Občani so najtrdnejši bančni steber Posavska banka lani do-bro poslovala KRŠKO — LB-Temeljna posavska banka šteje med najbolj likvidne banke v sistemu Ljubljanske banke in nasploh v Sloveniji. To pomeni, daje banka v celoti opravljala finančni servis, in kot kaže, bo banki to uspelo tudi letos. Na nedavnem zboru banke je direktor dr. Dejan Avsec dejal, da bo poslovna politika banke usmeijena predvsem v smeri zagotavljanja lastnih virov sredstev in krepitve skladov, s katerimi bi nadomestili pomanjkanje kvalitetnega denarja v organizacijah združenega dela. Torej naj bi razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi še vedno bilo v okviru razmerja tri četrtine proti eni četrtini. Sicer pa je menil, da je TPB lani zelo dobro poslovala. Razlika med revalorizacijskimi prihodki in odhodki je 15,6 milijarde dinarjev, kar je dobra osnova za oblikovanje skladov. Prav po zaslugi dobrega poslovanja pa seje lani obseg skladov povečal za več kot 11 odstotkov. Seveda pri ugodnem poslovanju banke ni mogoče mimo ugotovitve, da so občani veliko prispevali k finančni trdnosti banke. Kar 45 odst. potenciala banke so namreč sredstva občanov, vendar pa je 80 odst. teh sredstev deviznega izvora. »Seveda se v bankah zavedamo, da v celoti ne izpolnjujemo pričakovanj ne združenega dela ne občanov. Tudi zaradi tega se pojavljajo težnje, da v organizacijah združenega dela ustanavljajo svoje hranilno-kreditne službe. Veliko vprašanje pa je, če se bomo s tako politiko lahko prebili do boljšega poslovanja. Res je, da so poslovne banke take samo po imenu, saj nas vežejo take in drugačne omejitve, vendar pa smo v bankah še vedno toliko poslovni, da bomo lahko ponudili nekaj več kot v hranilno-kreditnih službah delovnih organizacij,« meni dr. Avsec. Temeljna posavska banka si bo še naprej prizadevala, da bo stregla razvojnim funkcijam združenega dela in regije. Slej ko prej bo naj večja naložba v TCP Djuro Salaj, kjer se lotevajo obnove papirnega stroja PS-1, kar bo veljalo 89 milijard dinarjev (malo manj kot polovico celotnega potenciala banke), zato je seveda razumljivo, da bodo ta trd finančni oreh strli skupaj v LB na konzorcionalni osnovi. Pa to niti ni prehud problem za banko, saj je ta naložba družbeno verificirana. Bolj boleče za banko je, da bo morala namesto nekdanjih limitov sedaj vplačati 11 milijard obvezne rezerve pri narodni banki Jugoslavije, kar je glede na celotni potencial, ki bo letos znašal 196 milijard dinarjev, vsekakor velik zalogaj in hujša omejitev plasmajev kot nekdanji limiti. J. SIMČIČ VISOKA ODLIKOVANJA RIBNICA — Na svečani seji občinske skupščine ob letošnjem prazniku občine Ribnica — seja bo v Loškem potoku 26. marca — bodo podeljena tudi štiri visoka odlikovanja, s, katerimi je Predsedstvo SFRJ odlikovalo zaslužne posameznike. Red zaslug za narod s srebrnimi žarki bo dobil Franc Ilc iz Inlesa Ribnica, red dela s srebrnim vencem bo prejel stane Kromar (vodja mehanične delavice v Inlesu Ribnica), red zaslug za narod s srebrno zvezdo pa Alojz Marolt (GG Kočevje) in Fran Lapajne (predsednik občinske skupščine Ribnica). Malo razlogov za zadovoljstvo O lanskem gospodarjenju dolenjskega gospodarstva z novinarske konference SDK Novo mesto — Prepolovljena akumulacija, nerealno prikazan dohodek NOVO MESTO — Leto 1987 je bilo izjemno zaradi slabih rezultatov gospodarjenja, ki se močno povezujejo z ekonomsko politiko, zadministrativnimi ukrepi, s pretežno dogovorno ekonomijo in s stanjem, ko trg ni mogel delovati, je začel predstavitev lanskih gospodarskih rezultatov Dolenjske vodja analiz v novomeški enoti SDK Alojz Padovan na ponedeljkovi novinarski konferenci. Upoštevaje vse to je dolenjsko gospodarstvo lani doseglo razmeroma solidne rezultate. Industrijska proizvodnja je bila večja za 3,4 odstotka (v republiki je celo nekoliko upadla), kar za 5,8 ods- • Akumulacija dolenjskega gospodarstva v znesku 15,8 milijarde dinje biia lani večja le za 2,6 odsiOika, ujeo delež v dohodku pa je iz 13 v letu 1986 padel na vsega 63 odstoka. Z izgubo je poslovalo 19 organizacij v skupnem znesku 7,7 milijarde din, kar je za 198 odstotkov več. Ob teh pa še 50 organizacij ni moglo oblikovati skladov, torej so imele motnje, precej organizacij pa ni moglo pokriti 17,7 milijarde din revalorizacijskih odhodkov. To pomeni prenos izgube v naslednje leto. Upoštevaje vse to je razvojna slika dolenjskega gospodarstva dejansko katastrofalna. totka pa so se zvečale zaloge, pri čemer je najslabše, da so se za skoraj 22 odstotkov zmanjšale zaloge reprodukcijskih repromaterialov. Dolenjski konvertibilni izvoz je bil lani večji za 11,8 odstotka, celoten pa za 8,9 odstotka, izboljšalo se je pokritje uvoza z izvozom, pozitivno je bilo tudi na konvertibilnih trgih in spet je porasel delež dolenjskega izvoza v republiškem. Dolenjsko gospodarstvo je lani ustvarilo za skoraj 1.212 milijard din celotnega prihodka, kar je za 118,2 odst. več kot v letu 1986. Na tujih trgih je zaslužilo 297 milijard ali za 155,4 odst. več. Porabljena sredstva so znašala skoraj 945 milijard in so bila večja za 121,2 odst. Rastla so torej bolj kot celotni prihodek, kar govori poslabšanju gospodarnosti. Dohodek je po teh po- datkih znašal 267,56 milijarde din, kar je bilo za 108,7 odst. več kot v letu poprej. Na SDK opozarjajo, da je zelo vprašljiva realnost tako prikazanega dohodka, organizacije so tudi po spremembah obračunskega sistema med lanskim letom namreč imele neskončne legalne možnosti prilagajanja rezultatov obstoječim razmeram in potrebam. Za skupne in splošne potrebe je dolenjsko gospodarstvo lani izločilo 128,88 milijarde din ali za 137,7 odstotka več. Omejevalni ukrepi so bili neuspešni. Ta sredstva so rasla bolj od rasti dohodka v gospodarstvu, kljub temu jih je bilo premalo za omenjene potrebe. Rast dohodka so presegle vse oblike porabe, tudi za osebne dohodke. Čisti mesečni osebni dohodek na delavca je bil lani 249.356 din in je bil za 119,8 odst. večji. Zelo zaskrbljujoč je obseg obresti. Gospodarstvo ima vse manj lastnih sredstev za poslovanje. BERITE DANES na 2. strani: • »Fronta« molče sprejela poročilo na 4. strani: • V zdravstvu ni videti izhoda na 5. strani • Je to rop ali legalna kraja? na 6. strani: • Mrzle šolske klopi v Tržišču na 7. strani: • Bogastvo Posebne zbirke B. Komel ja na 8. strani: • Portret izkoristili zdraharji na 9. strani: • Umreti od lastnega peresa na 10. strani: • Kam z odsluženimi nuklearkami na 20. strani: • Nevarne krotke lisice in psi 1. RAZSTAVA IZDELKOV DOMAČE OBRTI — V trebanjski stari šoli sta delovna skupina za pospeševanje domače obrti na občini in Vzgojno izobraževalna organizacija Trebnje pripravili 1. razstavo izdelkov domače obrti. Na ogled jih je bilo 435, prevladovali so izdelki iz lesa, razstavilo pa jih je 19 posameznikov, kmetovalcev in izkušenih rokodelcev ter učenci osnovnih šol Veliki Gaber, Mirna, Mokronog, Trebnje, Šentrupert, OŠ s prilagojenim programom Mirna, samostan Trebnje in klub za pomoč duševno prizadetim. Ta prvi korak Trebanjcev so na posebni okrogli mizi o domači obrti pohvalili tudi Mara Ru-pena, ekonomski inštitut in Dom Ljubljana. (Foto: P. Perc) Avantgarda na prepihu prenove Programsko-volilna konferenca OK ZKS Novo mesto — Zoper zraščenost partije z državo — Komunisti naj živijo z ljudmi — Jože Smole za različnost Novomeški kulturni dnevi na Nemškem V Langenhagnu pevci, likovniki in eksponati Dolenjskega muzeja NOVO MESTO — Kot smo že poročali, bo v Langenhagnu oziroma na območju Hannovia od 23. do 30. aprila teden nemško-sloven-skega partnerstva. V okviru aktivnosti in priprav na ta za nas Slovence in še posebej Dolenjce zelo pomemben dogodek so minuli teden na Nemškem prestavili del novomeške kuiturne ponudbe. Odprli so razstavo fotografij novomeškega fotografa Bojana Radoviča, slikarsko razstavo intarzij novomeškega samouka Cirila Pod-bevška ter slik Janka Orača iz Novega mesta in akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice, pa še razstavi, s katero je nemškemu občinstvu nekaj arheoloških in etnoloških dragotin predstavil Dolenjski muzej. Na otvoritvah razstav in na drugih prireditvah je nastopil Dolenjski oktet. Na teh koncertih je ta znani pevski osmerec zapel dvanajst narodnih pesmi in vzbudil nemajhno zanimanje pri poslušalcih, med katerimi so kajpak bili tudi slovenski rojaki, ki so na začasnem delu v Nemčiji. Novomeško kulturno zastopstvo sta na teh dnevih novomeške kulture v Langenhagnu vodili predsednica občinske kulturne skupnosti prof. Vasja Fujs in tajnica novomeške ZKO Staša Vovk. Ob vrnitvi z Nemškega so udeleženci povedali, da so bili v Langenhagnu in drugod v hannovrski okolici zelo prisrčno sprejeti, posebno pozornost so No-vomeščanom izkazali predstavniki tamkajšnjih oblasti oziroma javnega življenja in tudi časopisje. NOVO MESTO — Zveza komunistov kot celota razen v deklarativnem pristopu še nima jasnega predloga o izhodu iz krize. Razmere zahtevajo od vseh članov ZK, da delujejo v SZDL z argumenti, pri čemer naj prihajajo na dan različni pogledi, je menil zadnji sodelujoči v razpravi na nedavni programsko-volilni konferenci občinske organizacije ZKS Novo mesto Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije. Predsednik je med drugim še dejal, da ne gre podcenjevati posameznih napadov na JLA, ki sicer niso značilnost vsega slovenskega tiska, in opozoril na siceršnjo legitimno pravico občanov, da postavljajo vprašanja o podružbljanju in nadaljnji koncepciji JLA. Smole je zavrnil predloge za večstrankarski sistem in konfederacijo v Jugoslaviji. Glede družbenih in državnih načrtov za reševanje oslabljenega gospodarstva je zavrnil predloge za zamrznitev plač, sicer pa poudaril nalogo komunistov, da spodbujajo sodobne in uspešne načine gospodarjenja. Sicer so razpravljalci opozarjali na naraščajoče obremenitve dohodka, na nepripravljenost družbe za sprejemanje tržnega gospodarstva in na delavčev mezdni položaj v proizvodnem procesu, ki ga dodatno zaostruje bojazen, da bo v kratkem premalo dela za vse zaposlene. Udeleženci konference so ugotavljali zraščenost države in ZK ter ■ A T&. upadanje deleža mladih med komunisti. Ob spoznanju, da »nam manjka revolucionarnega duha«, je bila v razpravi večkrat omenjena kot pravilna usmeritev komunistov v reševanje življenjskih vprašanj delovnih ljudi. Kot svojevrstna osvetlitev razmerje izzvenela ena od ocen, da »ZK ostaja na klasič- • U deleženci konference so razrešili nekatere dosedanje člane OK ZKS Novo mesto in na njihovo mesto izvolili nove, med drugim Remza Skende-roviča za predsednika OK ZKS Novo mesto. Izvolili niso poklicnega izvršnega sekretarja, za kar je bil predlagan Bojan Fink; na pobudo osnovnih organizacij OK ZKS občinski komite Novo mesto ukinja to funkcijo. ni, 40 let stari organiziranosti, medtem ko se vsi družbeni procesi spreminjajo«. Tudi vprašanje iz razprave, »ali smo sploh lahko še avantgarda«, seje glasilo kot poziv za hitrejše odpiranje vrat prenovi, ki zlasti v osnovnih organizacijah ni še povsem zaživela. SODNIKI ZA PREKRŠKE NA OTOČCU OTOČEC — Včeraj seje na Otočcu pričel seminar o temeljnih določbah procesnega in materialnega prava o prekrških, ki ga organizira Republiški senat za prekrške; seminar bo trajal vse do jutri. Glavno besedo na seminarju bo imel predsednik omenjenega senata Zdenko Pavlina, zagotovo pa bo zanimiv tudi prispevek profesorjev ljubljanske pravne fakultete dr. Ljuba Bavcona in dr. Petra Kobeta. Dodajmo še, da bo imelo lani ustanovljeno društvo sodnikov za prekrške ob tej priložnosti svoj prvi občni zbor, v prostem času pa si bodo udeleženci seminarja gledali Jakčev dom in Dolenjski muzej. Razen z razpravami je bila ugotovitev o zapostavljanju prenove ZK podprta tudi z. delovnim gradivom. Po njem se osnovne organizacije v krajevnih skupnostih organizirano in dosledno ne vključujejo v uresničevanje številnih potreb občanov. Med komunisti v negospodarstvu se krepi občutek nemoči in veča število izstopov iz organizacije, kar je v veliki meri posledica zakonitega siromašenja družbenih dejavnosti. M. LUZAR NAGRAJENA DOLENJCA LJUBLJANA — Na svetu za varstvo okolja pri RK SZDL so prejšnji teden podelili zvezna priznanja za delo na tem področju. Med nagrajenci Zvezne konference SZDL sta tudi dva Dolenjca, in sicer je srebrno plaketo prejel dr. Dušan Plut, priznanje pa Marjan Ravbar. Oba sta znana znanstvena delavca, ki se pri svojem delu intenzivno ukvarjata tudi z ekološkimi vprašanji in tako odpirata tista vprašanja, ki postajajo bistvenega pomena v razvoju vsake družbe. Slovenska filmska žetev 12. teden slovenskega filma v Novem mestu NOVO MESTO — Odbor za film, ki deluje pri novomeški Zvezi kulturnih organizacij je pripravil že 12. teden slovenskega filma, ki bo potekal od 21. do 27. marca. Sedem