mejil že na brutalnost. V tem je pravzaprav drama današnjega časa in poduk, da je potrebno več narediti v dobro medsebojnih odnosov. Oba igralca sta nehvaležni vlogi dobro zaigrala in tako z majhno pretiranostjo predstavila obremenjenost današnjega človeka. Obisk so predstavili Marija Kolar, Jože Kotnik, Mojca Bec, Franci, Rogan, Peter Kolar in Cvetka Močilnik (na sliki z leve proti desni) # Izobraževanje samoupravljavcev Delavska univerza v Velenje je na podlagi programa za izobraževanje samoupravljavcev, ki ga je pripravil Center za družbeno izobraževanje pri zvezi sindikatov Slovenije, izdelala B program izobraževanja delegatov. Seminar je bil namenjen delegatom delavskih svetov, delegatom in delegacijam v zborih združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnostih, članom samoupravne delavske kontrole, vodstvom aktivov mladih delavcev, predsednikom in članom komisij organov upravljanja ter sindikalnim funkcionarjem. Ko bo izšel ZAKON O ZDRUŽENEM DELU bp delavska univerza pripravljena nuditi tovrstna predavanja vsem TOZD, tudi tistim, ki doslej svojih delegatov še niso .poslale na izobraževanje po A programu. Dobremu gledališkemu ansamblu je uspelo pritegniti gledalčevo pozornost k polnemu spremljanju igre od začetka do konca. V vsebini igre je izpo-vedano vse, tako da po zaključku gledalec ne more pričakovati ničesar več. Pač. Gledalec ostane sam s seboj vključen v razmišljanje, v večni krogotok in v snovanje novih odnosov. Na visoki ekonomski šoli v Mariboru je bila pred nedavnim razstava študentskih klubov na temo Od kod prihajamo. Posamezni študentski klubi, med njimi tudi klub šaleških študentov, so gledalcem v fotografiji predstavili družbeno gospodarski in kulturni razvoj svojega kraja. Kot so povedali šaleški študentje, je razstava pritegnila veliko gledalcev. Seminar za vodje lutkovnih skupin V Velenju je bil konec preteklega tedna dvodnevni republiški seminar za vodje lutkovnih skupin v pionirskih odredih na posameznih osnovnih šolah, ki ga je v sodelovanju z zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Velenje organizirala občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Seminarja se je udeležilo blizu sedemdeset vodij ltukovnih skupin, največ udeležencev, med njimi tudi precej učencev, pa Je bilo z osnovnih šol velenjske občine. Seminar je bil razdeljen na dva dela. Med teoretičnim delom so se udeleženci seznanili z organizacijo lutkovne dejavnosti v pionirskih odredih (od izbora primerne igre do režije), naslednji dan v soboto pa s sodobnim izdelovanjem lutk. Ta seminar je sodil v splet priprav na tridnevno sreanje pionirskih lutkovnih skupin 7. 8. in 9. maja v Velenju. Takrat si bodo lahko mladi ljubitelji lutk v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki ogledali brezplačno petnajst najboljših lutkovnih odrov pionirskih odredov iz Slovenije. Med tridnevnim srečanjem pionirskih lutkovnih skupin bo v Velenju tudi strokovno posvetovanje o tej dejavnosti, posebni pogovori pa bodo tudi po vsaki predstavi. Glede na to, da lutkovna dejavnost v pionirskih odredih velenjske občine ni razvita, bo dvodnevni seminar, posebej pa še tridnevno srečanje najboljših pionirskih lutkovnih skupin iz posameznih osnovnih šol v republiki gotovo veliko prispeval k poživitvi te dejavnosti v pionirskih odredih občine. Največ pa bodo potem od tega imeli predšolski otroci in učenci nižjih razredov osnovnih šol, saj jim verjetno ne bo treba čakati do novega leta, da bodo lahko videli kakšno lutkovno predstavo. V velenjskem kino gledališču bodo v nedeljo 4. aprila ob 10. uri dopoldne vrteli film VOLK SAMOTAR, balado o prijateljstvu med dečkom in psom. REDNI KINO 2.4. - petek ob 17.30 in 19.30, angleška barvna kriminalka ODKUPNINA 3.4. - sobota ob 17.30 in 19.30, ameriška kriminalka PRlCE IN MORILCI, režija: Alan Pecula, igra: Waren Beatty 4.4. - nedelja ob 17.30 in 19.30, ameriška kriminalka PRIČE IN MORILCI 5.4.- ponedeljek ob 17.30, ameriški western KAVBOJ BREZ MIRU, režija: Peter Fonda. Igra: Warren Oates 6.4. - torek ob 17.30 in 19.30, italijanski barvni film HEROJI V PEKLU, režija: Michael Wotruba. Igrata: Lars Bloch, George Manes 7.4. - sreda ob 17.30 in 19.30, italijanski barvni film HEROJI V PEKLU 8.4. - četrtek ob 17.30 in 19.30, italijanski barvni film - akcijski PAZI, DA NE BO ZMEDE, režija: Marcelo Fondato. Igrata: Bud Spen-cer, Terence Hill KINO ŠOŠTANJ 3.4. - sobota ob 19.30, ameriški vestem KETLOV - ROBIN HOOD ZAHODA, režija: Sam Wenemecker. Igrata: Yul Brynner, Richard Krena 4.4. - nedelja ob 17. in 19.30, ameriški western KAVBOJ BREZ MIRU, režija: Peter Fonda. Igrata: Peter Fonda, VVaren Oates 7.4. - sreda ob 19.30, italijanski akcijski film PAZI, DA NE BO ZMEDE, režija: Marcello Fondato. Igrata: Bod Spencer, Terence Hill 8.4. - četrtek ob 19.30, italijanski barvni film HEROJI V