Št. 1
Leto XXXVII
Kamnik, 15. januarja 1998
Z novoletnih sprejemov župana in predsednika občinskega sveta
Presoja dosežkov in težav V preteklem letu
Od 15. do 22. decembra sta župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor
Podbrežnik pripravila deset prednovoletnih sprejemov za nekdanje predsednike občinskih
Na srečanju kamniških razumnikov sta se v zanimiv pogovor o kamniški zgodovini in kulturi zapletla naša Častna občana dr. Kmtltjan Cevc tn prof. Viktor Mihelčit
Nova dopolnitev zakona o lokalni samoupravi
Občina Komenda
v predlogu vladne službe
v drugi polovici decembra .,cm so mudil na vladni siu/bi za lokalno samoupravo, kjer sem od lamestnika direktorja te službe prejel zadnje spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samo „pravi. Na koncu razgovora mi je mag. Stane Vlaj zaupal, da je občina Komenda med tistimi ob-CJtiamL Za katere njihova služba
meni, da izpolnjujejo vse pogo je za občino. Njihov predlog je st.| torej v vlado Republike Slovenije od larn P1' bo sel v državni /bor Republike Slovenec ki bo s« v rimskem "iHiobji, razpj. s.,i referendum za ustanovitev občin*. s tem b" končan prvi del. predhodni postopek za usta novitev nove občine, ki se je v Komendi začel s sklepom sveta krajevne skupnosti, torej tako kot tO določa zakon o poslopk,,'
za ustanovitev občin ter za do ločitev njihovih območij (2.odsta
vek 7. člena), nadaljeval pa , /ho-ri občanov v vseh treh krajevnih skupnostih ter s podanim pozitivnim mnenjem občinske).;, sveta. Za predhodnim postopkom t referendumom bo. vsaj takoj« "n;l" (/av^ Od pozitivnega rezultata referenduma) sledil zakonodajni postopek (zakon
0 ustanovitvi občin) i„ postopek konstituiranja nove občine (volitve v občinski svet v jeseni leta 1998).
Sestava delovnih teles
V redni zakonodajni postopek je vlada Republike Slovenije posedovala peto novelo zakona o lokalni samoupravi - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Po
Vladnem predlogu bodo delovna telesi Občinskega sveta sestavljena le izmed Članov občinskega sveta ill ne tako kot doslej, ko so v delovnih telesih lahko sodeloval tudi občani, ki niso bili voljeni na neposrednih volitvah. Ker so delovna teleta le oblika dela občinske ga sveta. ie prav, da jih sestavlja
lo neposredno izvoljeni limkei
onarji - svetniki občinskega sveta. Župan, podžupan, tajnik
Zupan je samostojen občinski organ in naj bi predsedoval občinskemu svetu in po funkciji po slal elan občinskega sveta s pra-vieo glasovanja ali varianta: bi predsedoval občinskemu svetu. Po peli noveli zakona naj bi /upan opravjal nalogo vodenja Nadaljevanje na 2. strani
I Naslednja, 2. številka Kamniškega obCana bo izšla v četrtek, 29. januarja. Prispevke oddajte do srede, 21. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 27. Januarja.
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
40% sezonsko znižanja
cen obutve in bund od 19. do 31. januarja.
Odprto vsak dan od 8. - 19. in v soboto od 8. - 13. ure
JJcupsčin in iz"rsnih svetov, za nosilce partizanske spomenice in borč"e NOB, za častna občana in člane^lsjiioa intelektualcev, duhovnike, na^oljše maturante kamniške guaOftZiJe, predstavnike društev upokojencev, predsednike svetov KS, novinarje, inovatorje, sporti?ike ter predstavnike političnih s! tank in klubov.
Predstavniki občine (na nek;'" terih sprejemih sta sodelovala tudi podpredsednika občinskega sveta Marjeta Humar in Anton Hočevar ter občinski načelniki s tajnikom občine Ivom Pristov-nikom) so udeležence sprejemov   seznanili   z aktualnimi
Nadaljevanje na 3. strani   Jutranji pozdrav.
toto Helena Mušič
Iz KS Kamniška Bistrica
Izpolnjena obljuba
Gradnja pločnika v Stranjah Nov most v Novem trgu in širitev pokopališča
Preteklo leto je bilo tudi za krajevno skupnost kamniška Bistrica delavno, sajsejesvđ KS sestal devetkrat in izvedel ter pripravil kar nekaj pomembnih projektov, ki jih krajani pričakujejo ie nekaj let.
V pogovoru s tajnikom sveta KS Darkom Maležem smo izvedeli, da so v začetku leta uspešno pripravili in izvedli referendum za uvedbo samoprispevka in s tem zagotovili pomemben vir prepotrehnih sredstev za uresničilo' potreb krajanov. Krajanom JaneliCeve vasi so pomagali pri rekonstrukciji in asfaltiranju ceste. Pripravili so vso potrebno dokumentacijo za asfaltiranje ceste dd gasilskega doma v Stranjah do kapelice v vasi Stranje. Za to cesto je občinski proračun že v letu I9s>d namenil I mio Sil'. Ker z načrtovanimi deli niso začeli, so sredstva prenesli v leto '97 in pohiteli z deli, da so ta sredstva upravičili. l)ela sta izvajala Komunalno podjetje Kamnik in StTd.d.
Prav tako so pomagali krajanu Stanetu Kemperlu iz '/.g. Stranj, kateremu je pogorel del hise. Kupili so strešno kritino in plačali del stroškov zamenjave ostrešja. Utrdili so tudi povsem uničeno veslo v Zakalu proti hiši Dobovšknvih. Navozi!i so več kot 200 m' materiala, ki ga je odstopilo podjetje Calcit d.d. Pred zimo pa so postavili tudi nekaj novih varovalnih ograj na cesti proti Stotniku.
/a rešitev problema širitve pokopališča so začeli tudi intenzivno iskati primerno zemljišče, ker sedanji veljavni zazidalni nacrt močno omejuje motnosti širitve. Dogovorili so se s k rajonom ("irilom Koželjem, da proda del zemljišča na jugozahodni strani hriba. Kdaj bodo lahko začeli z deli, je odvisno predvsem od ureditve vse potrebne dokumentacije.
Eden največjih problemov v krajevni skupnosti je velika gostota težkega tovornega prometa po regionalni cesti. Na to temo so predstavniki sveta KS imeli že več sestankov s predstavniki podjetja Calcit d.d. in Občine Kamnik. Intenzivnost dogovarjanja je konec leta rodila pismo o nameri, iz katerega je razvidno, da občina Kamnik prevzame vlogo koordinatorja aktivnosti, potrebnih za pridobitev projektno tehnične dokumentacije, spremljanja kakovosti in obsegu projektiranja ter možnosti in načina zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev za Izgradnjo prepotrebnega pločnika v Stranjah. Podjetje Calcit d.d. je te naročilo izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo regionalne ceste. Pločnik se bo gradil fazno, saj od investitorjev zahteva velika finančna sredstva. Prvu jaza poteka od mostu pri gasilskem domu do gostilne '1'inač. Zgrajen naj bi bil do jeseni letoSnjega leta, če ne bo zapletov pri pridobivanju soglasij. Pločnik bo potekal po obeh straneh ceste. Opravljen je bil že geodetski posnetek in takoj ko bodo prejeli projektno dokumentacijo, bodo z njo seznanili krajane in pripravili razgrnitev. Predvidevajo, da bo do tega prišlo v marcu.
Svet KS Kamniška Bistrica pa sije poleg izgradnje 1. faze pločnika in razširitve pokopališča za plan letošnjega leta zadal še asfaltiranje dveh cest in postavitev štirih hidrantov.
Dela je veliko in vsi skupaj telimo, da bo KS Kamniška Bistrica uspela uresničiti zastavljene cilje.
SA&A MUAČ
Kot smo že nekajkrat zapisali so zlasti prebivalci pa tudi obiskovalci Novega trga nestrpno čakali, kdaj bodo dotrajani leseni most pri podjetju Meso zamenjali z novim. Na ta problem je na občinskem svetu večkrat opozoril tudi njegov predsednik in krajan Novega trga Igor Podbrežnik Treba
Stranice 21 metrov dolgega in 1.9 metra širokega mostu so izdelane iz lepljenega smrekovega lesa. Pravijo, da mu tudi deroča voda hudourniške Kamniške Bistrice ne more Škodovati, ker so pri tem upoštevali najvišji večstolet-ni vodostaj. Potreben denar za gradnjo mostu v visini 3 milijone
Občinsko vodstvo je skupaj z novinarji prvo preizkusilo trdnost novega mostu
je reci, da se je županova obljuba, ki jo je dal na predzadnji lanski seji občinskega sveta, da bo nov most slal do konca decembra, tudi izpolnila. O tem so se lahko prepričali tudi novinarji, ki sta jih župan in predsednik občinskega sveta IX. decembra po novinarski konferenci povabila na odprtje tega mostu. Most je nekoliko drugačne izvedbe, kot je bil stari, izvajalec. Hoja iz Ljubljane, pa zagotavlja, da bo tudi trpežnejSi. Za njegovo varno nosilnost namreč jamčijo deset let, za lesene talne obloge pa Štiri leta.
SIT je v celoti zagotovila občina Kamnik. Seveda pa nas zdaj nekaj sto metrov vise čaka precej večji zalogaj, kot pravi župan Smolnikar, to je sanacija oziroma novogradnja železnega mostu v podajšku Maistrove ulice, ki pa ga občina sama ne bo zmogla, saj bi po že izdelanem projektu ta naložba terjala več kot 170 milijonov tolarjev. Zato bo morala pri tem sodelovati tudi država, čeprav most spada že v občinsko cestno infrastrukturo, kot pravimo.
F. S.
klicna
OD 10. DO 23. JANUARJA SMO V MODNI HIŠI IN NOVI MODI ZNIŽALI CENE ZIMSKI KONFEKCIJI ZA 30%.
NE POZABITE: »MEDTEM SE BO MOGOČE ŽE ZAČELA PRAVA ZIMA!«
Na kratko
Asfaltna prevleka v vasi Cešnjice
Tudi vas CcSnjice je v lanskem letu dočakala asfaltiranje in kdor je sel čez vas pred leti in pa danes, je doživel prijetno presenečenje.
Z izgradnjo smo pričeli pred dvema letoma, ko smo uredili meteorno kanalizacijo. Z resnostjo vaščanov in KS, ki nam je pomagala z materialom, smo vidno napredovali z delom. V plan KS za leto '97 smo tako uvrstili asfaltno prevleko ceste v CeSnjicah. Vsi' predračuni za grob nasip so bili previsoki, zato smo se dela lotili kar v lastni režiji. Fini nasip in utrditev tampona pred asfaltom je financirala občina. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Kamnik, ki je prevzelo tudi polaganje asfalta. Polovico asfalta je
financirala KS. drugo polovico pa vaščani s prostovoljnimi prispevki 19 gospodinjstev.
Ob izvajanju del smo porabili 500 metrov betonskih cevi. 2 toni proftlnega železa, 48 m' peska za beton, 10 ton cementa, 700 m1 peska za grob nasip in opravili kar 2233 delovnih ur prostovoljnega dela, od tega 627 traktorskih. V precejšnjo pomoč nam je bil tudi rokovkopač - kombinir-ka. ki je v vasi. Delovna skupina je bila od časa do časa zelo razredčena, na nekaj posameznikov. Vendar so ti vztrajali z nadaljevanjem del. Položeno je bilo 3310 m- asfalta v vrednosti 4,8 mio SIT. Z lastnim financiranjem smo asfaltirali tudi nekaj dvorišč.
Za konec zahvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k naSi cestni povezavi skozi vas.
RAFAEL ŽELEZNIK
Dedek Mraz med mekinjskimt otroki (foto: Dušan Letnar)
Prireditve ob novem letu v KS Mekinje
V soboto, 20. decembra 1997, je bila v mekinjskem društvenem domu otroška lutkovna igrica z naslovom Najlepše darilo. Igrico so pripravili učenci OŠ Mekinje, ki obiskujejo lutkovni krožek pod mentorstvom gospe Metke Močnik. Za pevski del programa, je poskrbel mekinjski cerkveni otroški zbor, ki ga vodi gospod Andrej Bcrnot. Zbor je mladim obiskovalcem zapel nekaj božičnih in novoletnih pesmi. Po lut-
kovni predstavi je mekinjske otroke obiskal tudi dedek Mraz in jih obdaroval.
Za izvedbo prireditve je zaslužna kulturna sekcija druStva »Partizan«, /a to priložnost so prizadevni člani izdelali nov lutkovni oder, ki bo tudi v prihodnje služil lutkovnim predstavam in tako razveseljeval mekinjske otroke. Kulise za Ozadje je naslikal mekini-ski slikar Peter Pečcvnik. Dvorano je praznične) okrasiti anuižcrka jji Saša TrobcvSck.
Na Silvestrovo pa je bilo v mekinjskem druStve.icm domu tradicionalno srečanje krajanov, kjer smo se v veseli družbi ob prijetnih zvokih skupine mladih me-kinjskih glasbenikov (Primož Matic in Anže Smolnikar ter Matej Golob) poslovili od starega ter stopili v novo leto.
DAMJAN HANČIČ
Za ureditev ceste v vasi Cešnjice je bilo potrebnega veliko prostovoljnega dela.
Silvestrovanje na Glavnem trsu
Občina KamrrtV '.'"na (davnem trgu na prostem organizirala silvestrovanje, ki pa so se ga letos ljudje udeležili v velikem Številu. Pred polnočjo je bil obisk nekoliko manjši, glavnina je prišla s svojih domov Sele po tej uri. Poleg - seveda nujne - stojnice z gostinsko ponudbo je ljudi zabaval tudi ansambel Svetlin in mnogi so se kar radi zavrteli v novo leto. Ob polnoči je po čestitki župana Toneta Smolnikarja praznično vzdušje
polepšal Se ognjemet s Starega gradu.
Res je bilo silvesl rovanju na prostem naklonjeno tudi vreme, marsikdo pa je kar s seboj prinesel steklenico Šampanjca, da je lahko s prijatelji in znanci nazdravil na kamniških ulicah. Prijetno je bilo srečati znance, si z njimi vred z.aželeti boljše čase, poklepetati v bolj veselem in prazničnem vzdušju. Silvestrovanje na prostem, tu di v Kamniku je dobra zamisel, ki je to leto uspela, zato bi jo najbrž kazalo obdržati tudi vnaprej.
B. P.
Deseta polnočnica na Veliki planini
Tako kot včasih na božični večer. ObUčeni v topla zimska oblačila in pokriti z debeli) volneno kapo, i baklo v roki se iz toplega dom« odpravijo v noč. Odsev medle svetlobe kaže stopinje v snegu. Mi i se rahlo sopihanje, šumenje vetra in le redke besede tistih, ki so tudi namenjeni v isto smer. Svetiobna reka planincev z vseh strani hiti k istemu cilju. K idilični kapelici Marije Snežne v prostranstvu Velike planine, da v mrzlem vetru, večinoma na prostem, le redkim je namenjenega nekaj zavetja, pričakajo največkrat zapeto pesem na svetu, melodijo tirolskega organista - Sveta noč...
Eno najlepših božičnih pol-nočnic so ponovno doživeli šte-
vilni obiskovalci Velike planine, ki so se desetič zbrali pri kapeli Marije Snežne. V jasni, vendar nekoliko vetrovni noči brez lune, je ob soju bakcl In svetilk prišlo k polnočiiici. ki jo jc daroval pater Miroslav, čez 2000 obiskovalcev. Ce je prvi polnočnici po obnovitvi kapele pred desetimi leti resda v slabem vremenu, obiskovala le desetina, pa se sloves najlepše pol-nočnice Siri po Sloveniji. Poleg domačinov jc Veliko planino doživelo tudi veliko ljudi iz drugih krajev. Po besedah dežurnega žičničarja so z nihalko na sveti večer prepeljali čez 900 potnikov, vsaj Se enkrat toliko pa jih jc prišlo z, druge strani, z. avtomobili do Kisov-ca in Marjanjih njiv, nekaj pa jih jc pcS prišlo celo iz. doline.
METOD MOĆNIK
Krvodajalska akcija
Območna organizacija Rdeče ga križa Kamnik ponovno organizira krovodajalsko akcijo v torek, 20. januarja. Avtobusi bodo
vozili po enakem vi kol je bil objavljen /; vodajalsko akcijo.
Želimo, da se krvi cije udeležite v čim vilu.
iznem redu. a zadnjo kr-
idajalske ak-večjem Stc-S. M.
Nova dopolnitev zakona o lokalni samoupravi Občina poskrbela za merilnik hitrosti
Občina Komenda v predlogu vladne službe Bo laser umiril nevarno divjanje?
Ob sodelovanju komandirja Jožeta IvkoviCa je občinski tajnik Ivo Pri-stovnik takoj preizkusit delovanje novega laserskega merilnika hitrosti (foto: F. S.)
Nadaljevanje s 1. strani
občinskega sveta, predstavljal občino ter jo zastopal. S to spremembo zakona ne bo več predsednika občinskega sveta, ne bo več podpredsednikov občinskega sveta iz vrst neposredno izvoljenih občinskih svetnikov. V lokalnih skupnostih ni ne potrebe ne nujnosti za strogo ločitev med »zakonodajno oblastjo« - občinski svet in »izvršilno oblastjo« -župan, saj mora izvajanje lokalne oblasti temeljiti na skupni odgovornosti obeh občinskih organov za izvajanje javnih zadev lokalnega pomena ter soodvisnost obeh organov pomeni večjo učinkovitost njunega delovanja. Občinski svet ni občinski parlament, saj zakonodajnih pristojnosti v pravem pomenu v lokalnih skupnostih ni, je predvsem izvršilni organ, ki neposredno odloča o najpomembnejših občinskih zadevah.
Podžupan naj bi bil imenovan le izmed članov občinskega sveta Na predlog župana ga imenuje občinski svet. Vsaka občina ima najmanj enega podžupana. Poleg drugih bo najpomembnejša vsebina podžupanske funkcije nadomeščanje župana v njegovi odsotnosti ali zadržanosti (tudi za čas od morebitnega predčasnega prenehanja funkcije župana, do izvolitve novega župana).
Tajnik je strokovni, neposredni vodja občinske uprave, ne pa fukcionar. Predpisana bo najmanj višješolska izobrazba, kar naj bi zagotavljalo strokovno in dobro vodeno upravo. Naloge tajnika so namreč zahtevne strokovne naloge vodenja občinske uprave. Tajnika imenuje župan, ki pa nima izobrazbenih omejitev. Strokovna in administrativna opravila za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava. Po novgli zakona je odpravljena določba, da
lahko za opravljanje teh nalog občinski svet imenuje sekretarja občinskega sveta Ob novi ureditvi vodenja občinskega sveta posebno delovno mesto, ki bi bilo določeno z zakonom, ni več potrebno. Zupan bo v aktu o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi primerno določil naloge, potrebne za izvajanje dela občinskega sveta Razmišljanje o ustanovitvi urada občinskega sveta kot ga predlaga kamniška občinska uprava je torej zapoznelo, vsekakor pa že vseskozi nepotrebno.
Premoženjska razmerja v primeru izločitve iz občine
Nov 51. c člen natančno opredeljuje premoženjska razmerja v primeru izločitve iz občine. Ker je navedena tematika v preteklem letu zaposlovala tako župana kot tudi nekatere občinske svetnike, naj navedem samo nekatere poudarke tega člena predloga zakona Ce se del občine izloči iz občine in se ustanovi nova občina, postane z dnem ustanovitve nove občine, če se občine v roku treh mesecev od konstituiranja občinskih svetov ne dogovorijo o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih vprašanj in sporazumno ne razdelijo premoženja drugače, vse premično oziroma nepremično premoženje občine, vključno z javnim dobrom, ki pomeni materialno osnovo za izvajanje lokalnih javnih zadev in leži na območju nove občine oziroma sestavlja sredstva za delo javnih zavodov in javnih podjetij oziroma njihovih delov s sedežem na območju nove občine ali je premoženje skladov, premoženje nove občine. Občino bremenijo tudi vsa bremena prevzetega premoženja.
Nova občina prevzame ustanoviteljske pravice v javnih zavodih in javnih podjetjih s sedežem na
svojem območju.
Druge premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena, ki niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja iz. predpredhodnega odstavka, se razdelijo v sorazmerju z. deležem odmerjene in obračunane dohodnine na posameznem območju.
Ce je bil javni zavod ustanovljen za celotno območje občine, sc pravice upravljanja in lastninska pravica na kapitalu, sredstvih za delo. opremi ter bremenih zavoda, ki so v skladu z zakonom deljive, razdelijo med občino, na katere izločenem delu jc nova občina ustanovljena, sorazmerno s slevilom prebivalstva.
Financiranje v zdajšnjem obdobju
Navkljub temu. da poteka postopek izločitve dela občine in ustanovitev nove občine, pa s strani občinske uprave ni bilo v preteklem letu zaslediti, da bi bilo to območje glede financiranja drugače obravnavano kot vsa preostala območja v občini Kamnik. To navedbo potrjuje dejstvo, da je celotno komensko območje dobilo iz sklada stavbnih zemljišč (sklad jc sestavni del občinskega proračuna) 10.7 milijona SIT za položitev telefonskega omrežja v zemljo, okrog 5 milijonov SIT za razširitev pokopališča in 7 milijonov SIT za večnamensko športno dvorano. Seveda tudr v letošnjem letu pričakujemo vlaganje v to območje v »normalnih« finančnih okvirih in to vsaj za začete investicije - razširitev pokopališča v vrednosti 12 mi-lilonov SIT in nadaljevanje sofinanciranja izgradnje večnamenske športne dvorane v enaki višini, kot bo višina prispevka države (predlog je za 25 milijonov SIT).
Leto 1998 bo očitno glede na spremembe zakona o lokalni sa moupravi, jesenskih lokalnih volitev župana in občinskih svetnikov, prizadevanj za pridobitev investicijskih sredstev, živahno leto, v katerem bo aktivno in pasivno (volitve) sodelovala večina občanov. V pričakovanju uspehov in uspeSno seveda.
STANE ZARNIK
Po dolgoletnem prizadevanju za večjo cestnoprometno varnost je občini Kamnik uspelo skupaj z materialno pomočjo in razumevanjem sponzorjev nabaviti laserski merilnik hitrosti. Pri svojem preventivno naravna nem promet nova mostnem delu ga bo uporabljala Policijska postaja Kamnik. To sta zapisala Zupan Tone Smolnikar in občinski tajnik Ivo Pristovnik v povabilu na slovesno izročitev aparata nekaj dni pred novim letom.
Župan Tone Smolnikar jc v navzočnosti predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve in UNZ Ljubljana ob tej priložnosti dejal, da jih je k tej akciji, idejo zanjo je dal in jo tudi organizacijsko speljal tajnik Pristovnik, spodbudilo dejstvo, da se na.ša občina. Se posebej pa Tuhinjska dolina srečuje s čedalje gostejšim prometom, ki ga je treba umirjati tudi na ta način. Našim policistom jc treba omogočiti, da bodo pri umirjanju prometa bolj učinkoviti.
Jože Ivkovič, komandir kamniške policijske postaje sc je ob prevzemu zahvalil za to pomoč in obljubil, da bodo policisti s svojim delom tudi v prihodnje opravičili zaupanje občine in njenih občanov.
»To dejanje pomeni, da imate izoblikovan posluh za varnost prometa in da imate pred očmi tudi skrb za varnost vaših občanov in obiskovalcev vaših krajev,« jc v imenu uprave za notranje zadeve Ljubljana dejal njen načelnik Branko Slak.
Nova naprava gotovo pomeni pomembno pridobitev, za urejanje vse bolj naraščajočega prometa na območju naSe občine, saj bodo sedaj naši policisti lahko vsak dan po nekaj ur nadzorovali hitrost motornih vozil na najbolj kritičnih mestih in, upajmo, po-lovili vsaj nekaj tistih divjakov, ki brezobzirno pritiskajo pedala za plin. K nakupu merilnika hitrosti, ki jc vreden 1,3 milijona SIT, so pri-
spevali Zavarovalnica Triglav, Cestno podjetje Ljubljana, Calcit Kamnik, Graditelj Kamnik, SKB banka - enota Kamnik, Nova Ljubljanska banka - enota Kamnik.
Kot nam jc po novem letu povedal Jože Ivkovič, komandir PP Kamnik, bodo novo napravo, ki jc na predpisanem testiranju in umerjanju, kmalu začeli uporabljati. Prevelika hi-
trost jc namreč lani botrovala 172 prometnim nesrečam na območju na.šc občine. Ob tej priložnosti jc Ivkovič izrazil željo, da sc zahvali vsem sponzorjem za njihovo razumevanje pri sofinanciranju nakupa te opreme. Se posebej pa županu Smolnikarju in tajniku občine Pristovniku za njun delež v tej akciji.
FS
Izdajatelj Bistrica d. o. o.
Kamniški oMaa - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajalci) Bistrica, d.o.o.. Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica Saša Mcjać. occ. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrcžnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mcjać. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakkuli 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tcl/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica d.o.o, 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij dj. Ljubljana
Ob božiču in novem letu ste nam, dragi bralci, poslali veliko čestitk. Za vaše izraze dobrih želja se vam najiskreneje zahvaljujemo. Verjemite, da nam je ob vaSi moralni podpori kar lažje delati Kamniški občan.
V centru Kamnika (BIVŠA KNJIŽNICA)
prodamo stavbo, primerno za poslovne prostore.
Uporabne površine je 278 m2 na zemljišču 442 m2. Informacije po telefonu 831-924
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET - ŽUPAN
15. januarja i998 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Koliko denarja so prinesle oglasne table?
»Lani smo sprejeli kar nekaj odlokov, ki naj bi polnili občinsko blagajno,« je dejal Jožko Romšak in vprašal, koliko reklamnih label so našteli občinski uradniki in Se koliko denarja so v občinsko blagajno prispevale komunalne takse od teh tabel in takse za uporabo javnih površin. Zanimalo ga je tudi, v kakšni meri so obCani upoštevali občinski predpis o zniževa nju Živih mej ob cestah.
Župan Tone Smolnikar mu jc odgovoril, da je bil poleg odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč sprejet tudi odlok 0 komunalnih taksah in odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik. »Višina planiranih kot tudi realiziranih sredstev iz naslova omenjenih aktov jc razvidna v ustreznih dokumentih - proračun
je treba pred pridobitvijo potrebnih dovoljenj razrešiti osnovna zemljiško knjižna vprašanja in vprašanja financiranja objekta (uporabniki, krajevna skupnost, občina).
Moščanski most in pločnik proti Žejam
»V Mostah so porušili Se desno ograjo na mostu čez Pšato,« je dejal Anton Špcnko. Vendar tovornjak, ki je to povzročil, ni znan. pa tudi nikakršne prijave ni bilo. Zato je ograja Se vedno napol podrta in predstavlja nevarnost /a voznike in pešec, ogrožen pa jc tudi telefonski kabel, ki je speljan ob robu mostu. Svetnik Zeli vedeti, kdo jc dolžan poškiKlbo odpravili
Vinka Ovijača pa je zanimalo, kako je z rekonstrukcijo dela regionalne ceste ixl Most do konca Žcj, kjer jc bila obljubljena grad-
Tudl zapuščeno igrišče oh ljubljanski kjer Se raste lanska trava, našemu mestu nt v ponos...
za tekoče obdobje, zaključni račun proračuna,« jc Se pristavil župan. O številu tabel, o kakih drugih številkah pa tudi o Živih mejah odgovor ne govori.
Zakaj so obstali * pogovori o garažnih hišah na Duplici?
Franc Orcšnik je vprašal, do kam so prišli pogovori o gradnji ga-raZnih hiS na Bakovniku in na IXi-plici, saj so parkirne zagate iz dneva v dan večje, Kdo ovira gradnjo prepotrebnih garažnih objektov? Odgovor na to vprašanje jc Želel tudi Hrane (iolubovič, ki ga poleg začetka urejanja parkirišč ob Klav-čičevi ulici zanima tudi. kam bo prestavljeno otroško igrišče.