dni bodo v Domu kulture vrteli najnovejše slovenske filme iz minule ustvarjalne sezone, kije bila izredno plodna in bogata, predštavili se bodo nekateri filmski ustvarjalci in se pogovorili z ljubitelji sedme umetnosti, pripravljena je predstavitev novih knjig o filmski umetnosti, Studijska knjižnica bo odprla v avli Doma kulture posebno razstavo o revijah in ostali filmski literaturi, skratka, Novo mesto bo v znamenju domačega filma. Letošnji Teden slovenskega filma je posvečen spominu na lani umrla filmska delavca Vladimirja Kocha in Jožeta Bevca, pokroviteljstvo pa je prevzela tovarna oblačil Labod. Kot običajno bodo filmske predstave za učence osnovnih šol v dopoldanskih urah, ob 13. in 15. uri bodo predstave mladinskega abonmaja, ob 18. in 20. uri pa predstave za vse ostale ljubitelje filma, ki si bodo tudi lahko kupili abonmajsko vstopnico. . • V ponedeljek, 21. marca, bo na sporedu film Borisa Jurjaševiča Ljubezni Blanke Kolak, v torek, 22. marca, bo na sporedu zanimiv film Hudodelci režiserja Francija Slaka, kije bil deloma posnet tudi v novomeških zaporih in je predstavljal Jugoslavijo na nedavnem berlinskem festivalu, v sredo, 23. marca, pa si boste lahko ogledali film Usodni telefon v režiji Damjana Kozoleta. V četrtek, 24. marca, bo še posebej zanimivo: na predstavi Klopčičevega filma Moj ata socialistični kulak se bodo občinstvu predstavili Tone Partljič, Polde Bibič in Ivo Ban, popoldne ob 15. uri pa bo v glasbeni sobi Doma kulture Filip Robar predstavil svoj novi dokumentarec Novomeška pomlad, po njem pa bo Stojan Pelko govoril o novi filmski literaturi. V petek, 25. marca, bodo na račun prišli mlajši ob predstavi filma Čisto pravi gusar, naslednja dva dneva, v soboto in nedeljo, pa bomo lahko videli še film Rajka Ranfla Živela svoboda, ki so ga deloma posneli na Dolenjskem, in za zaključek Tedna še enkrat predstava filma Moj ata, socialistični kulak. Priložnost videti novo slovensko filmsko proizvodnjo in oceniti tovrstno domačo ustvarjalnost je tu, le izkoristiti jo je treba. MiM KURIRČKI KMALU NA POT LJUBLJANA, DOLENJSKA — Letošnja kurirčkova pošta bo krenila na pot iz Ljubljane že v ponedeljek, 21. marca in sicer vseh pet prog. Zanimivost letošnje pošte je, da v dolenjski progi ne bo pionirjev—kurirjev iz ribniške občine, ki so tokrat vključeni v primorsko progo. Na Dolenjsko bodo kurirčki prinesli torbico prvič 24. marca in sicer v občino Grosuplje (dolenjska proga) in Ribnica (primorska proga), po obeh teh občinah pa bo torbica potovala do 29. marca. V krajih, kjer bodo sprejemali kurirčkovo pošto, bo več športnih, kulturnih in spominskih prireditev. S SEBOJ NOSIJO BOLEZEN IN ŠKODO — Ne kmetje, ne policija, ne inšpekcija ne morejo zaustaviti karavane ovac 'n pastirjev, ki že drugi teden potujejo po dolenjskih njivah in pašnikih nazaj v domače hrvaške planine. Potovanje so Počeli nekje na Primorskem, kjer so preživeli milo zimo, ob avto cesti, polni nevarnosti, pa se vračajo domov. Med Potovanjem sc ovce dodobra najedo svežih poganjkov, zelena pšenična polja in detelja pa so jim prava poslastica. V 'Ovcniji je nomadska paša prepovedana tudi zaradi bolezni, kijih takšne črede nosijo s seboj, kar pa pastirjev očitno nič ne moti. Psi lajajo, karavana gre počasi naprej! (Foto: J. Pavlin) Po poslabšanju v četrtek se bo vreme za konec tedna izboljšalo. Tekmovalnost v Zakaj socializem ni gospodarsko učinkovitejši, zakaj so njegove reforme neuspešne, to vprašanje je staro toliko kot socializem sam. Na znanstvenem zborovanju v Zagrebi so te dni dali naslednji odgovor: reforme ne uspevajo, ker v strahu za (dogmatsko) ideologijo ne priznamo celovitosti trga, kvečjemu trg blaga in storitev. Torej: razširimo tržna pravila na vse proizvodne tvorce, pa tudi na druga področja, in dosegli bomo temeljit zasuk na boljše; ustavne spremembe pa so priložnost, da to v resnici dosežemo. Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZKS, je pri obrazložitvi ustavnih dopolnih v Novem mestu dejal, da je dilema načelno odstranjena. Tržna pravila je treba uveljaviti, kjer je le mogoče. Odpraviti je treba monopol na delovno mesto pa tudi druge monopole vključno s političnimi. Bolj tržno se moramo obnašati tudi pri družbeni menjavi dela. Skratka, tekmovalnost, ki jo vnaša globalno načelo celovitosti trga ne le v gospodarstvo, marveč širše v družbi, naj bi bila tisto notranje gonilo, kihi vodilodo večje učinkovitosti sistema. Toda prav tako, kot je ta pot videti enostavna in sprejemljiva, je v resnici težka. Dilema je resda odpravljena, vendar le načelno, v resnici pa se ji, kot kažejo aktualni politični dogodki pri nas, premnogi upirajo, varujoč svoj monopol ali privilegiran položaj v družbi, ki jim je pomembnejši od reševanja globoke krize, v katero še bredemo. M LEGAN »Fronta« molče sprejela poročilo Na programsko-volilni seji OK SZDL Krško skoraj ni bilo razprave KRŠKO — Ali je SZDL dovolj odzivna in odprta za vsa majhna in velika vprašanja občanov, s katerim: se le-ti soočajo bodisi na svojem delovnem mestu ali v svojem življenjskem okolju? Približno takšno vprašanje sije zastavil predsednik občinske konference SZDL Branko Pirc na začetku programsko-volilne seje OK SZDL. Čeprav je bilo vprašanje dovolj široko zastavljeno, pa nanj odgovora iz delegatskih klopi le ni dobil, ker na seji ni bilo prave razprave. Predstavnik republiške konference Jože Korinšek je na vse to v svoji zaključni besedi, v kateri seje dotaknil cele palete problemov, s katerimi se srečujemo v Sloveniji in Jugoslaviji, ugotovil, daje bila konferenca pač dobro pripravljena in na njej ni bilo več česa dodati. Pa vendar je bilo tu in tam slišati, da poročilo, ki so ga pripravili v občinskem vodstvu SZDL, ne ustreza povsem dejanskemu stanju. Toda v razpravi tega ni nihče povedal na glas in bilo je slišati, da so bile razprave na krajevnih konferencah veliko bolj živahne in polemične. Sicer pa v poročilu ugotavljajo, daje bio v preteklem obdobju področje družbenoekonomskih odnosov deležno posebne pozornosti. Ta pozornost seje vsekakor obrestovala, saj je krško združeno delo v preteklem letu doseglo dobre poslovne in proizvodne rezultate. Vendar v Krškem niso povsem zado- voljni s stanjem v kmetijstvu, kjer so sicer zaščitili 85 odst. zemlje za kmetijstvo, pri tem pa pozabili na potrebe po prostoru za druge namene. Uveljavljanje nove kmetijske zakonodaje o prometu z zemljo pa je ponekod do te mere vzbudilo duhove, da je prišlo celo do protestov itd. Posebej veliko pozornost so v SZDL posvečali družbenim dejavnostim, zlasti pa delavcem, zaposlenim v njih. Tu bi lahko še naštevali ugotovitve iz poročila o delu v preteklem obdobju, pa naj za konec omenimo še to, da so se na sejah krajevnih konferenc pokazali vsi problemi, s katerimi se soočajo v krajevnih skupnostih. Predvsem so najtežji kadrovski problemi, saj se je zatikalo tako pri izbiru vodilnih ljudi v krajevni skupnosti kot v vaških odborih. Nič manj problemov ni bilo tudi v SZDL, kjer so imeli težave s formiranjem organov krajevnih konferenc, kar je bilo vzrok za kasno izvedbo Gsiiuva je gospodarjenje Z letne seje občinskega sveta ZS Novo mesto NOVO MESTO — Na letni seji, na kateri so naredili obračun enoletnega dela in sprejeli smernice za bodoče delo, so se v petek, 11. marca, zbrali člani občinskega sindikalnega sveta Novo mesto. Seznanjeni so bili tudi z lanskim delom in z glavnimi problemi, ki se pojavljajo pred sodiščem združenega dela, pravobranilcem samoupravljanja in službo pravne pomoči. '-Za novega poklicnega sekretaija občinskega sveta ZS je bil na seji izvoljen Jure Gros iz Tovarne zdravil Krka. Predsednik občinskega sveta ZS Nace Štamcarje v uvodu poudaril, daje njiho- • Na letni seji novomeškega sveta ZS so bile ponovno izražene zahteve po drugačni delitvi sindikalne članarine med osnovnimi organizacijami in višjimi ravnmi sindikalne organiziranosti. Seveda naj bi prve dobile večji delež. vo delo v preteklem letu potekalo v zelo zapletenih in težkih družbenih razmerah. Lani je bilo v novomeški občini zabeleženih 19 izbruhov nezadovoljstva in prekinitev dela zaradi nizkih osebnih dohodkov, ob čemer pa so vedno prišle na dan še druge slabosti. V občini je vse več prosilcev, ki so potrebni družbene pomoči, vse več je delavcev, ki se obračajo na službo pravne pomoči pri uveljavljanju svojih pravic. Aktivnosti, ki jih je sindikat zastavil v programih dela, so bile usmerjene predvsem v gospodarjenje, socialno politiko, delovanje delegatskega sistema ter oblike in metode dela sindikata. Tu je razveseljivo, da jim je uspelo z nekaterimi stališči prodreti v skupščinski sistem, manj uspešno je bilo povezovanje sveta z osnovnimi organizacijami, problematična pa je bila tudi skle- pčnost sveta. Razmere sedaj niso nič drugačne oziroma so kvečjemu še slabše kot lani. Temu primerne so programske usmeritve novomeškega sveta ZS za leto 1988. Delo bodo usmerili v mobilizacijo vseh za preseganje ekonomskih težav, v socialno politiko, kjer bo res kaj delati, saj se obeta še nadaljnje padanje standarda, pa bistveno povečanje težav z zaposlenostjo. Sindikalni trud bo posvečen tudi ustvarjalnosti delavcev, kar seveda pomeni tudi borbo proti vse pogosteje izražanim urav-nilovskim težnjam v ozdih, pa usposabljanju za vodnejšo uveljavitev delavske organizacije v sistemu in za delovanje delegatskega sistema. V programske usmeritve je zapisana tudi vpetost sindikata v razprave o ustavnih spremembah z zahtevo za tržno gospodarstvo, nadaljnji razvoj samoupravljanja, za racionalizacijo političnega sistema in sistema odločanja z večjo vlogo ozdov in delavcev, za večjo demokratičnost v volilnih postopkih ter za večjo vlogo sindikata pri odločitvah, ki so življenjskega pomena za položaj delavcev. Z. LIND1Č-DRAGAŠ programsko-volilnih konferenc. Zamude na krajevni ravni pa so seveda tudi prispevale k temu, da so v občini Krško zadnji v Sloveniji opravili programsko-volilno sejo OK SZDL. Tudi zaradi te- • Na seji so sprejeli tudi programske usmeritve za nadaljnje delo ter izvolili nove vodilne ljudi. Na čelu OK SZDL še naprej ostaja kot predsednik Branko Pirc. Za podpredsednika so izvolili Vinka Baha, za poklicnega sekretaija pa Antona Pleterskega. Poleg teh pa so izvolili še 19 članov predsedstva, štiri člane administrativnofi-nančne komisije ter nadzorni odbor. ga se zdi poročilo vse premalo kritično in bi potemtakem le veljalo prisluhniti mnenju, da ni povsem odraz razmer v temeljnih okoljih. j SIMČIČ PODALJŠAN SAMOPRISPEVEK NOVO MESTO — Spomladi prihodnje leto se bo v novomeški občini izteklo petletno zbiranje sredstev občinskega in krajevnega samoprispevka. Do sedaj je bilo v občini s pomočjo tako zbrar.sga denarja narejeno žr. marsikaj, problemov pa je še veliko. Sredstev, ki se združujejo za naložbe po raznih sporazumih, vezanih za dohodek ali čisti dohodek, za uresničitev tovrstnih programov in potreb sisov in krajevnih skupnosti, ne bo dovolj, ker je tega denarja realno vse manj. Zaradi tega so v občini že prisotna razmišljanja o uvedbi oz. podaljšanju samoprispevka za obdobje 1989—1994. Komite za družbeni razvoj bo do 22. marca pripravil delovni program za pripravo referenduma za samoprispevek, POPRAVEK V poročilu »Trebnje: kandidati za funkcije«, objavljenem prejšnji teden na tej strani, je po krivdi grafike izpadel del stavka in povsem spremenil smisel trditve, češ da predsedstvo OK SZDL sedanjih nosilcev funkcij ne bo ponovno predlagalo kot možne kandidate. Novinar je pravilno zapisal takole: »Predsedstvo OK SZDL je ugotovilo, daje bilo njihovo delo pozitivno ocenjeno, zato ni zadržkov, da sedanjih nosilcev individualnih funkcij ne bi ponovno predlagalo kot možne kandidate.