PEKLU, režija: Michael Wotruba. Igrata: Lars Bloch, George Manes 9.4. - petek ob 19.30, VELIKI VALČEK, režija: Andrew L. Stone. Igrata: Horst Buholz, Mary Costa KINO - GLEDALIŠČE VELENJE 4.4. - nedelja ob 10 uri OTROŠKA MATINEJA, VOLK SAMOTAR, režija: Obrad Gluševič. Igra: Slavko Štimac 5.4. - ponedeljek, ameriški barvni western KETLOV - ROBIN HOOD ZAHODA, režija: Sam Wen-wmecker. Igrata: Yull Brynner, Richard Krena PREDSTAVILI SO SVOJ KRAJ KULTURA PREMIERA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA VELENJE OBISK M. Gaspari: Vaški godci, olje INFORMACIJE: JAT-Poslovalnica Ljubljana, Miklošičeva34 Telefon 314-340,314-341 ali najbližja potovalna agencija *ZZ> €ZZ> | V počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja so člani Amaterskega gledališča Velenje pripravili uprizoritev gledališkega dela rojaka Janeza Žmav-ca OBISK. Kar v začetku je potrebno povedati, da se je režiser Jože Kolar s skupino izkušenih igralcev s polno odgovornostjo lotil zahtevnega dramskega dela. Avtor Janez Žmavc je v Obisku obravnaval zrcalno podobo našega časa z vsemi odtenki človečnosti in družbene resnice. Z njim je hotel opozoriti na probleme časa v medsebojnih ljudskih odnosih, zato je v igri prikazal tri generacije. Vsak posameznik in družba kot celota se vedno srečujemo z generacijami, ki gredo vsaka svojo pot, vsaka ima svoj svet samega sebe; svet pred sabo in za sabo pa je vedno drugačen. Vsaka generacija ima svojo dolgost življenja in zato svoje skrbi. In prav to pestri večni krogotok medsebojnih odnosov: od mladostne brezbrižnosti, več ali manj trdne eksistence, do skromnosti starejših. Uprizoritev gledališkega dela je terjala mnogo režiseijevih domislic in sposobnosti. Samo tako je zmogla skupina igralcev nuditi gledalcem tako dobro kolektivno oblikovano igro in tako tako dobro oblikovani lik posameznika ter posamezno predstavljeme generacije. Marija Kolar in Jože Kotnik sta predstavila starejšo generacijo. Gospod in Gospa živita sama. Nikogar nimata in ničesar ne pričakujeta. Preživljata se z odprodajo stanovanja, opreme, pribora in makita, kakor da imata do ure iizračunane svoje potrebe. Zaniimajo ju le še osmrtnice in ropot, ki ga zaznavata skozi okno. Pri vsem tem pa sta do vseh ostalih polna človečnosti. Vse razumeta in tudi kar je hudo, jemljeta brez zamere. Obema igralcema velja izreči čestitko. Enako tudi Franciju Roganu in Mojci Bec, ki sta kot Fant in Dekle odlično predsta- Gotovo smo bili gledalci, ki smo si v soboto 27. marca 1976 ogledali premiera gledališkega dela Obisk, zelo zadovoljni. Vredno je, da si predstavo ogledajo mladi in starejši. Nič ne bo hudega, če ponovno doživite spoznanje, da je resnica ostra. Ob koncu velja omeniti, da se je premiere udeležil tudi avtor s soprogo. Oba sta bila z uprizoritvijo nadvse zadovoljna. STANE ŽUKA • DANES V VELENJU prometu dvakrat tedensko Otvoritev razstave Maksima Gasparija Danes zvečer ob 19. uri bodo v knjižnici Kulturnega centra v Velenju odprli retrospektivo najboljših del slikarja Maksima Gasparija. Ob otvoritvi razstave, kije posvečena umetnikovi 93-letnici, bo spregovoril dr. Stane Mikuž. Otvoritev bo popestril z na- stopom Slovenski oktet. Naslednji petkov kulturni večer (9. aprila) pa je namenjen spominu Lucijana Marija Skerjanca. Gosti večera bodo sopranistka Tatjana Kraljeva, pianistka Jelka Suhadol-nikova ter trio Lorenz. • SKUPŠČINA ZVEZE ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO OBČINE VELENJE Mačehovski odnos do tehnične kulture V nedeljo je bila v Velenju redna skupščina Občinske zveze za tehnično kulturo, na kateri so delegati iz posameznih društev in klubov spregovorili o dosedanjem delu ter opozorili na težave, ki jih bo treba odpraviti, če hočemo, da bo ta dejavnost, ki je vsesplošnega pomena, sledila naglemu gospodarskemu razvoju. Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo združuje osem društev in klubov: društvo modelarjev Velenje, društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki, društvo ljudske teh- Letne skupščine so se udeležili tudi predstavniki republiške zveze za tehnično kulturo in sosednjih organizacij VAŠA PISMA ZA P. P. 89 • VAŠA PISMA ZA P. P. 9 VAŠA PISMA ZA Upoštevati občinske odloke V zadnjem času se veliko piše in govori o čistoči okolja. Res je lepo, če je okolje urejeno, saj se s tem kaže človekova prizadevnost. Toda kaj to pomaga pridnemu človeku, če si uredi cvetlične gredice, posadi okrasno grmičevje, psi nekulturnih lastnikov pa mu to uničujejo. Brezskrbno se podijo ponoči in podnevi po zelenicah in jih krasijo s svojimi odpadki, na katerih se zbira mrčes. Primer: Cesta pod Parkom. Sprašujemo se, zakaj imajo ti ljudje pse? Mogoče zato, da uničujejo naravo. Ce jih pa že morajo imeti, naj se ravnajo po občinskem odloku, če ga sploh poznajo TATJANA KAJZER VELENJE • DOPOLNILNI ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE GLEDE MAKETE »NAS DA« Kulturo - ne le potrošniške dobrine Kot avtor osnutka spomenika „NAŠ DA" dolgujem disku-tantki tov. Lukičevi kakor tudi ostali javnosti odgovor na vpra- belilo za strojno in ročno pranje perborat special h belinka tovarna kemičnih izdelkov sanje, kdo je osnutek izdelal in kdo bo investitor spomenika. Osnutek spomenika „NA§ DA" z maketo sodi v koncept celotne razstave dadaističnih objektov, ki sem jih razstavil v galeriji knjižnice Velenje od 19.12.1975 do dne 9.1.1976. Zaradi mojega posebnega likovnega programa sem -si kot avtor svojih izdelkov prizadeval večji del časa trajanja razstave tudi odgovarjati na vprašanja gledalcev, ki so na kakršenkoli način z zanimanjem sprejemali razstavljene objekte. Tudi galerist knjižnice Velenje je prenašal moj zagovor razstave na ostale gledalce. Poudariti moram, da sva oba z galeristom tudi jasno opisala omenjeni eksponat „NAŠ DA", ki je nastal kot kiparsko-prostorska študija v času mojega likovnega šolanja. Temo „naš da" pa sem si izbral sam, zaradi tega, ker je bila aktualna in tudi velika, čeprav ni bila naročena od nikakršnega investitorja. Smatral sem in še smatram, da je ta rešitev bila dovolj kvalitetna (kar so pritrdili tudi likovni strokovnjaki), zato sem jo razstavil. To je navsezadnje moja avtorska pravica, saj umetnine sodijo javnemu ogledu. Vprašanje delegatke direktno na skupščino, kdo bo spomenik izdelal, kdo bo investitor, izzveni kot intervencija, ne pa kot iskrena pojasnitev o razstavnem eksponatu nasploh. Očitno je, da je diskutantki šlo za to, da prepreči eventualno realizacio spomenika. Vprašanje je bilo namerno tempirano na sredstva za drage spomenike in tudi očitno kaže nerazpoloženje nekaterih ljudi v dolini do podobnih umetniških stvaritev. Pri tem ne mislim samo na svoj primer, podobnih odklonilnih reakcij je bilo tudi ob drugih umetniških stvaritvah. Nasploh je čutiti v dolini veliko negodovanje ob sleherni večji kulturni manifestaciji, ki na kakršenkoli način terja sredstva od širše množice ljudi. Nekateri meščani Velenja preprosto niso bili nikoli pripravljeni odmakniti niti simbolične vsote od svojega dohodka v namen takih spomenikov, ki predstavljajo celo našo slavno epopejo. Priče smo zelo ozko-srčni malomeščanski miselnosti, ki vidi interese samo v svojih lastnih potrošniških dobrinah in si preprosto ne želi stvari, ki bi oplemenitile naše bogato mesto in zgodovinski trenutek nasploh. Take razmere postavljajo mesto Velenje v mnogo temnejše ozadje, kakor je videti ob razmeroma bogatem standardu. Globoko sem prepričan, da bi Skupščina občine Velenje, kot tudi mnogi kulturniki bili pripravljeni storiti še veliko več za kulturne dobrine v dolini, če bi imeli podporo v široki javnosti. V primerjavi z ostalimi mesti smo v tem pogledu že itak na dnu lestvice in bi nam prepo-trebne umetniške stvaritve lahko samo krasile naš mestni videz in vzbujale v naših srcih več plemenitejših čustev. Akademski kipar ANTON HERMAN nike Rudarski šolski center Velenje, radio klub Velenje, radio klub Gorenje, foto klub Velenje, modelarski krožek osnovne šole Gustav Šilih Velenje in astronavtski raketni klub Velenje. Poleg tega pa v posameznih klubih delujejo še posamezni krožki oziroma sekcije. Skoraj iz vseh razprav je bilo mogoče ugotoviti, da je bilo tej organizaciji, ki letos slavi 30-let-nico delovanja, v zadnjih letih posvečeno premalo pozornosti, zato ni čudno, da je njeno delo nazadovalo. Skoraj nerazumljivo je - kot je poudaril predstavnik republiške zveze - da se mora ta dejavnost, ki je splošnega pomena tako za ljudski odpor kot za družbeno samozaščito in za nadaljnji razvoj gospodarstva, ubadati z osnovnim vprašanjem — pomanjkanjem prostorov. Prav prostorska stiska je bila velikokrat kriva, je dejal v razpravi predsednik zveze Jože Zakošek, da so morali posamezni klubi oziroma društva odklanjati članstvo. Nič boljše ni stanje v zvezi s sredstvi. Skratka, do te organizacije se družba obnaša preveč mačehovsko. Na skupščini so delegati poudarili, da mora tehnična kultura najti ustrezno mesto v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, v prihodnje bo treba razmišljati o čim tesnejši povezanosti zveze oziroma posameznih klubov z gospodarstvom pa tudi s posameznimi organizacijami v krajevnih skupnostih. Čimprej je treba preučiti možnosti in oblike uključevanja posameznih dru štev oziroma organizacij v druž beno samozaščito in ljudsko obrambo. Več pozornosti pa bodo morala nameniti tehnični vzgoji tudi posamezna vodstva na osnovnih šolah, saj so ponekod - kot smo lahko slišali na skupščini — zelo nezaintere-sirani in brezbrižni do tehnične vzgoje. Na skupščini so za predsednika znova izbolili Jožeta Zakoška, za sekretaija Andreja Smonkaija, za blagajničarko pa Majdo Križančič. Poleg tega svet sestavlja