Župan Ione Smolnikar pravi, da so bili za tri moZne lokacije dodatnih parkirnih površin: pri bencinskem servisu na Bakovniku. med OS Matjjc Vere in Železniško progo ter vzhodno od otroškega vrtca na Bakovniku. izdelani projektni preizkusi za umestitev garažnega objekta v prostor. Vendar
nja pločnika, sedaj pa ta del ni vključen v pripravljalna dela. Zupan Tone Smolnikar v svojem odgovoru pravi, da sta občina Kamnik in Družba za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji leta 1996 podpisali sporazum za izvedbo sanacijskih del na delu regionalne cestne mreže v občini Kamnik. Ker sta oba imenovana svetnika sodelovala ua scslankih koonlma cijskega odbora, ki spremlja izvajanje sanacijskih ukrepov in ker je bila celovita informacija že posredovana krajevni skupnosti Moste, župan meni. da sla tudi svetnika že dobila celovit odgovor.
Zakaj avtobusi še vedno ustavljajo na starih postajališčih?
i eprav so v Smartnem v Tuhinju že nekaj Časa zgrajena avtobusna postajališča, avtobusi se vedno ustavljajo na starih, neprimernih in nevarnih mestih, je dejal Tone Raj-sar in dodal, da jc DARS KS Šmartno odgovoril, da je za prevzem postajališč odgovorna občina
OBVESTILO
Obćlnski svet občine Kamnik, je na svoji 31. seji, dne 17. 12. 1997, sprejel »Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 - dopolnjenega 1992 in 1995«. Sprejem navedenega »Programa« pomeni pravno-formalno začetek zakonskih postopkov potrebnih za pripravo in sprejem aktov, ki so osnova urejala prostora oziroma posegov v prostor. V namen, da bi občinska uprava kar najbolj celovito preverila   potrebe,   zahteve   kot   tudi pobude zainteresiranih podaja s tem Obvestilom JAVNI POZIV
vsem, da podajo pobude - vloge za posege v prostor v roku 45 dni od dneva objave v Kamniškem občanu, na naslov: Občina Kamnik - oddelek za okolje In prostor, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Vloga (dobite jo v sprejemni pisarni Občine Kamnik) naj vsebuje kratko po vsebini In namenu opredeljeno zahtevo in priloženo mapno kopijo, Iz katere mora biti razvidna parcelna številka zemljišča, na katero se vloga nanaša. Vse pobude - vloge, ki bodo prispele na zgoraj navedeni naslov po preteku navedenega roka, se bodo obravnavate pri prvi naslednji izdelavi sprememb In dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Kamnik.
Tone Smolnikar
KS Spitalič daje v najem prostore primerne za obratovanje trgovine z mešanim blagom.
Ogled prostorov je možen vsak dan takoj po objavi s predhodno najavo na KSŠpilalie.
tel: 06liH4S-154ali 06IIH4S-130.
Kamnik. Tudi Kambus čaka na ustrezno dokumentacijo od občine. Zato jc predlagal, naj občim ta postajališča čimprej prevzame.
Zupan Tone Smolnikar pravi, da so bila na trasi regionalne ceste zgrajena avtobusna postajališča v PodhruSki. za Hruševko. v Buču. Smartnem in na Lazah. Za Buč in Šmartno je bil 20. II. 1997 že opravljen komisijski pregled odpravljenih pomanjkljivosti. Občinska uprava je o novih postajališčih obvestila podjetja Kambus. o oata lih postajališčih pa bo avtobusnega prevoznika sproti obveščala.
V proračunu zagotoviti denar za otroška igrišča
Brane (iolubovič jc predlagal, da jc nujno potrebno urediti obstoječa otroška igrišča, ki so zdaj zanemarjena. V ta namen naj bi v občinskem proračunu za letos namenili vsaj l milijon tolarjev. Župan Tone Smolnikar v svojem odgovoru sicer pritrjuje svetnikovi pobudi, saj so naša otroška igrišča res slabo vzdrževana.
Poudarja pa, da morajo za igrišča skrbeti predvsem lastniki in solastniki ali pa za to pooblaščeni vzdrževalci objektov. Občina je zainteresirana za sodelovanje pri vzdrževanju igrišč, nc more pi bili nosil« investicijskega in sprotnega vzdrževanja, ker za to nima namenskih sredstev.
Zato naj solastniki igrišč pripravijo skupno akcijo za obnovo in sprotno vzdrževanje igrišč, potrebna dela finančno ovrednotijo, zagotovijo lasten delež in določijo časovni polek dela. Občina pa bo pomagala s sredstvi v okviru proračunskih možnosti.
F. S.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Občan B. /.. sprašuje, ali krajevna skupnost Komenda v minulih treh letih ni prejela iioIh-nih finančnih sredstev za delovanje oziroma naložbeno dejavnost s strani občinskega proračuna.
Občino Kamnik sestavlja 25 krajevnih skupnosti od katerih imajo posamezne temeljne skupnosti večje ali manjše število problemov, tako na področju komunalne opremljenosti kol tudi na področju drugih družbenih dejavnosti
Krajevna skupnost Komenda je h ena od 25 krajevnih skupnosti, ki se srečuje s problemi, ki so sorodni tudi drugim. Seveda je reševanje ste-vilnih odprtih vprašanj odvisno od razpoložljivih sredstev občinskega proračuna, ki pa se zal iz leta v leto za določena področja znižujejo zaradi sprejernenjene zakonodaje. Občinska uprava si v okviru možnosti prizadeva prisluhniti zahtevam in potrebam posameznih sredin, kar pa ji uspeva le v okviru omejenih finančnih možnosti. Samo kot primer naj navedem, da so krajevne skupnosti občinski upravi v letu 1996 oziroma IV)' posredovale želje v višini .i milijarde tolarjev.
Posebej je potrebno omeniti da velja za večja investicijska vlaganja določen prioritetni vrstni red za daljše obdobje. Zato je prav, da za krajevno si- /osi Komenda upoštevamo proračunska vlaganju tudi v izgradnjo Osnovne šole v Komendi, ki je občino Kamnik slala dobrih 92mio Sli v letu 1993, ('(' pO upoštevamo sc adaptacijo vrtca v Komendi (leta 1994), pa zneseta obe investiciji krepko čez 100 mio SIT, brez upoštevanja revalorizacije, ki si jo lahko gospod B. Ž. sam izračuna, ce hoče pošteno kritizirali financiranje posameznih krajevnih skupnosti
Poleg tega je bilo V krajevno skupnost Komenda v letu 1991 nakazanih tudi 7 mio SIT za sofinanciranje začetka gradnje telovadnice v Komendi, 6 mia SIT j e preko občinskega proračuna namenilo ministrstvo za šolstvo in spori KS.
Na področju vlaganj v komunalne objekte in naprave so bila v letih 1995 do vključno leta 1997 realizirana sredstva sklada stavbnih
zemljišč občine Kamnik v visini 24,410.0110.00 SIT (izgradnja kanalizacije, pločnika, pokopališča, razširitve telefonskega omrežja, sofinanciranje kabelsko distribucijskega sistema).
1 Istem obdobju so bila realizirana ludi proračunska sredstva za vzdrževanje lokalnih cest, nekategoriziranih cest in javne razsvetljave v višini 13,600.000,00 SIT, ludi vlaganja v obnovo, raziskavo in vključitev dodatnih vrlin vodovodnega sistema Krvava v visim 5 mio SIT.
Prav tako je bila ob koncu leta 1996 sklenjena pogodba za izdelavo projektov ločenega sistema odvajanja odplak za območje krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste, za kar so bila planirana sredstva proračuna v višini 11,5 mio SIT. Glede na zahteven projek I jc začetek le investicije vezan na daljše časovno obdobje, še posebej, ker se na osnovi dogovorov s posamezno krajevno skupnostjo vzporedno izdelujejo projekti za posamezne hišne priključke. Zadnje dni decembru so bili plačđni projekti za most Pšate v vrednosti I mio Sli.
• »•• '-.novi nutedeneg. ion$ nikakor ni možno /iritrdili vprašanju oz, trditvam v, II Z Dejstva dokazujejo ravno nasprotno. V predstavljenih številkah niso zajeta finančna sredstva, ki jih mora občina po zakonu o financiranju občin, posredno ali neposredno namenjati za življenje in delo prebivalcev v posameznih krajevnih skupnostih, torej tudi v krajevni skupnosti Komenda. Ker .< fe l adn/ih mesecih v številnih sredstvih javnega obveščanja pojavljala vrsta dezinformacij, laži in obrekovanj, telim ponovno poudariti, naj vsi kritiki in Irosilci laži najprej preverijo dejstva in se seznanijo s številkami. Ce bi to storili, predvsem to velja za predsednika krajevne skupnosti Komenda, g. Tomaža Drol-ca, zagotovo ne bi imeli osnove za trditve, da občina Kamnik zavira razvoj Krajevne skupnosti Komenda.
Z novoletnih sprejemov župana in predsednika občinskega sveta
Presoja dosežkov in težav v preteklem letu
Nadaljevanje s I. strani
vprašanji in dosežki v iztekajočem sc letu. Hkrati p\ so sc jim zahvalili za njihova prizadevanja na posameznih področjih za razvoj naše občine in za sodelovanje pri reševanju naših skupnih problemov in težav v preteklem letu
Med dosežke v preteklem letu so občinski predstavniki uvrstili zlasli dokončanje prve faze plinifikacije na Duplici, prenovo regionalne ceste Ločiea-Kamnik-Mostc Z izgradnjo kro-ž.išča v Podgorju, »oživitev« telefonije v Tuhinjski dolini, izgradnjo kanalizacije v Podgorju, pripravo idejnih osnutkov
Na sprejemu kamniških intelektualcev je tekla beseda predvsem o kulturnih dogajanjih v občini in o pripravah na prenovo kamniškega kiti turnega hrama, nekdanjega Kina Dom. ki ga ie vsi težko čakajo.
Župan Smolnikar, predsednik občinskega svela Podhreimk m občmsh tajnik Pristovnik so imeli pred prazniki kar naporne dni, saj so pruira-vili več kot deset uradnih sprejemov in zbranim spregovorili o rezultatih svojega dela v preteklem letu.
Predsedniki 25 krajevnih skupnosti so prednovoletnl sprejem izrabili tudi za pogovor o letošnjih nalogah, predvsem o pripravah novih statutov, bodočem financiranju KS in o jesenskih volitvah svetov KS.
vedo, da vsega, kar se da obljubi* ni močTdTv^TuZsnlut
za prenovo kina Dom v Kamniku, preureditev otroškega vrtca v Zapričah, obnovo cerkve v Tunjicah in še nekatere.
Na srečanju predsednikov krajevnih skupnosti smo nekatere predsednike povprašali za uspehe, ki so jih preteklo leto dosegli na svojem območju. Na kratko so nam takole odgovorili: Tomaž Drolec. Komenda: združitev ljudi v treh JCS in njihova pripravljenost za
nekatere skupne naloge; Joži Petek, Tunjice: uredili smo tudi veliko na videz majhnih stvari, ki pa nam veliko pomenijo (igrišča, parkirišče itd.); Franc Koncilja. Tuhinj: izgradnja telefonije in križišče na Lazah; Stane Fidlcr, Volčji Potok: dokončanje I. etape kanalizacije. Tone Špenko, Moste: sprejetje ureditvenega načrta za območje Sole.
F. S.
Dve spominski slovesnosti
Kostavska planina
Srečanje borcev, aktivistov, članov ZB. mladine in krajanov iz Tuhinjske doline. Kamnika in drugih krajev, ki je bilo 21. decembra 1997. je bilo zelo prisrčno. Kljub neprijetnemu vremenu, deževalo je vso pot, se je na Kostavski planini na prireditvenem prostoru pred spomenikom NOB zbrala množica.
Poleg mnogih udeležencev, predstavnikov partizanskih enot. ki so se borili na tem območju, sta se srečanja udeležila tudi kamniški Zupan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik. ki je imel tudi uvodni nagovor.
Pozdravil jc udeležence te vsakoletne prireditve in izrazil spoštovanje do tistih, ki so sc zaradi domoljubja odločili za obrambo domovine in Slovenstva, ne da bi vedeli, če se bodo sploh vrnili domov. S tega stališča jc ovrednotil tudi zgodovinsko odločitev za samostojno državo. V nadaljevanju je dejal, da je treba dogodke iz vojnih dni ocenjevati s časovno distanco. Vsekakor pa je
.V prapori so se priklonili spominu padlim žrtvam v Rudniku
mogoče iz zgodovinskih dogodkov potegniti tiste odlike, ki utrjujejo nacionalno samozavest, domoljubje, odločnost, pripravljenost za žrtvovanje in ponos.
Pevski zbor Solidarnost iz Kamnika je zapel več partizanskih pesmi, učenci so recitirali, ob zaključku pa so organizatorji srečanja podelili priznanja tekmovalcem, ki so pritekli na Kostavsko planino.
Pred tem je delegacija ZB položila pred spo-
menik vence in se poklonila spominu padlim.
Združenje slovenskih častnikov iz Kamnika in Tuhinja je tokratno srečanje pripravilo zelo dobro.
Udeleženci so sc zadržali šc nekaj časa v pogovoru, nazadnje so si zaželeli vse lepo v novem letu.
Proslava v Rudniku
V soboto, 3. januarja 1998, jc organizacija Zveze borcev Kamnika in Duplice v sodelovanju s krajevno skupnostjo Volčji Potok pripravila vsakoletno srečanje v Rudniku pri spomeniku padlih partizanov, aktivistov in organizatorjev vstaje na Kamniškem.
Na spominski slovesnosti so sodelovali pevci Solidarnosti iz Kamnika, recilatorji iz osnovne šole Marije Vere z Duplice ter predstavnik KS Volčji Potok. Za ozvočenje in glasbo jc dobro poskrbel Božo Matičič.
Pevci so zapeli več znanih partizanskih pesmi in žalostinko. recilatorji pa so deklamirali vrsto priložnostnih stihov.
Slakvo Pridi, predstavnik KS jc zbrane nagovoril tudi s temi besedami: »Človeštvo je na svoji poti iz pradavninc do danes preživelo mnogo sprememb, ki so oblikovale način življenja in družbene ureditve. Na tej poti slovenskemu narodu nikoli ni bilo prizaneseno. Vsak svoj lepši jutri jc moral izbojevati krvavo. Po vsaki zmagi že od davnine naprej je moral to zmago na koncu branili še sam pred sabo. Za vsakim bojem so ostajali grobovi in bolečina spomina. Prav je. da se vsako leto spoštljivo priklonimo spominu ljudi, ki so nam omogočili premik k novi ideji in novemu času.«
Srečanja se je kljub dežju udeležilo veliko ljudi iz kamniškega in domžalskega območja.
Kar 21 praporov organizacij Zveze borcev in partizanskih enot je skupaj s praporščaki obkrožilo spomenik v Rudniku in dostojno počastilo spomin na žrtve.
STANE SIMŠIČ
V moščanski cerkvi obnovili »žejski oltar«
Za zdravje ljudi skrbi tudi veterina
Ob kamniški obvoznici stoji nasproti trgovskega centra lepa stavba z urejeno okolico. Vsak dan mimo nje zdrvi na stotine avtomobilov in le redki vedo, da je v tej hiši Veterinarski zavod Kamnik. 0 delu in življenju ljudi v tej stavbi le redkokdo kaj napiše, morda*takrat, ko izbruhne kakšna nalezljiva bolezen. V tem zavodu delajo štirje veterinarji, predstojnik pa je veterinar dr. Niko Sadnikar, potomec znane kamniške veterinarske družine, in dve administrativni pomočnici. Za bližajočo se 20-letno delovanje veterinarskega zavoda na tej lokaciji naj jim bo ta prispevek v zahvalo in vzpodbudo za nadaljnje delo v skrbi za zdravje živali in posredno za ljudi.
V tej stavbi cel dan brnijo telefoni, ko ljudje kličejo živinozdravnike za pomoč svojim bolnim živalim. Kako obsežno je njihovo delo, povedo podatki, kijih je povedal Niko Sadnikar. Prek Svilanitove centrale in neposredno po mobitelu je preko dneva do 30 klicev za nujno pomoč bolnim živalim na podeželju. Dnevno opravijo ravno toliko obiskov na terenu od Komende do Stotnika. Najpogostejše bolezni so pri kravah molznicah mastitis - vnetje vimena. Zaradi te bolezni so rejci zaskrbljeni in morajo hitro ukrepati. Zaradi strogih predpisov je mleko bolne
krave zavrnjeno. Druga pogosta bolezen pri govedu je vnetje pljuč. Če v tem primeru ni hitre zdravniške pomoči, je žival obsojena na pogin. Večkrat morajo intervenirati pri telitvi, ker niso redki primeri, da je gospodinja sama doma, ko se krava pripravlja k telitvi, v vasi pa ni nikogar, da bi pomagal. Pojavljajo se tudi razne bolezni in poškodbe, ki so odvisne od letnega časa in prehrane. Nevarnih kužnih bolezni, ki bi ogrožale tudi človeško zdravje, ne zaznavajo. Steklina, nevarna bolezen za živali in ljudi, je sedaj pod nadzorom. Za omejitev te bolezni gre zahvala tudi lovcem, ki so nastavljali vak-cine na območjih, kjer je bila bolezen najbolj razširjena.
Za zdravje domačih živali (psov, mačk, ptičev, želv itd.) je tudi poskrbljeno, saj je dnevno v ambulanti približno 25 obolelih živali. Na območju občine pa še niso imeli opravka z eksotičnimi živalmi, kot so razni plazilci (krokodilčki, kače, žabe itd.).
Zadovoljiva je ugotovitev, da Itaki govedi ni v upadanju čeprav je bila velika gonja proti uživanju govejega mesa zaradi bolezni »norih krav.« Veterinarski zavod ima pod nadzorom klavnice, zato ugotavlja, da je poraba govedine v okviru normale. Poraba iz črnih zakolov pa ni pod nadzorom, ker
PODJETJE  »GRAFIN« d.O.O. VAŠKA POT 17/B 1235 RADOMLJE
RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA
3 DELAVCI - MONTER - delo v delavnici in na
terenu
Zahtevana izobrazba: KV ključavničar KV mizar
Ostalo: Najmanj 5 let delovnih izkušenj Vozniški izpit B kategorije Poskusno delo 3 mesece Zaposlitev za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov do 31 l 1998.
O izbiri vas bomo obvestili po pošti.
meso pokupijo stalne stranke. Svinje-gojstvo na območju občine pa je skoraj neopazno, ker se s tovrstno vzrejo kmetje ne ukvarjajo, razen za domačo uporabo. To ugotovitev potrjuje tudi zapis s sejma, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu 20. II. /997.
Za kmetovalce je neugodno, ker ni več kolektivnega zavarovanja živine. Vse zdravstvene storitve mora plačati lastnik sam. Najbolj občuten udarec pa je za živinorejca, če žival pogine ali se mora izvršiti prisilni zakol. Pred leti je dobil v takem primeru povrnjeno škodo, ker je bila premija delno plačana iz sklada za kmetijstvo. Za zdravljenje živali pa je lastnik plačal samo 30%. Razmere na tem področju so danes povsem dnigačne, ker mora zavarovalnino plačali rejec neposredno. V posameznih primerih stane veterinarska storitev tudi do 20.000 SIT. Za kolektivno zavarovanje živine bi morala najti država ustrezno rešitev, da bi prevzela del tveganja lega zavarovanja. Če se bodo na trgu zaostrili' razmere s prometom živine, lahko pride od upadanja vzreje, saj je v Sloveniji že veliko praznih hlevov.
Za zaključek tega prispevka ie zahvala in priznanje za vse dobro ži-vinozdravniku dr. Janezu Kebru, kije na območju občine dolga leta bdel nad zdravjem živali. S posebno hvaležnostjo se ga spominjajo kmetje zaradi njegove strokovne pomoči, zdaj je odložil to breme in odšel v zasluženi pokoj.
ALOJZ KONDA
KUHINJE IN DRUGO POHIŠTVO IZDELAM PO VAŠIH MERAH IN ŽELJAH.
Dostava in montaža.
Obnova pohištva, zamenjava pultov, vrat, tečajev...
Tel.: 041-641-446, Avbelj Milan, Stegne 1, Moravče.
V starodavni pod ružni cerkvi sv. Boštjana v Mostah, prvič omenjeni leia 1512, so bila opravljena zelo zahtevna obnovitvena delti. Krona leh tlel kot je v pridigi pri maši v nedeljo, 7. decembra, dopoldne (po godu sv. Frančiška Ksavcrija) povedal komendski rojak Mihael Žnidar (župnik v bližnji župniji sv. Nikolaja v Zapogah), je obnovitev oltarja v kapeli sv. Frančiška Ksavcrija, med domačini imenovanega »žejski oltar«, kapela, kjer je ta oltar, pa »žejska kapela«. Temeljito ga jc obnovil (očistil, marmoriral in pozlatil) v svoji delavnici v Žužemberku rezbarski mojster Miha Lc-gan, ki jc opravil že številna zahtevna rezbarska in obnovitvena dela v komendski župnijski cerkvi (novi tabernakclj) in v moščanski podružni cerkvi (obnovil okvire pri k riževem potu, naredil nov okvir za sliko Marije Vnebovzete, očistil glavni oltar sv. Boštjana in stranski oltar sv. Roka. na novo izdelal poškodovane dele na njih in jih tudi pozlatil.
Kapelo sv. Frančiška Ksaveri-ja so leta 1722 prizidali k moščanski cerkvi na severni strani cerkvene ladje, leseni oltar sv. Frančiška Ksavcrija je »zelo dobro baročno delo drugega četrtstoletja 18. stol.« (Dr. France Stelc. Umetnostni spomeniki Slovenije I., Politični okraj Kamnik, str. 418). Krajevni leksikon dravske banovine govori celo o »odličnem baroku v oltarju sv. Frančiška Ksav. s Kltn-lovo sliko« (str. 191).
V celoti obnovljeni oltar -sliki sv. Frančiška Ksavcrija s črncem (spodnja) in sv. Janeza Nepomuka (zgornja) jc restavri-ral akademski slikar Rado Zo-ubek - ki je bil zaradi črvoje-din že res potreben tega pose-
gli, kar žari od lepote in ga je res veselje pogledati v njegovi baročni razgibanosti. Po pridigi ga je blagoslovil župnik Mihael Žnidar.
Že prej, v masnem uvodu, se je spomnil prve omembe Suha-dol in Zcj -pred 675 leti -v zgodovinskih virih. Poudaril jc, da jc obnova oltarja ob leni zgodovinskem jubileju (pa tudi 275. obletnici priz.idave kapele!) res pomemben in lep praznični dogodek. Zanj je zaslužna vsa soseska sv. Boštjana v Mostah, v katero spadala vasi Moste in Žeje, odbor za obnovo cerkve, prav posebej pa cerkvena ključarja Ivan Dol-čič (bil jc srce in duša obnove lega oltarja kol tudi   vse ino-
Sčanskc cerkve) in Vilko Plevel. Tema dvema sc jc Mihael Žnidar posebej zahvalil pri pridigi, v uvodu v mašo pa se tudi spomnil pokojnih moščanskih cerkvenih ključarjev Cirila Zc-rovnika in Franca Štcbeta iz Žcj, ki je z Ivanom Dolčičcm začel obnovo cerkve sv. Boštjana, vendar ni dočakal njenega sklepa.
Žnidar ni le poudaril, da jc »lepota moščanske cerkve dosegla svoj vrh« z obnovo kapele sv. Frančiška Ksaverija, opozo-
ril na velike dragocenosti, ki jih premore ta cerkev, marveč tudi pohvali odločitev cerkvenih ključarjev, da cerkvi sv. Boštjana »vrnejo lepoto prvotnega sijaja* To sc jim jc z zadnjimi
obširnimi in temeljitimi ter strokovno izvedenimi obnovitvenimi posegi tudi zares posrečilo.
Poleg popolnoma obnovljenega »žejskega oltarja« jc letos cerkev v Mostah dobila tudi nova vitražna stekla v cerkveni ladji. Izdelala sta jih restavra-torka Nuška Dolenc Kambič in njen mož Miha.
Pri maši je lepo pel Mešani cerkveni pevski zbor Peter Pavel Glavar iz. Komende.
JOŽE PAVLIC
Srečanje pastoralnih svetov
Konec koledarskega leta je čas, ko seštevamo in pregledujemo sadove minulega leta in že načrtujemo cilje za prihodnje leto.
Cerkveno leto se zaključi in začne mesec pred koledarskim letom. Tako so sc v nedeljo, 7. 12. 1997, v Komendi srečali pastoralni sveti iz župnij kamniške dekanijc. Poenostavljeno bi lahko župnijski pastoralni svel opredelili kol s vel ovalno telo župniku v župniji. Vloga in pomen pastoralnih svelov sta narasla po 2. vatikanskem cerkvenem zboru, ko jc skrb za dušno pastirsko življenje postala skrb 'Vseh v župniji in ne le poklicna odgovornost župnikov.
V letu 1998 bodo napori pastoralnih svetov poudarjeno usmerjeni na področje zakonske zveze, zakona in družine. Gre za občutljiva področja družbenega življenja, v katerih odzvanjajo številne spremembe, ki jih prinaša družbeni razvoj s svojimi dobrimi in slabimi stranmi.
Iz razprave, ki jc sledila uvodnemu predavanju p. L Marklja, jc bilo razvidno, da imajo pastoralni sveti do teh vprašanj izdelane nekatere projekte, ki so lahko v pomoč mladim, ki šele sklepajo zakonsko zvezo, družinam v času vzgoje otrok kot tudi zakoncem v zrelih letih zakonske
zveze. V marsičem bo seveda    katerih Cerkev v preteklosti ni
treba šelc orati ledino in sc    imela dostopa.
preizkusili na področjih, do DANIJEL BEZEK
Člani pastoralnih svetov so si na letošnjem srečanju v Komendi izmenjali Izkušnje In predloge za bolj uspešno delo v župnijah kamniške dekanijc (Foto: l). Rezek)
Reportaža
o komendski župniji
Poslušalci Radia Ognjišče so 14. in 16. decembra dopoldne lahko prisluhnili skoraj enourni oddaji o komendski župniji ob 850. obletnici omembe prvega njenega župnika Altvvina. Vodila in pripravila jo je časnikarka Veronika Vizjak. v njej pa so sodelovali župnik in dekan Nikolaj Pavlic (duhovni vidik in opis župnije), Jože Pavlic (ŽPS, zgodovina župnije, cerkveni umctnoslno zgodovinski spomeniki), Jože Kočar (Župnijska Kari I as Komenda), Janez Ravnikar (cerkveni pevski zbori), Petra Ipavec (mladinske veroučne skupine), Katja Doli-
nar in Marjana Kcrn (skavti).
Reportažo, ki jc pri poslušalcih ugodno odmevala, so obogatili odlomek iz. oporoke Petra Pavla Glavarja, igranje prof. Angelc Tomanič na komendske cerkvene orgle ter petje Mešanega cerkvenega pevskega zbora Peter Pavel Glavar Komenda in Moškega pevskega zbora Komenda. Omenjeno jc bilo tudi glasilo Aplcnca, ki igra pomembno vlogo ne samo pri obveščanju ljudi O dogajanju v naši župniji, marveč tudi pri duhovnem prebujanju župljanov.
J. P.
Kamniški OBČAN
LJUDJE IN DOGODKI
januarja I99ri
5
IZ KAMNIŠKE KRONIKE 1997
JANUAR
V raZtUvisCU Veronika je hi la odprta razstava urbanističnih in arhitekturnih načrtov za Terme Snovik (iz gradiva za ureditveni načrt, ki ga jc občinski svet sprejel pred počitnicami 1996). Zupan jc poudaril, da občina na projekt ne sme pozabiti, biti mora tista, ki bo pognala ta voz, te zamisli in ideje naprej.