« Daje tak smisel stavka, se kaže tudi v nadaljevanju poročila, ko so ponovno predlagani kandidati nekateri dosedanji funkcionarji. Za napako se — četudi ne krivi' — opravičujemo. Uredništvo DL Cesta dveh republik Cesto Brod — Osilnica — Čabar naj bi po osilniškem predlogu imenovali »Cesta bratstva in enotnosti« OSILNICA — Krajevna skupnost Osilnica je poslala občinskim skupščinam Delnice, Čabar in Kočevje predlog, naj bi cesto Brod na Kolpi — Osilnica — Čabar poimenovali za »Cesto bratstva in enotnosti«. Iz hrvaških občin Delnice in Čabar je že prišel ljubljansko pismo Rešitev za presežek zaposlenih Sindikat: ali šola ali upokojitev LJUBLJANA — Naloge, ki nas čakajo pri prenovi gospodarstva, niso ne lahke ne enostavne. Sindikate zlasti skrbi, da bo delo velikega števila delavcev posameznih organizacij združenega dela postalo odvečno, kar bo terjalo njihovo čimprejšnjo prekvalifikacijo in zaposlitev v drugih poklicih. Sindikati sodijo, da delavec zaradi tehnoloških izboljšav ne sme izgubiti dela. Sindikati zato vztrajajo pri zahtevi, da delavec, katerega delo postaja nepotrebno iz tehnološih razlogov, in ne po subjektivni krivdi, ne sme (p)ostati nezaposlen. V času, ko naj bi se delavec usposobil za drugo delo ali ko naj bi čakal na novo delovno mesto, naj bi torej ne imel statusa začasno brezposelnega, temveč naj bi užival vse pravice iz dela, obvezno pa naj bi se bil dolžan usposabljati za drugačno delo in zaposlitev. Da bi se lahko uspešno lotili te naloge, je po predlogu sindikatov zlasti treba: — proučiti možnost, da bi tudi v okviru sredstev Zveze skupnosti za zaposlovanje ali v okviru sredstev skupnih rezerv namensko združevali sredstva za nadomestila osebnih dohodkov in za prekvalifikacije tistih delavcev, ki postajajo ekonomski presežek v procesu uresničevan- ja sanacijskega programa posameznih ozdov; — opredeliti drugačen status začasno brezposelnih zaradi ekonomskih razlogov. Delavec, katerega delo je zaradi ekonomskih razlogov v organizaciji združenega dela postalo nepotrebno, bi lahko bii s tem statusom začasno brezposeln največ dve leti. V tem času naj bi se bil dolžan, v skladu z vnaprej pripravljenim programom, prekvalificirati ali si pridobiti dodatno izobrazbo. V primerih, da v organizacijah združenega dela na širšem področju, ki še omogoča delavcem vsakodnevno prihajanje na delo, razpolagajo s prostimi deli in nalogami, ki ustrezajo sposobnostim delavcem (ki jim je ob stečaju prenehalo delovno razmeije), je takšnim delavcem treba zagotoviti drugo zaposlitev v najkrajšem možnem času oziroma najkasneje v roku enega leta. Delavec pa naj bi izgubil status začasno brezposelnega, če bi odklonil ponujena dela in naloge, razumljivo, v skladu z vsebino ustreznih aktov skupnosti za zaposlovanje. Hkrati je potrebno proučiti in tudi določiti, pod katerimi pogoji lahko delavec odkloni delo. V tem času naj bi delavec prejemal nadomestilo osebnega dohodka. Ob prehodu v »odprto« brezposelnost zaradi tehnoloških presežkov zaposlenih je treba tudi ugotoviti, katerih delavcev bi zaradi starostnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektivnih razlogov ne bilo humano in družbeno smotrno preusmeriti na druga dela. Gre za delavce, ki bi v največ petih letih izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Zato je za te delavce potrebno zagotoviti možnost predčasne upokojitve in upokojitve pod najugodnejšimi pogoji nap. z institutom dokupa let iz premoženja, ki ga je potrebno razdeliti v stečajnem postopku. V. BLATNIK odgovor, da se s predlogom strinjata, na odgovor iz Kočevja pa še čakajo. Ta cesta povezuje dve republiki, tri občine (Delnice, Čabar, Kočevje) in šest krajevnih skupnosti (Kostel, Brod na Kolpi, Turke, Osilnica, Plešce in Čabar), katerih krajani so vedno med seboj tesno sodelovali. Reki Čabranka in Kolpa ljudi na tem območju nista nikoli razdvajali. Krajani imajo podobne želje. Ze doslej so složno sodelovali pri gradnji vodovodnega, elektro in PTT omrežja, cest in drugih objektov. Tudi zaposlujejo se ne glede na republiške meje. Enako je še pri šolstvu. Posodabljanje ceste od Broda na Kolpi do Čabra še vedno poteka. Zaključeno bi moralo biti do leta 1990, ker bodo na kajakaški progi pri Osilnici že zgodaj spomladi leta 1991, priprave udeležencev svetovnega prenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah, ki bo tisto leto na Savi pri Tacnu in Soči pri Bovcu. Do takrat bo tudi posodobljena kajakaška steza v »Starih malnih« pri Osilnici in zgrajeni drugi potrebni objekti tega kajakaško-rekreativnega centra. Po osilniškem predlogu naj bi posodobljeno cesto svečano odprli najkasneje v letu 1990, na enega izmed državnih praznikov. Zelena luč za zahtevno prenovo S seje DS in konference ZK v TCP Djuro Salaj Krško, 11. marca --Na razširjeni seji delavskega sveta TCP Djuro Salaj Krško so udeleženci temeljito analizirali uspešno poslovanje v minulem letu in si zastavili doslej najzahtevnejše planske naloge za leto 1988. Ob povečanju količinske proizvodnje bodo veliko skrbi posvetdi kvaliteti izdelkov, pospešenemu uvajanju sodobnega trženja ter seveda zniževanju stroškov povsod, kjer bodo za to objektivne možnosti. Pri posodabljanju proizvodnih naprav pa bodo imele prednost naložbe, od katerih bo možno najprej pričakovati dohodek. Na tej seji je delavski svet DO sprejel odločitev o prenovi prvega papirnega stroja. Prvi jugoslovanski stroj za proizvodnjo rotacijskih časopisnih papirjev, ki že 33. leto oskrbuje domače časopis- • Na seji konference ZK v TCP Djuro Salaj Krško so udeleženci ocenili trenutne razmere v tem preko 3000-članskem kolektivu. Skrb za uspešno uresničevanje zastavljenih proizvod-no-poslovnih nalog je bila temeljna značilnost njihovega delovanja. Pokazali so veliko mero odgovornosti za prihodnost svoje tovarne in s tem tudi širše skupnosti. Eden izmed plodov njihovih prizadevanj je bilo tudi intenzivno štipendiranje, ki je sprva ponekod naletelo na odpor. Ob urejenih odnosih, uspešni poslovni politiki ter razmeroma zadovoljivih osebnih dohodkih bi bilo pričakovati bolj optimistično razoploženje v tovarni, je menil eden izmed razpravljalcev, a kaj, ko nanj vplivajo tudi dogajanja izven DO. Zato bodo komunisti krške tovarne o tem in o dosežkih svojega kolektiva spregovorili na občinski programski konferenci ZK 23. marca. Novi predsednik tovarniške konference ZK je postal inž. Jože Cerle, vodja proizvodnje v tozdu Proizvodnja papirja. ne hiše, bo prenovljen lahko izdeloval najkvalitetnejše lesovinske papirje, obenem pa se bo njegova letna zmogljivost povečala za 10.000 ton. Prenova PS 1 bo sila zahteven podvig v vseh pogledih, posebej pa v finančnem. A brez takih in podobnih podvigov, je poudaril predsednik PO Silvo Gorenc, bi bila tovarna obsojena zgolj na enostavno reprodukcijo in mladi iz teh krajev bi morali za kruhom v svet. Tega pa si nihče ne želi! N. KEŠE ŽELEZNICA NEKADILCEM LJUBLJANA — Železniško gospodarstvo Ljubljana bo odslej namenjalo na svojih vlakih dve tretjini prostora nekadilcem, medtem ko gaje bilo doslej enako kot za kadilce. ZG Ljubljana, ki dnevno prepelje 75.000 potnikov, se za spremembo odloča ob dejstvu, da vedno več ljudi potuje v vagonih za nekadilce. Sicer železničarji tudi letos vodijo akcijo za najbolje urejeno postajo na območju Slovenije in Istre. Po drugem krogu ocenjevanja vodijo štajerske železniške postaje. Ocenjevanje bo končano do 15. aprila, dneva železničarjev. V ZDRAVILIŠČIH 1.300 ZAVAROVANCEV NOVO MESTO — Občinska zdravstvena skupnost je za zdraviliško zdravljenje lani namenila slabih 528 milijonov dinarjev, kar je bilo za dobro desetino več, kot je planirala. Zdraviliško zdravljenje je bilo odobreno 1.300 uporabnikom za 19.633 dni. Zdravniški konzilij zdravstvenega doma Novo mesto je odboril zdravljenje 874 uporabnikom, dispanzer za boce NOV 238 in konzililj splošne bolnišnice Novo mesto 188 uporabnikom. Povprečni stroški zdravljenja na enega uporabnika so znašali 381.716 din, kar je le za 99 odstotkov več kot v letu 1986. Naša anketa NOVI DEVIZNI TEČAJI Itj"' listi št. 51 1988 za devize, elektivo, čeke, kredita* | tečaj in poštne nakaznice država valuta velja I s I s I I s I s I s I N I s I s I N I > I S I s I N I S > I N I S I N I N J Izhodišča za rekorden pridelek Tehnološka navodila za sodobno pridelovanje koruze _ Gostota posevkov koruze je bila včasih od 20.000 do največ 40.000 rastlin na hektar. Tak posevek daje lepe storže, vendar je skupni hektarski pridelek precej manjši kot pri gostejši setvi. Rezultati poskusov in rezultati tekmovalnih krožkov v zadnjih letih so pokazali, da so bili najboljši pridelki koruze pri sklopu najmanj 70.000 rastlin na hektar, pri hibridih iz razreda 100, 200 in zgodnji 300 pa je celo najvišji pridelek pri 90.000 do 100.000 rastlin na hektar. Torej kaj daje visok pridelek koruze? 1. Čimvečje število storžev na hektar, 2. čimvečje število zrn na storž, 3. čimveč-ja tisoč-zrnska teža. Pravilen sklop — ni odvisen samo od gostote setve, temveč tudi od kvalitete I * * S S J semena (ta naj bo taka, da bo dalo vsako zrno tudi storž), kvalitete obdelave tal, pravilne setve in pravilne razporeditve semen, zatiranja talnih škodljivcev in ne nazadnje tudi od časa setve. Zemlja mora biti za uspešno opravljeno setev primerno pripravljena. Naj- * Lastnike koruznih polj, ki z njiv še niso pospravili koruznice, opozarjamo, da jo morajo podorati vsaj do konca marca, sicer se bo nevarno razširila koruzna vešča. Proti malomarnim lastnikom, ki tega ne bodo naredili, bo ukrepala kmetijska inšpekcija. večjo napako delamo, če pripravljamo setvišče z neprimernimi orodji, ki se ne držijo enake globine. V takem primeru polaga sejalnica v pregloboko obdelanih in nesesedenih tleh seme celo v glo- bino 15 cm, pri slabo obdelanih tleh pa celo na površje neobdelane brazde. V obeh primerih je velika verjetnost, da bo seme propadlo. Tako ne moremo računati na dober sklop ali pridelek. Zato je potrebno izvesti kvalitetno obdelavo, kjer naj bo površina čimbolje poravnana, obdelana enakomerno, kar je pogoj za uspešno opravljeno setev. Pravilna in uspešna setev je odvisna od sejalnic in dela z njimi. Na našem območju so v rabi največ mehanske sejalnice firme OLT. Dokaj uspešno setev s temi sejalnicami lahko zagotovimo, če ipolnimo naslednje zahteve. Inž. TONE HROVAT Kmetijski zavod Ljubljana (Nadaljevanje prihodnjič) Zaznamba zaščitene kmetije Dejstva, ki so zlasti pomembna pri dedovanju ŠENTJERNEJČANl NAJBOLJŠI — V soboto zvečer je v kulturnem domu v Žužemberku potekalo občinsko kviz tekmovanje »Mladi in kmetijstvo«, ki ga je pripravil aktiv ZSMS Kmetijske zadruge Krka iz Novega mesta. Udeležilo se ga je 7 ekip iz Šentjerneja, Straže, Škocjana, Žužemberka in po dve ekipi iz Mirne peči in Novega mesta. Tričlanske ekipe so odgovarjale na vprašanja s področij biovrtnarjenja, prašičereje, prehrane živali, pridelave krompirja, iz družbeno-politične prakse pa o aktivnosti mladih v pokongresnem obdobju. Na vsa vprašanja je odgovorila ekipa iz Šentjerneja, ki sojo sestavljali: (na sliki od leve proti desni) Janja Golob s Sel, Mario Janibrek z Draškovca in Ida Bregar iz Dobrave pri Šentjerneju, vsi učenci 1. letnika kmetijske srednje šole Grm pod Trško goro. Za njimi seje uvrstila druga ekipa Mirne peči, tretji pa so bili Škocjanci. Ekipi Šentjerneja in Mirne peči bosta novomeško občino zastopali na regijskem tekmovanju, ki bo v soboto ob 18. uri v Vinski kleti v Metliki. (Foto: J. Pavlin) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. list SRS št. 17/86) določa, da kmetijo določi po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, tiste občine, v kateri leži pretežni del kmetijskih zemljišč in gozda, ki sestavljajo kmetijo. Pogoji za ugotavljanje svojstva kmetije so v zakonu natančno opredeljeni. V navedenem zakonu je tudi predpi- PRAVNI NASVETI sano, da se kmetija (gre za zaščiteno kmetijo) zaznamuje v zemljiški knjigi, vendar ni nikjer napisano, kako se ta zaznamba opravi. Vsekakor je dejstvo, da svojstvo zaščitene kmetije ugotavlja pristojni upravni organ za kmetijstvo, in bi bilo nujno potrebno paziti na to, da so v taki odločbi zapisani vsi potrebni zeml- jiškoknjižni podatki (katastrske občine, vložne številke, parcelne številke) tistih zemljišč, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo. Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, bo nato poslal pravnomočno odločbo zemljiškoknjižnemu sodišču s predlogom, da se pri vseh navedenih vložnih in parcelnih številkah pristojnih katastrskih občin vpiše zaznamba zaščitene kmetije v zemljiški knjigi. Treba je poudariti, da gre za zelo pozitivno spremembo citiranega zakona, kajti sedaj se bo lahko kaj hitro ugotovilo, kdaj gre za nedovoljeno odtujevanje delov zaščitene kmetije, oz. za razne druge kršitve kmetijskih zakonov, ki povzročajo drobitev zaščitenih kmetij. Vsa navedena dejstva so zelo pomembna, zlasti pri dedovanju zaščitene kmetije, kajti s tem se bo v marsičem olajšalo delo pristojnih organov, ki bodo odslej lahko bolj natančno odgovarjali na zaprosila sodišč, katere nepremičnine sestavljajo zaščiteno kmetijo. MARTA JELAČIN, dipl. iur. |{fj IZ NKŠ1H OBČIN fZ NKŠIH OBČIN P V zdravstvu ni videti izhoda Novomeška zdravstvena skupnost je imela lani 716 milijonov dinarjev izgube — Letos bo še težje — Poraba po strokovnih ocenah že omejena do skrajnosti NOVO MESTO — Zaradi omejitvene intervencijske in nove obračunske zakonodaje seje lani ponovno zmanjšala količina denarja tudi za zdravstveno varstvo. Novomeška zdravstvena skupnost je tako zaključila leto 1987 s 716 milijoni dinarjev izgube. Pokrila jo bo iz letošnjih sredstev, da pa bi to normalno speljala, bi bilo nujno povečati prispevno stopnjo za zdravstvo, saj veljavna, ki je tudi tretja najnižja v Sloveniji, ne zadošča niti za pokrivanje tekočih obveznosti. Zaradi intervencijskih ukrepov se je v zdravstveni skupnosti pokazal primanjkljaj že lani ob polletju, in sicer v znesku dobrih 167 milijonov. V devet-mesečju je porasel na skoraj 528 milijonov in ob koncu leta na 716 milijonov. Zaradi nelikvidnosti je skupnost tudi z zamudo poravnavala obveznosti zdravstvenim organizacijam, le-te pa so zato imele vrsto težav v poslovanju. Dodaten problem je povzročila zakonska možnost, da ozdi s težavami zmanjšajo prispevke za zdravstvo. Večina se je sicer odpovedala vračilu plačanih prispevkov v skladu s pozivom občinskega izvršnega sveta, Iskra Tenel pa si je dala vrniti skoraj 103,5 milijona dinarjev. Nelikvidnost in premajhen dotok denarja ob koncu leta 1987 je skupnost rešila s poseganjem v sredstva iz priliva za leto 1988 v znesku 466 milijonov, najela pa je tudi 250 milijonov posojila. V celoti je novomeška zdravstvena skupnost, kije imela povprečno 69.218 uporabnikov pravic iz zdravstvenega varstva, v letu 1987 razpolaga z nekaj več kot 12,5 milijarde dinaijev, kar je za 3,3 odstotke manj od plana. Od tega je šlo za osnovno zdravstveno dejavnost 3,85 milijarde, za specialistično in bolnišnično zdravljenje 6,3 milijarde, za zdraviliško zdravljenje pa slabih 528 milijonov. Za denarne dajatve (nadomestila osebnega dohodka, pogrebnine, posmrtnine, potni stroški) je skupnost lani morala odšteti slabih 459 milijonov. Precej denarja, 979,44 milijona dinarjev, je šlo za zdravila in injekcije, za ortopedske in druge pripomočke pa dobrih 129 milijonov. Povprečni strošek zdravstvenega varstva na zavarovano osebo je v novomeški zdravstveni skupnosti lani znašal 171.736 din. Zdravstvene organizacije v novomeški občini so dobile 69 odstotkov denarja občinske zdravstvene skupnosti za opravljene storitve za novomeške zavarovance, kar 31 odstotkov (8 odst. več • Kot rečeno, je zdravstvena skupnost posegla že v letošnja sredstva, da je približno plačala lanske obveznosti in omogočila ohranitev dosešenega zdravstvenega standarda ter preprečila omejevanje pravic uporabnikov. Kako s tem uspeti letos, je vsaj ta hip nerešljiva uganka. Znano je, da naj bi imela zdravstvena skupnost letos na voljo najmanj 15 odstotkov manj denarja, kot bi ga potrebovala za ohranitev lanske ravni zdravstvenega varstva. V januarju in februarju so se že pojavile likvidnostne težave. Pri vsem skupaj strokovno medicinska služba Zdravstvenega centra ugotavlja, da je od leta 1976 dalje poraba v dolenjskem zdravstvu na mnogih področjih omejena na osnovi raznih programov za racionalizacijo že v tolikšni meri, da bi nadaljevanje omejevanja pomenilo nepopravljivo škodo za funkcioniranje zdravstva. Lanske varčevalne ukrepe pa je tako izničila inflacija. kot v letu 1986) je bilo tako imenovanega odliva. Z. L.-D. Zadovoljstvo z več kandidati Temeljne kandidacijske konference v novomeški občini največkrat podprle Janeza Stanovnika za predsednika predsedstva SRS — Podpora za ostale NOVO MESTO — V prvih dneh marca so bile v novomeški občini večinoma zaključene temeljne kandidacijskega konference po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, na katerih so se ljudje opredeljevali do kandidatov za najodgovornejše funkcije v republiki in občini. Splošna ocena je, da so konference le redkokje vzeli kot nepotrebni formalizem. Razprave so bile večinoma zelo živahne, k čemur pa je največ pripomoglo več kandidatov za predsednika in člana predsedstva SR Slovenije. To in pa le posamični kandidati za skupščine sis na republiški ravni ter za Denar iz skladov Metliški zdravstveni dom dobi tretjino de-narja iz drugih občin METLIKA — V metliškem zdravstvenem domu pravijo, da bi bili zadovoljni, če bi letošnje leto, kar se poslovanja tiče, minilo tako kot lansko. Ne samo, da nimajo izgube, celo sklade so lahko napolnili. V precejšnji meri gre zasluga za dokaj dobro gospodarjenje v lanskem letu dejstvu, da so več kot tretjino vsega denarja, ki gaje imel lani dom na voljo, dobili mimo občinske zdravstvene skupnosti, večji del od priliva od drugih skupnosti ter od soudeležbe pacientov. Seveda gre to, hočeš nočeš, tudi na škodo domačih zavarovancev. Sedanja kadrovska in številčna zasedba zdravstvenega doma komaj zadošča za »domače« potrebe, se pravi za tistih dobrih osem tisoč metliških zavarovancev, če pa so imeli kar tretjino prihodkov na račun pacientov iz drugih občin, največ iz sosednje ozaljske, to pomeni, daje, če nič drugega, za domače manj časa oziroma da se podaljša čakalna doba. Tega se zavedajo tudi v zdravstvenem domu, vendar se zavedajo tudi tega, da le tako lahko preživijo. Razmere za to preživetje pa se slej ko prej poslabšujejo. Prihodek in dohodek se v zdravstvu v primerjavi s stroški zmanjšujeta. Od vsega denarja, ki se steče za zdravstvo, gre zmeraj večji del za stroške. Včasih je šlo za osebne dohodke zaposlenih v metliškem zdravstvenem domu 65 odst. vsega denarja, 35 odst. pa za ostale stroške, sedaj pa je to razmerje že skoraj 50:50. Neposredni stroški rastejo hitreje kot prihodek, prav tako razne družbene obveznosti. Medtem ko se je v lanskem letu celotni prihodek v primerjavi z • Zaradi blokiranih sredstev metliške zdravstvene skupnosti je zdravstveni dom v prvih dveh le-tošnjh mesecih dobil le 40 milijonov dinaijev, lanska povprečna dvanajstina pa je znašala 29 milijonov dinaijev. V zdravstvenem domu pravijo, da so bili v tem času likvidni le zato, ker so lani dobro gospodarili in si napolnili sklade. Ze ta mesec pa se bo, če se stvari ne bodo rešile, stanje močno zaostrilo. letom poprej povečal za 148 odst., dohodek za 141 odst., so se stroški za na primer zobozdravstveni material povečali z skoraj 200 odst., prispevki za družbene dejavnosti za 163 odst. itd. A. B. funkcije v občinski skupščini in skupščinah sisov so tudi izzvali številne kritike, da seje demokratizacija na republiški ravni že pričela, na občinski pa še ne. Pri tem je le treba povedati, da se temeljna okolja skoraj niso vključila v evidentiranje kandidatov. Na temeljnih kandidacijskih konferencah so bile pogoste zahteve po neposrednih volitvah m po več kandidatih, ki naj bi se predstavljali s programi. Ljudje so se opredeljevali za 4-letni mandat, češ da so volitve prepogosto in da veliko stanejo. Precej je bilo mnenj, da ne morejo podpreti kandidatur ljudi, ki so bili na odgovornih funkcijah v času naj večjega zadolževanja, in takih, od katerih bi marsikateri kandidat že lahko užival • Prek 100 temeljnih kandidacijskih konferenc je v celoti podprlo predlog za funkcionarje novomeške občinske skupščine, v veliki večini je bila podprta tudi celotna lista kandidatov za funkcionaije v občinskih sisih. Od dodatnih predlogov jih je lahko prišlo na listo (po pristanku na kandidaturo) le nekaj: Jože Bogovič iz Novole-sa in Anica Klemenc iz Iskre Tenel za predsednika zbora združenega dela, Zdravko Zajc iz Novolesa pa za predsednika skupščine sisa za zaposlovanje. aj. Ponekod so opozorili na težavo s kontinuiteto dela leta 1990, ko bodo sama nova imena, saj ob sedanjih malih skupščinskih volitvah večina funkcio-nai]ev ponavlja mandat. Med kandidati za predsednika predsedstva SRS je na temeljnih kandidacijskih konferencah v novomeški občini dobil največjo podporo oz. glasov Janez Stanovnik — 49, Mojca Drčar-Murko 31, Marko Bulc 25, Ciril Zlobec 16, Ivo Fabinc 5, Andrej Marinc 3 in Tomaž Ertl 1. Vsem kandidatom so dali podporo na 39 konferencah, dodatnih predlogov v občini ni bilo. Celotna kandidatna lista za člana predsedstva SRS je dobila podporo na 32 konferencah, največ glasov, 23, je dobil Matjaž Kmecl, Peter Novak 21, Dušan Plut 19, Emil Milan Pintar 12, Janko Pleterski 4 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 19. marca, bodo odprte do 19. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Potrošniški center Mercator, Cesta herojev • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Mercator KZ Žužemberk v primežu mnogih težav ŽUŽEMBERK — Medtem ko se na nekaterih koncih sveta naftni bogataši igrajo golf s pozlačenimi palicami, se drugod ljudje ubadajo z mislijo, kako dostojno preživeti vsakdanjik. Takih skrbi so npr. v KS Žužemberk. »Potreb je v krajevni skupnosti veliko, želja je še več, možnosti so omejene,« pravi Jože Ban, ki po eni strani računa na uspešen zaključek načrtovane modernizacije cest, gradnje vodovoda in telefona in po drugi plati ve, da KS še dolgo ne bo imela kanalizacije. Vse premalo se zbere denarja, ki ga prispevajo občani s krajevnim samoprispevkom in še vsakič posebej ob različnih komunalnih akcijah ter združeno delo. Tudi zaradi tega razmišljajo v Žužemberku o skromni pomoči, ki jo dobivajo v ozdih s sedežem v drugih občinah. Dejstvo je namreč, da se iz žužem-berške krajevne skupnosti vozi več UL Še o stadionu Obnova ni v skladu z veljavnimi predpisi^ in Miran Turk 1. V občini je bilo nekaj dodatnih predlogov in sicer za Cirila Zlobca, Francija Salija, Mojco Drčar-Murko, Toneta Anderliča in Mirana Potrča. Za predsednika slovenske skupščine je Miran Potrč dobil podporo 26 temeljnih kandidacijskih konferenc, za podpredsednika pa največ Jože Knez, za predsednika zbora združenega dela Valentin Dvojmoč, zbora občin Vlado Beznik in za predsednika družbenopolitičnega zbora Tone Anderlič. Za predsednika skupščine so dvakrat dodatno predlagali Toneta Pavčka, po enkrat Iva Fabinca, Jožeta Kneza, Ivana Kristana in Petra Jambreka, za predsednika zbora združenega dela pa Hermana Rigelnika. Predlog republiške konference za funkcionarje v republiških sisih so v celoti podprli na 83 konferencah. Nekaj je bilo nasprotovanja kandidaturi Borisa Gabriča za podpredsednika skupščine izobraževalne skupnosti, Bojana Finka za predsednika zbora uporabnikov v zvezi stanovanjskih skupnosti, pa kandidaturi Savina Jogana za predsednika skupščine izobraževalne skupnosti in Nika Žiberta za predsednika skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije. Z. L.-D. NOVO MESTO — Predsedstvo občinske konference SZDL Novo mesto je 9. marca ponovno razpravljalo o problematiki novomeškega stadiona bratstva in enotnosti. Na koncu se je strinjalo, da celoten potek odločanja o obnovi in sama obnova stadiona, ki je bila sicer širše družbeno dogovoijena, ni bila v skladu z veljavnimi predpisi. Odločitve o obnovi in zbiranju denarja niso sprejemali pristojni organi, kar je vredno obsodbe in je nujno poskrbeti, da se kaj takega v bodoče ne bi več zgodilo. Predsedstvo je menilo, da morajo telesno-kulturna skupnost, ZTKO, finančna komisija, gradbeni odbor in izvršni svet s skupnimi napori poskrbeti za plačilo neporavnanih obveznosti za stadion, ZTKO in TKS pa v okviru svoje dejavnosti in prek povezovanja z ozdi zagotoviti, da bo stadion spet usposobljen za uporabo. Predsedstvo je tudi predlagalo, naj občinska komisija za družbeni nadzor prouči nepravilnosti, ki so se ob obnovi stadiona dogajale ter o tem obvesti delegate občinske skupščine, vse pa zato, da v prihodnosti ne bi bilo več podobnih napak in odklonov. Jože Ban avtobusov v ljubljanski Litostroj in 1MP Ivančna Gorica. Veliko je zaposlenih tudi v novomeški IMV, katerega finančna utrditev se po Banovem mnenju na žužember-škem koncu ne odraža. Kot tajnik KS Žužemberk Jože Ban posebej omenja območje Ajdovca, kjer 11 vasi pravzaprav nima stvarnih možnosti za pridobitev vodovoda in telefona. Ta konec krajevne skupnosti ni omenjen v sedanjih razvojnih načrtih, kot pove krajevni tajnik. Krivično bi bilo govoriti, da je KS Žužemberk neprizadevna. Letos bo med drugim dogradila krajevno telefonsko omrežje za 220 novih naročnikov, ki bodo ob izdatnejši zavzetosti pošte lahko kma-lji uporabljali novo centralo v Žužemberku. S pomočjo brigadirjev bo nadaljevala vodovod, ki ga ima zdaj tri četrt krajanov. Na Dvoru bodo gradili novo mrliško vežico- M. LUZAR LETNA KONFERENCA REZERVNIH STAREŠIN NOVO MESTO — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Novo mesto bo izvedla 24 marca ob 17. uri v novomeškem Domu JLA letno programsko-volil-no konferenco. Člani ZRVS bodo pretresli dosedanje delo in začrtali dejavnost organizacije v prihodnjem obdobju. LETNI ZBOR DIABETIKOV NOVO MESTO — Društvo za boj proti sladkorni bolezni Novo mesto ima v ponedeljek, 21. marca, ob 18. uri v sejni dvorani kirurškega oddelka novomeške bolnišnice letni občni zbor in predavanje. Vabljeni člani društva pa tudi nečlani! ODKRITJE OBELEŽJA NA TRŠKI GORI TRŠKA GORA — 27. aprila ob 10. uri bodo na Trški gori pri cerkvi odkrili spominsko ploščo, posvečeno 1. partizanskemu mitingu na Trški gori, ki je bil 19. marca 1942. Sklep o postavitvi spominskega obeležja je sprejelo predsedstvo OK SZDL v Novem mestu na pobudo skupnosti borcev 1. Dolenjskega partizanskega bataljona. OK SZDL se je opredelila za odkritje na dan 27. aprila z namenom, da bi delovni ljudje in občani počastili odkritje, ki sovpada s slovenskim praznikom, čim slovesneje. Življenje po oktobrskih cenah Zaradi zamrznjenih oskrbnin se metliškemu domu počitka obeta v prvem trimesečju izguba — Oskrbnina med najnizjimi v Sloveniji__ SRCE SRCU METLIKA — Danes ob 19. uri bo v kulturnem domu v Metliki dobrodelna prireditev z naslovom »Srce srcu«, katere dobiček je namenjen delavnicam pod posebnimi pogoji v Črnomlju. V programu sodelujejo: iluzionist Karlo Sajovic, evropski prvak; ansambel Korg, mojster na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič, humorist Toni Gašperič, modna revija Beti. Lastniki izžrebanih vstopnic bodo dobili lepe nagrade. Vstopnice po 5.000 din bodo naprodaj uro pred predstavo. Vsi nastopajoči so se odpovedali honoratju. Ista prireditev je bila včeraj v Črnomlju. METLIKA — Lansko leto je metliški dom počitka posloval brez izgube, poravnali so tudi vse družbene obveznosti, razen za poslovni sklad ni nič ostalo. Celo lansko leto je bil dom tako rekoč povsem zaseden. Za letos oziroma vsaj za prvo trimesečje pa jim ne kaže najbolje. Novomeška kronika »TEPIHl« — V Podgorje je zašla odprava podjetnih prodajalcev jutrovskih preprog oziroma »tepihov«, kot pravimo. Po tem artiklu v tamkajšnjih krajih ni večjega povpraševanja, zato ni bilo čudno, da so trgovce v podgorščini pošiljali v dolino in na druge strani neba in telesa. Tepiharji so na take pripombe odgovarjali: »Ništa te ne razumijem«. To je v svetu edini primer, da trgovec ne pozna jezika stranke, kupca. Škode pa ni bilo nobene, kvečjemu nasprotno. ŽELJA — V lokalu, imenovanem Pri treh Romih, sta se srečala dva znana mestna lahkokruhnika. Prvi je rekel drugemu, da ima neki Francelj naprodaj nov motorček, ki ga ceni na borih 71 starih milijonov, kar je zastonj. Drugi je dvignil kozarček in zamišljeno odgovoril: »Poceni je res, vendar nima žmigavcev, ne mečiva denaija proč!