še šestnajst delegatov iz posameznih klubov Predsednik tričlanskega nad zornega odbora pa je Franc Trampuš. GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje VABI - da obiščete KAVARNO—SLAŠČIČARNO CENTER, ki vam nudi kvalitetne slaščičarske izdelke, katere vam pripravlja slaščičarski mojster Jože Javornik KSC vam nudi vse vrste alkoholnih In brezalkoholnih pijač in raznih napitkov, - da obiščete RESTAVRACIJO JEZERO in ob zvokih kvarteta DE LEČITAS Iz Poljske zaplešete In se razvedrite, — da obiščete kegljišče hotela »PAKA- In preizkusite svoje znanje pri podiranju kegljev, — da obiščete nočni bar hotela »PAKA« bi si ogledate zanimiv barski spored, • da obiščete bife »TURIST,« ki se nahaja v novi večnamenski dvorani in je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Ob nedeljah ne posluje. Nudi vam gostinske storitve po najnižjih cenah. VSE ZA VAS IN ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO! pri nakupovanju malih in velikih gospodinjskih aparatov ne morete mimo naših prodajaln v Celju - velika izbira - strokovnost prodajalcev - rezervni deli - zanesljivo uspešen nakup prodajaln«: TEHNIKA, L|ublianaka 10 ELEKTRO,CubčavaJ □t. EXPORT- IMPORT EHNO-MERCATOR CELJE TOZD Maloprodaji Pregledno tekmovanje velenjskih atletov Atletski klub Velenje je v soboto organiziral pregledno klubsko tekmovanje v okviru priprav na ' bližnja tekmovanja. Velenjski atleti bodo namreč že v soboto nastopili na medklubskem mitingu v Celju, naslednji dan v nedeljo se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja v Novi Gorici, 10. aprila bodo nastopili v Celju na republiškem prvenstvu štafet, 11. aprila pa na republiškem prvenstvu v malem maratonu za mladince v Trbovljah. Rezultati sobotnega preglednega tekmovanja: 100 m -STAREJŠI MLADINCI: 1. Boris Režek 12,1, 2. Zdravko Jamnikar 12,3; MALJŠI MLADINCI: 1. Simon Verdev 12,6, 2. Zoran Valentič 12,7, 3. Peter Kovač 13,8; PIONIRJI: Milan Belci 14,2, 2. Tono Čonkaš 14,2, 3. Boris Jemec 14,4; MLAJŠE MLADINKE: 1. Anita Bizjak 13,6, 2. Vera Felicijan 14,1; 3. Angela Cigler 14,8; PIONIRKE Jasmina Majhen 16,3, 2. Edita Šmid 17,5, 3. Mojca Zakušek 17,6. 1500 m ČLANI: 1. Dragan Anič 3:58,4 2. Peter Anič 3:59,8, 3. Edo Hojan 4:03,3, MLADINCI: Ivan Lampret 4:11,8, 2. Franc Marki 4:14,5, 3. Franc Potočnik 4:43,0; 800 m MLADINKE: 1. Renata Zupančič 2,35,8, 2. Angela Cigler 2:40,2, 3. Zofka Lorbek 2:45,6 DALJINA MLADINCI: 1. Boris Režek 619,2. Franc Rošar 576, 3. Zdravko Jamnikar 569, 4. Marjan Kuplen 519; ML. MLADINCI: 1. Simon Verdev 501, Miran Jalušič 487, 3. Janko Drofenik 453, PIONIRJI: Tomo Čonkaš 420, Ervin Polovšak 413, Igor Bahor 412, MLAJŠE MLADINKE: 1. Anita Bizjak 394, 2. Vera Felicjan 3,73, 3. Nadja Verbič 365, DISK MLADINCI: Zdenko Ledinek 23,55, 2. Oto Gradišnik 19,10; ŽENSKE - ČLANICE: 1 .Silva Valoh 25,8, 2. Jožica Jovan 23,20, 3. Marija Skaza 22,80, MLAJŠE MLADINKE: 1. Mojca Šturm 24,92, 2. Mojca Kukec 16,95; KOPJE - ČLANICE: 1. Silva Valoh 34,40, 2. Jožica Jovan 22,82, MLADINCI: 1. Franc Rošer 31,26 Velenjčani dvanajsti NOGOMET Malenkosten poraz Nogometaši Šmartnega so se s prvega gostovanja v nadaljevanju prvenstva vrnili praznih rok, čeprav se jim je poiujala priložnost, da se vrnejo vsaj s točko. V Ajdovščini jih je premagalo tamkajšnje Primoije z rezultatom 1:0. Že v prvih minutah so nesrečno prejeli zadetek, potem ko se je žoga nekaj časa kotalila pred golom in končno končala v mreži. Preostali del srečanja so Šmarčani igrali povsem enakovredno vlogo in bili v drugem delu igre za trenutke celo boljši. Toda čvrsta obramba domačih je bila vselej na mestu in napadalcem Šmartnega ni uspelo doseči izenaču-jočega zadetka. V nedeljo pa bo v Šmartnem derbi slovenske lige, saj nrihaja v goste vodeča ekipa Maribora. Igralci in vodstvo Šmartnega računajo na kar najštevilčnejšo podporo navijačev v tem težkem boju zw točke. ŠMARTNO: Filipovič, Podvratnik, Hanžekovič, G. Omla-dič, Kompan, A. Podgoršek, M. Železnik, Hribernik, Be-netek, Prašnikar, A. Omladič j KRAJNC Na Bledu je bilo v nedeljo hitropotezno šahovsko prvenstvo slovenskih mest, na katerem so nastopile reprezentance 38 slovenskih mest, med njimi tudi reprezentanca Velenja, ki je zasedla dobro dvanajsto mesto. Za Velenje so igrali: Gor-šek, Stropnik, Vedenik, Breš-nar, Labus in Cvar. Tekmovanje je bilo v prvi finalni skupini vseskozi razburljivo. Poleg velikih favoritov Maribora, Ljubljane in Domžal je letos presenetljivo zmagala reprezentanca Novega mesta na čelu z mojstrom Ostermanom. Vzporedno s članskim tekmovanjem je potekalo tudi mladinsko hitropotezno prvenstvo. Med 32 reprezentancami so mladi velenjski šahisti zasedli petnajsto mesto. Igrali so Kristan, Ambrož, Pogorelčnik in Matko. Š. Cvar PRISPEVEK STRELSKE DRUŽINE »MROŽ« Strelstvo - prioritetni šport V družbenem dogovoru je strelstvo razporejeno v tretjo