Izredna skupščina Meščanske korporacije je sprejela medse 194 novih članov. Ugotovili so, da se postopki vračanja premoŽenja bližajo koncu in da če ne bo kakih nepredvidenih dogodkov, bi moral biti prvi del nacionaliziranega premoŽenja vrnjen marca letos.
Nekaj tednov po uradnem odprtju se jc 150 otrok preselilo iz. vrtca na Sutni v nov vrtec v Novem trgu.
Komisija za alpinizem Planinske zveze Slovenije je za najuspešnejšega alpinista 1996 razglasila TomaŽa Humarja iz AO Kamnik.
FEBRUAR
Krajani Duplice so se odločno zoperslavili nameri uprave podjetja STO!., da na javni draZbi
proda kulturni dom na Duplici, ki so ga delavci Stola zgradili s prostovoljnim delom. Temu sestanku je sledil dogovor med občino, krajevno skupnostjo in upravo Stola, da se večji del kulturnega doma neodplačno prenese na občino, ki pa naj ga da v uporabo krajevni skupnosti.
Občinski svetniki so se lotili občutljive teme obravnave pravilnika o sofinanciranju Sporta. Z njim naj bi omogočili premišljeno in bolj racionalno porabo proračunskega denarja za ta namen.
Predstavniki občine Kamnik in Adriaplina so podpisali koncesijsko pogodbo 0 gradnji in upravljanju plinovodnega omrcZja. Po njej naj bi Adriaplin v naslednjih Štirih letih zgradil (približno) 50 km plinovodnega omrežja in ga upravljal 30 let.
Skupščina druZbc Velika planina zaklad narave je imenovala nov nadzorni svet. Predsednik sveta, ki je sprejel načrt preoblikovanja druZbc do konca letošnjega leta. je postal Rudi Mcršak.
Občinski svetniki so zavrnili predlog za izgradnjo zahodne obvoznice, ki naj bi potekala od kina Dom po desni strani železniške proge do križišča pri Metalki.
Najlepša Miklavževa izložba
Komisija pri Odboru za ož.ivijanje starih običajev jc tokrat prvo mesto prisodila dvema izložbama: v Kočnini trgovini »Delikatesa« na 01. trgu in izložbi marketa »Mojca« na Medvedovi ulici (na sliki). Tretje
mesto so prisodili Miklavževi izložbi trgovine »Klas« na Gl. trgu. Pohvalili pa so tudi domiselno izložbo trgovine »Srček«.
V razstavišču Veronika je bila razstava novejših del kamniških likovnih ustvarjalcev. Sodelovalo je preko 30 likovnikov.
Občinski časopis Kamniški občan (ustanovljen februarja 1962) je slavil 35 let svojega rednega najprej mesečnega, kasneje štirinajstdnevnega izhajanja.
MAREC
Občinski svet je na slavnostni seji ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik podelil naziv častnega občana občine Kamnik glasbenemu pedagogu, zborovodji in skladatelju Viktorju Mihclčiču. Slavnostne seje se je udeležil tudi Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Direktorico družbe Velika planina zaklad narave Patricijo Verbole, ki je decembra 1996 prevzela to dolžnost od takratnega direktorja Dušana Božič ni ka. je nasledil Rudi Mcršak kot v. d. direktorja.
Smučarska tekačica Andreja Mali iz Bistričicc je že tretjič osvojila naslov državne prvakinje.
APRIL
Zaradi neizplačanih plač so stavkali delavci Alprcmovega obrata na Usnjarski cesti v Kamniku.
Ob štiridescllctnici pevskega zbora Ulfts Manncnkoor so v prijateljski nizozemski občini Gendringen gostovali pevci kamniške Lire. Pevec so spremljali nekateri predstavniki občine Kamnik in župan Smolnikar.
Občinski s/el je po nekaj zapletih sprejel zaključni račun občinskega proračuna za leto 1996.
Krajani KS Kamniška Bistrica so na referendumu izglasovali krajevni samoprispevek, s katerim bodo naslednjih pet let sofinancirali urejanje komunalnih naprav (razsvetljava, ceste, vodovodi).
Tradicionalno razstavo pomladnega cvetja v Aiborclumti so poživili Nizozemci s svojo vasjo in mlinom na velei.
MAJ
Zaradi neurejenih materialnih in statusnih vprašanj so delavci družbe Velika planina zaklad na-
OBJEMI VSE
V nedeljo, 21. decembra 1997, jc prispela na Kamniško luč miru iz Betlehema. Zato so že sedmo leto poskrbeli
skavti in skavtinjc iz Kamnika in Komende.
Akcija postaja tradicionalna in pripomore k lepšemu doživljanju božično-novoletnib p raznikov.
Akcija jc stekla leta 1986 v Avstriji. Otrok, ki v minulem letu naredi kaj izjemno dobrega za sočloveka, sme iz vo-
Kamniskl skavt priliga lut miru v ljuhljani, kamor je prispela z Dunaja
t line Kristusovega rojstva prinesti luč, ki jo potem skavtj laznesejo po vsej Evropi.
Skupni akciji avstrijske državne televizije in skavtov se je leta 1991 pridružila tudi Slovenija LetOS je bila Luč miru ponesena že v 22 držav.
Luč miru spremlja vsako letO geslo in poslanica. Geslo
za leto 1997 jc bilo »Objemi vse!«
V poslanici pa jc bilo'zapisano:
»Luč, ki jc zasijala v Betlehemu, je objela vse. Nikogar ni izpustila. Dala se je za vse. lako preprosta je, ko stopa v temo, kot so preprosta dela naših rok. Razdali se v celoti
- objeli vse - je bolečina neprestanega izgorevanja. V malem, v velikem, v vsem. Pustimo se objeti in objemimo vse. V Njegovi luči prepoznamo v pravi podobi vse stvarstvo, v Njegovi luči to zmoremo. Ob-jeti vse pomeni delili vse in poslali luč.«
Akcija bo dosegla namen, če bodo plemenite misli dan za dnem. skozi vse leto. našle svojo uresničitev v preprostosti našega vsakdanjega življenja.
BENJAMIN BEZEK
ravc zagrozili s stavko, vendar so s pogovori z občinskim vodstvom premostili najbolj pereča vprašanja. Svetniki SKD. SDS. SLS in SND so zahtevali sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi obravnavali problematiko gospodarskega položaja občinske družbe Velika planina zaklad narave.
V Šmartnem v Tuhinju so odprli prvo čistilno napravo v Tuhinjski dolini, ki je namenjena predvsem novi Soli in delu naselij v tej krajevni skupnosti.
Na gradu 2!aprice so odprli 2. Mednarodni bicnale akvarela.
Kamniški osnovnošolci so se udeležili petdnevnega raziskovalnega tabora, ki je bil tokrat v Snoviku.
Krajani Most so poškili županu občine Kamnik Tonetu Smolnikarju in ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru odprto pismo z zahtevo po nadaljnjem obstoju popolne osnove šole v Mo-siah. V zvezi s to zahtevo so krajani Most 31. maja za nekaj časa zaprli cesto Mengeš-Mosle-Brnik.
JUNIJ
Na pobudo Vinka Ovijača je občinski svel umaknil z. dnevnega reda predlog sklepa o investiciji v OŠ Komenda Mosle. Zupanov predlog jc med drugim predvideval zgraditev šolskih prostorov v Komendi za pouk od Ido 9. razreda, v Mostah pa naj bi potekal pouk od I. do 6. razreda.
Komendčani pa so prek Staneta Zamika vložili pobudo za ustanovitev nove občine Kamnik, ki naj bi zajemala območje KS Komenda. Križ in Moste.
Občinski svet je sprejel proračun za leto 1997 s predvidenimi prihodki 2197 milijonov SIT. Ker svetniki niso sprejeli županovega dopolnila (amandmaja), naj hi za
vzdrževanje /umskega sistema na Veliki planini namenili namesto 2.2 milijona 8 milijonov SIT. jc župan zagrozil, da bo naslednji dan ustavil Žičnice na Veliki planini. Toda to se ni zgodilo. Občinski svet jc sprejel na znanje vizijo razvoja družbe Velika planina zaklad narave.
Občinski svet je sprejel tri strategije: strategijo razvoja podjetništva, razvoja kmetijstva in razvoja turizma. Glede podjetništva so predvideli ustanovitev družbe Kamniška razvojna koalicija.
Kamniški rojak pisatelj Ivo Zorman je v Kamniku predstavil svoj najnovejši roman Vila Baga-ri. katerega dogajanje in življenje meščanske družine v povojnem času je postavil v kamniško okolje.
V Kamniku sc jc začel slovenski del mednarodne turistične prireditve s srednjeveškimi značilnostmi Venerina pot. V Sloveniji jc potekala preko Radovljice. Škofje Loke, Ljubljane, Komna do Postojne.
Kamniški triatlonec Miro Krc-gar se je na prvenstvu Južne Amerike v dolgem triatlonu med tekmovalci z vsega sveta uvrstil na četrto mesto in sc uvrstil med tekmovalce svetovnega prvenstva na I lavajih.
JULIJ
V okviru programa plinifikacije so na Duplici zaceli z gradnjo plinovodnega omrežja z. namenom, da bi sc prvi krajani s plinom ogrevali že v naslednji kurilni sezoni. Pogodbena cena za hišni priključek dolžine do 10 m v individualnih stanovanjskih hišah je znašala 32000SIT. Ob kamniški obvoznici so odprli nov bencinski servis družbe OMV Is-trabenz i/ Kopra
Na novinarski konferenci sla župan Tone Smolnikar in v. d. direktorja družbe Velika planina zaklad narave predstavila vizijo razvoja družbe VP Zaklad narave Na državni ravni naj bi čimprej spre-
jeli ustrezne ukrepe za normalno delovanje žieniških sistemov v Sloveniji, sicer bodo nastale dolgoročne negativne posledice za kamniški turizem in za celotni turistični razvoj Slovenije.
AVGUST
V okviru krajevnega praznika v Motniku so odkrili spomenik zbiralcu slovenskih ljudskih pesmi, pripovedk in pravljic domačinu GaSperju Križniku (1848-1904). Ustvarjalec kipa je kamniški kipar Miha Kač.
Društvo MAK iz Motnika, ki ga vodi Jelka Kadunc. jc med šolskimi počitnicami prvič pripravilo poletno Solo računalništva in angleščine za otroke iz Motnika in okolice.
Člani gasilskega društva Kamnik so s parado skozi mesto in srečanjem gasilcev in krajanov pri svojem gasilskem domu praznovali 115-letnico obstoja in delovanja svojega društva.
Kamniški planinci so na Kokr-Skem sedlu praznovali 100-letni-co Cojzove koče.
SEPTEMBER
V okviru tradicionalne kamniške turistične prireditve 27. dne-vov narodnih noš od 12. do 14. septembra se je v Kamniku zvrstilo več prireditev, med njimi tudi osrednji sprevod narodnih noš skozi Kamnik.
Kamniški zdravnik dr. Milan Kirn jc v Matični knjižnici Kamnik predstavil svojo knjigo Iz zdravstva na Kamniškem 18X1-1940. v kateri je zbral zanimive podatke o rojstvih, boleznih in umirljivosti ljudi na Kamniškem.
Občinski svetniki niso sprejeli nobene odločitve po obravnavi gradiva o investiciji za odpravo dvoizmenskega pouka in prehod na devetletno osnovno šolo v OŠ Komenda Moste. Po besedah načelnika za družbene dejavnosti Antona Kamina lo pomeni, da so s tem zaprta viala za kandidiranje za državni denar za šolske naložbe v letošnjem letu.
Skupina kamniških kulturnikov (Kamniški koledniki. Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi, harmonikar Božo Maličič in ansambel bratov Poljanšek) je skupaj s člani foto-kino in video-kluba Mavrica iz Radomelj gostovala v severnonemškem mestu Fnnigcrloh.
OKTOBER
Občinski svetniki so soglašali s predlogom za ustanovitev samostojne občine Kamnik.
V okviru programa prenove regionalne ceste I očica-Kamnik-Moste-Vodice so poleg ureditve ceste prek Tuhinjske doline v Podgorju na križišču Korenove in podgorske ceste zgradili sodobno križišče. Kamniški rojak dr. Tone
Cevc je s sodelavci dr. Jano Horvat, Miranom BremSakom in Francet om Steletom v dvorani nad kavarno predstavil svojo knjigo Davne sledi človeka v Kamniških Alpah.
Iz himalajskega pogorja se je vrnila slovenska alpinistična odprava pod vodostvom Tomaža Humarja (AO Kamnik), ki je skupaj z Janezom Jegličem (AO Domžale) preplezal zahodno steno 7742 m visokega Nuptseja. Zal je Janez Jeglič, eden najboljših slovenskih alpinistov, pri tem omahnil v prepad.
NOVEMBER
Predstavniki občinskih svetov (elektorji) občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Litija so na volilnem zboru v Kamniku izmed treh kandidatov za članico državnega sveta - zastopnico lokalnih interesov izvolili Katarino Ovca Smrkolj iz občine Lukovica.
Volitev predsednika republike se je v kamniški občini udeležilo 16559 volivcev ali 73.27% vseh volivcev.
Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku je proslavil petdesetletnico svojega uspešnega delovanja. Poleg dneva odprtih vrat in številnih drugih prireditev so pripravili tudi jubilejno proslavo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Na Duplici so slovesno zaključili gradnjo prve faze plinovodnega omrežja v naši občini. Na 9100 metrov plinovodnega omrežja je koneesionar Adriaplin iz Ljubljane priključil 260 stanovanjskih his.
Prvo slovensko pevsko društvo Lira je s slavnostnim koncertom pod vodstvom Marjana Ribiča v Srednji šoli Rudolfa Maistra zaključilo celoletno praznovanje 115-letnice svojega delovanja. Ob tej priliki so podelili priznanje za petdesetletno sodelovanje v zboru Janezu Krtu. Avgustu Ogrincu in Jožetu Ogrincu.
V okviru akcije TZS Moja dežela - lepa urejena in čista je Kamniku pripadlo drugo mesto med najbolj urejenimi slovenskimi izletniškimi kraji.
Kamniška glasbena šola je praznovala 45-lclnico uspešnega delovanja.
DECEMBER
Občinski svet je sprejel odlok o razglasitvi Uršulinskega samostana v Mekinjah za kulturni spomenik.
Občinski svetniki so se v svojem delovnem programu za zadnje leto svojega mandata odločili, da se bodo v letu 1998 lotili spremembe prostorskega dela srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Kamnik
FS
Trije kralji
Domove v Kamniku. Iimjicah. Nevljah. Stranjah, Stahovici, Zagorici, Godiču. Mekinjah, na Vrh pol ju... so tudi letos obiskali trije kralji. Po tradiciji so ljudem s pesmijo in besedo zaželeli vse dobro in božji blagoslov v novem letu. leni sedmim koleilnjskini trojkam, ki jih jc tudi letos organiziral Odbor za oživljanje starih običajev pri OO SKD. so dobri ljudje darovali za misijone in Karitas preko 200.000 tolarjev.
Zlatoporočenca Toneta in Ivanko Smolnikar je znova »potrdil« njun sin Tone, kamniški župan
Antonija in Justin Slanovec dočakala biserno poroko
Lep je dogodek, da zakonca   energijo uspelo zgraditi lep dom doZivita 50 let skupnega Življenja,    zase in za svojo družino. Pomemben je ta dogodek tudi za-      Odločitev za skupno življenje
Pred poročno sobo na občini V sredini slavljenca, levo hčerka Marija, desno Anka, za njo Zdravka in sin Tone
to, ker sta oba okusila grozote II. svetovne vojne, pa jima je kljub temu z vztrajnostjo in neomajno
sta potrdila 29. novembra 1947 in si obljubila, da ju ne bodo razdvojile nobene teiave. Res je bilo lako,
zanimivo pa je, da je zlato poroko 50 let kasneje opravil v poročni sobi na občini njun sin Tone Smolnikar, kamniški župan.
V kramljanju z zlatoporočence-ma smo zvedeli marsikaj zanimivega. Sta poštena, delavna in iskrena človeka, vsekakor pa zelo vztrajna. Pa lepo po vrsti.
Tone Smolnikar se je rodil v družini s šestimi otroki, 7. januarja 1919, v vasi Brezje-Dob pri Domžalah. Solo je obiskoval v Krtini in se nato izučil čevljarske obrti. Delal je pri obrtnikih vse do služenja vojaškega roka 1940. Takoj po razpadu Jugoslavije se je vrnil domov in bil zaposlen do 1943, ko je aprila meseca namesto v nemško vojsko odšel v partizane. Januarja 1945je bil zaradi izdajstva ujet in zaprt v Domžalah in Kamniku. Domobranci so ga obsodili na smrt. V zaporu so ga pretepali do onemoglosti. Odpeljali so ga v Begunje in nato na Tirolsko. Iz taborišča se je vrnil septembra
Občina poskrbela za pestro praznično dogajanje
Sejem, božiček, dedek Mraz...
ra je bil obisk zmaja z bobnarjem in baklami ter obisk božička. Skupni nastop (na sliki) je ob soju svečk trajal še dobro uro, saj je
marsikateri otrok
Za nedavne božično-novoletne prireditve je vzela vajeti v roke kar sama občina. In prav lepo se je izkazala. Njen Turistično informacijski center je dovolj zgodaj poskrbel za praznično predbožič-no vzdušje. Na Glavnem trgu in na Šutni smo na božično-novolet-nem sejmu, od 22. do 31. decembra, na Številnih stojnicah s pestro ponudbo lahko kupovali darila in druge izdelke. Lepo okrasen Glavni trg je zaživel in opravičil svoje ime ter se spet potr-
dil kot najbolj primeren prostor oziroma kraj za prireditve, druženja in zabavo, tokrat predvsem za najmlajše, saj je bil pester spremljajoč program v pretežni meri namenjen prav njim.
V sredo. 24. decembra, je bilo veliko zanimivih nastopov. Od 15. do 16.30 je otroke zabavala animatorka Helena Stcrle, nalo so na praznično okrašenem prireditvenem odru s svečkami v rokah prepevali otroci - pevci prof. Marine Aparnik. Presenečenje veče-
božičku želel povedati kako priden je in kako lepo zna zapeti pesmico. V božičkovem naročju jc marsikomu najprej zastal glase l<, nato pa je v njegovem varnem zavetju igrivo zapel. Pred slovesnim odhodom božička so natopajoči otroci zapeli se božični pesmi Glej zvezdice božje in Svetit noč. Ne moremo našteti vseh prireditev, ki so potekale ta dan, pa tudi v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek, 27. 28. 29. in 30. decembra, ko je otroke obiskal še dedek Mraz. s svojim pravljičnim spremstvom. O skupnem silvestrovanju na prostem - na Glavnem trgu poročamo v posebnem prispevku.
Organizatorju božično-novolct-nih prireditev Občini Kamnik gre vse priznanje za polepšane zadnje dni starega leta. s tem pa tudi skrb za vedrejsi korak v novoletne dni.
SAŠA IVIEJAĆ
Ob sprejetju pravilnika o sofinanciranju športnih programov
17. decembra je bil na 31. seji občinskega sveta občine Kamnik sprejet tudi pravilnik o sofinanciranju športnih programov v naši občini
Zal v tako sprejetem pravilniku ni upoštevanih nekaj bistvenih predlogov, ki so jih podali predstavniki večine najbolj razvitih in dejavnih športov v občini kot npr. odbojke, plavanja, tenisa, lokostrelstva, strelcev... domala vseh tistih, za katerih delovanje občina prejema od države letno okrog 30 milijonov tolarjev. To pa so v glavnem tudi vsa sredstva, ki naj hi se po tem pravilniku vsakoletno delila.
Z Zeljo, da hi bila dela pri razdeljevanju omenjenih sredstev v občini v bodoče pravičnejša in tudi mnogo cenejša in naj ne bi presegla več kot 10% gornjih 30 milijonov, so predstavniki omenjenih športov predlagali da se to razdeljevanje, po vzoru oddelka za okolje in prostor na občini prenese s sedanje občinske športne zveze na samo občino in sicer na oddelek za družbene dejavnosti.
Menijo namreč, da je država osnovna sredstva ob dtMitvi teh sred-stev-že tako ali tako podala Podrobna razdelitev tega denarja in nadzor nad namensko porabo pa naj ne bi zahtevala niti polne zaposlitve ene za
to problematiko strokovno podkovane osebe. Računovodsko dejavnost za to področje lx> zdaj opravljala osrednja občinska računovodska služba. V bodoče se bodo sredstva nosilcem-iz-vajalcem športnih programov namreč nakazovala direktno in ne več preko občinske športne zveze
Za neposredni demokratični nadzor nad delom te strokovne osebe v oddelku za družbene dejavnosti pa so predstavniki navedenih športnikov predlagali večjo njihovo zastopanost v komisiji za šport in to namesto zdaj sprejetih treh članov na pet članov, od teh po 2 iz vrst individualnih spoilov (po enega iz vrst kakovostnega in po enega iz vrst vrhunskega si*trla) in po 2 iz kolektivnih športov (z enako podrazdelitvijo kot pri ind športih) ter po enega zastopnika športa za vse.
Ti predlogi, ki so jih z dopolnili predlagali predvsem svetniki iz SKD, so žal med ostalimi svetniki dobili za malenkost premajhno podporo; seveda predvsem pri svetnikih iz vrst IJ)S, ki povečini verjamejo v kvaliteto sedanje občinske športne zveze. Presenetljivo pa je izostala tudi podpora med svetniki SI&
Optimisti tako tudi načelnik oddelka za družbene dejavnosti obči-
ne g. Kamin, pravijo, da se ho stvar še vseeno dobro iztekla. Morda res?
Vse, škarje in platno ima sedaj v rokah Zupan. Če bo upošteval povsem jasno izražene želje športnikov, bo v strokovno službo pa tudi v komisijo za šport imenoval človeka oz. ljudi, ki bodo zasledovali namere, zveste nacionalnemu programu športa in se bodo popolnoma distancirali od dosedanje prakse občinske športne zveze Tako bo na tem področju, upamo, zavladala pravičnost in bo omenjeni denar namenjen neposredno resni strokovno podkovani športni dejavnosti.
Športno zvezo, kot ostanek nekdanje enoumne prisile (v šestedesetih letih smo se. morali vsi športni klubi prisilno vključiti vanjo), ki jo žal še vedno, kot je videli obvladuje nekdanja politična elita, pa hi iz Ze. znanih razlogov kazalo čimprej razpustiti ali vsaj pošteno prevetriti Pri tem čaka občino in državo še velika naloga, da tej športni zvezi odvzame čimprej ves monopol nad športnimi objekti katere so v preteklosti zgradili z lastnim delom in s podporo vseh občanov smrtni klubi in društva v naši občini Sele potem ho morebitno včlanjevanje vseh na novo registriranih športnih društev v to športno zvezo zares svobodno - neprisilno! MIIANWINDSC.HNWER
1945. Vpisal seje v srednjo usnjarsko šolo, delal v Toku, pri Prešernu v Kranju, Peku in v industriji obutve Ljubljana. Opravljal je odgovorna dela v proizvodnji, tehnični kontroli in kol mojster oddelka. Vseskozi je bil vključen v organe upravljanja, v sindikat, prizadeven je bil v ZB, kjer je bil 22 let praporščak. Zdaj ga zdravje nekoliko omejuje, zato se zadrZuje doma, toda še vedno si zna poiskati jiri-merno delo.
Za svoje nesebično delo je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, med njimi: medaljo zaslug za narod, občinsko plaketo in številna druga.
Slavljenka Ivanka je bila rojena v rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem, 9. 6. 1922, v družini z devetimi otroki Ivanka je daljnja sorodnica Prešernovega rodu. Mladostna leta je preživela doma. Leta 1945je opravila strokovni tečaj in dobila zaposlitev v podjetju Prešeren v Kranju. Bila je v skladišču usnja do leta 194H, potem je ostala doma in skrbela za družino. Vsa njena družina je tudi materialno podpirala NOB, je še pristavila.
Slavljenca sta se spoznala v tovarni Prešeren v Kranju. Tu se je vžgala iskrica in zatem sta se vzela.
V zakonu sla dobila tri hčerke: Marijo, Anko in Z.dravko ter sina Toneta. Imata že H vnukov, vsi se radi obiskujejo, vedno so vrata na široko odprta, saj ju mladi spominjajo na mladost.
Prisrčno slovesnost ob 50-letnici poroke so pripravili v Žirovnici pri Trebusniku. Prej sta potrdila svojo zlato poroko v poročni sobi občine Kamnik, ob 13. uri istega dne pa še v cerkvici svetega Marka v Vrbi. Krepko sta si stisnila roki ob navzočnosti povabljencev, ki jih je bilo skoraj 60.
Zatrdila sla, da je bilo slavje res enkratno in prijetno, mi pa jima radi verjamemo.
Predstavniki društva upokojencev so jima izročili skromno darilce in seveda »diplomo« z iskrenimi željami, da bi jima bilo življenje še naprej lepo v krogu svojih najdražjih.
STAI\E SIMŠIČ
Izjemen trenutek sta doživela Antonija in Justin Slanovec iz Mekinj. Slavila sta namreč biserno poroko. Minilo jc žc polnih 60 let, ko sla iz ljubezni stkano prijateljstvo sklenila spremeniti v trajno zakonsko zvezo. Danes se z veseljem ozirata na prehojeno pot, na čeri, ki sta jih znala sporazumno premagovati. Vredno je bilo živeti za to. Še danes oba z ljubeznijo in humorjem ustvarjata
umrla žc zelo zgodaj. Skrb za družino je prevzela s svojimi 15. leti. Rada je pletla, šivala in vezla. Zelo rada je zapela, tudi njeni otroci imajo radi lepo pesem. Z ljubeznijo se jc zatopila v branje knjig
Poročila sta se na Štefanovo, 26. decembra 1937. Rodile so se jima hčerke: Vera, Cvetka. Ivica, Darinka in Ksenija ter sinova Justin m Anton. Antonija, kot je
Slavljenca Justin In Tončka v druibl s sinom in snaho, doma v Mekinjah
tako prijetno razpoloženje, kot bi bila šele na začetku skupne poti.
Njuna življenjska pot se je začela žc zdavnaj, za Justina pred 87., za Antonijo pa pred 81. leti.
Justin je bil rojen 14. aprila 1911 pri (irluškovih v Tunjicah. Majhna kmetija ni mogla prehraniti 8 otrok v družini, zato so morali že mladi za kruhom. Kot osemnajstletnik je dobil delo v tovarni usnja. Za njim jc v tej tovarni dobilo delo še nekaj njegovih bratov in sestra. Za Justina je bila to prva in zadnja zaposlitev. Kaj kmalu sc jc strokovno izpopolnil in postal specialist za si rojenje kož. Kot takega ga je lastnik tovarne cenil in mu pomagal ludi pri reševanju osebnih zadev Pomagal mu jc pri gradnji hiše. saj jc bil tovarnar Tone Knaflič napreden človek. V podjetju je opravljal veliko odgovornih dolžnosti. Bil je vodja strojnice, sve-tovatec za strokovna vprašanja Zelo uspeScn je bil kot gospodarstvenik, dolga leta je bil predsednik upravnega odbora, deloval je v DS in drugih organih. Vedno jc skrbel za načrtno delo. V lem času je prejel številna delovna priznanja in pohvale.
Antonija, kličejo jo Tončka, je bila rojena 15. 6. 1916 v družini Rak-Štajarc na Vrhpolju. v družini s sedmimi Otroki Mati ji je
znala, jc vso ljubezen poklanjala svojim otrokom, ljubila je naravo in oba z Justinom sta rada zahajala v gore in v to uvajala tudi otroke.
S svojim življenjem sta nadvse zadovoljna. Že prej v mladih letih so si med seboj pomagali, to velja enako tudi danes. Justin se vedno čebclari, kar počne že dolga desetletja. Tončka pa se težko loči od štedilnika, vrla in svojih rožic. Še bi lahko naštevali, pravita smeje, a da je že tO do volj.