« Potepuha se torej ne bosta vozila, skoraj odveč je pripomniti, daje največja vsota, ki se ju je kdajkoli držala, kakšnih 1200 din ali dva brizganca. V njuni valuti. Res pa je, da so na svetu od vsega najlepše sanje. OBROKI — Poslovodkinja ugledne novomeške trgovine je nadrla trgovko, ki je stranki na obroke prodala jopo. Reva se je zagovarjala, da isti osebi vendar na obroke prodajajo knjige, nakar je šefica priznala, daje to sicer res, vendar se je treba te stranke izogibati, saj so pred časom zanjo med drugim sporočili, da je mrtva. Očitno je možak mrtev samo za nakup jopic. RAČUNAJO NA SREČO — V časih, ko je iz meseca v mesec vse težje preživeti, se ljudje, upajoč na srečo, obračajo tudi na loterijski zavod. Takšne vrste, kot je bila minulo soboto (na sliki), so dnevni pojav pred prodajalno srečk, lota in športne napovedi na Česti komandanta Staneta v Novem mestu. Največ zanimanja je za igro trikrat tri. Glavni dobitki do sedaj še niso zašli na Dolenjsko, zato pa je upanje v srečo toliko močnejše. (Foto: J. Pavlin) Lani jeseni so že imeli odobreno 30-odstotno povišanje oskrbnine, vendar sojih prehiteli zvezni ukrepi in cene so morali vrniti na tiste, ki so veljale oktobra, povečane za 18 odst. Te cene naj bi veljale do konca letošnjega junija. »Če bo to obveljalo, pomeni to za dom 20 milijonov dinarjev izgube v prvem trimesečju, in še to le v primeru, če bi cene prehrane, energije in drugi stroški ostali na oktobrski ravni. Vemo pa, da seje od oktobra vse podražilo, kar v sedanji situaciji pomeni, da bo izguba samo večja,« pravi direktor doma Ivan Škof. Za to izgubo, kakršna že bo, pa se v domu ne počutijo prav nič krivi, kajti oskrbna cena je v metliškem domu daleč pod re- publiškim povprečjem za tovstne ustanove in je med najnižjimi v Sloveniji. Osnovna oskrba za normalno pokret-nega oskrbovanca velja v enoposteljni sobi 161.200 din na mesec (31 dni), v dvoposteljni 148.025 in v večposteljni sobi 131.905 din. V takem stanju, ob zamrznjenih oskrbnih cenah in ob rastočih stroških za prehrano, energijo itd., prihaja do tega, da imajo tisti upokojenci, ki živijo v domu, višji standard kot tisti, ki so doma, kajti v domu živijo po oktobrskih cenah, doma pa po realnih. Od oktobra pa so se pokojnine povečale za okoli 50 odst. za ene in za druge. Bodoča izguba tudi ne bo mogla iti Ena gospa je slišala, da na Studiu D omenjajo zastarele dogodke. Kaže, da so radijci iznašli časovni stroj, doslej smo bili od njih vajeni le zastarelih novic. V času od 3. do 9. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Nevenka Krče-lič iz Jaškova — Davorja, Zvonka Lindič Dol. Laknic — deklico, Marinka Žabčič iz Drašičev — Jožka, Irena Zevnik iz Brestanice — Gregorja, Irena Golob iz Loške vasi — deklico, Silva Pincolič iz Oštrca — deklico, Dragica Banič iz Do-bruške vasi — Suzano, Vesna Srebrnjak iz Leskovca — Marka, Jožica Djukič-Miklič iz Drage — Anjo, Jožica Gorenčič iz Ajdovca — Primoža, Vera Kramarič iz Črnomlja — Simona, Karmen Žnidaršič z Mirne — Gregorja, Slavica Petrič iz Trnovca — Janija, Miranda Seničar z Dol. Kamene — Aljaža, Vika Keše iz Govejega dola — Špelo, Marija Mauser iz Dobindola — Andrejo, Lucija Brajdič z Račjega sela — dečka, Brigita Škarja iz Gor. Jesenic — Tanjo, Valerija Voglar iz Kostanjevice — Matica, Kristina Božič iz Kobil — Klavdijo, Irena Muc iz Črnomlja Anjo, Teja Klemenčič iz Šmaija — Matica, Jožica Lukšič iz Iglenika — Marijo, Jožica Vivodinac iz Cerovega loga — Suzano, Ana Zorko iz Čadraž — deklico, Darja Gunde iz Malih Vodenic — Katarino, Vida Novosel iz Prilozja — Alena, Vezira Murtič iz Metlike — dečka, Marija Vodopivec iz Brezja — dečka, Slavica Oberč s Trške gore — Majo, Mojca Saje iz Otočca — Emila, Nevenka Šmuk z Mlake — dečka in Milica Čulig iz Vrhovca — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Marjana Pogačnik s Trdinove — Marušo in Janja Brulc z Ragovske — Blaža. ČESTITAMO! Sprehod po Metliki na račun prevelikega števila zaposlenih. Po normativih bi za tako število oskrbovancev moralo biti v domu 65 zaposlenih, jih je pa 54. Zadnjih 10 let je število režijskih delavcev enako — v administraciji delajo samo štirje in pol — število oskrbovancev pa se je v tem času povečalo za 50. Za lansko leto • Jasno je, da izgube ne bo mogel pokriti dom, ampak bo to hočeš nočeš padlo na breme metliške skupnosti socialnega skrbstva, ki je soustanovitelj doma. znašajo povprečni osebni dohodki zaposlenih 268.000 dinarjev na mesec, za prva dva meseca letošnjega leta pa 370 tisočakov, in to z dodatki za nočno in nedeljsko delo. A. BARTEU METLIČANI, DANES, 17. marca, bo ob 19. uri v kulturnem domu Edvarda Kardelja dobrodelna prireditev v prid delavnicam s posebnimi pogoji iz Črnomlja. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarjem, zabavali pa vas bodo: evropsko znani čarovnik Karlo Sajovic, Črnomaljec, ki živi na Dunaju, mojster elektronske harmonike Silvester Mihelčič, ansambel Korg, humorist Toni Gašperič in Beti z modno revijo. Na prireditvi bodo tudi izžrebali nekaj vstopnic, ki bodo sicer po 5.000 din. GOSTILNA MEŽNARŠIČ, BIFE RAJMER, trafika in Mercatorjeva Železnina prodajajo po 1000 din pravkar izšlo knjižico Tonija Gašperiča V ilegalo. To je četrta Gašperičeva knjižica manjšega formata, jeseni pa bo izšla večja knjiga humoresk z naslovom Vsi smo na ražnju. T udi v prihodnosti smeha ne bo manjkalo. DELEGATI RAZLIČNIH TELES se izjemno zabavajo ob prebiranju poročil, ki jih dobivajo za sestanke in seje ter skupščine. Gradiva so napisana v popačeni slovenščini, v raztegnjenih in le piscu razumljivih stavkih brez repa in glave, brez konkretnosti, bolj zato, da se nekaj tveze, in manj, da bi bilo kaj povedanega z namenom, da se kaj tudi naredi. Avtorji teh kilogramskih gradiv bi bili lahko obzirni vsaj do naših gozdov, kjer se sekajo drevesa za papir. OB NEDELJAH je videti na Jurov-skem Brodu veliko Metličanov, ki kupuje-I jo pijačo in še kaj za pod zob. Tam je namreč odprta edina trgovina, in sicer od 9. do 11. ure. V Metliki pa nič, četudi se radi hvalimo, kako dobro imamo organizirano trgovsko mrežo. Morda pa so odgovorni mnenja, da ne bi bilo kupcev. Ti nejeverni Tomaži naj se odpeljejo vsaj eno nedeljo na Brod. DOLENJSKI LIST Št. 11 (2014) 17. marca 1988 IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir DUDEK — V črnomaljski športni dvorani občasno priprejajo tudi zabavnoglasbene prireditve. V zadnjem času sta bili med bolje obiskanimi nastop ansambla Plava trava zaborava ter zadnji shovv, kije napovedoval Vinka Šimeka-Sraufcigerja in Martina Sagnerja-Dudka s spremstvom. Vsa stvar je pod pokrovko celjskega Ema, katerega posode iz nerjavečega jekla so zadnji čas tudi črnomaljski nakupovalni hit. Kakih 1.500 obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi precej oboževalk Emove posode — vsa stvar je bila okoli 8. marca —jra je bilo razoračanih, kajti Du-dek se v Črnomlju ni prikazal. Za tolažbo jim še zmeraj ostanejo lonci in pa refren pesmi, ki jo poje štajersko-podravinski tandem: »Dudeki smo mi vsi.« ROGANEC — Črnomaljska občina je že dolga leta pobratena s sosednjo hrvaško I občino Duga Resa in je z njo razvila številne oblike sodelovanja. Ena, ki sictr ne sodi v ta »uradni« okvir, temelji pa povsem na zasebni pobudi, je tudi redno sobotno obiskovanje motela Roganec pri Dugi Resi. Tja ob sobotah radi zahajajo na ples zlasti ljudje iz viniških krajev. POLETJE — Viniško turistično društvo, kije zadnja leta zelo dejavno, je že pripravilo program prireditev za letošnje »Viniško poletje«. Prireditve v tem okviru se bodo začele že prihodnji mesec s prikazom običajev ob jutjevanju in bodo trajale do konca avgusta, ko bo tamkajšnje gasilsko društvo proslavilo 90-letnico obstoja. Seveda tudi letos ne bodo izpustili izbora miss Kolpe ter spusta po Kolpi od Broda na Kolpi do Vinice in še vrste drugih prireditev, ki privabljajo številne obiskovalce iz Bele krajine in od drugje. Drobne iz Kočevja NOVE GARAŽE — V Turjaškem naselju načrtujejo gradjo 52 novih garaž. Predračunska cena za garažo je preko 7 milijonov dinarjev. ECK NA »KMEČKE IGRE« — Na oglasni deski v stavbi občinske skupščine je med drugimi aktualnimi obvestili tudi plakat, ki vabi na poletne »Kmečke igre« na Velike Bloke. Vendar vabilo ne velja za letos, ampak za lani. TUJCI V INTERNATU — Dom Dušana Remiha v Kočevju ima 72 ležišč. Od tega jih 60 zasedajo učenci kočevskih šol, 12 pa jih ostaja na razoplago za turistično dejavnost, za katero je dom tudi registriran. Avgusta je vsako leto dom zaseden s športniki iz pobratene občine Dolina pri Trstu, ki prihajajo v Kočevje na priprave. Zdaj pa prenočuje tu naječ Jugoslovanov, o čemer govore tudi registrske tablice pred domom parkiranih avtomobilov. POMLAD IN VRTIČKI — Nekateri Kočevci že nekaj pomladi opozarjajo, da jim je bilo pred leti obljubljeno, da bodo 1. aprila ustanovili vrtičkarsko zadrugo in tudi dobili vrtičke. Od vsega tega pa ni nič. Zlobni jeziki pravijo, da so si sami krivi, kaj pa pristajajo na tak ustanovitveni datum! Ribniški zobotrebci RIBNIČANI PLEŠEJO — Plesni klub Kranj organizira v Ribnici začetni tečaj standardnih plesov. Zanj seje prijavilo 20 kandidatov, tečaj, ki seje začel 4. marca, pa bo trajal 8 petkov po 2 uri. PETSTO ZADOVOLJNIH — Pred kratkim je bil v Ribnici nastop ekipe »Moped shovv« in ansambla »Novi fosili«. Udeležilo se gaje okoli 500 poslušalcev, ki so bili z nastopom zadovoljni. PRENAVLJAJO ŠPORTNI CENTER — Te dni bo v Ribnici dokončana prenova tribun in kopalnice v dvorani športnega centra, kar bo veljalo okoli 15 milijonov. Dela izvaja SGP Zidar iz Kočevja. PRIHAJATA DUDEK IN ŠRAUF-CIGER — V sredo, 23. marca, bo v Ribnici spet veselo. V dvorani Športnega centra bojta nastopila humorista Vinko Šimek-Šraufciger in Martin Sagner-Du-dek. NI PRVOAPRILSKA — Prav za prvi april bo v Ribnici nastop »Evropa pleše«, s ala ljubljanska Ka- katerim bo tu gostovali Trebanjske iveri ra IZ NKŠIH OBČIN Pred praznikom Koncert, dve razstavi in športni srečanji RIBNICA — V spomin na zmagovi-| ti boj partizanskih brigad 26. marca 1943 v Jelenovem žlebu praznuje obči-I na Ribnica vsako leto na ta dan svoj | praznik. Prireditve v počastitev praznika se I bodo začele letos že v nedeljo, 20. marca, ob 10. uri s tradicionalnimi smučarskimi teki na Travni gori, posvečenimi spominu na padlo narodno junakinjo Majdo Šilc, ki je bila doma na bližnji | Gori. V torek, 22. marca, bodo ob 18. uri I odprli v domu JLA v Ribnici razstavo dokumentarnega gradiva XV. divizije | NOV, posvečena pa bo tudi 45-letnici ustanovitve te divizije. Vanjo sta bili vključeni tudi Gubčeva in Cankaijeva brigada, ki sta se pred 45 leti borili v Jelenovem žlebu. Istega dne, uro kasneje, pa se bo začel prav tako v domu JLA koncert glasbene šole Ribnica, ki bo posvečena tudi 25-letnici te šole. Leto jubilejev za ribniške gasilce RIBNICA — V ribniški občini deluje 23 prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko društvo, v katera je včlanjenih 1024 I gasilcev, med njimi pa je 68 žensk. Letos čaka ribniške gasilce več jubilejev in se nanje že pridno pripravljajo. Tako slavi društvo v Sodražici 90-letnico dela, proslavo jubileja bodo 26. julija povezali s praznovanjem krajevnega praznika Loški potok. Ob tem velja omeniti društvo v Dolenjih Lazah, ki letos slavi 6 desetletij obstoja, v Prigorici bodo letos obnovili gasilski dom itd. Omenimo le še dokončanje pričetih del na domu v Rakitnici in Dolen-| ji vasi, medtem ko se gasilci in krajani v Velikih Poljanah na gradnjo doma sedaj pridno pripravljajo. In odkod denar za vse te pridobitve? Znano je, da zaposleni v delovnih organizacijah za potrebe požarnega varstva oddvajajo po 0,3 odstotka svojih bruto OD, precej denarja dobijo za sisa za | varstvo pred požarom, nič manj pomembni pa nista pomoč delovnih organi-| zacij in prostovoljno delo. M. G-č. Partijske misli Pred programsko konferenco ZK Kočevje KOČEVJE — Občinska programska konferenca ZK bo v soboto, 19. marca, ob 9. uri v Centru usmerjenega izobraževanja. Iz poročila o dveletnem delu občinske organizacije ZK navajamo nekaj ugotovitev oz. misli. Ključne naloge družbenega plana občine za to obdobje ne bodo uresničene (ne bo dosežena načrtovana rast industrijske proizvodnje in družbenega proizvoda), bo pa dosežen načrtovani izvoz. Delegatski sistem nazaduje, pojavljajo se primeri nesklepčnih skupščin SIS, vse manj pa je tudi krajevne samouprave. Tozde so ukinili v Itasu, Trikonu in Melaminu, podobne težnje pa so še v Kmetijskem gospodarstvu in LIK. Ni pohvalno, če ZK in SZDL zvesta za mnenje ljudi prepozno, na primer po neuspelih referendumih za samoprispevek. Osnovne organizacije ZK, ki jih je 59, delajo različno uspešno, najslabše pa OO ZK v Strugah. V minulem letu so bili sprejeti v ZK trije novi člani, 8 je bilo izključenih, 11 pa jih je izstopilo. Ob koncu leta je štela ZK v občini 1360 članov. Razlogi za izstop so visoka članarina in nezadovoljstvo nad stanjem v družbi, dejansko pa so še drugi vzroki, ugotavlja poročilo. V delu, ki govori o informiranju v ZK, je zapisano, da je potrebno vzpostaviti celovit sistem informiranja, čemur so doslej posvečali premalo pozornosti. Zagotovili bodo redno izhajanje Informacij in glasila OK ZK. Poročilo nadalje ugotavlja, da poteka prenova po programu, ki so ga sprejeli v občinski organizaciji ZK. Gre za drugačno delo, večjo odprtost navzven, pripravljenost za demokratične diealoge, za posluh novim idejam in da se vse pravilno naravnano spravi v življenje. J. P. Za bolezen so zdravila. A brez denarja tudi ne gre ČRNOMELJ — Čeprav črnomaljski zdravstveni dom v lanskem letu ni imel čiste izgube, s poslovanjem niso zadovoljni, saj razen 10 milijonov dinarjev v rezervnem skladu nimajo v drugih skladih niti dinarja. V lanskem letu se je ta zdravstvena ustanova tako rekoč ves čas otepala z nelikvidnostjo. Od črnomaljske zdravstvene'skupnosti so lani dobili 670 milijonov dinarjev, kar predstavlja 80 odst. vsega denarja, ki ga je imel zdravstveni dom na voljo za poslovanje v lanskem letu; dobrih 210 milijonov dinarjev seje zbralo od priliva od drugih zdravstvenih skupnosti in od participacije pacientov. »V lanskem letu so stroški izredno porasli, v primerjavi z letom poprej kar za 189 odst., kar vse je posledica višjih cen materialov, ne pa večje porabe,« pravi direktor zdravstvenega doma Tone Marentič. »Največji porast cen je bil prav pri zdravilih in sanitetnem materialu. Leto poprej nas je to stalo 7 milijonov, lani pa kar 22 milijonov dinarjev. Denarja smo lani imeli samo za sproti, za tekoče stroške in osebne dohodke.« Za osebne dohodke 81 redno zaposlenih so v lanskem letu odšteli 485 milijonov dinarjev, kar je 54 odst. vseh sredstev, ki jih je imel zdravstveni dom na voljo. Povprečni osebni dohodek je v Kaže pa, da ga bo letos še manj kot lani rat manj pacientov kot pri nas.« Tako je lanskem letu znašal 344.405 din. V kratkem bodo v zdravstvenem domu zaposlili novo zdravnico, Iskrino štipendistko, ki bo delala v Iskrini ambulanti. Za vsako novo zaposlitev morajo dobiti privoljenje občinske zdravstvene skupnosti. Po predlaganih republiških ukrepih, ki pa res niso bili sprejeti, bi se moralo število zaposlenih v zdravstvu celo za odstotek zmanjšati. »Proti temu mi ne bi imeli nič, če bi bila kadrovska zasedba povsod v Sloveniji enaka,« pravijo v Črnomlju, »če bi na enega zdravnika, zobozdravnika, sestro ali zobnega tehnika prišlo enako število pacientov. Ne moremo pa enako zmanjšati števila zaposlenih, če v razvitejših delih Slovenije pride na zdravnika dvak- lani v Sloveniji v povprečju prišlo na i zdravnika 1277 pacientov, v Čr- enega zdravnika iz// pacientov, nomlju pa 1821; na zobnega terapevta v Sloveniji 1866, v Črnomlju 2607 pa 1 Cr- NAŠIM PRVO MESTO Osnovnošolke so se pomerile v črnomaljski športni dvorani 10. marca na občinskem tekmovanju v odbojki. Tekmovanja so se udeležila dekleta iz OS DragatuŠ, OŠ Mirana Jarca iz Župančičeve ulice in OŠ Loka. Prvo mesto so si priborila naša dekleta, ki se bodo udeležila območnega tekmovanja v Novem mestu. Držali bomo pesti. ALEKSANDRA ŠPEC cientov. Opazne razlike so že med < nomljem in Novim mestom, seveda \ škodo Črnomlja. Sedaj zdravstveni dom dobiva za vsak mesec lanske dvanajstine, poviša ne za 40 odstotkov na povprečje lan skega leta. Kaže, da bo letos denarja za zdravstvo v resnici manj kot lani. »S tem pa naj bi naredili vsaj toliko kot v lanskem letu. Mi si ne znamo predstavljati, kako je to mogoče,« pravijo. Bolezni letos gotovo ne bo manj kot lani če pa bo za zdravstvo manj denarja,' zdravstvenem domu ne vidijo drugega izhoda kot krčenje pravic. To pa bi bik za ljudi vsekakor zelo boleče. A. BARTEL; Se o kandidatih Koga podpira Kočevje Neživljenjska predpisa O volitvah in prireditvah v kultnih objektih KOČEVJE — Kar dva predpisa sta bila na seji predsedstva OK SZDL Kočevje te dni kritizirana kot neživljenjska. Gre za predpisa o volitvah in o javnih prireditvah v kulturnih prostorih (tudi cerkvah). Za volitve je bilo ugotovljeno, da je zdaj določeno, da je glasovanje o kandidatih na temeljnih kandidacijskih konferencah (TKK) javno, na občinski kandidacijski konferenci (OKK) pa tajno. Bolj prav bi bilo, če bi predpis določal prav nasprotno. POJASNILO GLEDE KANDIDIRANJA M. BULCA TREBNJE — Predsedstvo OK | SZDL Trebnje sklicuje za danes, 17. marca, občinsko kandidacijsko konferenco. V delu 57 temeljnih kandidacij-| skih konferenc, ki so bile vse opravljene v roku, je sodelovalo prek 2200 delega-| tov in gostov. Pri opredeljevanju za predsednika predsedstva Slovenije je kar 38 konferenc dalo podporo Marku Bulcu. Po objavi njegove izjave, da v j postopku ne želi več sodelovati, so Tre-banjci zaprosili volilno komisijo RK SZDL za pojasnilo glede postopka kandidiranja Bulca. Sekretar omenjene komisije Marko Golobič je pojasnil, da je postopek kandidiranja Bulca potekal praviloma enako kot pri drugih predlaganih kandidatih. »Tovariš Bulc je dal načelno soglasje za sodelovanje v postopku, res pa je, da ni podpisal nobene izjave, da pristaja na kandidaturo, saj se v skladu z zakonom taka izjava podpisuje po kandidacijski konferenci, ko je predlagani kandidat že določen za kandidata.« Prednost ima telefonija Po zamislih komisije naj bi v kočevski občini zadovoljivo uredili telefonijo do leta 2000 KOČEVJE — Že v občini Kočevje je težko dobiti telefonsko zvezo, še težje pa zunaj nje. Zaradi preobremenjenosti linij prihaja do motenj, nehotenega prisluškovanja pogovorov itd. V Kočevju je nad 100 občanov, ki bi nujno potrebovali telefon, sicer pa je evidentiranih okoli 1.000 kandidatov za telefonski priključek, ki pa ga ne morejo dobiti, ker prostih linij ni. Zaradi vseh teh okoliščin je v občini dana kar mimo sedanjih srednjeročnih planskih dokumentov prednost telefoniji. Imenovana je tudi komisija za izgradnjo telefonske centrale (vodi jo Rudi Orel), kije v sodelovanju z organi PTT Ljubljana pripravila vse potrebno, da bi telefonijo v občini primerno uredili. Po sedanjih načrtih je potrebno ure-‘ ofre...................... diti visokofrekvenčno (VF) povezavo Kočevja z Ljubljano, kar bo vejalo 510 milijonov. Pogodba o dobavi opreme je bila podpisana 1. marca letos, dobavljena pa bo v mesecu dni in nato montirana. Približno polovico potrebnega denarja bo prispevalo kočevsko združeno delo, ostalo pa PTT. V maju bo sklenjen dogovor o nabavi opreme za telefonsko centralo, ki bo po sedanjih cenah veljala okoli milijardo dinarjev. Rok za njeno dobavo bo leto do leto in pol. Potrebni denar bodo zagotovili s tako imenovanim »razvojnim dinarjem«, se pravi, da bodo vse OZD v občini (in regiji) združevale po 8 din od impulza za razvoj telefonije. V kočevski občini so se za tako združevanje že odločili, prav zdaj pa o tem sklepajo v drugih občinah. Del denarja bo prispevalo še združeno delo. Kočevska telefonska centrala, ki ima zdaj 1.600 priključkov, bo pridobila še 2.500 novih, po 200 priključkov pa še pošti v KS Mozelj in KS Struge. Razvoj krajevnega kabelskega omrežja bo veljal še nadaljnjih 950 milijonov, ki jh bodo prispevali interesenti za nove telefonske priključke. Izračun za prispevek bo napravljen do jeseni, ko bodo začeli prispevek tudi pobirati. J PRIMC Zelo razburljivo je bilo med razpravo o koncertih v cerkvici na Trati, ki je kulturnozgodovinski spomenik, s koncerti pa nabirajo tudi denar za njegovo obnovo. Ker gre za javne prireditvene po predpisih potrebno dovoljenje pristojnega občinskega organa (da je prireditev lahko javno napovedana z lepaki itd. in še za zbiranje prispevkov). Ta pa dovoljenja ob upoštevanju zakona o prireditvah v kulturnih objektih ne more izdati. Po živahni razpravi je bilo ugotovljeno, da v tem primeru ne kaže spoštovati neživljenjskih in zastarelih predpisov, ampak življenjsko prakso, pri čemer so spomnili tudi na javno reklamo za podobne prireditve po cerkvah v Sloveniji. Sklenjeno pa je bilo tudi, naj pri organiziranju prireditev v cerkvah in zbiranju denarja sodeluje tudi občinska kulturna skupnost. Denar, zbran s takimi prireditvami, naj namenja izključno za obnovo cerkvice na T rati, saj je polovico za obnovo potrebnega denarja treba zbrati v domači občini, šele nakar bo lahko drugo polovico prispevala republiška kulturna skupnost. J. P. KOČEVJE — Na nedavni seji predsedstva OK SZDL Kočevje so se med drugim z javnim izrekanjem odločili, kako bo njihova delegacija glasovala na občinski kandidacijski konferenci. O kandidatih za domače dolžnosti smo že poročali in ni bilo bistvenih sprememb. Pri glasovanju za dolžnosti v republiki je dobil za predsednika predsedstva največ glasov (4) Janez Stanovnik (za katerega je dolžna delegacija SZDL tudi glasovati, 3 glasove je dobila Mojca Drčar-Murko, 2 Ciril Žlobec, ostali pa nobenega; povedati pa je treba, da nekateri niso glasovali za nobenega, ker so upoštevali mnenje svoje volilne baze). Za člana predsedstva SRS sta dobila največ glasov Matjaž Kmecl in Emil Milan Pintar; za predsednika skupščine Aleksander Ravnikar in Danica Železnikar in za predsednika družbenopolitičnega zbora Tone Anderlič. Za ostale dolžnosti pa je bil tako in tako le po en možni kandidat. Sporočeno je bilo tudi, da je bil opravljen razgovor z vsemi evidentiranimi za predsednika OK SZDL in daje kandidaturo sprejela le Anica Kosten. Volitve v SZDL bodo aprila. KONFERENCA DRUŠTVA UPOKOJENCEV ČRNOMELJ — V soboto, 19. marca, bo ob 9. uri v društvenih prostorih v Črnomlju, Ul. 21. oktobra 15a, redna letna konferenca Društva upokojencev Črnomelj. Odbor vabi člane, naj se konference udeležijo v čim večjem številu. NEZAUPANJE — Gasilci in drugi organizatorji veselic v trebanjski občini zelo navijajo za trden položaj dinarja, odkar sloviti ansambli domače zabavne glasbe, kakršna sta Slak in Henček, v pogodbe za nastope vnašajo klavzulo, da znaša cena njihovega igranja določeno število trdnih valut. Predvsem se organizatorji veselic boje devalvacij dinaija. (NE)SREČNE IGRE — Lokal Tobaka v Trebnjem je zelo na tesnem s prostorom, igre na srečo pa v že tako prenatrpano luknjo privabljajo nove, dostikrat nič kaj prijazne stranke. Nekateri igralci igre trikrat tri se celo znašajo nad z delom preobremenjeno prodajalko, kakor da bi bila ona kriva, če ni dobitka. Da bi se vsak lovec na srečo vprašal, ali je nestrpnost in zafrkavanje znak srčne kulture ali česa drugega, ne kaže razglabljati. Učinkovitejši bo ukrep, če bo Tobak igralcem na srečo, ki se, kot zatrjujejo strokovnjaki, razpasejo v sleherni krizi, enostavno zaloputnil vrata. Račun pač pokaže, da je s tovrstno dejavnostjo za poslovalnico malo koristi in preveč nepotrebnega dela. GOLOBI — V stavbi mirenske krajevno skupnosti je več prebivalcev. V zadn-jetn času so najbolj popularni tisti pernati, j so se udomili na podstrešju. Golobi z ol-ICno vejico v kljunčku so sicer simbol milj1' toda mirenski so bolj bojevite narave. ^adnjič so sprožili strešnik, iti je padel naivnost na BMW direktorja Dane. Na j>re«oje bilo na avtomobilu razbito le stek-°-.Kaj, če bi opeka padla na pešca? To se vpraša anonimni ljubitelj pernate flote, 1 Protestira zoper deložacijo golobčkov. Je to rop ali legalna kraja? V Tesnilih, eni najuspešnejših organizacij v trebanjski občini, se ezijo, ker morajo za nerazvite prispevati veliko več denarja — 433 mi ijonov__________________ VELIKA LOKA — »Ropajo tistim, ki imajo, in to na prefinjen način, a se ne da prav nič narediti. Ropanje dobrih gospodaijev na račun fonda za manj razvite, podprto z ustreznimi predpisi, je preseglo vse meje,« je razjarjen povedal direktor Tesnil iz Velike Loke Tone Kočevar. Vodja finančno-računovodskega sektorja Mira Gole je skušala pojasniti, zakaj seje obveznost Tesnil do sklada za manj razvite povečala od 104 milijonov leta 1986 na lanskih 433 milijonov j dinarjev. »V osnovo za obračun gredo vse revalorizacije, pri tem pa gre za fiktivni, papirnati denar, mi pa moramo odvesti gotovino. Ker ni likvidnih sredstev, si moramo denar sposoditi, kajti če ne bi plačali, bi nam služba družbenega knjigovodstva blokirala žiro račun. Letos imamo vrsto predpisov, ki veljajo za nazaj. Namesto da bi vedeli za lep čas naprej, kako načrtovati poslovanje, nas administrativnj ukrepi v gospodarstvu nenehno pehajo v nemogoč položaj. Obveznosti za neravzite ne bi bili oproščeni, niti če bi imeli izgubo.