prioritetno skupino. Na skupščini strelskih organizacij Slovenije so delegati občinskih strelskih organizacij največ spregovorili tudi o opredelitvi strelstva v prioritetno listo. Ne moremo mimo ugotovitve, da so v marsikateri občini strelstvo opredelili v prvo ali drugo skupino ravno zaradi splošnega družbenega pomena, glede množičnosti in doseženih rezultatov. Tudi predstavniki republiške telesne skupnosti, JLA, združenja rezervnih oficirjev, in sekretariata za notranje zadeve so opredelili vlogo strelstva v naši družbi kot posebnega pomena. Dobosedno je bflo poudarjeno, da je potrebno strelstvo pri razporeditvah upoštevati z vidika splošnega družbenega pomena, množičnosti in doseženih rezultatov. V naši občini je strelstvo opredeljeno v tretjo skupino, kljub temu, da ta družina izpolnjuje vse tiste pogoje, ki so bili navedeni na sestanku delegatov občinskih strelskih zvez. Zveza strelskih organizacij družine „Mrož" obstaja že od leta 1954. Vanjo je združenih 11 sekcij s S72 člani, preko 300 mladincev, mladink, pionirjev in pionirk. Zveza je na področju tekmovalnega dela dosegla fomembne zvezne in republiške rezultate. V letu 973 je družina ekipno m posamezno dosegla prva mesta v republiškem pionirskem in mladinskem tekmovanju in sicer 8 prvih mest. V letu 1974 je ekipno in posamezno na republiškem prvenstvu dosegla pri pionirjih 5 prvih mest in prvo mesto na državnem prvenstvu ter več drugih in tretjih mest. V tem letu so mladinci dosegli ekipno na prvenstvu srednjih šol prvo mesto. Tudi med posamezniki je družina imela prvo mesto. V letu 19/5 so pionirji ekipno in posamezno zasedli vsa pomembnejša prva in druga mesta, enako mladinci na republiškem prvenstvu. Pomembnejši rezultat je: družina dosega na državnem prvenstvu in mednarodnih tekmovanjih. S kratko oceno se uspehi ponazorijo s tem, da je družina v času od 1973 do vključno leta 1975 na republiških in državnih prvenstvihi dosegla v disciplinah tekmovanja z zračno, malokcalibrsko puško in pištolo 23 prvih mest v zelo močmi konkurenci. V tem času je usposobila preko 300 novih članov v ravnanju z orožjem in s tem okrepila varstvo bližnje okolice in domovine. V srednjeročnem programu si je družina začrtala naloge, da še bolj razširi število vključenih članov, ki bi aktivno sodelovali v družini pri tekmovanjih, in sicer naj bi povezovala več kot tisoč članov. Vključevala bi zlasti, pionirje in mladince ter pionirke in mladinke iz šol, športnih društev in v pošolski dejavnosti. Pri strelskih disciplinah je 11 vrst tekmovanj od malokalibrske kategorije, zračne puške,jpištole itd. Družina je v preteklosti • delovala izključno na amaterski podlagi. Trenerji in sodniki so preizkušeni strelci. Nagrajevanja družina ni poznala v takem smislu, kot je bilo v nekaterih drugih klubih, vendar je družina z doseženimi uspehi odločilni činitelj na tekmovanjih republiškega in zveznega značaja. Tudi v letu 1976 so mladinci in mladinke na republiškem prvenstvu zasedli prva mesta z republiškim rekordom. Odlične so tudi uvrstitve članov, članic, pionirjev in pionirk. Na državnem prvenstvu v letu 1976 so mladinci ekipno zasedli 2. mesto in člani 12. mesto, članice pa 7. mesto. Na tekmovanju za zlato puščico (republiški finale) je tekmovalec družine zasedel 11. mesto. Tudi v bodoče lahko pričakujemo še vidne športne dosežke. Res je, da strelstvo ni tak f katerem bi bilo prisotno bučno navijanje publike. Masovnost se kaže v članstvu in aktivni udeležbi. V pogojih, v katerih deluje družina, s poudarkom na objektih, smo lahko z doseženimi rezultati v naši občini glede na pogoje ostalih družin v drugih občinah več kot zadovoljni. Toda doklej bo ta amaterizem, zanesenost prisotna, ko le opažamo, da je za realno ocenitev tega športa premalo razumevanja, seznanjenosti, in zavzetosti. Diskusije in bodrilne besede na seji delegacij so eno, dejanske razmere in pogoji dela pa drugo. Iz sestavka izhaja, da 'družina izpolnjuje vse pogoje za boljšo uvrstitev z izjemo objektov -strelišč. Zal družina poskuša na vse načine priti do primernega strelišča, toda še vedno obstojijo ovire, ki jih družina kljub izredni zavzetosti ne more odstraniti. Opravičeno se tudi stralci sprašujejo, ali so samo oni krivi, če nimajo potrebnih objektov, da bi bili uvrščeni v višjo prioritetno skupino. Izvršni odbor družine se je obvezal, da bo seznanjal našo javnost z doseženimi rezultati in pogoji dela. Ponovno bo poskušal pokreniti akcijo glede gradnje strelišča in vzpostavitev pogojev za delo družine. Odbor se zaveda splošne družbene odgovornosti za delo in napredek družine, toda vsekakor želi, da bi strelstvu kot športni panogi pripadalo v razvrstitvi tisto mesto, ki mu pripada glede na dosežene rezultate, množičnost in splošni družbeni pomen. ROKOMET V prvem kolu spomladanskega dela slovenske rokometne lige za ženske so igralke