Praznovala sta v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev. l)obili so se pri Milanu, Justino vem bratu v Tunjicah. Prišli so vsi, tudi 13 vnukov in 8 pravnu-kov. Vseh je bilo več kot 50.
Upokojenci iz Kamnika so jima izročili skromno darilce in uradno listino 0 biserni poroki. Njuni otroci so jima poklonili ljubko pesem, zloženo prav za ta jubilej.
Pred zaključkom našega obiska nam je Justin v šali dejal: »Kaj bi sc pritoževala, živela sva v avstro-ogiski cesarski monarhiji, v kraljevi in Titovi Jugoslaviji, dočakali smo svobodno in samostojno Sin venijo, zdaj, ko so nama otroci poklonili še nov barvni televizor, pa bodo prihodnji časi Sc bolj rožnati.« Ni kaj dodali.
STANE SIMŠIČ
In memoriam
ANDREJ MARTINC
Ob naključnih srečanjih se listi, ki so hodili skupaj v šolo navadno pogovarjajo o totol-cih. ki so odsotni. Andrej Martine, maturant kamniške gimnazije, je našel službo in dom za nase razmere kar precej daleč - v Krškem, zato smo ga v naših pogovorih pogosto omenjali. Cenili smo ga zaradi njegove človeške topline in mirne preudarnosti, s čimer se je zapisal v naš spomin.
Andreju se z rojstvom v kmečki družini ni obetala kakšna izjemna življenjska pot. Kol štirileten otrok sc je srečal Se z vojno, ki je vplivala na njegovo življenje. Marlinčeva domačija leži na Perovem - ob robu gozda, zato so bili dnevni gostje Nemci, nočni pa par-lizani. Andrej je zaradi te nevarnosti ta leta preživel pri stari mami v Stranjah. Vojna jc prav tako povzročila, da se je začel redno šolati Sele kot devetleten fantič. Mamine instrukcije so pomagale, da je po dveh mesecih preskočil v drugi razred. Po osnovni šoli jc v Kamniku nadaljeval šolanje na gimnaziji, leta 1957 ga je zaključil s tisto generacijo kamniških maturantov, ki je skoraj
vsa nadaljevala študij na visokih in višjih šolah. Skoraj vsi so ga uspešno končali in zasedli odgovorna strokovna in vodilna mesta v gospodarstvu, zdravstvu. Sol-slvu in drugod.
Po maturi se je Andrej odločil za študij prava, ki ga je uspešno končal in sc po pripravništvu v Kamniku zaposlil kol prav nik v podjetju Jutranjka v Sevnici. Razmere so torej povzročile njegov odhod iz Kamnika, kamor se je vedno želel vrniti, pa mu za življenja ni bilo dano. Življenjsko dobro utrjen - kol študent si je zaradi skromnih gmotnih razmer pomagal tudi s priložnostnim honorarnim delom - je v službi dosega I lepe uspehe. Prvo delovno mesto je zamenjal s funkcijo preiskovalnega sodnika v Krškem. Tu se je ustalil, si s skrbno ženo uredili solidno družino in skupaj z njo postavil hišo. kupil vinograd, čla je tudi prosti čas preživel v delu.
Delo preiskovalnega sodnika ni najbolje ustrezalo njegovemu značaju, zato se jc odločil za advokaturo. Strokovnost, odgovornost, zanesljivost in korektni odnos s slrankami in poklicnimi kolegi so prav gotovo vplivali na to, da mu je mlada slovenska dr-
žava zaupala notariat v Krškem. V tem delu je dosegel svoj osebni in strokovni vrh. Zaupanje države jc pokojni Andrej opravičil z resnim in kvalitetnim delom, pri čemer jc izhajal iz načel: pravičnost, strokovnost in doslednost. Odlikovala sta ga globoka so eialnnst in čut za pravičnosl. Postal jc ugleden in zanesljiv notar, h kateremu so ljudje radi prihajali bodisi po nasvete bodisi po notarske storitve.
Andrej jc imel še mnogo načrtov: kako uresničiti pravno državo, kako doseči bolj-So kvaliteto življenja in podobno, toda smrt je bila močnejša, iztrgala ga jc sredi de la.
Andrej se je rad vračal v Kamnik, posebej na letna SfC čanja z gimnazijskimi sošolci. Od nekdaj je načrtoval vrnitev v rodni kraj, če ne prej pa DO upokojitvi. Želja se mu je uresničila Sele po smrti, ko smo se na kamniških Žalah poslovili od njega. Že lansko 40. obletnico mature nas jc povabil v svoj vinograd, pa jc bil kol zvesti služabnik povali ljcn v večnega.
JANEZ Hl IMAR
Kamniški OBČAN
KULTURA
15. januarja 1998 7
Za kulturo jezika j
Kdaj se za številkami piše pika?
»Napisi kaj o piki za številkami. Kdaj se piše in kdaj ne? Marsikdaj je - tudi v javnih občilih ali uradnih besedilih - postavljena narobe ali pa manjka.«
Pregledala sem nekaj časopisov, poslovnih in uradoval-nih besedil in ugotovila, da je pika, ki označuje številke ali njihove dele, kar problematična in da ima gospod M. ki me jc na to opozoril, prav. Pa si oglejmo, kako sc uporablja:
- Pika za vrstilnimi števniki in vrstilnimi prislovi
Pika sc piše samo za lisli-mi številkami, ki izražajo za-povrstje, vrstni red: /. (prvič), 1. člen (prvi člen), 15. člen (petnajsta stran), 50. leta (petdeseta leta), v HO. letih (v osemdesetih letih), hodi v S. razred (osmi razred), oh 17. uri (sedemnajsti uri).
te gre samo za štetje, pike ne pišemo: star je 20 let (dvajset let), rodil seje pred 40 leti
(Štiridesetimi leti), končal je 8 razredov (osem razredov).
Pika, s katero označujemo vrstilnc števnikc ali vrstilne prislove, je stična s številko. V teh primerih jc treba biti pozoren na števnikc, ki so v različnih sklonih, kar pa nikakor ne pomeni, da so vr-stilni.
- Pika za označevanje tiso-čic
Pri večjih številkah se s piko označujejo tisočice. vendar samo takrat, če so mili-jonice označene z vejico. Lahko pa se tisočice in mili-jonice ločijo samo z razmikom. Ta način pisanja ne velja Za letnice.
Primera: 1,234.611 (vejica in pika sta na obe strani stični) - prav jc tudi: / 234 611. Kadar pišemo neko besedilo, se moramo na začetku odločili, kako bomo označevali števnikc. Zapisovati jih moramo vseskozi enako.
- Pika za ločevanje ur in minut
Kadar Želimo zapisati ure in minute, imamo za to dva načina. Pri obeh sc beseda ura ne piše.
Sestanek bo ob 15.30 v sejni sobi. Pika se piše brez razmika.
Sestanek bo ob 15"'v sejni sobi. Pika se ne piše.
- Pika za označevanje konca Števila
Pri zapisovanju denarnih zneskov sc, kadar ni deci-malk, na koncu piše pika Z eno črtico ali dvema. Ta pika jc privzdignjena in brez razmika na obeh straneh: 1200 - -ali 1200-.
Opozorilo:
Števniki sc pišejo s številkami zlasti v strokovnih, znanstvenih in publicističnih besedilih, v leposlovju se izpisujejo z besedami.
MARJETA HUMAR
Matična knjižnica
Decembrski dnevi rajanja, veselja, daril, bleščic so mimo. V nas ostajajo samo še spomini, ki nas bodo greli še dolgo v novo leto ali pa vsaj do pomladi.
Tudi v Matični knjižnici Kamnik se je v decembru zgodilo veliko lepih stvari. V sodelovanju z Mladinskim centrom Kamnik smo vsak ponedeljek organizirali otroške prireditve, ki so jih vodile Helena Slcrle, Maja Hraslovcc, Mateja Kebcr in Andreja Vukmir. Ogledali smo si tudi igrico Drage Aha-čič Zadnje sanke dedka Mraza. Igrico so zaigrali člani dramskega kroZka osnovne Sole Frana Albrehta pod vodstvom profesorice Ivanke Učakar. Lutkovna skupina iz ZUIM-a pa je izvedla lutkovno igrico Bučko in strašilo.
Igrica Snežinkica Tinkica je prav gotovo tudi ena takih malih srčnih stvari, ki je otrokom
Razstava kamniških likovnikov na velenjskem gradu
V galerijskih prostorih velenjskega gradu je 18. novembra 1997 pripravilo Likovno društvo Kamnik, Društvo šaleških likovnikov in Kulturni center Vele nje razstavo kamniških likovnikov. Poleg članov Likovnega druStva Kamnik so razstavljali še
panc skoraj vse klasične slikarske tehnike: akvarel, gvaš, tempera, pastel, olje in akril ter razne mešane tehnike. Razstavljali so: Stanka Baloh, Greta Boltar, Dika Dolenc, Karel Hruza, Lojze Kalinšek, Ana-Nuša Komatar, Sašo Ko-
Velenjski župan g. Srečko Meh odpira razstavo kamniških likovnikov na velenjskem gradu.
nekateri sopotniki in simpatizer-ji društva, tako da je bila predstavljena večina kamniških likovnih ustvarjalcev mlajše in srednje generacije. Tako so razstavljali ljubiteljski likovniki, člani društva, ki jih vodi mentor, likovni predagog Ix>jz,e Kalinšek in tudi šolani slikarji in nekateri likovni pedagogi. Razstavljena dela so bila tematsko v razponu od krajin in vedut, portreta, figuralnih motivov, do svobodnejših in drz.ne.jsih likovnih eksperimentov pa vse do
štrakcijc. Tehnično so bile zasto-
zitrski, Klavdija Les.jak, Dušan Lipovec, Tatjana Luz.nik-Skufca, Tanja Mezga, Nataša Novak, Alenka Podobnik, Vesna Rakef. Petra Smolej, Dušan Slcrle, Matevž Škufca in Suzana Zgoncc.
Nekaj besed 0 likovni razstavi jc povedal Dušan Lipovec, razstavo pa sta odprla predsednica Društva šaleških likovnikov ga, Viktorija Meh in župan občine Velenje g. Srečko Meh.
DUŠAN LIPOVEC
POLIGLOT
VPIS 21. 1. do 13. 2. 98 9.-13. in 16.-19.
INFORMACIJE tel.: 723-089 LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA
Praznični koncert Mestne godbe Kamnik
V prednovoletnih in predbožičnih dneh je bilo v Kamniku toliko različnih prireditev, da je gotovo vsakdo videl ali slišal kaj takšnega, kar mu je polepšalo praznike. Tak dogodek je bil tudi koncert Mestne godbe Kamnik.
Mestni godbeniki bodo letos maja praznovali 150-letnico obstoja godbe in 100-letnico slovenske godbe v Kamniku. Praznični koncert je pripravil in dirigiral Franci Upk-nik, kot solista pa sta nastopila Andrej Humar (pikalo) in Marjan Sitar (saksofon). Delo Mestne godbe Kamnik v preteklosti in sedanjosti je z zanj značilno miselno in govorno spretnostjo v vezni besedi predstavil Tone Ftičar. (.'davno vlogo pa so seveda odigrali mladi in starejši godbeniki, ki so poka-
zali, da se za praznične dni ob obletnicah dobro pripravljajo, da jim godba veliko pomeni. Kolje navada, so tudi na letošnjem koncertu slovesno sprejeli v svoje vrste nekaj mladih godbenikov.
Koncert je obsegal skladbe I njih in domačih avtorjev. Vse so bile zaigrane z visoko poustvarjalno dovršenostjo, odlično je bila izvedena skladbu Lemi časi - delo kapelnika Francija Upitnika.
Visoka kvaliteta kamniške godbe kaže na odlično delo kapelnika in godbenikov. Upajmo, da bodo ob jubileju deležni ludi širše materialne podpore, ne samo vzpodbudnih in pohvalnih besed - čeprav so ludi te potrebne.
MAR.IFTA HUMAR
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
GLAVNI TRG 23
1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/831-176 E-mall: lnfocenter.kamnik-1@siol.net'
tBBm
KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC JANUAR
PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
Vsak torek ob 18. uri
PRAVLJIČNE URE z Jano Verlinšek
Torek, 20. t: DVA IN VEČ - Annegert Fuchshuber
ToreK 27. L: ABRAKADABRA - Ingrid in Dieter Schubert
Vsako sredo ob 13.30
V VILI ČIRA-ČARA, umetniško-ročna delavnica
Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Ponedeljek, 26. L ob 18. uri Pravljične ure v Smarcl z Jano Verlinšek STANOVITNI KOSITRNI VOJAK - H. C. Andersen Sobota, 17. L, od 9. do 13. ure
Delavnice za učence, dijake in študente »SPROŠČANJE-ZAVEDANJE-UČENJE«.
Vodi Vera Prelovšek. S seboj prinesite zvezek. Petek, 16. 1.. ob 17. uri in sobota, ob 9. uri Začetni tečaj slikanja na svilo za odrasle. Vodi: prof. Rosana Klelndinst Premk ToreK 20. t, ob 19. uri
POTOPISNO PREDAVANJE: Irska - zeleni otok
Predava: prof. Franci  Novak z Vrhpolja.
Sobota 24. 1., ob 10. url
Lutkovna Igrica Magde Schubert PAVLIHOVE
DOGODIVŠČINE
Izvedba: Pavlihovo gledališče Globus.
PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI V KAMNIKU
Sobota, 17. in nedelja, ia 1. 1998
Mali nogomet Turnir za člane In veterane.
Organizator: KMN Bakovnik
Informacije: Gostilna pri Planjavšku in Mitič Rajko, tel.: 061/ 812-476, 061/815-324.
Sobota, 24. 1., ob 19. url MOPED SHOW Z GOSTI
Glasbena prireditev. Organizator: OM agencija Informacije: g. Matija Osojnik, tel.: 151-12-66
Snežinkica Tinkica
Igralne urice in celo - lastna avtorska igrica
polepšala prazične dni, pa ne samo otrokom, ki so igrico gledali in poslušali (saj jc uglasbena), ampak tudi nastopajočim in vsem, ki so kakorkoli pomagali.
Gotovo vas zanima, kako taka igrica nastaja, koliko veselja doživimo že prej, predno igrico postavimo na oder. Ja, res smo se imeli »luštno«.
Naša sodelavka Tatjana Tratnik, ki ima še posebno velik čut in veliko srce za otroke, je vzela v roke svinčnik, navdih je prišel kar sam od sebe, pred očmi pa so ji zaplesale snežin-kice Tinka, Pika in Poka in bela gospodična Botrica Zima. Besede so se zlivale na papir v celoto in pokazalo se je, da to ne bo navadna igrica, ampak bo to glasbena pravljica... Rime so bile napisane, z glasbo pa nam je na pomoč priskočil Primož Smolnikar in hitro napisal nekaj nizkih in tudi visokih not.
Vloge smo razdelili takole: snežinka Tinka je bila Nina, snežinki Pika in Poka Špela in Katja in še dve snežinki Zalka in Maruša. Počasi smo se učili besedila na pamet in že se je naša pisana druščina zbrala pri Tatjani na prvi vaji... S prehla-jenimi glasovi smo poskušali slediti Primožcvi kitari, pa še parkeljni so nas hoteli prestrašiti - bil je namreč Miklavžev večer, a nam je Slo kar dobro od glasu...
Medtem ko smo se snežinki-ce in Botrica Zima pridno učile besedilo, je bilo potrebno
poskrbeti za kostume, sceno, reflektorje in ostalo, kar sodi k igrici... pravijo, da vse ostane v družini - Tat Janin mož je bil v eni osebi kostumograf, scenograf, kritik, rezervni pevec itd. Potem so sledile Se vaje in vaje, ker smo na koncu znali vse brez napake, smo lahko zapeli in zaigrali pred otroki.
Za frizure nastopajočih je poskrbela Olga Škrjanec iz frizerskega salona Milica, pri nastajanju igrice je veliko pomagala Helena Sterle, pa tudi sodelavka Nina s pionirskega oddelka knjižnice.
Snežinkica Tinkica je drobna, nežna, majhna snežinka, ki si ne upa poleteti na zemljo. Vse njene sestrice se norčujejo iz nje in se ji posmehujejo. Tinka sc potoži tudi Botrici Zimi, ki jo potolaži in pove, kaj vse bo zamudila, če si ne bo upala na zemljo. Botrica Zima Tinko nauči pesmico za otroke, s katero bodo priklicali Božička. Tinka se ojunači, poleti na zemljo in skupaj s sestricami snežinkami pričakuje Božička.
Otroci so bili navdušeni nad igrico in ko smo se razhajali, jc nekako padla ideja, da bi igrico in pesmi posneli na kaseto. Škoda bi bilo, če bi na Botri-00 Zimo in snežinkice kar pozabili...
Sicer pa - le kje je zopet zakasnila Tinka, zime še ni konec, otroci so še željni snežnih dogodivščin...
Botrica Zima Sabina
Snežinke z botrico Zimo in Božičkom v dvorani knjižnice
Deset »naj« s področja likovne umetnosti in kulture v letu 1997
Po izboru akademskega slikarja in likovnega kritika Dušana Lipovca
1. Najbolj kvalitetna* likovna razstava:
II. mednarodni bienalc akvarela, organizator občina Kamnik, razstava v Kulturnem centru Kamnik na gradu Zaprice
2. Najbolj inovativna in izvirna likovna razstava:
Tomaž Schlegl, projekt Gledalci, stružni stolp na Malem gradu
3. Najbolj odmevna likovna razstava:
Razstava Likovnega društva Kamnik s sopotniki. Galerija na Velenjskem gradu in razstavišče Veronika
4. Najbolj zanimivo likovno srečanje:
Likovna kolonija Golice '97, razstava, predstavljena v piceriji Murka
5. Nagrajeni likovniki iz Kamnika:
Lojze Kalinšek, Ivo Kordaš, nagrajena na Fx tempom v 1'na nu; Dušan Lipovec, nagrajen na Ex temporu v Velenju
6. Najbolj zanimiva fotografska razstava: Fotografije Marka Trobevška, kavarna Veronika
7. Najbolj odmevna fotografska razstava:
Fotografska predstavitev Helene Mušič. razstavišče Veronika
8. Najboljše objavljene karikature in ilustracije:
Tomaž Schlegl, ilustracije in karikature, objavljene v Stranj-skih novicah
9. Najbolj zanimivo oblikovanje vizualnih komunikacij:
Marjan Kocjan, celostna podoba 2. mednarodnega bienala akvarela
10. Največja kamniška kulturna sramota:
Propadajoča graščina Zduša nad Mekinjam)
DUŠAN LIPOVEC
8       15. januarja 1998
POGLEDI - PISMA
Kamniški OBČAN
O izključitvi iz stranke Zeleni Slovenije
V Kamniškem občanu St. 11 dne 12. junija 1997 jc bilo na 11. strani pod člankom Nazaj k enotnosti objavljeno uokvirjeno sporočilo, v katerem so neresnične, lažne in zlonamerne navedbe, ki jih je v imenu Zeleni Slovenije posredoval v objavo Rudi Meršak.
V smislu varovanja človekovih pravic in zmanjšanja nanesene Škode, ki so jo utrpeli »izključeni« člani Zeleni Slovenije, Se posebno pa naS občinski odbor Kamnik, saj gre kar za tri naSe člane Marijo Reba. Ivano Skamcn in Matevža Skamna, posredujemo javnosti del odgovora iz dopisa Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ki se nanaša na izključitev članov iz stranke:
»Opozarjamo vas na kršitev statuta in sicer pri sklepu 7.3. na podlagi katerega so iz stranke izključeni Štirje člani stranke. Kot izhaja iz točke I. tega sklepa, je izvrSni odbor stranke na 32. seji oblikoval in ponudil kongresu v sprejem sklep o izključitvi. Opozarjamo vas na postopek določen v drugem odstavku 15. člena statuta, v katerem je določeno, da na I. stopnji o predlogu odloča Komisija za statut in pritožbe, ki svojo odločitev posreduje vsem organom stranke, izključeni član se lahko v 15 dneh od prejema sklepa pritoži na svet, ta na II. stopnji o predlogu izključitve (na svoji prvi seji) odloči dokončno. Sele po tej odločitvi ima izključeni član pravico predlagati kongresu revizijo sklepa o izključitvi. Predlog za rezvizijo sc mora vložiti Komisiji za statut in pritožbe v roku 30 dni po prejemu sklepa. Če pa svet stranke v izrednih primerih izključi člana sam. o pritožbi dokončno odloči kongres stranke. Zato tudi opozarjamo na 28. člen statuta, ki določa, da svet stranke dokončno odloča o izključitvah ali razrešitvah članov na I. ali na II. stopnji in nikakor ne kongres. Menimo, da jc izključitev Štirih članov iz stranke nična.«
(iz dopisa Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. St. 0001/14-2-S-D 83/97, 17. november 1997) ZELENI SLOVENIJE -OBČINSKI ODBOR KAMNIK
Družbene vrednote v zatonu
V splošni dirki za materialnimi dobrinami se ljudje med seboj spogledujejo, kdo ima več in kako se učinkovito uporabljajo komolci. V tem porabniškem vrvežu, polnem vulgarne reklame in spolzkih filmov pozabljamo na etične in moralne vrline Te vrednote pa so stare kot evropska civilizacija in se zelo razlikujejo od ameriške. Kavbojska kultura je že zasvojila zapadno Evropo in postopno osvaja še vzhodno. Dežela »neverjetnih možnosti« prodira s svojo kulturo do najbolj zakonitih plemen zemeljske oble in vpeljuje »ame-rican way oflife«. Ta kultura je taka, da so človeška telesa vtaknili v kavbojke, v usta dali žvečilni gumi, med ustnice cigareto, napolnili sečni mehur s kokakolo in otrpnili možgane z viskijem. Poraba teh izdelkov je neizmerno velika, predvsem pri mladini. Multinacionalke jih izdelujejo brez predaha z milijardnimi dobički dolarjev in tako nezadržno osvajajo svet. Kaj je negativnega v sprejemanju teh simbolov »svobode«, nam dokazujejo ulice, onesnažene s sivorumenimi madeži izpljuvane lepljive gumijaste mase, zakajeni bari in pivnice, v katerih se ljudje prepuščajo brezdelju in drugim negativnim strastem, onesnažujejo naše bivalno okolje z odmetavanjem praznih pločevink. Tisti, ki posedajo po bifejih brez zapiralnega časa, poslušajo nasilno glasbo, uživajo v oblakih dima s kozarcem v roki, ne da bi mislili na prihodnost. V taki družbi in njihovih zagretih glavah se porodijo razne zamisli o trgovanju z mamili, orožjem in vlomi (v Kamniku je bilo decembra 6 vlomov in 2 poskusa
Kako dobro poznamo svojo občino?
Na tako zastavljeno vprašanje v prejšnji Številki Kamniškega občana je prišlo veliko pravilnih odgovorov. Izmed njih smo izžrebali dobitnika knjižne nagrade, ki je tokrat: Jurij Kuhar, Ladja 1/b iz Medvod. Nagrado bomo poslali po pošti.
In seveda Se pravilni odgovor. To naselje se imenuje TUČNA. Šteje samo nekaj hiš in ga s Kamnikom, kakor tudi malo vzhodncjSc Briše, povezuje asfaltirana cesta, ki je nekoč bila lepa in gladka, sedaj je pa že razpokana in tudi kakšna
udarna jama je že v njej. Asfalt se sicer neha kakšnih 250 m pred zaselkom, prebivalci bi bili pa zelo zadovoljni, če bi se končno le saniral zemeljski usad, ki jc na enem mestu že pred sedmimi leti odnesel skoraj polovico asfaltiranega cestišča.
Danes objavljamo sliko naselja, ki leži na severovzhodni strani hriba, dobro vidnega iz večjega dela Kamnika. Vprašanje se glasi: kako se imenuje naselje na sliki in kako se imenuje hrib, za katerim leži to naselje?
Za pravilni odgovor sta torej potrebni dve imeni: ime naselja in ime hriba. Izmed pravilnih odgovorov, ki bodo prišli na naslov »Uredništvo Kamniškega občana, Glavni trg 24, SI-1240 KAMNIK« do 20. januarja 1998, bomo izžrebali eno knjižno nagrado (Naravne znamenitosti Kamniško-Savinj-skih Alp na kamniškem območju).
vloma), kako si zagotoviti denar za brezciljno življenje. Zaradi tako neurejenega življenja svojih bližnjih trpijo starši, žene, otroci in družba. (Po poročilih RTSje v Sloveniji vsak dan do 60 nasilnih dejanj na ulici in doma.) V te negativne pojave se »zaletavajo« policija in socialne službe kot morski valovi v skalovje, ker sta preventiva in represiva prepočasni in birokratski. Veliko je primerov, da so medsebojni odnosi med sosedi in vaščani zrahljani in celo sovražni. Postajamo ošabni in nihče ne da nikomur prav. Izid takih odnosov je dolgoletno pravdanje za nepomembne ali malenkostne spore. Morda kdo poreče, da gre za nostalgijo po starih časih, a ne gre za to, pač. pa, da bi vsaj sosed sosedu rekel dober dan.
Stranke, poslanci in občinski svetniki se v reševanje splošne družbene problematike ne spuščajo. Janez Podobnik je v Mariboru ob dnevu samostojnosti med drugim rekel, da državljani nimajo velikega zaupanja v oblast, ker se problemi ne rešujejo učinkovito. Da bi krepili pozitivne družbene vrline, je bil na pobudo državljanov formiran odbor, da bi na javni tribuni neposredno opozarjali predstavnike oblasti in upravne organe o kršenju zakonitosti in državljanskih pravic. Prvi sestanek je bil 18. 12. '97 v sejni sobi občine Kamnik. Zborovanja seje udeležilo 27 občanov in občinski tajnik Pristovnik. Navzoči so govorili o mnogih problemih, ki tarejo veliko ljudi. Dogovorjeno je bilo, naj odbor vsak mesec skliče javno tribuno, na kateri bi občani s sodelovanjem pristojne občinske službe ali svetnika sproti reševali najbolj žgoče probleme.
Druga javna tribuna z naslovom Problemi občanov in njihovo reševanje bo v sejni sobi občine Kamnik v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri. Vabljeni vsi, ki želite sooblikovati naš družbeni razvoj.
ALOr/JJ KONDA
Novo jezero na Rakovniku? Ne, le bivša zelenica, na kateri so prej parkirali avtomobili pred otroškim vrtcem na Klavčičevi, je po odstranitvi gramoza ob napeljavi plinovoda dobila novo podobo. V krajevni skupnosti Duplica si te dni že prizadevajo, da bi ta prostor čimprej primerno in trajneje uredili. Upajmo, da jim bo to tudi uspelo...
Steklina popušča? Z novim letom se končajo tudi skupni lovi v lovskih družinah. Na njih lovci tudi ugotavljajo, kakšne posledice ima vsakoletna akcija za zatiranje stekline (cepljenje lisic z vabami). Po zadnjih podatkih republiške veterinarske uprave lanskega oktobra pri 87 pregledanih lisicah niso ugotovili prisotnosti virusa stekline. Na sliki: Stahoviški lovci na zadnjem lanskem lovu v Gorah nad Zakolom, kjer so uplenili tri lisice. (Foto F. S.)
KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE
Koraki uspešnega učenja (7)
Nezadovoljene potrebe
Če sc hočemo uspešno učili, je treba najprej zadovoljili fiziološke potrebe: po hrani in pijaci; lačni ali žejni se težko učimo. Tudi počitek je pomemben, preveč utrujeni in zaspani si težko zapomnimo, koncentracijo sicer dvigne ludi kak sladek napitek (čaji, sokovi, kava), vendar potrebnega počitka ne. more nadomestiti,
Med osnovnimi potrebami je tudi varnost. Zlasti mlajši učenci morajo v starših in učiteljih doživljati varnost in zaupanje, iz občutka zaupanja bodo lažje premagovali napore pri učenju. Biti učenec, dijak, maturant, študent. Je danes tudi pogum.
