RAZDVOJENOST ZARADI NAČRTOVANE GRADNJE V KS JOSIP PRAŠNIKAR Težka pot do enotnih stališč šaato leto obravnavajo krajanl nekdanje KS Kolo-dvor In sedan/e KS JoalprPrašnlkar zazldalnl načrt CO 1 - 17. Ča Je bllo v začetnem obdobju Javno mnenje protl zazldavl otoka L 6 - Emona In je sprejemalo gradnjo na otoku L 4 - Tekstll, aa Je z razvojam dogodkov položaj obrnll. Krajani so postali z obliko-vanostjo samostojne krajevne skupnosti in z neposrednej-šim občutkom za krajevne probleme in potrebe bolj štu-diozno razpoloženi. Ze leta 1982 so zavrnili gradnjo stano-vanjskoposlovnega objekta na lokaciji L-4 Tekstil in s svojim mnenjem prodrli in uspeli tudi v zboru krajevnih skupnosti naše občine. Odbor za ureditev Petkov-škorvega nabrežja ter stano-vanjska skupnost kljub tej ne-gativni odločitvi zbora nista vrgla puške v koruzo. Pripra-vila sta nove načrte za gradnjo na tej lokaciji in dala spreme-njene načrte v javno razpravo. »Na zbor delovnih ljudi in občanov so prišli predvsem neposredno prizadeti sosedje. Zal tudi tokrat ni bilo dovolj drugih krajanov in so seveda prevladovali glasovi teh pre-bivajfcev naše krajevne skup-nosti,« je povzel mnenje o tej problematiki Goran Iskrič, predsedrfik sveta krajevne skupnosti »Josip Erašnikar«. »Prizadetim ljudem ne mo-remo zameriti, da so proti gradnji. To je povsem člove-ško, da nasprotuješ novosti, ko ti hoče nekdo pozidati dvo-rišče all pa odvzeti teraso. Za-to so na zboru predlagali, da bi glasovali o spremenjenem celotnem zazidalnem načrtu in o tej gradnji. Ker je nastopi-lo neprifettio vzdušje, do gla-sovanja ni prišlo, pa tudi vprašljivo je, če tako sploh lahko rešimo zadevo.« »Ko tehtam mojo lastno opredelitev o tej gradnji, ni-mam izrazitih ,za' in ,proti' mnenj. Strinjam se s tistimi, ki se spraši/jejo, zakaj tako tr-masto vztrljati na gradnji na tem dvorišču, ko bi pridobili le 40 stanovanj, obenem pa pozabljamo na obljubljene gradnje na Novih Poljanah. Prav tako dajem prav varstve- nikom okolja. V splošnem in-teresu pa bi bilo, da bi se celo-ten kompleks uredil, da bi s to gradnjo dobili tudi toplovod in plinovodter omogočili oži-vitev krajevne skupnosti.« Svet krajevne skupnosti ni obravna^val nastalega položa-ja. Akcijo naj vodijo družbe-nopolitične organizacije in stališče krajanov naj posredu-je na občinski skupščini dele-gacija. Prav gotovo pa mu ni vseeno, da je v razmeroma mladi krajevni skupnosti prišlo do razkola med krajani. Ob že tako težkem kadrova- nju ljudi za posamezne zadol-žitve bo ta akcija in protiakci-ja še zožila Stevilo tistih, ki bi bili voljni poprijeti za družbe-nopolitično in samoupravno delo v krajevni skupnosti. »Moram še enkrat ponoviti vprašanje krajanov, zakaj na-' črtovalci tako izrazito silijo na ta otok in zakaj ne pričnejo z gradnjami tam, kjer si krajani želijo novih stavb, stanovanj in prepotrebne infrastruktu-re. Kljub temu bomo morali v naši krajevni skupnosti dose-či poenotenje mnenja in pri-peljati prebivalce od razprtije k enotnosti. Težko rečemo, kakšen bo zaključek. Doseči moramo, da bo večina od 1500 krajanov sprejela ali pa zavr-nila mnenje okrog 40 posa-meznikov, ki nasprotujejo gradnji,« je označil možno ak-cijo Goran Iskrič. S. J.