Šmartnega doma premagale ekipo Izole, z rezultatom 19:16 (9:7). Skoraj do konca domačinkam ni uspelo doseči prednosti, ki bi zagotovila mirno nadaljevanje. Nekaj minut pred koncem pa sta se razigrali Franja Kolenc in Urankarjeva, ki sta zagotovili svoji ekoi pomembno zmago. Šmartno: Verbič, Z. Kolenc, F. Kolenc, Podjaveršek, Tajn-šek, Jeraj, Šmerc, Urankar 10, Gril, Meh, Pevnik. J. KRAJNC Rokometaši nadaljujejo prvenstvo Rokometna igrišča so znova oživela. Slovenjgradčani se bodo v tekmovanju II. zvezne rokometne lige borili za obstanek v ligi, saj so po prvem delu pri dnu lestvice. V prvem srečanju spomladanskega dela so se v Slovenj Gradcu srečali z rokometaši Sevnice. Gostje so bili ves čas tekme boljši in zasluženo zmagali z rezultatom 26:22 (14:12) Rokometaši Šoštanja so gostovali v Ajdovščini. Goste iz Šoštanja so domačini, ki so bili v jesenskem delu na zadnjem mestu na lestvici, presenetili z dobro igro in jih uspeli premagati z rezultatom 20:18 (12:8). Igralci Mlinotesta so že v prvem delu dosegli vodstvo, ki so ga s preudarno igro uspeli obdržati. Največ golov za Šoštanj so dosegli: Metličar 5, Kompan 4 in Jančič 3. Rokometašice Velenja so gostovale v Železnikih in se v prvi tekmi nadaljevanja slovenske rokometne lige • pomerile z domačinkami. Ekipa Alplesa, ki vodi na lestvici, je brez posebnih težav premagala Velenjčanke z rezultatom 22:16 (10:7). Največ golov so dosegle: Po-cajt 6, Podpečan in I. Lušina pa po 4. V soboto bodo igrali 13. kolo. V Šoštanju se bodo domačini srečali z moštvom iz Izole. V športnem parku v Velenju pa bodo domače rokometašice igrale z ekipo Borca iz Ljubljane. Odbor za medsebojna razmerja delavcev VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE TOZD OSNOVNA SOLA GUSTAV ŠILIH VELENJE OBJAVLJA prosto eno delovno mesto SNAŽILKE s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas Prijave sprejema tajništvo v roku 15 dni od objave. SVET VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE objavlja prosto delovno mesto REFERENTA za osebne dohodke in personalne zadeve v delovni skupnosti skupnih služb POGOJI: končana srednja ekonomska šola, ali štiriletna ali dvoletna administrativna šola in vsaj dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 15 dni na svet VIZ Velenje, Vodnikova c. 3. mali oglasi GRADITELJI Okna, rolete, vse vrste vrat, obloge iso-span lahko naročite na dom. Kličite, zahtevajte cenik in informacije po telefonu 061-811-547 do 10. ure, in od 18. ure dalje, ali na naslov Hribar, 61411 Izlake 70. Vse izdelke dostavimo na dom. PRODAM Gradbeno uto, novo leseno montažno, primerno tudi za garažo, poceni proda Foto Pajk Velenje, Celjska SOBO Mirna družina išče v Velenju ali okolici sobo in ku- hinjo. Delam izmensko. Za uslugo čuvam otroka v nasprotni izmeni. Ivan Podpečan, Jenkova 18b Velenje GARAŽA Garažo za jadrnico v Velenju ali okolici iščem. Der-mol, Celjska 7, Velenje. ZAHVALA Res iskrena zahvala mladincem desnega brega za prejeti šopek in čestitko, ki ste mi jo poslali ob dnevu žena, materi in partizanki. Zahvaljuje'se Angela Melan-šek — Romana. STANOVANJSKO HIŠO Prodam stanovanjsko hišo v Bevčah z možnostjo ureditve lokala, centralno ogrevano, „TIP Terasa 1". Naslov v upravi lista. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE ponovno razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE finančne smeri POGOJI: — višja izobrazba z 2 letoma delovnih izkušenj na enakih delovnih mestih ali — srednja izobrazba s 4-letno prakso na enakih delovnih mestih OD po samoupravnem sporazumu. Poskusna doba 3 mesece. Nastop službe TAKOJ. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. [AS ČAS jte ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, ropapado i in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 163) 850-0)87 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci lazovec - Čiasnikje kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 — Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine S RS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. MIRAN POTRČ V VELENJU sta O načrtovanju V ponedeljek je bil na enodnevnem obisku v Velenju član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Miran Potrč. S predstavniki TGO Gorenje in Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje ter krajevne skupnosti Velenje — center levi breg se je sešel na pogovore (udeležili so se jih tudi člani občinskega komiteja ZK in občinske konference SZDL ter skupščine občine) o družbenem planiranju v občini kot tudi v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Med pogovorom je Miran Potrč dejal, da je kvaliteta planiranja tako na ravni občine kot v krajevnih skupnostih razmeroma zelo visoka. Obenem je poudaril notrebo po nenehnem preverjanju plana in ugotavljanju njegove realnosti glede na spremenjene pogoje gospodarjenja. Pri