Tudi sprejetosl in ljubezen sodita med osnovne luilrc-be. LotevajmO se učenja z veseljem. S lem, da se v življenju lahko učimo, nam je dano nek aj velikega (radi imej-
mo učenje in delo, potem ho postal učni napor lahek). Primemo stopnjo ljubezni in naklonjenosti naj učencem, dijakom nudijo ludi učitelji. Starševska ljubezen in opira pa lahko k učni motivaciji prispevata največ.
K osnovnim potrebam sodi še ugled in potrditev. Vsak otrok v družini, vsak učenec v šoli mora doživljali potrditev in pravo stopnjo ugleda, da ga učitelj in sošolci opazijo, kajti to vodi tudi k večjemu prizadevanju pri učenju. Odrasli (starši, učitelji, vzgojitelji) bi morali upoštevati pri šolajočih lako imenovano she mo motivacije Maslovia, ki pravi: »Ce hote hm uri' nee uspešen, morajo bili zadovoljene njegove fiziološke potrebe, potrebe po varnosti, pO ljubezni, ugledu; iz zadovoljitve teh rasle potreba po osebni rasli. To pa je temeljni notranji vzgib za uspešno iičcnjr.«
Dr. ANGF.UA ZFROVNIK
Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma -
Kaj se dogaja s sporazumom o občini Komenda-Moste-Križ
Kot je znano, je na osnovi sporazuma zbor krajanoTv Mostah izglasoval pristop k novi občini Komenda-Moste-Križ. Toda že nekaj dni za tem smo lahko iz Občana razbrali da točka, ki je bila prva na preizkušnji že v Kamniku, ni prestala preizkušnje. Šlo je za enajsto točko sporazuma, ki govori o imenu občine Sprašujem odgovorne, ali so sporazum sploh posredovali ustreznim službam v Kamniku in v Ijub-Ijani in kakšno pravno osnovo sporazum ima?
Skrb zbujajoče je, da sporazuma ne spoštujejo niti v samih krajevnih skupnostih, ki naj bi se združile v občino. Decembra je bila v Komendi Okrogla miza o lokalni samoupravi, navzoča sta bila tudi državna poslanca in župana g. Rupar iz Tržiča in g. Čebulj iz Cerkelj. Od navzočih, bilo jih je okoli sto, je bilo nedvomno izraženo, daje sporazum neveljaven, ker ga ni obravnaval zbor krajanov Komende.
Že iz zgornjih dogodkov lahko povsem utemeljeno sklepamo, da bo ta sporazum. Se preden bo zaživel, doživel podobno usodo kot sporazum o šolstvu, kije bil sklenjen med istimi partnerji Glede na to pozivam vodstvo krajevne skupnosti Moste oziroma pogajalsko skupino, da ustavi proces ustanavljanja občine vse dotlej, dokler ne dobi ustreznih zagotovil, da bo sporazum resnično zaživel. Zagotovila morate dohiti od zbora krajanov Komende, občine Kamnik in vlade iz Ljubljane. V nasprotnem primeru je bil sporazum le prevara za zbor krajanov v Mostah in je kot tak pravnoformalno neveljaven.
Bodočo občino sestavljajo različne vasi brez pravega središča. Na eni strani je Komenda kot izraziti cerkveni center.
s pošto, šolo in vrtcem. Na drugem koncu je drugi bolj ekonomski center, kije nastal med Suhadoiami, Mostami in Ze-jami ob cesti Mengeš-Brnik. Tu so trgovine z mešanim blagom, s pohištvom, z avlodeli, s tekstilom in cvetličarno, nadalje bencinsko črpalko, tavamo pohištva, štirimi gostilniškimi obrati in ne nazadnje glavno šolo. Ta center najdemo tudi na zemljevidih, ki jih prodajajo po Evropi. Večcentričnost bodoče občine zahteva od vseh, ki bomo v njej živeli pripravljenost na sožitje in tankočutno ohranjanje obstoječega ravnovesja. Večcentričnost bodočo občino lahko samo bogati. Zal, razni članki predvsem pisma bralcev, kažejo vso mizer-nost razmišljanja posameznih (poglavarjev in popolno nesposobnost življenja v sožitju. Napadi na šolo v Mostah imajo en sam namen, ustanoviti enoten veliki občinski center. Temu namenu je podrejena tudi celotna programska zasnova Aplen-ce, v njej težko najdemo stavek brez imena določenega centra in uvajanja novih geografskih področij. Nadalje smo priča prefinjenemu dirigiranemu ločevanju Suhadolcev, Mošča-nov in Zejcev na družbenih področjih, z namenom odvzeti njihovemu centru politično moč v času ustanavljanja nove občine. Mislim, da bi moralo v imenu občine, ki bo sestavljeno iz imen treh vasi biti ime tretje vasi po velikosti to je Suha-dol.
G. Čebulj je na prvem zboru krajanov v Mostah dejal, da bo nova občina med najbogatejšimi v Sloveniji. Slišali smo tudi da denar leži na cesti Čebulj je v svoji občini res asfaltiral veliko cest na račun zasneževanja Krvavca. Na drugem zboru krajanov smo slišali da bi bil zagotovljen dohodek nove občine za leto '97 158 milijonov. Iz medijev smo slišali da so občine dobile le 90% načrtovanega dohodka, tako bi no-
va občina, če bi obstajala v letu '97, dobila 142 milijonov. Ko hi odšteli stroške za delovanje občine, solslvo, vrtec, komunalo in drugo, hi ostalo za investicije še ca. 54 milijonov. Potrebe nove občine samo na področju obnove vodovoda, kanalizacije, šolstva in športne dvorane znašajo prek 1350 milijonov. V sedanjem času, ko smo v kamniški občini na vrsti za izgradnjo kanalizacije in šolstva, je ločevati se ekonomsko neupravičeno.
KLEMEN HOSTA, SUHADOLE
Načrt R2
V zvezi z informacijo nekaterih krajanov krajevne, skupnosti Kamniška Bistrica z dne 27. 11. /997, kije poleg v mojem nabiralniku pristala tudi v nekaterih drugih poštnih nabiralnikih, želim povedati naslednje:
Kot predsednik KS nisem izdal nikakršnega soglasja k ureditvenemu načrtu R2za odkup kalcita in apnenca v Stahovici. Za to je v skladu s 14. členom statuta KS Kamniška Bistrica pristojen svet KS, sestavljen iz 11 članov. Kot veleva 29. člen statuta KS, sem izjavo podpisal šele potem, ko je to sprejel svet KS na svoji seji 29. 9. 1997.
Na tej seji sveta KS je bilo navzočih 8 članov, ki smo soglasno potrdili pozitivno mnenje k ureditvenem načrtu R 2. Tako smo se odločili tudi zato, ker gre dejansko le za mnenje, medtem ko je izdaja dovoljenja (ali morda soglasja, kot je navedeno v »informaciji krajanov«) v pristojnosti občine oziroma države.
Menim, da sem s podpisom mnenja glede na sklep sveta KŠ ravnal pravilno.
Za konec pa še tole: razumljivo je, da bivanje blizu industrije ne dviguje, kvalitete življenja. Vendar brez Industrije in nanjo vezanih drugih gospodarskih panog preprosto ne gre. Se zdaleč ne prinašajo le različnih vrst onesnaževanja, ampak tudi delovna mesta, z njimi pa plače in davke. Grajenje okopov in ostra stališča niso v korist nikomur. Potrebno je sožitje, in obojestransko sodelovanje, ki ga bomo uresničili tudi z gradnjo pločnika, katere prva jaza bo zaključena letos.
MARJAN POTOČNIK predsednik sveta KS Kamniška Bistrica
Odgovor na pisanje ge. Marije Reba v Kamniškem občanu z dne 18. decembra /997.
Se nekaj dodatnih misli k zgodbi brez konca...
Namen mojega pisanja ni bil drezati v osir, pač pa opozoriti na neprimernost primerjave med pogorjem Anapur-ii« in Veliko planino, vsaj v tako posplošenem kontekstu, kot je izzvenel v članku gc. Marije Reba. Izgleda, da nisem bil dovolj jasen in da mije uspelo na tlečo žerjavico priliti še nekaj dodatnega olja, saj ga. Reba v zadnjem delu odgovora znova posredno popljuje stanje pri nas. Hudo je, ker v ta namen izrabi sleherno priložnost, ne nazadnje, pa tudi zato, ker sva načelno oba skoraj povsem enakih misli, tudi glede pretiranega onesnaževanja Velike planine. Kljub temu izgleda, da mojih utemeljitev noče razumeli.
Ze v uvodu sem navedel, da me politika ne zanima; osebno ne poznam ne ge. Reba ne njenih somišljenikov in ne nasprotnikov. Priznam, da sem si njeno visoko funkcijo Izmislil ozi-
Kamniški OBČAN
POGLEDI - PISMA
15. januarja 1998
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Korajžno v novo leto
Prestali smo torej naporno praznovanje in korajžno zakoračili v predzadnje leto drugega tisočletja. Da je bilo za nekatere res naporno, smo lahko videli opolnoči tudi na kamniškem Glavnem trgu, koso bili nekateri mladci in mladenke tako utrujeni, da niso videli niti ognjemeta s Starega gradu, ki so nam ga zavidali celo Domžal-čani. Ja, pravijo, Skoda, da nimamo vsaj enega takega hriba, kot je kamniški Stari grad, od koder se
narske kolegice na nacionalni TV (Pro el contra) in bivše Kamničan-ke po novem letu prejel ludi nas župan. Po njenem mnenju namreč županovanje in »1000 obratov« »na moralni ravni« ne gresta skupaj. Podrobneje pa svojega mnenja ni obrazložila. Morda ni vedela, da so naši občinski možje že pred tremi leti v »občinsko ustavo« zapisali, da mora ena največjih slovenskih občin od letošnje jeseni naprej imeti celega župana. Seveda, če novi občinarji, po odhodu Ko-
SUTNA 97 - Razbite Izložbe In ožgane stene od »požarov« v koših za odpadke - simboli novoletnega praznovanja kamniških mladih razbijačev
mendčanov in Moščanov na svoje, ne bodo spet drugačnega mnenja...
»Penzion Kamrica proti B(l)U(e)S baru« bi lahko naslovili drugo zgodbo o kamniških zdrahah, ki naj bi, kot so nekateri že napovedovali, pomenila nadaljevanko po odhodu slavnega napajalnika. »Ne poj mi žalostnih pesmi,« bi lahko rekli v slogu imena novega lokala na kamniški avtobusni postjai (bivši Medcx). Prav v zvezi s to zadevo pa smo lahko v osrednjem slovenskem časniku prebrali, da imamo na naši občini tudi bogove, svetnike in svetnice pa smo imeli že prej. Če to drži, bi jih verjetno kazalo povprašati, kolikšne so njihove bogovske plače... No, sicer pa je prav, da slišimo ludi drugo plat medalje kamniških gostilničarjev. Ko sem zadnjič iz torbe potegnil predlog, da bi bilo prav, če hi kaka mestna gostilna imela svoja vrata odprta tudi ob nedeljskih popoldnevih in večerih, mi je eden izmed njih položil, da celo na lepo nedeljo proda komaj tri pice, za kar se mu krušne peči sploh ne splača zakurili, saj ne bi zaslužil niti za trske...
KRIŠTOFOV PEPE
Novici iz Most in Suhadol
Jeseni je bila pri Soli v Mostah /grajena nova kanali zacija za odvod meteorne vode. Položenih je bilo nad sto metrov novih cevi z. odtočnimi jaški, ki so dovolj veliki, da bodo omogočili sprotni odtok vode s strehe, z dvorišča in s športnih igrišč. Istočasno so bile obovljene tudi zelenice z novimi robniki in llakovei. Med zelenicami in igriščem, kjer se je nabiralo blato, pa je bilo položenih tudi nekaj dodatnih metrov asfalta Naložba je bila vredna nekaj nad trio mio tolarjev. FmanCna sredstva so prispevali občina Kamnik. KS Moste in sklad stavbnih zemljišč. Ob naslednjih športnih prireditvah nam ne bo treba vode odvažati s cisternami.
Zanimivo je. da se je z delovanjem nove kanalizacije osušila tudi Šolska klet in del zidu na fasadi, s katerega je odpadal omet. Očitno je voda pronicala v klel zaradi nevzdrževanja šole v zadnjih letih. S tem je odpadel še eden od argumentov »stroke«, ki je v svojo študiijo, čeprav šola stoji na gramozu, dobesedo zapisala: »Največji problem predstavlja talna voda, ki ob večjem deževju zalije kletne prostore.«
V oktobru je bila podpisana pogodnu med KS Mosle. skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik in Komuna-nim podjetjem Kamnik za obnovo ceste skozi Suhadole. Asfaltna prevleka ho obnovljena v dolžini 150 m in si cer na tistih delih ceste, kjer je asfalt uničen. Sočasno bo izvedeno tudi utrjevanje tal in ureditev bankin. Celotna investicija je vredna Z4 mio in jo v celoti financira sklad stavbnih zemljišč v režiji KS Moste. Zgodnji zmrzal, ki je nastopila v novembru, je prisilila izvajalca, da je dela preložil do letošnje pomladi.
V prihodnjih letih se skozi Suhadole
vidi tja dol do bele Ljubljane. Da pa kamniška mladina oh praznikih ni samo utrujena, je nazorno pokazala že prav pred dnevom nedolžnih otročičev, ko je ponoči, verjetno z namenom, da bi Sulna oživela, razbila kar nekaj izložbenih oken in za dodatno osvetlitev starega mesta zažgala še nekaj košev za smeti...
Da smo Kamničani res mojstri za reklamo, takšno in drugčano, smo zadnji čas spel nekajkrat dokazali. Če že novinarji drugače neradi prihajajo v Kamnik, jim moramo vsake toliko časa ponudili kako aferico ali kako »globo-koumno« zamisel. Tako so denimo Tržičanom predlagali, da hi jim »zrihtali« njihovo »zapiljimo« smučarsko Zelenico in še Kompasov hotel na Ljubelju. Pa so nam tržiški občinski možje kar javno prek radia sporočili, da »to podjetje (v mislih so imeli naš Smučarski center Velika planina, kot ga je v Dnevniku imenovala gorenjska dopisnica) gotovo ni tako, da bi mu brez tveganja zaupali upravljanje z žičnicami na Zelenici«...
Ne preveč uporabno lekcijo (ob koncu mandata) je od svoje novi-
Snemanje novoletnega Videomeha
»Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, se bo zavedal svojih korenin?...« je prepeval Boris Kopitar.
V soboto. 20. decembra, so v športni dvorani v Kamniku številni obiskovalci iz vse Slovenije, nekaj ljubiteljev slovenske glasbe se je pripeljalo celo iz Sani Mihaela in Tanisvvcga na avstrijskem Koroškem, uživali ob snemanju televizijske oddaje NOVOLETNI VIDFOMI.il. V
pravem stl-vestrskem a m b i e n t u so nastopili priznani ansambli in posamezniki: Vesele S t aje r ke, Boris Kopitar, Bernarda in Nataša Mihelič, citrarka Tanja Zajc-Zu-pan s flavtistko in plesalcema iz plesne sole Kazina, družina Oalič, Alfi Nipič z muzikanti in ansambli: Mira Klinca, Ptujskih pet, belokranjski ansambel Brcndi in Korado. Slapovi, Poljanski in ansambel Vrtnica.
Obiskovalci so s številno pri-solnosljo in bučnim aplavzom dali lepo priznanje sposobne-
mu organizatorju NK Flok Komenda in scenaristu ter voditelju Borisu Kopitarju.
Po snemanju se je veselo predsilvestrsko rajanje nadalje-
Iz priljubljenega slovenskega glasbenega inštrumenta - ctter - je Tanja Zaje Zupan Izvabljala nežne melodije.
valo ob zvokih domačega ansambla bratov Poljanšck.
predvideva izgradnja kanalizacije. Po projektu, ki je sedaj v končni fazi izdelave, bo speljan v večjem delu pod cesto. Glede na to smo se odločili, da
skozi Suhadole obnovimo le poškodovani del ceste, širitev ceste pa se bo izvedla sočsno oziroma po položitvi kanalizacije. V. O.
SAŠA MEJAČ V.
POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
IZOBRAŽEVANJE V FEBRUARJU 1998:
ZAKLJUČNI RAČUN IN SPREMEMBE V DAVČNI ZAKONODAJI Izvajalec Nucleus Consulting, d.o.o, Cankarjeva 3, Kamnik; Barbara Guzina, dipl. oec, Robert Potočnik, dipl. oec. Začetek: 4. 2. 1998 ob 17. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik Informacije: PIC Občine Kamnik, tel. 817-443 aH 818-107.
SVETOVANJE IN INFORMIRANJE:
V letu 1998 nadaljujemo z brazplačnimi generalističnimi svetovanji za podjetnike in samostojne podjetnike po navedenem razporedu in vsebinskih sklopih: PONEDELJEK: 14. do 16. ure
SVETOVALEC:   Nucleus Consulting, d.o.o, Barbara Guzina, dipl. oec. KJE: Cankarjeva 3, Kamnik, tel 817-529
KAJ: Svetovanje s področja delovnih razmerij, za-
poslovanja in kolektivnih pogodb, davčno svetovanje
TOREK: 10. do 12. ure
SVETOVALEC:   TRIVAL KOMPOZITI, d.o.o, Rudi Capuder, dipl. oec. KJE: Bakovnik 3, Kamnik, tel 812-076
KAJ: Svetrovanje s področja priprave internih aktov
družbe (pravilnik o organizaciji In sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o plačah, pravil nik o delovnih razmerjih, pravilnik o računovodstvu). Zaposlovanje in odpuščanje delavcev (pogodbe o zaposlitvi, sklepi, programi presežnih delavcev). Statusno preoblikovanje in prestrukturiranje družb TOREK: 15. do 16. ure SVETOVALEC:   Darinka Prešern, dipl. oec.
KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik
Glavni trg 23, Kamnik, tel. 817-443 KAJ: Informiranje o podjetniški zakonodaji (postopek
registracije,...), o možnostih in pogojih kreditiranja, o sejmih, poslovnih konferencah, o raz vojnih spodbudah Sklada za razvoj MG ter drugih skladov, svetovanje pri poslovnih načrtih. TOREK: 16. do 17. ure SVETOVALEC:   Prof dr. Mark Otto
KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik
Glavni trg 23, Kamnik, tel. 817-443, 817-069 (predhodna najava) KAJ: Svetovanje na področju elektrotehnike, pomoč
mladim inovatorjem. SREDA: 14. do 16. ure
SVETOVALEC:   Nucleus Consulting, d.o.o, Robert Potočnik, dipl oec. KJE: Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529
KAJ: Področje računovodskega informacijskega
sistema, davčnega svetovanja, poslovnih načrtov, preverjanje podjetniške zamisli, svetovanje na področju pridobivanja virov financiranja. SREDA: 17. do 19. ure
SVETOVALEC:   DATA-Z, d.o.o., Mirjana Zajnelagič, dipl. oec. KJE DATA-Z, d.o.o.. Medvedova 10, Kamnik, tel. 817-226
KAJ: Področje vodenja poslovnih knjig
Davčne zakonodaje, finance
SREDA: 17. do 19. ure
SVETOVALEC:   CORAL, d.o.o. Kamnik, Karol Svetic
KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik
Glavni trg 23. Kamnik, tel. 817-443 KAJ: Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu,
obrti, trgovini Itd.
Statusno oblikovanje poslovanja (pridobitev statusa samostojnega podjetnika za opravljanje pridobitne dejavnosti, pridobivanje dovoljenja za opravljanje pridobitne dejavnosti za osebne in kapitalske družbe).
PONEDELJEK: 16. do 17. ure
ČETRTEK: 8. do 9. ure
SVETOVALEC:   VAREKA - Igor ing. Jenko s.p.
Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo In kakovost KJE: VAREKA
Potok pri Komendi 3/b, tel./faks 841-479 KAJ: Za področje varstva pri delu in požarno var-
nost. Ekološki problemi podjetnikov. Uvajan je kakovosti v procese razvoja, proizvodnje, nabave  po ISO 9000.
Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma -
mina sem prepovršno spretnimi razburljivo dogajanje med zelenimi frakcijami. Napako sem storil ludi, tlu za izpopolnitev videnja nisem iskal dodatnih informacij Vendar namen mojega pisanju nI bil hranili kogarkoli ali se poslavljati na kakršnokoli strun, pač pa zgolj opozorili na potrebno strokovnost, saj se :: neprimernimi primerjavami najbrž ne gre igrali. Mimogrede, mnenja sem, da so razprtije med Zelenimi hudo resna in hkrati žalostna stvar. Zato ni čudno, da so se od njih oddaljili mnogi ugledni strokovnjaki, in so, tudi zaradi lega, v naši družbi v bistvu povsem izgubili vpliv. Škoda; iskreno jim želim čimprejšnjega in kar se da globokega notranjega očiščenja, saj je ekoloških problemov na pretek. Kljub razvejeni seslavi se morajo očitno tudi 'Meni v Kamnik u zadovoljiti z drobtinicami, kakršna je prireditev s prijetno dišečimi pečenimi kostanji. Pa ne me loviti za besedo, če sem se morda malce nerodno izrazil; upam, da se razumeva, o čem je govor! *
Neuki podaniki Je res neprimeren izraz, vendar gaje ga. Rehu v svojem prispevku s trditvijo vmnožinski obliki, da so se jim odprle oči šele z ogledom večkrat navedene oddaje Marjete Keršič-Svetel, izzvala sama. Pričakoval hi daje večina z vsem tem že dobro seznanjenu. sieer pu uvloriei pri/io-ročam bolj natančno Izražanje ali pu vsaj uporabo navednie.
Trditev, da se z mojimi podatki ne strinja. Je milo rečeno dvomljiva, saj jih ttpodbjja le z omembo problematičnosti organiziranih, številčno obilnih skupin popotnikov. Opirali se le na navedbe in mnenja domačih in tujih televizijskih >n časopisnih novinarjev (pa čeprav gledamo oddajo ali preberemo članek večkrat) ter trditi, da so v primerjavi s terenskimi opažanji razmišljujočih posameznikov, ki so določene
kraje sumi obiskali, bolj eelovili, ni najbolj modro, Novinar-ji namreč v želji pO splošno razumljivi in estetsko privlačni oddaji mpveek ml le prirejajo luko imenovane primarne vire, med katere v prvi vrsli štejem znanstveno in strokovno literaturo: seveda priznavam tudi avtoriteto strokovnjakov, ki zagnano sodelujejo v raznih ekoloških projektih, kakršni so bili prikazani v oddaji o nepalski Himalaji. I'rav gotovo se nimam za »neprizivno« avtoriteto, po svetu pa hodim z odprtimi očmi, kupujem strokovno literaturo in sem ter tja o opažanjih in spoznanjih v naši strokovni in drugi literaturi tudi kaj napišem. O tem se lahko ga. Reba prepriča v seznamih programa Cohiss.
V Himalaji pa nisem bil le »davnega« Icla 1990 (zdi se mi, kot bi bilo včeraj), temveč tudi dve leti pozneje na celomeseč-nem popotovanju po Kašmirju, Ijidaku in Zanskarju v njenem indijskem delu, ko sem v slabih Ireh tednih prehodil dobršen del zanskarskega gorovja. In prav primerjava obeh pohodov Je sila zanimiva, saj je turistična infrastruktura različno razvila. Medtem ko se okrog inupurne z množico majhnih holelčkov hodi v glavnem individualno, na območju Iji-dakti prevladujejo organizirane skupine, ki štejejo tudi več deset ljudi in prenočujejo v šotorih. Za dobro počutje njihovih udeležencev domačini iz spremstva v posebnih Solorčkih pripravijo celo stranišča. Vendar je število vseh pohodnikm v La-daku znatno manjše in prav zaradi organiziranega prislopa se glavnina odpadkov odnese do zaključnih točk pohodov. Tam pa seveda postanejo ekološki problem, lako kot so odpadki v vsem visok'orazvilem svetu. Sklepanje, da seje v sedmih oziroma petih letih stanje v Himalaji korenito spremenilo, je netočno. Tudi v tem je primerjava s stanjem pri nas zgre-
šena. Življenje kakšna sreča, v prevladujočem delu najvišjega svetovnega gorstva zagotovo še vedno teče počasi in v ustaljenem ritmu. Število pohodnikov na najbolj obremenjenih poteh (okrog Anapume in v bazni tabor pod Mount Eve-resiom) se ni povečalo, saj ga nepalska vlada z izdajanjem dovolilnic skrbno nadzoruje. Res pa je, du seje povečal obisk nekaterih drugih pohodniških poti in so se hkrati odprle ne-'katere nove. Najbolj pereč je poslal problem hitro naraščajočega obleganju najbolj jirivlačnih gora, kar je nedvomno težava posebne vrste. Pri tem je pomemben predvsem denar, zato vlada ob visokih vsotah rada zamiži in izdaja me več dovoljenj. Posledice so žal pogubne: poleg kisikovih jeklenk, potrganih vrvi, ostankov šotorov in druge opreme se lam kopičijo človeški kadavri...
Še vedno trdim, da Velike planine ni umestno primerjati s pogorjem Anapume. Če ni bila dovolj jasna prejšnjič navedena primerjava med Slovenijo in New Yorkom, si lahko pomagamo na primer tudi s Saharo in Grenlandijo. Po gostoti poselitve, izjemni pro.slranosli, uravnannsli in neporaslosli sta obe lako rekoč siamski dvojčici, v vsem drugem (strateški legi, sestavi površja, podnebju, vodnatosti rastlinskem in živalskem svetu, narodnostni in verski sestavi prebivalcev, položaju naselij, virih preživljanju, prometnih povezavah, oskrbi z energijo in potrebah po njej in še v marsičem) pa se razlikujeta. Zalo ju tarejo povsem različni razvojni in tudi okoljski problemi. Ker pa slu obe pokrajini redko poseljeni spadala med najbolj čisle predele natega planeta. Zaradi vetje zgostitve prebivalstva je tudi onesnaženost na območju ljuhljane bistveno večja kakor v naših gorali, kamor oba prištevava tudi Veliko planino. Naj oh tem takoj pristavim, daje estetsko do-
vršene in druge prvobitne pokrajinske" vrednote slovenskega alpskega, še bolj pa dinarskega sveta, potrebno posebno skrbno varovati, a razvoju se le ne vetja odpovedati. Navsezadnje tudi pod Mont Rlantom, Matterhomom in po Dolomitih vr-vijo trume turistov, pa jim je lum prav z zaslužki iz turizma uspelo glavnino nesnage spraviti pod nadzor v takšni meri, da obiskovalce privlači prav na videz neokrnjena narava. In seveda snobovstvo... Upajmo, da bo nam zadnjenavedeni motiv prizanesel.
In če se izrazim že z ga. Rehi najbolj umljivo primero: kit, antilopa in netopir so vsi po vrsti sesalci (da ne bo očitka: zavedam se, da je vsakih večje število vrst), a vendar prvi plava, druga leče in tretji leta. Vsak ima v boju za obstanek po-vsem samosvoje navade in probleme. Tudi okoljska pmblema-likaje zapletena in izrazito kompleksna, zato neprimerne primerjave ne dajo želenih rezultatov; .še najboljši so tam, ko se dejavno (pravno, finančno, znanstveno, ljubiteljsko, vzgojno, ipd.) organizirajo vsi družbeni segmenti
Sicer pa midva z ga. Rebo lahko polemizirava v nedogled, predvsem stanja v Himalaji ne bova prav nič spremenila, bojim se. da bo s pretirano nestrpnostjo in napadalnostjo težko kaj pametnega postoriti tudi pri nas. Ker nimam namena nikakor prizadevati, utrujam pa na strokovno utemeljenem pristopu, se za povabilo zahvaljujem in se mu za zdaj (še) ne nameravam odzvali. Če in ko bom dobil občutek, da so strokovni argumenti izrinili čustveno obarvan gnev, sem o njem pripravljen znova razmislili.
Pa brez zamere...