« Direktor Kočevar pravi, daje za azbestno industrijo za prispevek v sklad za nerazvite že tako treba obračunati najvišjo stopnjo (5,60%) med vsemi bra- nžami. Medtem ko je v Tesnilih lani celotni prihodek porastel za 227, dohodek ima indeks 237, se pri obveznostih suče kar okrog 300. Tudi na račun na / Tone Kočevar: »Takih presenečenj si želimo gospodarstveniki čim manj!« novo uvedenih obveznosti za pokrivanje izgub železniškega gospodarstva, elektrogospodarstva, prispevek jugoslovanski gospodarski zbornici. Povečale so se tudi stopnje za izobraževanje in raziskovanje, kar vse prav gotovo ne prispeva k razbremenitvi gospodarstva. Delavce je na zboru seveda zmotil podatek, da nam za akumulacijo ostaja mnogo manj (akumulacija znaša 297 milijonov dinarjev) kot za obveznosti do nerazvitih, zato smo imeli precej težav s prepričevanjem, da so sprejeli zaključni račun za leto 1987. Seveda prevladuje logika, zakaj si ne bi poboljšali osebnih dohodkov, čeprav za to nimamo nobene osnove. Lanski povprečni osebni dohodek je znašal okrog 284.000 din, v decembru 1987 pa 417.500 dinarjev. Skratka, ob takih skokih obveznosti za nerazvite se sprašujemo, koliko časa še take legalne kraje?! Protestno pismo smo postali tudi na ustrezne naslove v republiki,« je povedal Kočevar. Sindikat se zaveda korenin A Novi predsednik A. Podboj, sekretar pa M. Jurak TREBNJE — »Premalo je pobud, lastnih pogledov in rešitev, kako iz problemov. Naša iniciativa bi morala biti brezpogojna, popolna in samostojna. Pri tem pa ne sme biti nekritičnega pritrjevanja ali molka, ki je strup za ugled in položaj sindikata. Zavedati se moramo, da se bodo razmere še zaostrile, če sindikat ne bo imel svojih stališč,« je med drugim poudarila predsednica občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem Jana Petrovac je ponazoril nevzdržno stanje v občinski zdravstveni skupnosti, ki razpeta med (po čudni logiki je predpisov), precejšnjimi presežki in dejansko še dvakrat večjo izgubo (250 milijonov!) Miran Jurak je menil, da je preveč formalizma, premalo pa vsebin- • Glavna je razvojna kriza, in če bomo to premagali, še lahko ujamemo vlak za Evropo. Lani so nas žejne peljali čez vodo, ko smo zahtevali, da v resolucijo vnesejo tudi enoto enostavnega dela. To je najnižji, ne pa zajamčeni osebni Miran Jurak: noVi poklicni sekretar občinskega sveta ZSS Trebnje na zadnji volilno-programski seji občinskega sveta ZSS. Igorja Slaka motijo ugotovitve, da samoupravljanje zaostaja, a po drugi plati še ne znamo izkoristiti obstoječih oblik organiziranosti, kot je na primer klub samoupravl-jalcev. Opozoril je tudi, da podatki o razpisanih štipendijah nič ne kažejo, da v občini resno razmišljajo o prestrukturiranju gospodarstva. Jože Kastelic, ki je od začetka tega leta vršilec dolžnosti vodje delovne skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. dohodek. Tovarna, kjer delavec ne doseže OD, ki mu še zagotavlja socialno varnost, nima perspektive. To vegetiranje v revščini ne vodi nikamor. Če ne gre drugače, naj tudi sindikat predlaga zamenjavo vodstva ali celo ukrep družbenega varstva,« je med drugim povedal Janko Goleš, član predsedstva ZSS. Zahvalil se je dosedanji predsednici Jani Petrovac in sekretarju Stanetu Novaku za uspešno delo. Na tajnih volitvah je bil na odprti listi za novega predsednika izvoljen Alojz Podboj iz Stanovanjske zadruge Šentrupert, za podpredsednika Joža Žabkar z OŠ Trebnje, na zaprti listi pa je bil za poklicnega sekretarja izvoljen Miran Jurak iz Tesnil. skega dela tudi v osnovnih organizacijah sindikata. Alojz Podboj pa je izrazil osebno prepričanje, da sindikat ni več v krizi. Čedalje več delavcev se ozira po ponujeni roki, ki pa ne obeta več belega kruha. P. PERC j P. PERC 11 (2014) 17. marca 1988 IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Ji Ne gre več brez računalništva V Posavju poučujejo ta predmet v krški in brežiški srednji šoli — Tečaji za odrasle — Iskra Delta šolam ne pošilja novih programov________________________________ BREŽICE — Posavsko gospodarstvo širi uporabo računalnikov od informacijskih sistemov za posamezne poslovne funkcije tudi na pripravo in krmiljenje proizvodnje, zato želi, da kadri, ki prihajajo iz šol na taka delovna mesta, prinesejo s seboj čimveč tovrstnega znanja. Gre predvsem za poklice, kot so ekonomski, komercialni, strojni, elektro in poklic tekstilni tehnik. praktiki iz gospodarstva in teoretiki, ki ta predmet poučujejo v srednjih šolah, je pokazal, da imata srednji šoli v Krškem in v Brežicah zelo dobro zased- Z namenom, da bi mladim omogočili pot do osnov računalništva, so gospodarske organizacije v Posavju omogočile srednjim šolam nakup računalnikov. Nedavni razgovor med računalniškimi JUTRI DOKONČNO O KANDIDATIH bo, medtem ko srednja tekstilna šola v Sevnici še vedno išče primernega strokovnjaka za to področje. Šoli v Krškem in v Brežicah imata obvezne programe iz računalništva od drugega do četrtega BREŽICE — Občinska kandidacijska konferenca bo jutri določila kandidate za funkcije v občinski skupščini in sisih in se izrekla o dodatnih predlogih za te dolžnosti. Po obravnavi stališč in pobud s temeljnih kandidacijskih konferenc se bo z glasovanjem opredelila do možnih kandidatov za predsednika tn člane predsedstva SRS ter za funk-cionaije v skupščini SRS ter republiških sisih. Na jutrišnji seji bodo izvolili tudi dva kandidata za republiško kandidacijsko konferenco. Pričakovati je, da se bo na pobudo s terena zavzela za poenostavitev volilnih postopkov, saj so sedanji tako zapleteni, da vnašajo med ljudi veliko zmede. Volilci pričakujejo pri volitvah predvsem neposredne pravice do odločanja. ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI BREŽICE — V obračunu, ki so ga prejele delovne organizacije in drugi darovalci prispevkov za minulo novoletno obdaritev otrok, je zapisano, da so letos pripravili pakete za 4851 otrok in daje občinska Zveza prijateljev mladine nakazala društvom od zbranih sredstev po 1.600 din za otroka. Po sporazumu se je nateklo v blagajno nekaj nad 6,6 milijona dinarjev, k tej vsoti pa so dodali obrtniki 338 tisočakov. Skupaj s prispevkom skupnosti otroškega varstva in izobraževalne skupnosti so imeli za obdaritev, za živžav in druge prireditve na voljo nekaj nad 9 milijonov dinarjev. POLOVICO IZ REPUBLIŠKE BLAGAJNE BREŽICE — Kulturna skupnost je lani sofinancirala več spomeniškovarst-venih akcij, vendar le tiste, za katere je polovico vsote prispevala republika: za grad Bizeljsko je namenila nekaj nad 2,8 milijona, za grad Pišece, 4,4 milijona, za kmečko domačijo v Križah 2,1 milijona, za kapelo pri mokriškem gradu 1,7 in za grajski park 1,4 milijona dinarjev. Grad Brežice je dobil 2,5, cerkev v Bušeči vasi pa nekaj več kot 2,5 milijona dinaijev. Potok je Florjanski potok bo morda oživel sel se/e po izgradnji HE Blanca_________ SEVNICA — Čeprav sta Florjanski • Želja gospodarstvenikov je, da bi se v srednjih šolah seznanili z delom na računalniku vsi člani profesorskega zbora in da bi ga po možnosti uporabljali tudi pri svojem predmetu. Za tečaje, kijih obiskujejo zaposleni, bodo v delovnih organizacijah poskušali pripraviti boljše, bolj uporabne programe. V računalniških centrih bi z več volje lahko pripravili marsikaj tudi za svoje delovne organizacije in jim prihranili stroške za nakup programov. Prof. Leben na Srednji šoli v Krškem se je lotil programiranja kot pedagog in je uspešno razvil program za celotno poslovanje šole. Če bi tak program naročili pri Iskri Delti, bi že lani plačali zanj dva milijona dinaijev. Ko sta krška in brežiška srednja šola dobili računalnike, sta se obvezali, da bosta prirejali tečaje iz osnov računalništva tudi za zaposlene. V Krškem sta bila doslej dva tečaja, ki ju je obiskovalo skupaj 40 slušateljev, v Brežicah pa en tečaj s-25 slušatelji. Za naprej bosta ti dve šoli pomagali izobraževati kader za tekstilno šolo v Sevnici. Praktiki in teoretiki so na zadnjem srečanju opozorili, da je obvezni program računalništva zastarel in da se mora temu predmetu bolj posvetiti zavod za šolstvo. Direktoiji srednjih šol so razen tega povedali, da Iskra Delta ne izpolnjuje obljube, po kateri je dolžna šolam sproti posredovati novo oblikovane programe, kijih lahko uporabljajo na partneiju. J. TEPPEY V AGROKOMBINATU KRITIČNO O letnika, dijakom pa omogočata izpopolnjevanje tudi v prostem času. GOSPODARJENJU KRŠKO — Na ustanovnem sestanku konference osnovnih organizacij ZK v M-Agrokombinatu, ki je bil pretekli teden, so izvolili vodstvo konference in razpravljali o gospodarskih rezultatih v preteklem letu. Z njimi v krškem Agrokombinatu prav gotovo ne morejo biti zadovoljni, saj so lani z izgubo poslovale kar tri temeljne organizacije. K izgubam so prav gotovo pripomogle razmere v kmetijstvu in gospodarstvu sploh. Šibek dotok denarja za zdravstveni dom V krški občini še niso vsi začeli zbirati KRŠKO — Pretekli četrtek se je tu sestal aktiv direktorjev komunistov in med drugim obravnaval lanske poslovne rezultate. V SOP, TCP Djuro Salaj in še v nekaterih kolektivih so lani dobro gospodarili, kar se seveda pozna tudi v zaključnem računu. S poslovnimi rezultati pa se ne morejo pohvaliti v krškem Agrokombinatu, kjer so kar tri temeljne organizacije poslovale z izgubo. Z izgubo so poslovale tudi krške delovne organizacije s področja elektrogospodarstva, vendar se komunisti iz tega okolja niso udeležili sestanka aktiva. Na seji aktiva so razpravljali tudi o zbiranju denarja za gradnjo novega zdravstvenega doma. Nekatere delovne organizacije sploh še niso podpisale samoupravnega sporazuma, druge denarja niso nakazale. Zato so direktorji komunisti sklenili, da naj vse te delovne organizacije čimprej podpišejo samoupravni sporazum o združevanju denaija za gradnjo zdravstvenega doma. Denar bodo v Krškem potrebovali že sedaj, saj bo treba zamenjati zastarelo opremo v krškem zdravstvenem domu, ki ne bo vzdržala še tri leta. Kasneje bodo seveda novo opremo preselili v novi zdravstveni dom. Oči le v vrhove Brezbrižni do kandidatov za funkcije v sisih Tri leta že čakajo na telefon BREŽICE — Na temeljnih kandidacijskih konferencah je bilo formalno opravljeno vse delo, vsebinsko pa ne pomenijo napredka in ocenjujejo, da so bile celo slabše pripravljene kot včasih. Najmanj zanimanja zanje so pokazali v delovnih organizacijah. Po tem izstopajo IMV, Tovarna pohištva in bolnišnica, saj jih je v IMV prišlo na konferenco samo pet od 260, v Tovarni pohištva 25 od 400 in v bolnišnici 20 od 300. O kandidatih v nekaterih kolektivih sploh niso razpravljali, ampak so podprli celotno listo. Kljub vsemu ugotavljajo, daje takih, ki izrekajo deklarativno podporo, tokrat manj. Večina ljudi je za spremembo volitev prvič slišala na kandidacijskih konferencah, zanimanje pa so kot vselej do zdaj pokazali samo vrh, občinski in republiški. V središču pozornosti v občini je predsednik skupščine, župan, delno še podpredsednik, v republiki pa prav tako predsednik predsedstva in predsednik skupščine SRS. Pri razpravi o kandidatih za SRS s dali največ podpore Janezu Stanovniku, Mojci Drčar in