družbenem planiranju je velikega pomena tudi mobilizacija ljudi, kar so zlasti krajevne skupnosti velenjske občine upoštevale, saj je znova oživelo med drugim delo hišnih svetov in zborov stanovalcev. Prizadevati si bo tudi treba, da se odpravi dvojnost v interesih ljudi, ki se enkrat pojavljajo kot delavci v tozdih, drugič kot krajani posamezne krajevne skupnosti. Še več bo treba storiti glede usklajevanja interesov med tozdi in krajevnimi skupnostmi prek posameznih interesnih skupnosti ter v najkrajšem času seznaniti delovne ljudi s pomenom zakona o družbenem planiranju, ki mora prodreti na vsa področja dejavnosti. V VEČNAMENSKI DVORANI V večnamenski Rdeči dvorani v Velenju bo od 9. do 18. aprila VELENJSKI POMLADANSKI SEJEM To bo potrošniški sejem, ki naj bi imel tudi razstavno obeležje. Na svoj račun bi naj prišli znova potrošniki, podobno kot ob uspelem novoletnem potrošniškem sejmu. Organizatorji pričakujejo, da bodo razstavljalci nudili za svoje izdelke sejemski popust, največ pa si lahko vsi obetajo od prodaje na potrošniške kredite. Čeprav rok za prijavo še ni potekel, se je že prijavilo 33 razstavljalcev, med katerimi je največ trgovskih organizacij. Prijave pa še vedno prihajajo. Kot kaže, bo na sejmu izredno velika ponudba pohištvenih in drugih izdelkov lesno predelovalne industrije. Podjetje Meblo bo na sejmu sodelovalo samostojno in so rezervirali kar 360 kvadratnih metrov razstavne površine. Poleg Mebla bosta svoje pohištveno blago razstavljala še Savinja in Slovenijales iz Celja. Širok izbor stavbnega pohištva bo nudila Lesna iz Slovenj Gradca. Trgovsko podjetje „ERA" iz Velenja pw 1 -» prodajalo pohištvo drugih izvajalcev. sejmu bo pripravljen naj-š: izbor sanitarne keramike, -ij so organizatorji želeli, da bi razstavljalci nudili čimveč specializirane opreme. Tako bo Tkanina iz Celja pripravila lovsko, športno, vikend in drugo opremo. Posebej bo razstavljen avtomaterial, motorna kolesa in podobno, omenjajo celo možnost nakupa avtomobilov. Tovarna Gorenje — Muta iz Mute ob Dravi bo razstavila izdelke proizvodnega programa male kmetijske mehanizacije. Izdelke bo Muta prodajala za devize. Velenjska Nama bo pripravila poleg širokega izbora trgovskega blaga še posebno prodajo izdelkov Zlatarne Celje. Imeli bodo tudi posebno prodajo igrač in slaščic za otroke. Med proizvajalci konfekcije moramo omeniti že znani velenjski Modni salon, Kors iz Rogaške Slatine, Konus iz Slovenskih Konjic in IUV, Tovarno usnja iz Šoštanja. Na sejmu se bodo v okviru združenja Dobrna predstavile trgovske hiše Merx, Tehnomercator, Dravinjski dom in Tkanina. Potrošniki bodo lahko izbirali med proizvodi bele tehnike in drugih izdelkov Gorenja, ki ima stalno razstavo v Rdeči dvorani. Razstava bo odprta ves dan, velenjski hotel Paka pa bo skrbel za jedačo in pijačo. Poleg vsega velja omeniti še to, da se je na sejem prijavilo veliko obrtnikov, verjetno pa bodo v dvorani dobili prostor le tisti, ki se bodo izkazali z zares dobrimi izdelki domače obrti. JH. m* V Skalah še eno smetišče? V krajevni skupnosti Škale— Hrastovec skorajda ni sestanka, na katerem ne bi kritično govorili tudi o smetišču, ki je na njihovem območju in s katerega se pogostokrat širi neznosen smrad. Komunalni obrtni center Velenje, sicer smeti - kot so nam povedali— sproti zasipava, kljub temu pa je v nedeljo na smetišču izbruhnil ogenj in območje Škal je zajel tako gost dim, (da o smradu ne govorimo), saj smo ga občutili tudi v Velenju, da smo nekateri krajani že pomislili, da so jim šteti Vprašanje lastniku amija na sliki: kako bi se počutili, če bi nekdo iz Škal stresel nesnago pred vaša vrata!? dnevi. Zato bodo prav gotovo zelo veseli, ko bodo lahko znova zadihali sveži zrak. Nastali ogenj so v nedeljo gasilci ves dan gasili in ga tudi zadušili, v ponedeljek zjutraj pa je znova začelo ogreti, in sicer iz globine, kot so povedali na komunah. Verjetno bo treba v prihodnje še več doslednosti pri vzdrževanju smetišča in storiti vse, da zaradi morebitne nepazljivosti ne bi onesnaževali oko-tja. Pa še nad nečem se razburjajo krajam Škal v tem času. Ob obvozni cesti namreč vztrajno nastaja novo smetišče, katerega graditelji so neznani in znani (spisek teh bo kmalu dobil sodnik za prekrške), občani, ki so se v teh dneh skrbno lotili spomladanskega čiščenja stanovanj in vrtov, nekateri tudi zelenic, vso nesnago s podstrešij in kleti pa stresajo kar ob cesti Jezero-Hrastovec, kot lastnik Amija na sliki. IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO OB PAKI • Prepovedano parkiranje Zveza borcev v Šmartnem ob Paki je na svoji seji sklenila, da bo poslala predlog krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, da ta stori vse potrebno in prepreči parkiranje vozil pred centralnim spomenikom v Šmartnem ob Paki Želijo, da se tu postavi prometni znak in tako prepreči