DRAGO KIADNlk Kamnik
Izleti v okolico Kamnika
OB NEVLJICI
To je zanimiv izlet s kakšno uro in pol hoje. Z gorskim kolesom se ga da prevoziti seveda bistveno hitreje. Kakšna posebna oprema ali obutev ni potrebna, edino visoke pete na Čevljih bi lahko kdaj pa kdaj povzročale težave.
Nekdaj, ko se se ni toliko hodilo kopat na bazen, je bila Nevljica eno od glavnih mest za »namakanje«. Najbolj zanimivo mesto je bilo nasproti sedanjega Doma upokojencev. Tam je bil na Nevljici jez, zato je bila voda primerno globoka Povodenj leta 1990 je ta jez (znesla, pa tudi ogrevanje vode v bazena in občasno onesnaževanje je prineslo to. da je kopalcev ob Nevlji-cj čedalje manj. Je pa Nevljica še vedno zanimiva za kopanje v področju pod Kužno, kjer je ovinkasta in ima zato kar nekaj tolmunov in prijetne loke ob vodi. In, Ce bo postala se bistrejša. se bo še marsikdo odloČil v poletni vročini poiskati ohladitev v njenih valovih na mestu, kjer praktično ni drugih kopalcev.
Iz Kamnika gremo mimo Doma upokojencev in naprej do Mamu-tovega mostu. Tu z asfalta na makadamsko cesto, ki vodi na Kužno in po njej samo nekaj metrov, nato pa desno na kolovoz z rampo. Ob njej ali Čeznjo in ob Nevljici, sledeC slabemu kolovozu ob robu gozda oziroma loka Ko z leve priteče potoček, po kolovozu v gozda nekaj časa po potočku. Temu se lahko izognemo tako, da gremo desno na travnik in nato po nekaj metrih levo navzgor na stezo. S ko lovoza zavijemo desno na stezo in nato po njej rahlo navzgor, da se izognemo strminam tik nad Nevljico. Po dobrih sto metrih nas stezica pripelje na kolovoz, po katerem se spastimo do hiš. Mimo hiš na glavno cesto Kamnik-Tuhinjska dolina.
Tu lahko izlet zaključimo in se vrnemo v Kamnik. To lahko naredimo po glavni cesti, kar zaradi ve-
likega prometa ni ravno najbolj priporočljivo. Lahko pa gremo samo okoli 300 m po njej, nato pa zavijemo desno po cesti skozi Nevlje in pridemo spet na glavno cesto pred kopališčem ali pa gremo v Ne-vljah desno in nato mimo Doma upokojencev nazaj v Kamnik. Obe varianti sta preprosti, vendar navadno precej hrupni.
Lahko pa gremo po glavni cesti samo nekaj deset metrov in pri hiši Vrhpolje 268 zavijemo levo navzgor in mimo hiše s številko 250 v pobočja Tolste gore. Po kombinaciji poti. ki so opisane v prejšnjih nadaljevanjih, pridemo na glavno cesto pri gostilni »Pod skalo«. Lahko pa nadaljujemo še čez. Stari grad. Zadnja varianta je bolj zanimiva, vendar zahteva malo več napora.
OB NEVIJICI - MED GORAMI (skozi Sotesko)
Če imamo na razpolago več časa in si zaželimo samote, potem si lahko ogledamo Se sotesko Nevljice. Ta je dolga okoli 2 in pol kilometra in rekli smo ji Med gorami, čeprav na zemljevidih piše Soteska. Ta izlet lahko nadaljujemo po prejšnjem izleta lahko pa vzamemo kot izhodiščno točko konec Vrhpolja in imamo to za samostojen izlet.
Zanimivo je to, da si je Nevljica utrla pot med skladi apnenca in ne skozi mehkejše plasti čez Ka-vran, kjer poteka glavna cesta. Pobočja, ki padajo v sotesko, so visoka na levem (orografsko) bregu tudi več sto metrov, nasprotni breg pa je visok do dobrih sto metrov. Pobočja so precej skalnata, razbita in ni visokih monolitnih sten. ampak samo posamezni skalni odstavki, bolj ali manj strmi in visoki do nekaj deset metrov. Vsa pobočja so povsem porastla z gozdom, tako da so posamezni skalni odstavki bolj slabo vidni, razen tistega blizu srede soteske, ki je tik ob vodi.
Začetek izleta je pri mostu čez Nevljico rut Vrhpolju. Na drugi sira-
Šraufovi Veliki dnevi
Bil je velik alpinist in že legenda slovenskega himalaizma. Od mladeniča do svoje nesrečne smrti pri štiriinpetdesetih letih se alpinizmu in Himalaji ni odpovedal m je bil zgleden vzornik planincem in alpinistom.
Knjiga Veliki dnevi o Stanetu Belaku-Sraufu je napisana.
V sredo. 17. decembra 1997, sem bil v Ljubljani na predstavitvi te knjige, ki jo je izdala založba SIDARTA iz Ljubljane. Gradivo za knjigo je s pomočjo žene pokojnega Šraufa in več sodelavcev zbral in uredil Bine Mlač.
Pred dvema letoma ob tem času so se začele obsežne iskalne akcije za pogrešanim Šraufom in njegovo soplezalko. To je bila gotovo najobsežnejša akcija GRS Slovenije v njeni zgodovini.
Pogrešali so ga od 27. decembra 1995 leta. njegov avto so naši pod Vršičem nad Kranjsko Goro 3. januarja 1996 leta, pokojnega Šraufa pa so reševalci našli v snežnem plazu pod Mojstrovko 24. maja 1996. leta. Bil je občan Kamnika, z njim sta v Himalaji veliko plezala in sodoživljala tudi bridke preizkušnje kamniška alpinista Cene Berčič in Marjan Krega r.
Sam sem njegovo osebnost velikega gornika spoznaval na turah
in 1994. leta na himalajski odpravi na Ganeš. Bil je živ leksikon alpinizma, Himalaje in življenja prebivalcev na njenih predgorjih. Njegove izkušnje so bile bogate, neizmerljive; živel je z njimi in jih razdajal drugim. Ni hodil čez. meje razsodnosti, usodni dan ga je presenetila premoč narave kot že mnoge druge pred njim.
\ es dan sva hodila po ledeniku zahodne stene Ganeša, govorila, razglabljala in tudi filozofirala o doživljanjih v Himalaji, ki jo jc obiskal osemnajst k rat. Takšnega še nisem poznal. Odprl se je kot Velika knjiga, ki je sam, žal ni utegnil napisati. Obljubil mi je.
Spominjam sc. Spuščala sva se na ledenik po nevarni, kamniti le-deniški groblji. Nenadoma se je udri plaz in Šrauf jc izginil v gmoti kamenja in umazanega prahu. Slišal sem samo še njegove klice: »Cene, slikaj!« Slikal sem, potem pa je zamolklo odmeval le hrup plazu. Obnemel sem! Oblak prahu sc je razblinil, on, Šrauf je živ in zdrav stal na velikem balvanu in bentil v svojem žargonu: »Prašiča, se je kadil!«
Šrauf jc imel več življenj, vse je cenil enako, ni jih razdajal, tudi takrat ne, ko je odkrival nov svet pri vzponih na vrhove.
Tisti dan sva Se veliko govorila. Posedela sva na ledeniku, na majhni oazi ledeniških gob, ki so izjemna posebnost Himalaje. Povedal mi je veliko in mislim, da sem mu bil povšeči in zaupljiv sogovornik.
Kar precej drugačnih resnic o slovenskem himalaizmu mi je povedal, toda govoriti in pisati o njih je bila le njegova pravica in res Skoda, da legendarni Šrauf ni sam napisal knjige Moji veliki dnevi.
Kamničani. vzemite v roke knjigo Veliki dnevi, ki ponuja zanimivo branje, v njej so zbrane misli človeka, ki je gore doživljal na svojstven način.
CENE GRIUC
ni reke je ribogojnica, mi gremo pa po desni strani ceste (orografsko desni strani reke) okoli 200 m. Tu zavijemo z glavne ceste desno mimo stanovanjske hiše na gozdno cesto na bregu vode. Tej cesti nato sledimo tik ob vodi, saj praktično ni več prostora kot za njo in reko. Še
Ob bregovih Nevljice.
za pot je bilo potrebno sem in tja odstreliti kakšno skalo. Soteska je precej zavita. Začnemo hoditi v jugovzhodni smeri, da se nato obrnemo proti jugozahodu pa spet proti jugovzhodu in nato celo proti severu. Na ovinku že precej blizu sredine soteske je na orografsko levem bregu vode tudi značilna visoka skalit z votlino pri vodni gladini. Pot nas vodi naprej proti vzhodu in dolina se malo odpre. Z desne (orografsko) leve strani pritečeta dva potočka in Se malo naprej vodi čez. Nevljico brv.
Ta je že precej vegasta in ob vlažnem vremenu tudi precej nevarna, saj so njene deske zelo spolzke. Pokojni Jaka Brnot mi jc pripovedoval, da so še po drugi svetovni vojni iz gozdov na severni strani Palovč, kjer so ga kuhali, nosili oglje v Kamnik. Tudi on ga je nosil polne koše in enkrat mu jc na brvi čez. Nevljico spodrsnilo, da se je pošteno okopal. oglje je pa kar samo odplavalo do Kamnika in seveda tudi naprej.
Če bi kdo šel čez brv. poiskal že precej zapuščeno pot in šel po njej navzgor, bi prišel v Palovčc. Mi pa gremo po kolovozu - gozdni cesti naprej. Čez čas jc brod (plitvejše ravno dno reke) za traktorje in vozove za prevoz lesa z druge stranu ven-
dar mi ostanemo kar na naši strani in gremo po kolovoza vse dokler gi nc zmanjka Tudi soteska sc spet malo zapre. Nadaljevanje nam prepreči strma skala, ki sega vse do vode. Ker je tam voda deroča pa tudi globoka, poiščemo kakšnih .30 m pred skalo stezico, ki gre levo navzgor v breg in nad skalno zaporo, da sc na drugi strani spusti spet do reke. Čez čas postane stezica spet kolovoz, ki nam pa kmalu pobegne na drugo stran, ker jc na tej strani spet skalna zapora Tudi to zaporo obide stezici po levi strani, da se nato spusti do reke ravno na sotočju potočka, ki pride z. leve strani in Nevljice. Tu je tudi konec soteske in pogled sc nam odpre proti Viru in naprej po Tuhinjski dolini.
Nadaljujemo lahko kar naravnost čez, močviren travnik po nekakšnem kolovozu v smeri lovske preže ali nekakšnega čebelnjaka -vikenda, ali pa desno po kolovozu v naselje (kraj: Vir pri Ncvljah, mestna občina: Kamnik, okraj: Ljubljana -I okolica) in nato levo mimo hiše št 3 b, ki jc na desni (zgornji) strani, po gozdni cesti.
Ce pa gremo takoj po izstopu iz soteske proti »vikendu« (smer sever), lahko nadaljujemo kar naravnost skozi gozd navzgor do gozdne ceste, ali pa desno po dovozni poti od »vikenda« do gozdne ceste.
Po tej cesti levo navzgor in desno iz gozda na piano na sedlo. Če bi nadaljevali po njej mimo znamenja na levi in lovske preže na desni in navzdol, bi prišli do glavne ceste Ka-mnik-Ločica. Mi pa zavijemo levo navzgor mimo kozolca in stare hiše s hišno številko Soteska 76 in naprej mimo gospodarskega poslopja in nove hiše desno navzgor do vodnega rezervoarja. Tu po desnem kolovozu (na robu brega, spodaj se vidi glavna cesta) počasi navzdol in proti levi. Na prvem križišču, kjer vodita desno dva kolovoza, kar po levem naprej in mimo lesene koče - vikenda »čebelnjaka« na betonskih podstavkih. Sledimo levi kolovoz, ki se najbolj drži grebena do naslednjega križišča. Tu desno in po kolovozu, ki gre po desni strani pobočja naprej do scdclca in nato po levi strani pobočja navzdol. Kolovoz, nas privede do
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE
t^r^s^^lLr, 1230 Domžale, Kolodvorska 6,
\\   T   Ih tel.: 061/711-082,
tel./faks: 061/712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. stopnja) - začetek v mesecu februarju
- trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v mesecu februarju
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278
novih hiš v Soteski. Najprej desno in mimo trgovine in bifeja K-Market levo na glavno cesto Kamnik-Ločica nasproti hiše s hišno številko Soteska 24.
Tu sc lahko vrnemo na Vrhpolje kar po glavni cesti skozi Tcsnice. Okoli 700 m je do mesta, kjer smo z glavne ceste zavili v sotesko Nevljice. Vse skupaj jc trajalo okoli uro in pol do dve uri zmerne hoje.
Varianta po »daljšnick na Vrhopolje
Če pa želimo še hoditi, gremo čez. glavno cesto na makadamsko cesto, ki vodi v Briše. Po kakšnih 500 metrih zavije cesta proti desni, od nje se na ovinku odcepi v levo kolovoz - gozdna cesta. Tudi mi gremo nekaj metrov po tem kolovozu, nato pa levo navzgor po travničku in med mladimi smrekicami poiščemo stezico. Ta nas po hrbtu privede v visok gozd in naprej na kolovoz. Sledimo temu kolovozu do križišča, ko z desne pride drug kolovoz.
Če moramo priti na izhodišče na Vrhopolju, gremo po kolovozu naprej. Ccz čas se začne spuščati in nas privede na travnik nad vasjo. Sledimo mu in nato lahko po sledeh prečimo zadnji del travnika, da pridemo na glavno cesto tik pred prvo hišo na desni strani ceste na Vrhpolju.
Varianta od Vrhpolja proti Kamniku
S travnika nad vasjo lahko sledimo kolovozu v desno do hiš in pridemo na pot ob Nevljici, ki je opisana v izletu OB NEVLJICI, vendar v nasprotni smeri. Če gremo po njej, za zadnjo hišo, že v gozdu, s kolovoza krenemo na levo stezo. Če se nam pa da še malo »poskočiti«, gremo namesto po levi stezi, ki vodi skoraj vodoravno, po stezi na hrbtu navzgor. Steza vodi po levi strani jarka, ki je bil nekoč kolovoz, a ni ravno najbolj uhojena. Če ji sledimo, nas pripelje na greben, na sedlo, kjer je na drevesu na desni strani z rdečo barvo napisana oznaka gozdnega oddelka 8a in dve vodoravni črtici. Gremo Sc nekaj metrov naprej in, če hočemo iti čez Kužno, nadaljujemo v tej smeri, drugače pa zavijemo na levo. Steza se počasi izgubi, mi pa gremo kar po grebenu naprej in kmalu na desni strani spet naletimo nanjo. Privede nas do majhne jase OZiro-ma travnate drče. Tu gremo levo od drče navzdol, da pridemo na kolovoz, oziroma pot ob Ne-vljici. Po njej do Mamutovcga mosta in naprej v Kamnik.
Varianta od Vrhopolja čez Kužno
Najprej gremo enako kot pri prejšnji varianti, vendar pri oznaki 8a nc zavijemo v levo, ampak gremo kar naravnost po široki stezi, kolovozu. Temu sledimo najprej skozi visoki, mešani gozd, nato pa skozi mlajši smrekov gozd, da pridemo do križišča na sedclcu. Tu zavijemo ostro na levo po poti in kolovozu. Od križišča naprej lahko opazimo redke planinske markacije in pa tudi napis KROS. Temu kolovozu, ki vodi večinoma po desni strani grebena, sledimo vse, dokler nas nc privede na piano in nato še na cesto Kuž-na-Kamnik. Po tej cesti nato sestopimo do Mamutovcga mosta in naprej v Kamnik.
Varianta po grebenu
Iz. Soteske gremo enako kot pri varianti »po daljšnici« do križišča, ko z desne pride drug kolovoz. Tu nc zavijemo levo in nato navzdol na Vrhpolje, ampak desno po kolovozu. Naprej malo dol, nato spet gor in, ko kolovoz z. grebena zavije v levo pobočje in navzdol, gremo desno na greben, na neizrazito stezico. Ta nas prav po grebenu vodi skoraj do njegove najvišje točke. Kakšnih 50 m pred njo po desni strani poševno navzdol na sleme - gozdno pot.
Tu gremo lahko v levo in čez nekaj deset metrov po desnem odcepu - glej varianto od Vrhpolja proti Kamniku, ali pa po široki stezi, kolovozu po slemenu -glej varianto od Vrhpolja čez Kužno.
Vse te variante nam lahko podaljšajo izlet za nekaj minut do kakšne ure, pač odvisno od tega, kjer vse gremo.
Kakšna posebna oprema ali obutev ni potrebna, čeprav je /a zelena visoka z. narebričenim podplatom. Večino vseh tras jc možno prepeljati tudi z, gorskim kolesom. Problematičen jc edino umik skalam v soteski Nevljice, kjer bi se ob morebitnem zdrsu prav gotovo najmanj hudo potolkli, in posamezni precej strmi odstavki, ki pa bi jih nekateri specialisti za gorsko kolesarstvo morda tudi zmogli
Kadar je visoka voda (po močnem deževju) jc precej poti ob Nevljici tudi poplavljene, zato takrat raje ne hodimo tam. In tudi kadar je mokro, so poli precej spolzke in ponekje precej blalne. kar moramo upoštevali pri obutvi in dodatni pazljivosti, če se v takih razmerah odpravimo na pot.
BOJAN POLLAK
Planinski kotiček
Obnavljani izpiti iz zimske reševalne tehnike
Jeseni so člani postaje GRS Kamnik naredili obnavljalne izpite iz kopne (poletne) reševalne tehnike, v decembru pa še iz zimske. Tako je 13. decembra IX članov in 20. decembra 6 članov postaje GRS Kamnik pod budnim očesom inštruktorjev GRS Janeza Kosca, Toneta Trbovška, Janeza Slokana in Slavca Šikonjc opravilo praktični preizkus znanja. Ta jc obsegal izdelavo sidrišča s smučmi, s cepini, pripravo akia (gorskega čolna) za prevoz ponesrečenca, pripravo univerzalnih nosil (UD za prenos ponesrečenca čez steno v vodoravnem oziroma navpičnem položaju in s helikopterjem ter izdelavo improviziranega reševalnega čolna in vlak iz smuči. 18. decembra je bil Sc teoretični izpit iz. pozna vanja snežnih plazov.
Celoten preizkus znanja, kopne in zimske tehnike ter prve pomoči jc opravilo 24 članov postaje GRS Kamnik iri si tako pridobilo »licenco« za reševanje tudi pozimi v prihodnjih dveh letih. Trije so izpit naredili lani in jim ga zato leta 1997 ni bilo treba vnovič delati, trije so pripravniki, ki pa bodo izpit Sc delali.
Tečaj za varnejšo hojo v snegu v hribe
Kakor lani tako tudi letos organizira vodniški odsek planinske-
ga društva Kamnik kratek tečaj zimske hoje v hribe. Namenjen jc predvsem hribovcem, planincem, gornikom oziroma ljudem, ki hodijo v hribe tudi pozimi oziroma takrat, ko je na njih šc sneg in led, vendar nc ledeniki.
Tečaj bo imel teoretično pripravo in nato turo s praktičnimi vajami, vodili ga bodo kamniški gorski vodniki skupaj s kamniškimi vodniki PZS, Ker za boljše razumevanje in prenos znanja skupina, ki jo bo vodil posamezni vodnik, nc sme biti prevelika, vodniki pa tudi ne »visijo na kljuki«, je potrebno vsaj nekaj dni prej vedeti, koliko bo takih, ki bodo prišli izkoristit tak prenos znanja in izkušenj, pa še na turo. Zalo naj lisli, ki jih to zanima, pridejo v sredo, 21. januarja ob 17. uri na planinsko društvo Kamnik na Šutni 42. Tam bodo izvedeli nekaj o opremi, pa o nevarnostih in o pripravi zimske ture. Sledil bo dogovor O luri, na kateri bi nato praktično obdelali potrebna znanja in se jih ludi naučili. Tura bo enodnevna in predvidoma 24. ali 25. ali 31. janu arja ali I. februarja.
(ena celotnega tečaja (predavanja, tura in praktične vaje), jc za člane PD Kamnik, ki v društvu nimajo nobene zadolžitve, 1.000 Sil. za elane drugih PD 1.500 SIT in za nečlane 2.000 SIT. V ceno ni vključen prevoz in prehrana na turi.
Bojč
Kamniški OBČAN
ŠPORT
15. januarja 1998 11
Pogovor s smučarsko tekačico Andrejo Mali
Uspeh je dodaten vbrizg volje
Kamničanka Andreja Mali, članica tekaškega smučarskega kluba Jub Dol pri Ljubljani, v poletnem času gorska kolesarka kamniškega Calcit Ročk Sli»\ tcam je s petim mestom na tekmi svetovnega pokala sredi decembra dosegla daleč največji uspeh slovenskega smučarskega teka. Po prihodu domov jc povedala nekaj besed, ki bodo bolj razumljive poznavalcem športa (ki tudi berejo to stran), nekaj besed o smučarskem teku, pa je dodal tudi vodja tekaške reprezentance Jože Klemenčič.
S petim mestom v Milanu si bila naenkrat v središču svetovne pozornosti. Kakšen jc občutek?
Tudi sama sem bila malce presenečena. Vedela sem, da bo to moja tekma, da sem na takih prodih zelo hitro. Peto mesto v svetovnem pokalu bo sicer zelo zelo težko ponoviti, ker je res dober rezultat, zavedam pa se. da med poznavalci Sporta to Se ne velja toliko kot peto mesto na daljši, tradicionalni progi, vendar jc bila tudi to tekma svetovnega pokala. Med deseterico na tekmi v Sprintu so bila samo svetovno znana imena smučarskega teka in tudi vse so sc v naslednjih dneh vsaj enkrat uvrstile med desete-
rico tudi na daljših progah, liila sem edina manj znana tekačica med najboljšimi, lep spomin so mi tudi rezultati v italijanskem časopisu Gaz.ctla della sport. Posebno skupni seštevek svetovnega pokala, kjer sem bila takrat na K), mestu, Stcfania Bclmondo pa 15. To sc verjetno še nekaj časa ne bo ponovilo.
Ali si imela tremo pred nastopi v finalnem delu šprintov?
Ne veliko. Bolj sta trepetala trenerja Klemenčič in Vclepec. Navadno nimam treme, vem kaj moram storiti na tekmi. Ostajam mirna.
Ali si imela kaj možnosti proti nasprotnici v četrtfinalu Martinsc-novi, kasnejši zmagovalki, zmagala pa je rudi na naslednji tekmi svetovnega pokala na daljši razdalji?
V dvoboju z Martinsenovo. ki je kot višje uvrščena na FIS lestvici imela možnost izbire proge in izbrala je desno, hitrejšo progo, kar je kazal razplet, niti eni tekačici na levi progi ni uspelo startali hitreje. Le meni je to uspelo, vodila sem do zadnih 30 m. Pred tem sem Italijanko Gabrielo Paruzzi iz Trbiža in Rusinjo Olgo Danilovo premagala brez. težav. Ostali sta daleč zadaj.
Nagradni sklad v Milanu je bil 25.000 švicarskih frankov. Kako so ga razdelili?
Zmagovalka jc dobila 12.000 frankov, za drugo in tretje uvrščeni ne vem. Za nas od petega do osmega mesta jc ostalo po 400 frankov.
Poleg odličnega petega mesta v šprintih in šestega časa v prvi predaji štafete, kar jc bilo veliko presenečenje za pozavalce smučarskega teka, pa ti na 5 km v klasični tehniki in 15 km v prosti tehniki ni uspelo uvrstiti se med dobitnice točk svetovnega pokala, a si bila blizu. Če bi bil na sporedu tek na 5 km v prosti tehniki, ti hi uspelo?
Glede na tek štafet bi se verjetno uvrstila okoli 20. do 25. mesta, žal te razdalje zdaj ni na sporedu, tudi na 10 km prosto bi bila blizu točk. Vseeno pa sem s temi izidi zelo zadovoljna, saj moje vrstnice iz drugih drŽav, sicer jih ni veliko, nuli de lijo podobno usodo, saj imajo pri smučarskem teku več možnosti starejši, izkuSenejSi.
Kako se motiviraš pred nastopom?
Najbolj se koncentriram na Ogrevanju pred tekmo, a vsak trening jc priprava na tekmo, posebno v tistih dneh, ko pridemo na prizorišče tekmovanja. Takrat se skuSam Se veliko bolj skoncenlriniti na korak, na dihanje, posebno na progo in na vse drugo, kar je pomembno. Nc potrebujem posebnega avtogenega treninga, nimam težav s tremo in motivacijo.
Imaš na tekaških smučinah še rezerve, lahko še izboljšaš rezultate?
Posebno na zadnji tekmi de-
ŠTUDENTSKI SERVIS KAMNIK
Glavni trg 23, pri občini tel.: 817-058
DMJMCI
."® flfl a ffl b m ® j
Na ieljo ti zasluzeni DENAR za vsa boljša podjetja nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice
V CELOTNEM ZNESKU.
PERMANENTNO NAPOTNICO ti pošljem« ^avtomatično vsak mesec na željeni naslov.
Odprto tudi J>B SOBOTAH od 9h do 12lj
KAJ VSE 'LAHKO OPRAVIJvT
http://www.stuilentsl(i-S"(lomzale.sL
k (včlanitev, prosta dela, '
napotnice...)
no umma m oovou...
cembra v dolini Fiemme na 15 km drsalni tehniki (op. p. osvojila je 25. mesto med 86 uvrščenimi tekmovalkami) sem imela občutek, da bi lahko sledila tempu Norvežanke tudi v zadnjem, 5 km krogu. Imam Sc malo strahu, da tempa nc bi vedno vzdržala do konca, do cilja. Ne znam še teči do popolne izčrpanosti, da bi potem lahko rekla, da sem na tekmi naredila vse, kar sem bila tisli dan sposobna narediti. Seveda imaš takšen občutek samo lakrat, ko si v vrhunski loi mi, drugače ne. Pri takih stvareh, ki lahko še izboljšajo čas, moraš imeti v glavi nekaj več. To verjetno pride le z izkušnjami, s tekmami...
Z reprezentanco sc selite iz kraja v kraj Skandinavija, Avstrija, Italija, povsod turistični kraji. Takoj po novem letu si tekmovala (46. mesto) v Rusiji. Kakšna je prehrana in sploh razmere v Vzhodni Evropi. Je kakšna razlika?
Bivali smo v športnem centru, ki je bil podoben slabi vojašnici v bivši Jugi, kot je dejal trener Velcpec. Dobro, da smo imeli nekaj hrane tudi s seboj, čeprav se tukajšnji prehrani nismo mogli povsem izogniti, kar je tudi vzrok mojim težavam. Približno po 4 km mi je postalo slabo, šlo mi je na bruhanje. Pri hudih telesnih naporih se pozna vsaka malenkost. Druge reprezentance imajo s seboj svoje kuharje. Nam niso postregli s kaviarjem, kol bi kdo mislil, ampak z ajdovo kašo. Rusije nc priporočam.
Bodo ti tvoji uspehi kaj pripomogli k boljšemu ugledu smučarskega teka?
Gotovo, zdaj si lahko mislijo, da »iz tega teka« nekaj bo.
Kaj je najlepše, kar si doživela po uspehu v Milanu?
Najlepše presenečenje me je pričakalo po prihodu domov. Ni lepšega kot prisrčen sprejem, ki so mi ga pripravil) moji privrženci, družina, prijatelji. Dali so mi vedeli, da spremljajo moje uspe he, da dihajo z^liano. To mi daje dodatno moč, dodatni motiv za nadaljnji trening in tekme Vse to je dodatni vbrizg volje za moje nadaljnje ukvarjanje s tekom.
Nekaj besed je dodal vodja smučarskih tekov na smučarski zvezi, koordinator reprezentanc in po sili razmer tudi pomočnik glavnega trenerja Jože Klemenčič, ki je ob velikem uspehu Andreje Mali, eden od aklualnejših sogovornikov. Kako gledate na uspehe Andreje Mali, glede na to, da ste bili njen klubski trener in vseskozi navzoč pri delu z reprezentanco?
Vedeli smo, da je sposobna vrhunskih rezultatov v smučarskih tekih. Po lanskem 32. mestu na tekmi svetovnega pokala v Kiru-ni, po njenih rezultatih na mladinskih svetovnih prvenstvih v zadnjih treh letih in po tekmah medcelinskega pokala je bilo več kot jasno, da rezultati enkrat morajo priti. Zadovoljni bi bili tudi z malce skromnejšim rezultatom, kot jc peto mesto.
Vsi vemo, da se v tekih ne da uspeti na hitro. Potreben je večleten sistem dela, potrebno je vztrajati v programu in rezultati ne morejo izostali.
Je pa pri teh rezultatih Andreje Mali pomembna tudi sreča. Da jc tekačica iz Kamnika, kjer je ugasnilo delo s tekači, prišla v Dol, da je imela veliko pomoč staršev, ki sojo vozili na treninge in drugače skrbeli zanjo, da je iz talentirane športnice zrasla v vrhunsko tekačico na smučeh.
Bodo uspehi Malijeve spremenili ugled smučarskega teka v Sloveniji?
Uspehi so dokaz, da se raven smučarskega teka dviga. Po uspehih na olimpijadi mladih, na mladinskih svetovnih prvenstvih smo vedeli, da smo na pravi poti, javnost pa gleda na uspehe športne panoge skozi uspehe članske ka-
tegorije na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, ki v zadnjih letih niso bili blesteči, ne pa na uspehe mlajših kategorij. Smučarski tek jc Sport starejših, ki leta vlagajo v smučarski tek. ki verjamejo v program dela na dolgi rok, zato je potrebno na uspehe med člani čakati dlje. vmes pa ob neuspehih ne obupati.
Kakšna je organizacija naše, slovenske reprezentance v primerjavi z drugimi velikimi reprezentancami?
Do izraza pride tudi številčnost ekipe. Avstrijci na primer, ki so v vseh pogledih velika ekipa, če samo pogledamo 4. mesto The-urlove na tekmi svetovnega pokala. Malijeva jo je prehitela na FIS tekmi v Ramsauu. in uvrstitvah moškega dela reprezentance, imajo na prizorišču po štiri serviserje smuči z enim kombijem opreme. To pride najbolj do izraza v spremenljivih vremenskih razmerah. V stabilnih smo Se nekako konkurenčni, vendar pa po tekmi nikogar več ne zanima s kakšnimi in kako hitrimi smučmi je kdo tekel, važna je le uvrstitev. Velike reprezentance: Rusi, Norvežani. Italijani štejejo z vsem osebjem po 30 in več ljudi, vsak natančno ve za svoje delo. Tako lahko šef Italijanov Vanoi uspehe svojih tekačev spremlja po televiziji. Tu gre tudi za štab ljudi za zdravstveno oskrbo tekmovalcev, kar želimo izboljšali ludi ini. Brez lega ni uspehov. Vrhunski šport je neusmiljen, glavno vlogo pa igra denar. Če ut..oštevamo vse okoliščine so naši rezulati vredni Se več. MalijevfPje bila denimo hitrejša od obeh finskih tekačic, od štirih Norvežank, prehitelo pa jo je osem Rusinj. Za uvrstitev v prvo tretjino uvrščenih na tekmi svetovnega pokala, kjer slabih tekačic ni, ker slabi nimajo pravico nastopa, je treba pač prehiteti tudi dobre, z vzponom na lestvici pa so zahteve samo še višje.
METOD MOČNIK
Kinološke novice
Jesenski izpiti, sledarske tekme za državno prvenstvo
8. II. 97 so na vežbališču KDKAMNIK potekali izpiti ISP-A.B.C.
Jesenski tečaj je obiskovalo 11 tečajnikov, izpitov se je udeležilo 6 tečajnikov, ostali pa ne. Tečajniki so se spopadli s prvimi koraki kinologije, pa čeprav je močno deževalo. Ker pa so izpiti ob vsakem vremenu, se tudi tečajniki niso ustrašili in so vsi uspešno opravili izpite. Ob podelitvi priznanj je sodnik g. Lojze Perne spregovoril tečajnikom o samem delu s psi in jim zaželel na nadaljevalnih tečajih Se več uspeha. Pohvala gre tudi predsedniku g. Rajku Pučniku, ki je bil vodja prireditve, obenem pa je bil tudi inštruktor ter marker. kakor tudi ostalim inštruktorjem: ge. Slavi Mihorič, g. Stojanu Matohu, g. Branetu Do-linarju in markerju g. Francu Balantiču ter vsem ostalim članom kluba. Uspešno se je končala tudi mala šola.
25. 10. 97 sta se elana KD KAMNIK g. Franc Balantič s psom Rikom pasme nemški ovčar in g. Milan Iskra s psičko Pepsi pa-, sme airdale udeležila sledarske tekme, ki je štela za državno prvenstvo in regijsko tekmovanje. Tekmovanje je potekalo v okolici Krškega. Celodnevna naporna tekma se jc obrestovala. Glede na to, da sta nastopila prvič med tako kakovostno Številčno udeležbo, sta si z enakim številom točk delila odlično (6.-7.) mesto. Franc Balantič je nastopil Se v programu (poslušnost in obramba), ki se je štelo za regijsko tekmo in dosegel peto mesto. Z malo sreče in več tekmovalnimi izkušnjami bi lahko posegel v sam vrh. Ker pa sta se naša tekmovalca udeležila tekme prav z namenom, da si pridobita čim več izkušenj, je bila ta udeležba še kako uspešna, saj sta spoznala, da ne zaostajamo za ostalimi klubi v državi, da se v klubu strokovno dela z vodniki kakor psi.
Grosuplje, 22. II. 1997.
Tekma je potekala na težavnih terenih v okolici Grosupljega. Udeležili so se je vsi najboljši vodniki s psi sledarji, zato je bila tekma zelo pestra in težka. Tekme se je udeležil tudi naš član g. Milan Iskra s psičko Pepsi, žal pa se tekme ni mogel udeležili ludi g. Franc Balantič zaradi službenih obveznosti. Zato smo bili zastopani samo z enim tekmovalcem, ki pa se je odlično ujel s psičko. Zasedla sta odlično osmo mesto z. osvojenimi 80 točkami. Z malo več sreče in izkušnjami bi lahko posegla po stopničkah. Finalna tekma je 21. 3.1998 in do takrat naša tekmovalca z uspešnimi treningi lahko Se marsikaj nadoknadita v panogi sledenja. Tekem za državno prvenstvo so se udeleževali g. Srečko Goručan, g. Franc Balantič in g. Milan Iskra ter uspešno zastopali KD Kamnik na državni ravni, ti rezultati pa so kazalo zelo uspešnega in kvalitetnega dela na čelu s predsednikom g. Rajkom Pučnikom in inštruktorji kakor tudi ostalimi člani, ki so pomagali, da gre kamniška kinologija v korak s časom. Upamo, da bo še kakšen član prebil led in se udeležil tekem na državni ravni.
Vse ljubitelje Stirinožcev obveščamo, da bodo spomladanski tečaji predvidoma v začetku marca.
Kinološko društvo Kamnik ob uspešnem izteku leta 1997 želi vsem članom štirinožnih prijateljev, simpatizerjem kluba, sponzorjem ter ostalim Kamničanom srečno 1998.
I. M.
Kratke športne novice
Nives Sitar končno v svetovnem pokalu
Kamniška alpska smučarka Nives Sitar je pred novim letom končno dobila priložnost za dokazovanje v najvišji svetovni konkurenci, na tekmah svetovnega pokala.
Nastopila je na dveh slalomih v južnolirolskem mestecu Lienz. Na prvi tekmi slaloma ni izpeljala, na drugi tekmi pa je z visoko Startno številko osvojila 36. mesto, kar pa ni bilo dovolj za nastop v drugem teku, kjer nastopi 30 najhitrejših, ki se poleni potegujejo za točke svetovnega pokala. Po novem letu je nastopila tudi v italijanskem Bormiu, kjer je s štartno številko 64 znova končala ob razri-li progi.
Lado Urh končal leto z deseto zmago
Tekač Lado Urh je na predno-voletnem teku v Dolskem pri Ljubljani dosegel deseto zmago v tej sezoni, nastopil pa je na okoli 35 tekmovanjih. Pred božičem je bil tudi v Italiji. V Tezza di Pi-ave jc med 1000 udeleženci v ciljnem Sprintu prehitel Italijana Spagnula.
Podelitev priznanj kolesarjem
Prostori ljubljanskega Kompas I lolidavs so bili premajhni za Številno druščino najboljših slovenskih kolesarjev, ki je prišla po zaslužena priznanja Kolesarske zve zc Slovenije za dosežke v lanskem letu. Na zaključni prireditvi sezone so se priznanj veselili tudi trije Kamničani: Andreja Ma-
li, Rajko Petek in Aljoša Marti njaš. Andreja Mali, članica Calcit Ročk Shox, je zmagovalka pokala Slovenije v krosu z. gorskimi kolesi, njen klubski kolega Aljoša Martinjaš je osvojil tretje mesto v spustu. Rajko Petek, cestni kolesar kranjske Save. pa je zmagovalec kriterijev slovenskih mest, v pokalu Slovenije cestnih dirk pa je osvojil drugo mesto.
METOD MOČNIK
Novoletni sprejem pri županu
Župan Tone Smolnikar je v zadnjih dneh lanskega leta priredil vrsto sprejemov za vodstva organizacij, društev, kulturnega, športnega, gospodarskega in javnega življenja.
Sprejema so se udeležili tudi nekateri odgovorni delavci občin-
ske uprave, občinskega sveta in drugi.
Namen sprejema je bil pogovor o iztekajočem se letu, o realizaciji nalog v občinskem merilu, beseda je pa tekla tudi o nalogah, ki jih bo potrebno uresničevati v letu 1998.
V sproščenem in neuradnem pogovoru so gostje in gostitelji obravnavali tudi težja vprašanja, rešljiva le ob enotnem odločanju. Taki pogovori prav gotovo koristijo tudi medsebojnemu spoznavanju problemov in strpnejšemu reševanju.
Dobre zelje za leto 1998 so bile izrečene s prepričanjem, da bodo občani v prihodnje Se bolj zadovoljni z delom občinske uprave in da bo ta znala Se bolj prisluhniti upravičenim predlogom in zahtevam.
STANE SIMŠIČ
Predstavniki športnega Življenja občine Kamnik na srečanju pri Zupanu
2660
Iz policijske kronike v decembru 1997
Kitajski turisti imajo radi Komendo
Smeh je pol zdravja
Zadnji mesec preteklega leta so bili kamniški policisti zelo zaposleni. Kar 57-krat so morali pohiteti na kraj prometne nesreće ter ugotavljati njihove vzroke in posledice. V enajstih primerih je bila potrebna tudi prva pomoč, saj so bili udeleženci huje ali laže telesno poškodovani. BožiCni in novoletni prazniki pa so pripomogli tudi k temu. da so morali policisti 126-krat posredovati in miriti razburjene občane. Seveda je takemu vzdušju botroval kak gla-
žek preveC v čast praznovanja. To kaže tudi podatek, da so morali deset najteže prizadetih pripeljati na policijsko postajo in jim nuditi prenočišče do i/trezni I ve.
Poglejmo Se nekaj značilnih dogodkov, ki so jih naši policisti zabeležili v lanskem decembru.
• 1. decembra zvečer so bili policisti od domačih obveščeni, da je nek Kamničan pustil doma poslovilno pismo, v katerem je zapisal, da mu je dovolj življenja. Pohiteli so proti označenem
Pred dobrimi dvanajstimi leti so namesto lesenega mostu, prevoznega tudi za vozila, postavili »montažni« most za pešce. Ta je bil slab meter otji od prejšnjega, vendar je Se vedno omogočal nemoteno srečevanje tako peScev kot tudi kolesarjev in invalidskih vozičkov. Ko so ob koncu lanskega leta postavili namesto prejšnjega, dotrajanega mostu novega, so ga spet zožili (kar se lepo vidi po nastavkih na obeh bregovih). Tako je sedaj lahko srečevanje le rahlo problematično. Če bo Slo tako naprej, bo čez 12 let namesto mostu samo Se ozka brv, čez 24 let pa Se te ne več. Ali pa so se morda načrtovalci sedanjega novega mostu samo zmotili, ko so jemali mero in ho novi most, ko bo zdaj postavljeni te dotrajal, spet širši?
V Kolodvorski ulici nista pred nasilnimi vozniki zdržala ne zapornica in ne drog, zato so ob koncu 1997 postavili »štor«, ki ga z osebnim avtomobilom praktično ni mogoče prevoziti Vendar pa največji »posll-neži« zdaj vozijo kar čez travo in železniški nasip, vendar verjetno tega ne bodo počeli več dolgo.
Centralna mestna (po sredi Sutne) in zahodna mestna prometnica (po Kolodvorski) sta tako sedaj učinovito zaprti Se bo to zgodilo kmalu tudi z vzhodno mestno (Japljeva. Trg svobode) prometnico, ali pa bo morala ta še naprej požirati povečan tranzitni promet z motornimi vozili?
B. Pollak
\ajbolj urejen izletniški kraj v Sloveniji II
Ne vem prav dobro, kam gledajo ocenjevalci Turistične zveze Slovenije. Najbrž obiščejo stari del mesta, se sprehodijo mimo znamenitosti, spomenikov. Prepričana sem, da jih pot ne zanese proti zdravstvenemu domu, vrtcu, novemu novotrškemu središču. Za znamenitosti ob tej transverzali (beri: čikU pločevinke, tetrapaki, razbite steklenice) bi mestu Kamnik gotovo podelili priznanje Najbolj nenavadno okrasen kraj v Sloveniji Domnevam, da bi bili pisne pohvale deležni kamniški srednješolci ki skrbijo, da okraskov ne zmanjka in komunala ter smetarji ki še niso opazili da imamo prepotrebno novo parkirišče.
(iu)
kraju, ki ga je opisal v pismu, vendar žal obupanca v gozdu pod Starim gradom niso več našli pri življenju.
• 2. decembra so policisti dobili prijavo staršev, da pogrešajo sina SestoSolca, ki je lani že tretjič, ne da bi komu kaj povedal, odšel od doma. Fanta so naslednji dan našli policisti iz Kočevja in ga vrnili staršem.
• 7. decembra so pri kontroli prometa zaustavili s pijačo močno nadelanega voznika, ki pa mu to ni bilo preveč všeč. Tako se je razburil, da jc policiste ozmerjal, jim obrcal službeno vozilo in jim grozil. Morali so mu nadeti lisice in ga peljati na Pov-Setovo na iztreznitev.
• 12. in 17. decembra so si doslej Se neznani storilci zaželeli kajenja. Zato so najprej vlomili v trgovino na Vrhpoljah in ukradli več cigaret. Čez. nekaj dni pa so v kamniški trgovini nabrali cigaret in drugega blaga kar za osemsto tisočakov.
• Na božični večer si jc nekaj nadebudnežev privoščilo kar malo preveč moteče in vznemirjajoče metanje petard. Zato sc bodo morali v kratkem pojaviti pred sodnikom za prekrške.
• 25. decembra so na Vrhpolju ukradli avtomobil fiat ducato, rdeče barve. reg. št. U 62-84 U.
• Na Štefanovo so svoje mlade moči sprostili trije razposajenci in na Šutni razbili več izložb. Policisti so jim zc na sledi, saj so jih pri dejanju opazovali nekateri občani.
•28. decembra so Komendčani obvestili policijsko postajo, da se je v Podborštu izgubil neki Kitajec. Kasneje so policisti ugotovili, da je nek neznanec v Komendo pripeljal kar 11 Kitajcev in jim obljubil, da jih bo spravil čez mejo v neko zahodno obljubljeno deželo, za kar so mu seveda odšteli kar krepke denarje. Posredniku, ki ga bodo slej ko prej našli, nc uide zaporna kazen do treh let.
• Pred novim letom si jc doslej še neznani ljubitelj avtoradiov za želel aparatov znamke Kenvvood in Goldstar. Zato jc vlomil v dva avtomobila. Vprašanje pa je, če si bo z njima lahko kaj pomagal, ker sta bila zaščitena s kodo.
flj)
Smeh je pol zdravja, pravijo! Humor je prav gotovo ena bistve nih značilnosti človeškega uma. Humor pomeni Saljivost, dobro voljo in prikazovanje česa v smešni, nezaljivi obliki. Med ljudmi je čedalje več banalnega in vulgarnega humorja, ki postaja vse bolj cenen. Le redko kdaj pa sc nasmejimo zgodbam, ki prehajajo iz roda v rod. Te zgodbe so dragoceni drobci ljudskega pripovedništva, ki so ga naši predniki ohranjali skozi stoletja. Prav iz teh zgodb se kaže, kako so se ljudje, kljub trdemu življenju in hudim življenjskim preizkušnjam znali pošaliti tudi na svoj račun. Prav zato se mi zdijo Sc posebno zanimive in polne humorje. Tokrat bi vam rada predstavila nekaj šaljivih utrinkov iz. življenja Bohinjcev. Bohinj, ki daleč po svetu slovi s svojimi naravnimi lepotami, je hranil mnogo nenapisanega izročila, ki ga jc zbrala Marija Cvetek v knjigi z naslovom Naš voča so včas za povedal - Bohinjske pravljoce. Te zgodbe so nastale tudi ob pomembnih zgodovinskih dogodkih. Eden takih jc bila za Bohinjce prav gotovo gradnja bohinjske železnice.
Lokomotivo naj z odejo pokrije
To je bilo takrat, ko je prvi vlak pripeljal v Bistrico. Ko se je na postaji
ustavil, jc tekla para po mašini. Furmani pa so na postaji čakali na turiste, so pa videli, kako je ta železen konj mo-
ker, kako sc poti. Strojevodja je ven gledal, pa mu en furman zavpije:
»Dej eno odejo čez vrzi, da se ti ne bo prehladu!«
Tudi vojni in povojni čas je s svojo socialistično »izgradnjo« in gesli zapustil nekaj humorističnih anekdot.
Vlak skozi hlev
To je bilo pri Ijepnarju na Ijepencah. So začeli merit za železnico, pa to vidi Lepnarjeva mama in pride ven.
Pa pravi: »Gospodje, kaj pa bo to?«
Pa pravijo: »To bo pa železnica. Pa ravno čez vaš hlev bo šla.«
»Ja,« je rekla žena, »to vam pa povem, da mi ob devetih hlev zapiramo.«
Trst je naš!
Po vojni so bili v modi mitingi. Pa smo te mitinge in sprevode delali; šli so iz vasi v vas. Enkrat smo šli v Srednjo vas v Cešnjico, tam se nam je pa Mih-čov pridružil. Smo šli pa nazaj mimo Kovačiča. Kovučičeva sla pa z ganka dol gledala. Ko smo vse sorte gesla vpili, je pa Mihčov zavpit: »Trst je naš!« Ko-vačička pa pravi Kovačiču: ».ležeš, a je zdej že Mihčov.«
Hudomušnost in samozavest bohinjskega Značaja sc kaže v zgodbah, kjer sc znajo pošaliti (udi na svoj račun. Te razkrivajo posebnost življenja nekdanjih Bohinjcev.
Dan se zjutraj išče
Stari ljudje včasih tukaj niso govorili, da je rana ura zlata ura. So le za kakšno dobro priliko rekli: »Zdej jc
ura!« To pomeni, daje to prava priložnost, da jo ne kuže zamudili. Tako so pa rekli, da se dan zjutraj išče. Je bolje, da počakaš, da se zasvila, kol pu da ponoči zalavaš. Kopitarjev Joža je enkrat pozno šel nekam s konji, pa mu eden reče, da se dan zjutraj išče. Joža pa mu je odgovoril: »0 pa ne, dan se le zvečer išče, zjutraj tako sam pride.«
Prav gotovo pa nikakor ne moremo spregledati šale na račun gorenjske skoposti, že tako jih veliko kroži in so navzoče seveda tudi v ljudskem izročilu.
A mi posodiš dvajset goldinarjev?
Eden si je šel na Koprivnico k sosedom sposodit denar. Pa pride lako zvečer tja, je pa gospodar pri peči ležal. Ta pa je mislil, da spi. Je pa pozdravil: »Dober večer, Bog daj. Janez, a spiš?«
Taje pa rekel: »0, pa ne spim.«
Potem pa ga vpraša: »A mi posodiš dvajset goldinarjev?«
Je pa Janez hitro odgovoril: »O, pa spim.«
Da je smeh zdravilo za telo in duha, ni nič novega, to so vedeli že včasih. Prav pred kratkim pa jc v ameriški medicinski javnosti vzbudil kar nekaj pozornosti ameriški psihiater VVilliam Fry, ki meni, da jc smeh enakovreden telesnemu naporu. Ali deset minut glasnega smeha odtehta deset minut veslanja? Šc strokovnjaki nimajo enotnega mnenja. Prav vsi pa se gotovo strinjamo, da nam deset minut glasnega smeha nc pospeši samo srčnega utripi) za nekaj minut, temveč nam prav gotovo izboljša razpoloženje za več ur.
M. Š. R.
Mladinski center Kamnik
Prireditve za otroke in tudi starše
Leto 1997 smo začeli z otroškim parlamentom Iriiaš pravico -imam pravico, kjer smo dobili povratne informacije 0 razmišljanju vrstnikov iz vse Slovenije Po tem so se začele priprave na veselo pu-stovanjc. s pustnim sprevodom in rajanjem. Organizirali smo dva pustna boljšja trga, kjer je marsikateri kostum zamenjal lastnika. Prišel je čas zimskih počitnic, v katerih smo organizirali športne aktivnosti v telovadnici, se odšli v Ljubljano kopat in drsat.
Ker že leta ugotavljamo, da so otroci tisti, ki sc spontano lotevajo akcij, dajejo pobude in izražajo zaskrbljenost in Zelje po urejenem.
RAZPIS
za delovni mesti
• POSLOVNI SEKRETAR-KA,
- V. oz. VI. stopnja izobrazbe
- poznavanje dela s PC-jem
• KVALIFICIRAN ZIDAR z izkušnjami Kandidati za obe delovni mesti naj ne bodo starejši od 25 let.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev.
Pisne ponudbe pošljite na naslov Izolacija Zorman Kamnik, dao, Gornji log 2, Šmarca, v 8 dneh od objave
KNJIGOVODSKI SERVIS
Kvalitetno, strokovno in po ugodnih cenah: - vodimo poslovne knjige za podjetja - svetujemo pri davčni napovedi - izdelamo letno poročilo
PS AGENT d.o.o. Kamnik - tel. 041 691-360
CENTER ZA TUJE JEZIKE
□
Slamnikarska I 1230 DOMŽALE Tel./fax: (061) 716 913
Vpisuje v tečaje angleškega jezika. Od 12. januarja dalje. Med 8. in 12. ter 14. in 18. uro.
varnem, zdravem in prijaznem okolju, smo jim ponudili sodelovanje v projektu Kamnik, moje čisto in prijazno mesto. Z akcijo smo začeli na prvi pomladni dan in jo končali na dan zemlje. Domeni smo se za cenejšo prodajo zemlje in korit, želeli urediti Kcršmančcv park in očistiti trim stezo, v sodelovanju z likovno skupino pri /KO smo izdelovali umetnine iz. odpadnih materialov, risali, zbirali projekte po šokih in pripravili nekaj razstav.
Vmes smo IX. mana skupaj z. Matično knjižnico Kamnik pripravili srečanje žensk, z. znanima Kamni-čankama Natašo Dolenc in Mojco Drčar-Murko in z njima poklepetali, nc glede na to ali priznavamo za »svoj« praznik dan žena ali materinski dan. Organizirali smo boljšji trg otroških knjig in akcijo PODARIMO KNJIGO. Pred vrati so bile prvomajske počitnice, a ne za nas. Otroci so lahko vsako dopoldne igrali hokej na rolerjih, popoldne pa sc razgibali v fitnesu. Od 24. maja do 28. junija smo vsako soboto pripravili otroški živ-žav, kjer so obiskovalci lahko sodelovali v likovnih, plesnih in glasbenih delavnicah. Glavni namen druženja pa jc bilo zbiranje sred stev za NINOVO DVIGALO. Eno soboto v juniju smo vsebino prilagodili dogajanju v »srednjeveškem Kamniku« (na pobudo organizaloi jev), neko drugo soboto pa smo sc preselili na kamniški bazen, kjer smo ob Dnevu vaterpolistov pripravili zabavne igre. Tudi za nas so prišle zasluzene počitnice, a le prej smo skupaj z KK »iKlpeljali« na morje preko 200 otrok, listih najbolj potrebnih sonra, morja in sprememb.
2e konec julija, ves avgust, do prvih deževnih in hladnih dni smo bili vsako soboto na »Sutcnskcm« boljSjaku z likovnimi delavnicami in otroškim boljšjim trgom. Z novim šolskim letom smo začeli z novimi akcijami. Na Veliko planino smo povabili mlade likovnike z Mojco Konciljo, ki so svoje umetnine naslikali na zidove zgornje postaje žičnice. Ob čistilni akciji planine smo pripravili otroški vrtec in planinski živ-Zav. leden otroka jc potekal pod geslom OTROCI - OTROKOM. Zato smo »odprli« razslavo otroških slik, po-
vabili otroke zbiralec, organizirali otroški žur na rolerjih in angažirali otroški ansambel za zabavo vrstnikom. Za Teden prometne varnosti pa so sc izkazali polici sli, ki SO v Kamnik pripeljali službene konje in psa in predstavili posamezne oddelke policije. Ob prvonovembrskih počitnicah smo otrokom pripravili obiskovanje fit-nesa. izlet v Ljubljano na kopanje, ogled Impulza in obisk Sadnikar-jevega muzeja. Konec novembra smo se šc enkrat sešli z. mladimi parlamentarci s kamniških osnovnih šol in sc pripravili na nacionalni otroški parlament, ki nosi na
Božiček In njegovi spremljevalci na kamniškem Glavnem trgu (foto: S. MEJAČ)
slov DANES SEM TI in TI si JAZ. Pet ponedeljkovih popoldne* vov pa smo v sodelovanju s knjiz nico pripravili praznične igralne urice, kjer so si otroci ogledali tri igrice, izdelovali česlilke in okra ske, peli, sc igrali in sprostili ob jogi za najmlajše. Na Glavnem trgu pa smo v sodelovanju z občino pripravili praznično božično popoldne s pevci gospe Marinke Aparnik, plesalci s lino Uerganl. Aronskim zmajem, z mladimi i/ PRIDENMOZlCA in UNIKAIA pa smo v Kamnik pripeljali Božič ka in dedka Mraza s spremstvom, igrico in glasbeniki.
31. decembra opolnoči pa nismo potegnili črte pod leto 1997, saj jc treba v januarju postoriti le nekaj malenkosti (npr. oprati medvedu kožuh, dedku rokavice, prišiti kra-guljčkc.) opraviti nekaj večjih Stvari, del lega je tudi gornje »poroči lo«, predvsem pa upam, da je še čas za najpomembnejše dejanje v tem trenutku: IZREČI ISKRENO IN VELIKO ZAHVALO VSEM USrA-NOVAM, POSAMEZNIKOM, KI so pokazali RAZUMEVANJE,
pomagali IN PRISPEVALI K TIMU. DA SMO LAHKO I/VI Dll TOLIKO PRIREDITEV IN AKCIJ ZA OTROKE IN STARŠE HVALA IN SREČNO!
za MC Helena Slerle
Kamniški ObČAN OD TU IN TAM ,:, „ iW, 13
Košev igrač in daril za cel vlak dal je otrokom prijazen možak...