nediscipliniranim voznikom uničevanje zelenic pred spomenikom. • Predavanje o pridobivanju mleka Prejšnji petek je bilo v dvorani kmetijske zadruge v Šmartnem ob Paki strokovno predavanje o higienskem pridobivanju mleka. Predaval je Karel Kos iz Mlekarne Celje. Veliko število kmetov in kmetic je z zanimanjem spremljalo predavanje. Pogovarjali so se tudi o problemih pri odkupu mleka, o higieni hlevov. Kmetje si želijo še več podobnih predavanj in medsebojnih pogovorov. • Potrebujemo trgovino Slišali smo, da namerava Tehnomercator iz Celja ukiniti trgovino v Šmartnem ob Paki. Ta trgovina pa posluje v našem kraju že toliko let in sicer zelo uspešno. Prepričani smo, da je delavski svet te trgovine v Celju o tem zelo malo obveščen, saj sicer o ukinitvi prav gotovo ne bi razmišljali. Krajani smo s trgovino zelo zadovoljni, saj so v trgovini zaposleni sami dobri trgovci. Nikakor se ne bi mogli sprijazniti s tem, da bi trgovino ukinili. Z. Kotnik ZA PRANJE AVTOMOBILOV OB PAKI 500 dinarjev Pomlad je tu in ob Paki so se pojavile prve lastovke — lastniki železnih konjičkov, ki jih je treba za lepe spomladanske izlete in druge vožnje čimlepše oprati. Ker Velenju ni nobene pralnice, je za mnoge edini izhod voda iz Pake. Žal, pa ob tem ne vedo ali nočejo vedeti, da s tem onesnažujejo vodo in okolje, saj za mnogimi avtomobili ostajajo oljnati madeži Ob tem moramo spomniti neodgovorne onesnaževalce Pake, da so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine na predzadnji seji sprejeli odlok o javnem redu in miru, ki v enem izmed členov prepoveduje čiščenje—pranje vseh motornih vozil na javnih mestih na območju Velenja in Šoštanja (prostori pred stavbami, pločniki, na zelenicah...), ob reki Paki (seveda tudi v njej) pa na odseku peskokop Vegrad—Penk in jezerih. Na območju Šmartnega ob Paki je prepovedano pranje avtomobilov ne le ob reki Paki, ampak tudi ob njenih pritokih. Nespoštovanje tega člena pa bo vsakega lastnika motornih vozil veljalo 500 dinaijev. Seveda pa si v velenjski občini zelo prizadevajo, da bi v dolini, kjer je nekaj tisoč motornih vozil, vendarle dobili pravo pralnico. Najprej so tekli pogovori z ljubljanskim Petrolom, vendar so - kot temu najraje rečemo - padli v vodo, v zadnjem času velenjsko avto-moto društvo razmišlja o tem, da bi uredilo pralnico (pred časom jo je že imelo), sklep o tem, da je treba še letos storiti vse, da bi v Velenju vendarle dobili pralnico, pa so na zadnji seji sprejeli tudi člani občinskega štaba za urejanje mest in naselij. V preiskovalni zapor Okrog polnoči 28. marca sta bila miličnika na redni poti v Šoštanju. Ko sta se peljala po Cankarjevi cesti, sta videla skupino ljudi, ki je tekla prek ceste. Zaslutila sta, da je nekaj narobe. Natakar gostinskega podjetja Kajuh Šoštanj jima je povedal, da je slišal žvenket na Cankarjevi cesti. Odpravila sta se tja in videla razbito izložbeno okno v trgovini Galanterije. V njej sta našla 21-letnega Mira Bogdana, brezposlelnega elektrikarja iz Družmirja 42. Odpeljali so ga v preiskovalni zapor v Celju. • NEPREVIDEN PEŠEC IN VOZNIK Iz Celja proti Šoštanju je 10. marca peljal voznik osebnega avtomobila MB 898-29 Roman Selinšek. Ko je pripeljal na Foitovo cesto je izven prehoda za pešce nameraval prečkati cesto Edo Paulič. Zaradi neprevidnosti pešca in voznika je zadel pešca v levo nogo. Pešec je dobil poškodbe še po nosu, materialne škode pa je za okoli 2.000 dinarjev. • Nil SE DOVOLJ UMAKNIL Voznik osebnega avtomobila CE 723-73 Cvetko Pav-lič je 10.3. peljal od kolodvorske restavracije v Velenju ter nato zavijal levo na cesto k trgovini Mercator. Nasproti mu je pripeljal voznik traktoija CE 70-11 Maksimilijan Založnik. Ker cesta za normalno srečanje ni dovolj široka, je zavil skrajno desno ter počakal. Traktorist pa se ni umaknil dovolj s cestišča. Z levim delom prikolice je zadel v levo stran avtomobila ter tako čez cel avtomobil naredil ris. Pri tem je nastalo za 2.000 dinarjev materialne škode. • NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA Z osebnim avtomobilom MB 922-28 se je 23. marca peljal Milan Florjančič po Rudarski cesti v Velenju. Ko je prišel v križišče Rudarske in Prešernove ceste, je po Prešernovi cesti pripeljal voznik avtobusa CE 796-92 Ivan Valenčak, ker Florjančič ni upošteval STOP znaka je prišlo do trčenja. Škode je za okoli 900 dinarjev. • NEPRIMERNA HITROST Po cesti iz Florjana proti Šoštanju je 24. marca peljal voznik osebnega avtomobila CE 784-25. Ko je pripeljal do križišča pri hiši št. 70 je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 375-42 Alojz Mazej, ki je pripeljal po skrajni desni i ; strani. Srečati bi se morala | na mostu, kar pa je nemogoče, ker je most preozek, zato je Franc Ramšak zaviral, vendar svojega vozila ni uspel pravočasno ustaviti. Prišlo je do trčenja. Škode je za okoli 1 500 dinarjev.