Še je čas za cepljenje proti klopnemu meningitisu
V decembru nas jc na vseh koncih obiskoval dedek Mraz in 2.1. decembra si je vzel eas ludi za otroke na OŠ 27. julij v Kamniku. Otroci so ga pričakovali in mu zato pripravili presenečenje. Tokrat so skupaj z učiteljicami »naštudirali« igrico Salon Expon. Kdor nas je obiskal in si igrico ogledal, ve, da sc v tem salonu lahko polepšate in postanete taksni, kot si Želite. Dedek Mraz tega ni videl, saj jc vsako leto starejši in vedno zamudi predstavo. Se dobro, da so nastop pripravili glasni učenci, ki so po Čudoviti predstavi na ves glas klicali dobrega dedka. Vendar se starec ni prikazal vse dotlej, dokler otrokom nismo pomagali še vsi gledalci: učenci, starši, gospodje in gospe iz UStanOV, ki sodelujejo s šolo, vsi sponzorji, ki so se udeležili prireditve in seveda delavci šole
I JU BI JA
NA. GOSTILNA PRI MICKI - HA-BIC MA-KIJA, OBUTI MAČEK, ELFORM SMAR( A. I I.ITEKS, HELIOS DOMŽALE, KIK SMARCA, MERCA-TOR GRMADA, MIROT1 KS, Ml I ALKA. JAGODA. FORUM. LJUBLJANSKE MLEKARNE, KOTNA KAMNIK. SLOVENIJA VINO. MESNINE 1)1 /I I I KRANJSKE, JATA REJA, ŽITO IJUB1 JANA. MOOOTA VRHNIKA in številne druge daroval-
V Salonu Expon so ce
lo Ostržku skrajšali nos.
Vsem. ki ste bili zadržani itT vam je Zato Zal, pa še enkrat v imenu učencev, učiteljev in svela staršev voščim VISELO IN SREČNO LETO IW8!
NATAŠA HRIBAR učiteljica na OŠ 27. julij Kamnik
Meningitis je vnetje možganskih ovojnic. Poznamo več povzročiteljev te bolezni, vendar je virusni klopni meningitis pogostejši. Povzročitelj je virus, ki ga prenaša klop, vsi klopi pa niso okuženi, klopi sc nahajajo v grmovju, vlažnih mešanih gozdovih, v travi, celo na vrtu. klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, kamniško območje velja za okuženo. Torej veliko kamniških klo-povprenaša viruse, ko pride klop M človeka, si poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi. Vbod ne povzroča bolečine. Ce je klop okužen z virusom klopnega meningitisa, se virus vbrizgu v človeku s slino, medlem ko klop sesu kri. Vedno pa vseeno ne pride do okužbe, odvisno je od odpornosti človeku, klopni meningitis je virusna bolezen možganskih ovojnic, obolijo pa Uthko tudi možgani.
Poteka v dveh fazah:
• prva faza sc začne približno 2 dni po ubodu klopu in poteka podobno
kot pri gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol)
• druga faza sledi nekaj dni do tri ledne z visoko temperaturo, močnim glavobolom, krči in celo nezavestjo
Takoj moramo k zdravniku; lahko
smo Irujni Invalidi
/m ljudi, ki so poklicno veliko v naravi, je cepljenje obvezno. Plača ga delodajalec ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsi ostali pa moramo cepljenje plačali sami.
Cepljenje priporočamo vsem, ki so radi veliko v naravi.
Cepimo se pozimi, ko klopi Se niso aktivni in sicer do konca februarja. Lahko se cepimo uu Inslilulu za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, alt na Zaloški 29 v Ljubljani. ('ena ene doze cepljenju je 4.10(1.0(1
tolarjev.
Da ho zaštita popolna, cepimo v .? dozah:
' prvič - pozimi
• druge - en mesec po prvem cepljenju
Prvo vaško silvestrovanje in koncert
Učenci L in 2. razreda: Tisa, Vanja, Matej, Rok, Matic in Klemen so se za dedka Mraza naučili pesmico o snežinkah.
Dedek Mraz. jc na ramah nosil velik koš. ima pa to srećo, da ga spremljajo pridni palčki, ki so nas obiskali že prej in v jedilnico, kjer sc jc vse dogajalo, nastavili se številna druga darila. Letos mu niso pomagali lc palčki, ampak so ga finančno podprli številni dobri ljudje.
Dedek Mraz. jc omenil naslednja imena: VEM AS STAHOVICA, BUTAN PUN IJUBUANA, MOND GRAFIKA, MAJDA I AH. URŠK' DOMŽALE, SITAR PNEUMAI K , PONI KOMENDA. CERES UUBUANA, LEK
ce, ki jim je resnično hvaležen in se jim zahvaljuje za pomoč. Hvaležen jim jc tudi svet staršev in učitelji na Soli.
Otroci so veselo prepevali dedku Mrazu, saj so si le na ta način zaslužili darilo. Darilo je dobil prav vsak učenec in počitnice so sc lahko začele, saj so oči sijale, Zclodčki so bili polni, nasmehi pit sladki in ponavadi obliti s čokolado. Veseli smo, da so nas obiskali številni prijatelji naše šole. Se posebej pa smo sc razveselili jutranjega obiska župana Toneta Smolnikarja.
LJUBLJANSKA 45, 1241 KAMNIK
(POSLOVNA STAVBA STOL)
tel.: 813-397, faks: 811-979
- prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin
- Izdelava etažnih elaboratov in vpis stanovanj (v stanovanjskih blokih) v zemljiško knjigo
Informacije vsak dan od 9. do 12. ure
- Učakar.
Vasčankc in vašeani Suhadol v jubilejnem letu (ob 675. obletnici prve omembe vasi v zgodovinskih virih) pridno uresničujejo zastavljene načrte, med katere spadajo tudi prireditve. Tako jc poseben odbor zanje sredi vasi pripravil skupno silvestrovanje. .1 januarja ob IV. uri pa je bil v podražili cerkvi sv. Klemena Večer božičnih pesmi.
Silvestrovanje se je začelo ob 21. uri. končalo pa, vsaj za nekatere, ob zori, ali pa še tedaj nc. Za nekaj časa se ga jc udeležila večina vaščanov. Pripravljalni odbor jc skupaj s številnimi pomočnicami in pomočniki poskrbel za primerno urejen, okrašen, osvetljen in ozvočen prireditveni prostor, »Sank«, postrežbo, družabne igre in glasbene nastope; vse v smislu veselega pričakovanja novega leta. Da ne bi ostalo le pri pozunnlijenosti, veseljaeenjii in zabavi, je s svojim govorom, v katerem jc orisal Suhadole na pomembni zgodovinski prelomnici, opozoril pa tudi na ohranjanje njihove istovetnosti ter na duhovno nadgradnjo, poskrbel domačin Jože Pavlic; poleg njega pa ludi domaČi glasbeni talenti, prav posebej najmlajši.
Skupno silvestrovanje jc bilo
verjetno prvo v vaški zgodovini, njegova glavna odlika pa. cla je združilo toliko vascank in vaščanov Ze pri pripravah, nato pa pri čakanju novega leta, nazdravljanju in izrekanju najboljših želja drug drugemu v vaškem središču. Kakšnih večjih izgredov ni bilo, samo okrog polnoči je pokalo kol za slavo, nebo pa so OŽarja-
le rakete. Kogai je t<> motilo, se
je lahko sprehodil po poli ali pa umaknil k starejšim vaščanom, ki so se greli ob ognju. Po odmevih sodeč, so bili vaščani s te vrste zabavo in družabnim srečanjem zelo zadovoljni in si ga želijo tudi v prihodnje.
Ljubitelji lepih božičnih pesmi pa so sc zelo razveselili nastopa McPZ Šentviški zvon iz Šentvida pri Lukovici. V velikem številu so se udeležili njegovega koncerta, obogatenega z nastopi solistov in inslrumcntalislov. Suha-dolska cerkev sc je pokazala tudi kot povsem primeren prostor za kakovostne glasbene nastope. Največ priznanja jc dobila mlada Adela Ramovš za svoje igranje na flavto, pa tudi zbor se je izkazal z občutenim petjem. Pred koncertom v suhadolski cerkvi je pel že doma v Šentvidu (26. decembra) in v Šmarci
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
S4VL
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 061/713-288
Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD
TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251
Franšizlng: Slporex-SAM SAK d.o.0., KISOVEC TEL; 0601/71-182
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVOI AKCIJSKE CENE V JANUARJU!
$e po starih cenah vam nudimo:
'strešnik BRAMAC
• opeko MODULARNI BWK in ostale opečne izdelke
• IZOLACIJSKI material
• APNO, CEMENT
' zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo
• mešalce, cevne odre, podpornike...
' stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a...
• Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGAEOM
Vjrgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do l.l ure.
Iščem simpatično dekle za delo v šanku. Sobote, nedelje prosto.
Tel.: 064-422-515, dopoldan.
VODENJE CELOTNEGA KNJIGOVODSTVA IN SVETOVANJE ZA
d.o.o. in s.p.
Tel.: 814-767, popoldne.
(28. decembra), po njem pa v Moiiiiku (A. januarja).
J. P.
• tretjič -6-12 mesecev po cepltcn/u
• potem pa vsakih pel let dozo ponovimo
Cepimo tudi otroke od 1. leta starosti, vendar pa morajo imeti zdravniško potrdilo staro največ en dan in soglasje staršev. Cena je ista, zgornja meja starosti ni omejena. Ne cepimo bolnih ljudi, ki so že bili pred kratkim cepljeni za kaj drugega in ljudi, ki so khipni meningitis že preboleli ter tiste, k i so preobčutljivi na sestavine cepiva. Komplikacije se zelo redko pojavijo, le lokalna rdečina in oteklina. Na splošno se cepljenje dobro prenaša.
Možnost cepljenju je tudi v ZD Kamnik pri svojem lečečcm zdravniku po predhodnem naročilu in plačilu 3.800,00 tolarjev, to je zalo, ker se cepiva naročajo le lx tedensko v Ijuhlju-ni, sicer je čakalna doba le I teden. Će se cepi vsa družina, je cena sicer visoka, toda če zbolimo in postanemo trajni invalidi, je še vedno poceni, pa še v davčno olajšavo se šteje.
Dobro premislimo, kako cenimo svoje zdravje!
Darja Jarc, srednja medicinska sestru I notu za intenzivno nego in terapijo novorojencev (linekološka kliniku Ljubljana
Ogenj je prijetno plapolal in grel.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tet. 713-660
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
- 12 ur ratunalnistva z urejevalnikom besedil WORD
- 48 ur vaj Iz strojepisja_
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS. WORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur)
Za pogodbeno Izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta Brezposelnim, dijakom In studentom priznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjernlklh (S.P.), stroške izobraževanja delno povrne Sklad delavcev pri obrtnikih
Atahovica 18 (300 m od križišča v smeri proti Kamniški Bistrici), telefon: 825491
Cenjene stranke obveščam, da je salon odprt v pon., tor., sreda: 7h - 14h četrtek, petek: 13''-20h sobota: 7''
Se priporočam!
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, * tel. 817-203 !
V mesecu januarju 15% gotovinski popust, 10% popust pri plačilu na 3 obroke, 7% popust pri plačilu na 5 obrokov aH plačilo na 10 enakih obrokov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
legend
POHIŠTVO, Kranjska c. 1 /b, « 816-296
Odprto vsak dan do 19.30 in ob sobotah do 13. ure.
OD 16. DO 31. JANUARJA PO UGODNIH CENAH PRODAJAMO:
• KUHINJE SVEA in
• POHIŠTVO ALPLES
PRESENEČENJE!
PRI NAKUPU SEDEŽNE GARNITURE ALI TAPICIRANE POSTELJE VAM PODARIMO PRAKTIČNO DARILO -LIČNO LESENO URO!
TITAN MERKUR, Ljubljanska c. 1 /a,
« 812-552
AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA!
PRALNI STROJ C420 CANDY 53.820 SIT + 5% popust na gotovino RP 12-delna posoda s 3 slojnim dnom 14.290 SIT + 5% popust na gotovino KLJUKE MS za vrata od     1.489 SIT dalje
BOGATA IZBIRA EMAJLIRANE POSODE!
Dežurstvo v JANUARJU: |
Ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 8. do 11.30 sta dežurni trgovini
MARKET NEVLJE (831-675) in ŠMARCA (816-087).
NON-STOP je dežurna trgovina MARKET KRANJSKA (814-916): vse
sobote od 7. do 19.30 in vse nedelje od 8. do 11.30. Vse nedelje so odprte
tudi trgovine MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS
(832-908).
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO
Glej. gozd sije vzel, kar je njegovo, a kar ni njegovo, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 31. letu Življenja za vedno zapustil nas dragi mož, ati. sin in brat
JANEZ KLEMENC
iz lani-.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim sošolcem in sodelavcem za nesebično pomoč, za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala predsednici KS Tunjice in predstavniku Zavoda za gozdove Slovenije za izrečene poslovilne besede, g. župnikoma Pavletu in Danetu za lepo opravljen pogrebni obred ter tunjiškim pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
Januar 1998
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas Živi, Se vedno si med nami u.
ZAHVALA
V 62. letu nas je za vedno zapustil naS dragi mož, oči, dedek, brat in stric
ANDREJ MARTIN C
Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Andrejevim sošolcem in sodelavcem Slovenske zbornice notarjev, predvsem za njihove besede slovesa ter gospodu Mihu za molitev in besede tolažbe. Zahvala župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Krtu za zaigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njegovi
december 1997
V 81. letu starosti nas jc zapustila draga mama
ANA MARINČEK
Martinova mama iz ČeSenika pri Dobu
Iskrena hvala sorodnikom in znancem iz kamniškega konca za pomoć v težkih trenutkih. Hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Hčerka Ančka Jeglič z družino
Kamnik, december 1997
......ažiL
Ol, kje ste mati zlata kako se toži mi po vasi Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vas obraz!
(J. Stritar)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
IVAjNKE gerzelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sozalja. za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, trobentaču in pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi patronažni sestri Romani Poljanšek za skrb in nego. Vsem skupaj Se enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Duplica, Pijava Gorica, december 1997
Jaz nočem, da bi svel spoznal skrivnosti moje in bolesti, kako sem ljubil, kaj prestal, prepuščam sodbo bogu in vesti!
(Mihail./. Ijermontov)
ZAHVALA
wKWm
Odšel si v spomin skrbni mož, oči. dedo in brat
ANTON CEVKA
iz Domžal (rojen v Stranjah)
Hvala vam za zavest in občutek, dragi prijatelji, znanci, sorodniki in nekdanji sodelavci, da kdor lajša trpljenje sočloveku, laže pozabi, da tudi sam trpi. Zahvala gospodu župniku Tonetu Perčiču za občuten verski obred. HVALA vsem za vse, naj vam ostane njegov prijazni odnos do vsakogar in njegova poštenost v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja z žuborečo pesmijo. Dan ugaša z. nočjo, človek z. bolečino.
Žena Beti, sin Matjaž z ženo Marto in vnučka Anja, Samo ter brat 1'rcnk
Domžale, Stranje, december 1997
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
STANE JERMAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za maše, nam pa izrekli sožalja. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego ter Smarskcmu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Stanka z možem, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Smarca, Zg. Gamcljnc. Radovljica, januar 1998
		Megla pade na ravnine, meni žalost na srce,
		
		megla iz ravnine izgine, žalost iz srca ne gre.
	IH.    I % mm	ZAHVALA
		V 69, letu Življenja nas je po hudi bolezni nenadoma zapustil naš dragi brat in stric
RUDI RESNIK		
		iz Črne
Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za pogrebni obred, govorniku in pevcem. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in hegO.		
		Žalujoči: vsi njegovi
		december 1997
V samoti čami dih spominov zadrhti in nežno le prenese v dni nekdanje in spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo Se v tvoje sanje.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas jc zapustil jjjjfft|    naš dragi ala. dedek, brat in stric
«w J
HENRIK RIBIČ
iz Kamnika
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsakomur posebej, ki ste sc poklonili v njegov spomin, ga pospremili na zadnjo pot, mu darovali cvetje in sveče. Hvala za izrečena in pisna sožalja. Posebej sc zahvaljujemo gospodu patru f-ranciju za lep poslovilni obred, pevcem za ganljivo petje in gospodu Krtu za občuteno zaigrano Tišino.
Žalujoči: hči Poldi in sin Bmno z družinama ter drugo sorodstvo
december 1997
Ni le na vrtu več, ne med gredicami. nI te na polju več, ne med meglicami, ne v Šumenju vodu, niti vej, ni te nikjer več, kjer hitu si prel.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti naše drage mame. stare mame. sestre in tete
ALOJZIJE STARE
roj. Rak iz Kovinarske 8/b v Kamniku
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delavcem tovarne Titan. Krajevni skupnosti 1'erovo. Društvu upokojencev in Društvu invalidov Kamnik za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče Prisrčna hvala g. Župniku za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred. Moškemu pevskemu zboru, prijatelju trobentaču za lepo zaigrano Tišino in vsem praporščakom. Zahvaljujemo se tudi vsem. ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Sc enkrat vsem, ki ste imeli našo mamo radi. iskrena hvala!
Žalujoči: sin Janez, hčerki Anica in Rozka, sestra Tončka /. di ožinami ter drugo sorodstvo
december 1997
15. januarja 1998 15
Vsi ljudje se rodv enaki, le redki pa so listi, ki jim uspe premagati to pomanjkljivost.
(Lord MancrofO
ZAHVALA
Spokojno jc zaspal
ANTON ŠINK
Hvala vsem, ki ste mu lepšali življenje.
Domači
Januar 1998
ZAHVALA
Zaspala jc naša mama
FANIBERLC
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kamnik, december 1997
		Ne boš iskal tišine več steza in M vrr molka večnega gara nc bas v naročju zeleneče ruse šepet poslušal svoje duše... (A. Gradnik)
		
		
		V SPOMIN
CENETU DEBEVCU		
		Vsi njegovi
Ko jutro se prehudi,
k ona zemljo pade mrak,
tebe ni vet
a v mislih in srcih boi vedno z nami. ZAHVALA
Nepričakovano nas jc v 67. letu življenja zapustil naš dragi brat in stric
TONE VRHOVNIK
iz Suhadol
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. Prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Scdlaku, g. župniku Pavletu Juhantu Tunjic za lepo opravljen pogrebni obred in gasilskemu društvu iz Tunjic za spremstvo in zadnje slovo.
Vsi njegovi
december 1997
Vedno izgledala je čila,
njej ura poslednja je odbila.
V srce se mi bolečina je vselilo,
ga močno ranila - rano večno zapustila.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas jc zapustila draga mama
IVANKA ZORE
^ nje smo sc poslovili 10. decembra 1997 na kamniških Žalah, Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, izrekli sožaljc
ter
jo pospremili k zadnjemu počitku se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: hči Mira. sin Peter, vnukinja Barbara
december 1997
Pomlad prišla bo na tvoj vrl pogrinjali zeleni pri, tebe ne bo več lam naSla. zajokala bo in odšla,
ZAHVALA
V 69. letu življenja nas jc mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, sestra, teta in svakinja
JULKA UR ANK AR
iz Ošcvka 1S pri Kamniku
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, svece in nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom ZD Kamnik za pomoč pri lajšanju bolečin v njenih zadnjih težkih urah. Iskrena hvala g župniku, pevcem za lepo zapete pesmi, govornikom za prelepe besede slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našo mami v tako velikem številu pospremili v njen zadnji tihi dom.
Žalujoči: vsi njeni najbližji
december 1997
'Zaman je bil tvoj boj.
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša
od življenja.
ZAHVALA
V 46. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in mož.
JANEZ BALANTIČ
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih, za podarjeno cvetje, sveče in mase ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: vsi njegovi
december 1997
Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubljeni
FRANCI LEMEZ
ing. kmetijstva - sadjarsko vrtnarske usmeritve 14. 8. 1959- 1. 12. 1997
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Pošte Slovenije, še posebej poštam Kamnika in 1101 Ljubljana za izrečena pisna in ustna sožalja. podarjeno cvetje in sveče in dar za druge namene ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala patru Iranciju Pivcu, pevcem za občuteno zapete pesmi, ga. Mariji Holcar za ganljivo odigrane melodije in trobentaču za izvajane žalostinke.
Žalujoči: Anita in drugi njegovi
Kamnik, Scla, Šoštanj, Skale pri Velenju, Celje, december 1997
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 55. letu življenja zapustil naš dobri mož, ati, očim, brat in stric
FRANC BERGLEZ
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim nekdanjim sodelavcem iz KIK-a in prijateljem iz Društva invalidov in Društva upokojencev Kamnik ter Rokovim sodelavcem iz Etc za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke.
Žalujoči: žena Pepca, sin Rok in drugo sorodstvo
Kamnik, december 1997
MALI OGLASI
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tet.: 738-662.
Instruiram angleščino za srednje in osnovne šole ter pripravljam na maturo. Tel: 811-988.
KV MIZARJA - samostojnega in priučenega za delo v delavnici in na
terenu, zlasti v dopoldanskem času redno ali honorarno zaposlim. Mizarstvo Lutar, Glavarjeva It), Komenda, tel.: 841-121.
Instruiram angleščino in matematiko za srednje ter osnovne šole. Tel.: 832-017.
Garažo na Kranjski cesti v triplexu oddam v najem. Tel.: 832-824.
Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin.
V SPOMIN
16. januarja mineva sedem žalostnih let, odkar smo izgubili našega dragega
GREGORJA URŠIČA
Iskrena hvala vsem. ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke v spomin.
Vsi njegovi
Megla pade na ravnine meni žalost nu srce megla iz ravnine izgine žalost iz srca ne gre.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
JOŽEFE DROLEC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Menine. prijateljem in znancem za izrečena sožalja, izkazano sočutje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase. Hvala sestram in osebju Doma starejših občanov v Kamniku za nego in skrb v zadnjih mesecih njenega življenja Posebna zahvala g. župniku Balonu in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste jo pospremili v njen poslednji dom.
Žalujoči: sinova Metod in Ciril z družinama
december 1997
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trdno končalo tvoj boj.
Ob prerani smrti našega dragega sina. brata, strica in svaka
DRAGOTA FLERINA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njegove bolezni in smrti stali ob strani. Posebna zahvala osebju Nevrološke klinike Ljubljana in Domu upokojencev Kamnik. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Njegovi najbližji
Kamnik, december 1997
		Spiš, da se zbudiš, umrješ, da živiš. (A. Trstenjak)
	II	
		ZAHVALA
		V 91. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama. sestra, teta, tašča, babica in prababica
		
FRANČIŠKA KODRA		
roj. DACAR, iz. Zg. Tuhinja 47		
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče, darove za sv. maše in humanitarne namene ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi župnikoma za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in praporščakoma Zveze borcev in Društva upokojencev. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Zg. Tuhinj, Domžale. Dobrtesa vas. Veliki hrib. Petrovce, december 1997		
DOMŽALE
ZIME ŠE NI KONEC
onsko
celil M ©Ib^to
30%
Po ugodnih cenah se lahko v Napredkovih trgovinah obleče in obuje vsa družina
ovnica Vele
v Domžalah:
oblačila in obutev
delovni čas: od 8.00 do 19.30 ob sobotah od 7.30 do 13.00
Trgovina Cesminka  v Domžalah:
oblačila za mlade in vse, delovni ca« od 9.00 do 19.00
k« •        • i     i -i    ob sobotah od 8.00 do 13.00
i imajo mladosten stil
oblačenja
Zarja
v Mengšu:
oblačila
delovni čas: od 8.00 do 19.00 ob sobotah od 7.30 do 13.00
Napredek - za najboljše kupce
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
IDEJA - prodajni salon
Kamnik, Šutna 35, tel.: 832-569
Sedaj je čas, da si polepšate vaš dom.
Nudimo vam pestro izbiro:
• rolojev, karnis, žaluzij, lamelnih zaves, rolet z možnostjo montaže
• zaves, prtov, prtičev
• okrasnih blazin, pregrinjal za postelje, posteljnega perila
• blaga za oblazinjeno pohištvo
• brisače...
Roloje, zavese, prte, pregrinjala, okrasne blazine zasijemo po vaših zahtevah
Pričakujemo vas vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12.30.
Ambrož aaaa
\ JANI ARJU UGODEN NAM 1» VOZIL LETNIK 97!
uno 1.0 ic 5v y. punto 55s O,, Pl n it) 75 sx bravo 1.4 i2v s ht
sn do 1.9 TD s. Sit). C,
uravo 1.4 i2v sx Ar. brava 1.4 12v sx "V/
MAREA WEF.KEND 1.8 16v El.x BRAVO-BRAVA    1.4, S-SX,
ducato max1 2.5 tdi letnik 1997, po zelo, zelo nizki ceni!
UNO 1.0 ic. KAT, 45 KM, 5 vrat, temna stekla, štirje vzglavniki, letnik 1997, nov -11.500 DEM.
RABIJKNA VOZILA:
FIAT Panda C1.X. I. 95. LANCIA Y 10 l.lie, I. 92, Fiat Tempra l.6ic, I. 91, MB C 180 Fsprit, I. 94, Fiat Uno it, I. 90.
KREDITI DO 5 LET! LEASING! STARO ZA NOVO!
PRODAJA: Uhovc* 2, tel.: 064/421 119, tcl./faks: 064/421 141 SERVIS: Uhovče 40, te).: 064/421 1937 tek/faks: 064/421 021
Libres biro - računovodske storitve
Obrtnikom in podjetjem za vse dejavnosti po konkurenčnih cenah nudimo računovodske storitve: glavna knjiga, saldakonti, obračun plač, obračun proizvodnje, osnovna sredstva, vse evidence in bilance ter poročila iz naslova deviznega poslovanja itd.;
svetovanje t področja davčne zakonodaje: zakon o davčnem postopku, zakon o dohodnini;
informacijske rešitve z vso programsko opremo in šolanjem kadra.
Tel. 041-668-907, 061-815-798, 061-140-21-20, 041-703-770
F0T0E0FIRN1CA
Ivan Bizjak
Glavni trg 24, Kamnik (v stavbi Občine) tel.: 818-100, 814-574
- fotokopiranje: A4, A3, tudi obojestransko
- fotokopiranje zapiskov in skript, ki jih ni mogoče kupiti
- spiralna vezava A4, A3
- posebna ponudba: kopiranje A2
Odprto: ponedeljek, torek, četrtek 7.45-15.00
sreda 7.45-17.00 petek 7.45-13.00
£MSPM£S
FOTO GRO
Var
KAMNIK, ŠUTNA 72 Mm^MKM'^"     tel.: 813-896
- EKSPRESNA IZDELAVA FOTOGRAFIJ
- FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNI, ZA DOKUMENTE, KATALOGE, PROSPEKTE
- FOTOAPARATI IN VES F0T0MATERIAL
Odprto non-stop od 8" do 19. ure, ob sobotah   od 830 do 12. ure.
AHAČIČ Domžale, SERVIS  Prešernova 1/a TRGOVINA tel. 722-107
prodajalna izdelkov gorenje
SUPER PONUDBA
- barvni TV, 55 cm, stereo, TTX 57.687 SIT
- barvni TV, 63 cm, stereo, TTX 85.558 SIT
- barvni TV, 71 cm, stereo, TTX 91.678 SIT
- hladilnik, viš. 155 cm, z zamrzovalnikom -
591 spodaj 69.206 SIT
- hladilnik, viš. 123 cm 41.000 SIT
- šivalni stroj 34.538 SIT
- sesalci od 18.160 SIT
* Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, si išilci perila, pomivalni stroji,   štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje...
* mali gospodinjski aparati
DO 15% GOTOVINSKI POPUSTI!
Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava.
()dprlo od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
gorenje ^
KNJIGARNA In PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK 3> TEL: 817-321
PRI NAS DOBITE
DAVČNO NAPOVED ZA leto 1997
NAPOVED ZA ODMERO DAVKA OD DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI za s. p.
%SamQPavliCsP%
xnq"
HI
Ji —J
VSE O DIMNIKIH
ZASTOPANJE, MONTAŽA ^©1^1 ©iflAlDIMNIKOV. NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV
mtel: £J 0609 626 061 J
IN TUDI SAMO SVETOVANJEI VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE.
, S *£ *£ ^      -S -S   -S      -S S