Cirilu Zlobcu, še prej pa Marku Bulcu, ker niso vedeli, da ne sprejema kandidature. V občini prevladuje mnenje, da so za programe kandidatov za republiški vrh prepozno zvedeli in da je bilo preveč barantanja z javnim mnenjem in s kandidati. Občani pogrešajo merila za kandidiranje in opravljanje vodilnih funkcij in menijo, da bi kazalo predložiti programe tudi v občini. Končno se povsod najprej vprašajo, če bo skupnost imela kako korist oziroma če se bo po volitvah kaj spremenilo na boljše. Do funkcij v sisih so volilci precej brezbrižni, razen tega so o kandidatih malo vedeii in tudi podatkov o tem, če funkcije sprejemajo, niso imeli pri roki. Krajani kostanjeviške krajevne skupnosti so na programsko-volilni seji KK SZDL najbolj kritizirali reševanje »telefonskega vprašanja«________________________ KOSTANJEVICA — »V naši krajevni skupnosti nam sicer ne manjka problemov, teh je celo veliko več, kot imamo moči in denarja, da bi jih odpravili. Vendar pa je že nekaj časa zagotovo naj večji problem telefonija. Tu se že tri leta bodemo z občino in novomeško PTT, pa doslej od tega ni bilo nobenega haska,« pravi Jože Zagorc, doslej predsednik krajevne konference SZDL, pred kratkim izvoljen za podpredsednika istega telesa. Seveda se SZDL čuti soodgovorna za tako stanje, saj je pred leti prav ta družbenopolitična organizacija pridobivala ljudi, da so se odločali za gradnjo telefonije. Na začetku so dela potekala po programu, pa seje nazadnje tako zapletlo, da vaščani Prekope, Dobrave in Dob ne morejo priključiti telefonov, čeprav imajo kable napeljane že vse do hiš. Na telefon pa čakajo tudi vaščani Vodenic, Ržišča, Orehovca in stanovalci Grajske ceste, ki so tudi že prispevali nekaj denarja, »Pošta si izmišlja vedno nove izgovore. Zdaj zahtevajo še razširitev centrale. Mi smo prepričani, da bi lahko tudi sedaj dali telefonske prikl- in Drožanjski potok, kakor še nekateri vodni viri v sevniški občini, že po imenu biotop, se pravi, da je v njiju tudi kaj življenja, vsaj za Florjanski potok že dolgo velja, da postaja potok kanalizacijski kanal. K temu so pripomogli tudi >■strokovnjaki«. Komunalci so namreč pred leti namestili premajhne cevi Ker pa so iz betona, so tudi neprimerne, kajti v 10 do 15 letih take cevi prod zbrusi in začno naglo propadati Že zdaj se ljudje pritožujejo (res ni prijetno, če ob visokih vodah vdira smrdljiva kanalizacija v kleti), ko pa bodo zgrajene savske elektrarne, bo samo še huje. Florjančani se jezijo, ker ne morejo križemrok čakati na komu-nalce, da oni kaj popravijo, saj predolgo itaja, ko se pa sami, udarniško lotijo akcije za ureditev kanalizacije, opravljajo Sizifovo delo. Cevi, ki so jih nedavno stežka položili sami, bodo morali prej ko slej odstraniti In da ne bi zagrešili podobnih napak kot zdaj, ko so ostali brez ustreznih strokovnih podlag in vodstva tistih, ki so za to plačani in naj bi se navsezadnje tudi spoznali na ta opravila, bo sevniška komunalna skupnost morala naročiti izdelavo projekta za kanalizacijo, Območna vodna skupnost Dolenjske pa za Florjanski potok. Novomeški vodarji menijo, da bi bila pra va rešitev za Florjanski potok, da bi bil odprt kot nekoč. Seveda pa je nujni prvi pogoj tudi urejena kanalizacija. P. PERC Mi bi si želeli, da bi se v reševanje teh problemov bolj vključil krški izvršni svet, ki očitno bolj skrbi za občinsko središče kot pa za krajevne skupnosti,« je meni! Zagorc in s tem ponovil ugotovitve s programske seje krajevne konference SZDL. Na programsko-volilni konferenci pa so govorili tudi o drugih vprašanjih. Najbolj žgoče je vsekakor dom kulture, kije še vedno last krškega Agrokombinata, čeprav so ga zgradili krajani Kostanjevice sami. Neurejen status doma prav gotovo prispeva k temu, da Kostanjevica, znano kulturno središče v Sloveniji, trenutno nima prostora za knjižnico. Prav tako že nekaj časa ne deluje kino. Spričo tega trditev, da kino ne bi bil rentabilen, ne drži, saj je kinodvorana vedno polna, kadar vanjo slučajno zaide kakšen film. Nasploh imajo v kostanjeviški krajevni skupnosti veliko težav pri iskanju skupnega jezika tudi z dejavnostmi, ki nimajo neposredne povezave s krajevno skupnostjo. V krajevni skupnosti namreč deluje kar 17 društev in klubov, ki pa o svojem delu ne obveščajo vodstva krajevne skupnosti, še manj nanj naslavljajo prošnje za pomoč ali kaj po- dobnega. Pritožujejo se tudi mladi, ki sicer imajo svoj prostor, a jih vanj za konec tedna ne spusti hišnik itd. Skratka, novi predsednik krajevne konference SZDL Silvi Miklavž bo imel zagotovo veliko dela, potreboval pa bo pomoč dosedanjih vodilnih ljudi v krajevni skupnosti Kostanjevica. J. S. Novo v Brežicah PREOBČUTLJIVOST, KI JE ŽE BOLEZEN — V krajih brez telefonije so ljudje alergični na vse, ki ponavljajo, da smo z eno nogo že v 21. stoletju. Vsako minuto namreč znova občutijo, da še v dvajseti vek niso vstopili. Telefon je trenutno začetek in konec želja, naslovljenih na PTT. Zato nič ne nergajo, če dobijo pošto samo trikrat na teden ali pa če se med vsakodnevnimi opravki gnetejo in čakajo v pretesnih ali kako drugače neudobnih prostorih iz devetnajstega stoletja. S POROČNO DVORANO SE NE BO NIČ — Tisti pari, ki so si nameravali obljubiti zakonsko zvestobo pod grajsko streho, bodo morali počakati na boljše čase. Za ureditev poročne dvorane za sedaj'še ni denarja, zato se manj zahtevni kandidati za zakon zadovoljijo s skromno sobo na občini. VARČEVANJE SPREMENILO NA-I MEN — Dokler kulture ukrepi niso poš-| teno udarili, v sisu še pomislili niso na to, I da bodo denar za nepredvidene izdatke 1 porabili za vstopnino. Vsota je zadostova-I la komaj za plačilo vstopnic za brigadirje, I ki so si lansko poletje ogledali brestaniški 1 muzej, kostanjeviško galerijo in spomin-I ski park Trebče. Kdo ve, če bo kulturni I skupnosti | namene? NEKADILCI ZBORUJEJO SEVNICA — Člani Društva nekadilcev Sevnica in ljubitelji čistega zraka I se bodo sestali v torek, 22. marca, ob 17-30 na rednem letnem občnem zbo- I ru. Delovno srečanje bo v dvorani občinskega sindikalnega sveta Sevnica, tj. za Ljubljansko banko. Pred občnim zborom bodo v kratkem kulturnem programu nastopili učenci OŠ Savo Kladnik, Sevnica. n Mrzle šolske klopi v Tržišču Jože Zagorc, podpredsednik SZDL Kostanjevica jučke vsaj nekaj krajanom. Pri nas je namreč gostota telefonskih priključkov manjša kot na Reki ali v Vel. Podlogu. Nujna obnovitvena dela — Zaenkrat vsaj napeljava centralne kurjave — Samo-prispevek za obnovo 100 let stare šole v Tržišču premalo — Solic lidarnost? tudi letos kaj ostalo za te IMENITNO, CEVI NE POKAJO VEČ — Brežičanom se torej le obeta zdrava, pitna voda iz Glogovbroda. Toda prezgodaj se ne kaže veseliti, kajti za gospodinjske pipe je pritisk premočan. Komu-I nalci bodo morali vgraditi regulatorje. Torej še vedno ne vemo, kolikokrat bodo še zaman nazdravili novemu vodovodu. ZDAJ POLAGAJO INSTALACIJE — Cesta krških žrtev v Krškem je v teh dneh spet zaprta za ves promet, ker na njej polagajo nove vodovodne cevi in podaljšujejo toplovod iz bližnje kotlarne do stavbe UNZ in picerije. Gradnja nove stavbe krške UNZ tudi dobro napreduje in bo očitno končana do roka. (Foto: J. Simčič) ZA ŽUPANA LE ŠE EN KANDIDAT Za predsednika občinske skupščine so na temeljnih kandidacijskih konferencah podprli vse tri možne kandidate, Stanka Zlobka, Franca Puhnerja in Stanka Cerjaka, vendar Puhner in Cerjak funkcije predsednika ne sprejemata. Puhner sprejema funkcijo podpredsednika, Cerjak pa funkcijo predsednika družbenopolitičnega zbora. Za podpredsednika skupščine so dobili podporo Franc Filipčič, Stane Ilc in Franc Puhner, dodatno pa je bil evidentiran še Ivan Tomše, ki je dolžnost pripravljen prevzeti. Za predsednike in podpredsednike zborov je bil evidentiran po en kandidat in vsak od njih je dobil podporo. Zamenjali so edino Jožico Žagarjevo za zbor združenega dela, ker nima delegatske baze, zato namesto nje kandidira za podpredsednika zbora združenega dela Anton Šinkovec. Nekaj dodatnih imen je tudi na listi za sise. TRŽIŠČE — »Ne gre toliko za praznovanje jubileja. Vsa ta leta naša šola ni bila deležna obnovitvenih del in več kot očitno je, da se v takih razmerah ne da več delati. Peči v učilnicah so bile že dvakrat preložene, a kljub temu pozimi otroci sedijo v klopeh v bundah,« je povedala nova ravnateljica osnovne šole Tržišče Cveta Blažič. V tržiški osnovni šoli, ki praznuje letos častitljiv jubilej — 100-letnico, je začela poučevati jeseni 1954. Tedaj je bilo v razredih tudi 54 učencev, saj so. edino osemletko v Mirenski dolini obiskovali tudi krmeljski otroci in celo iz Šentjanža, ker so imeli tam samo nižje razreda. Po osvoboditvi so druge šole podrli do tal, v Tržišču pa so krajani, ki jih je spodbujala zagnana ravnateljica Feliksa Ostrovršnik, med vojno požgano šolo kar sami obnovili. Le za kritino je prispevala družba. Prvi pouk se je začel v Tržišču že leta 1864, in sicer kar v kašči župnišča. Nato so zgradili pritlično šolsko stavbo, ki so jo leta 1906 nadzidali. Tedaj je šola v Tržišču dobila današnjo podobo. Med vojno je bila v Tržišču italijanska postojanka. Po kapitulaciji Italije so prišli partizani, ki so jeseni bili hude boje z Nemci. Ti so 24. oktobra 1943 šolo v Tržišču požgali. »Ko sem pričela poučevati, je primanjkovalo učiteljev. Učila sem do- Cveta Blažič: »Pričakujemo solidarnost.« V času od 5. do 11. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Renata Cerjak iz Arnovega sela — Matejo, Sonja Štros iz Se-nkovca — Suzano, Anica Kodrič iz Župeče vasi — Tino, Jasna Tukara iz Gor. Ori — Milana, Suzana Kovačič iz Loke deklico, Darja Založnik iz Krškega — Živo, Marija Tomaškovič iz Ceija — Matejo, Nada Cirnski iz Čerine — Matejo, Jožica Bogovič iz Reštanja — Jaka, Vlasta Kostevc iz Zakota — Gregorja. Čestitamo! Krške novice NOVA METLA ŽE POMETA — Zdravstveni dom v Krškem je bil eden izmed najboljših v občini. Vendar se tudi to pot kaže, da nobena stvar ni tako dobra, da bi ne mogla biti še boljša. Odkar je v njem nova direktorica Almira Božovič, ki I je prej naredila red že na davkariji, zdravniki delajo tudi ob sobotah. Preteklo soboto so delale kar tri ambulante pa še zobo-dravstvena za nujne primere. To so opazili občani sami in so brez kakršnekoli politične akcije ali akcijske konference nehali zabavljati čez zdravstvo. Očitno je to dokaz, da se da kakšno stvar doseči tudi brez politike, samo z malo boljšim delom in več discipline. PA ŠE EN HUD SANATOR — Očitno je občinska uprava pravo kotišče za različne sanatorje in sanatorice. To pot moramo omeniti še Antona Podgorška, ki je svoj sekretariat že naredil za enega najboljših v občini, potem je v red spravil gasilce in jim našel novega direktoija, zdaj pa so ga poslali še v Kovinarsko, kjer bo delal samoupravne akte. Njegovi prijatelji mu vse to kar privoščijo, sprašujejo se le, kam vse se bo Anton še podal in kje se bo to njegovo reševanje nehalo. Upajo, da se ne bo podal tudi v Beograd. Tega mu namreč ne bi privoščili, saj že sedaj nima časa, da bi prišel v Zajčke v svojo zidanico. STROGA SLUŽBA, TALE SDK — Krško SDK, kije menda zelo stroga in se drži predpisov celo bolj kot zvezna SDK, so si privoščili tudi v Pustnih novicah, najbolj norem krškem časopisu. Menili so, da je ta SDK celo bolj papeška od papeža No, pa še mi pristavimo svoj lonček in po- vejmo, da normalne SDK ob sprejemanju zaključnih računov priredijo tiskovne konference, kjer novinaije seznanijo z gospodarskimi rezultati. Krška SDK pa se zadovolji s skopim sporočilom za javnost. Sevniški paberki poldne in popoldne. Generacijo otrok sem spremljala od 1. do 7. razreda in še razrednik sem jim bila, ker je šla učiteljica na porodniško, učitelj pa v vojsko,« se spominja zelo napornih prvih let poučevanja Cveta Blažič. Ko jo pobaramo, kako razmišlja o novi šoli v Mirenski dolini, ki je pred leti tako burila duhove v teh krajih, pravi: »Dogovaija-nje o eni osnovni šoli v Mirenski dolini nas je malo zavedlo. Kot kaže, te nove šole še ne bo kmalu. Če nobena, še tako strokovna komisija ni prodrla, je bolje, da nehamo o tem razmišljati. V Tržišču smo leta 1980 dobili v dolini novo šolo za nižje razrede, mala šola in višji razredi pa se gnetejo v stari stavbi. Brez male šole imamo zdaj 182 učencev. Krajani nas zelo podpirajo v prizadevanjih, da bi prenovili stoletno šolo. To so dokazali že, ko so se na referendumu odločili, da del zbranega denarja od krajevnega samoprispevka namenijo tudi za obnovo šole. Že zdaj prispevajo les, sami so ga spravili iz gozda, tako da pripravljalna dela že potekajo.« P. PERC PLETILJA — Delavke sevniške Ju-I tranjke za stroji celo presegajo zahtevne zahodnoevropske norme. V računovodstvu te priznane tovarne otroške konfekcije pa premorejo podšefinjo, ki čudovito ple-| te razne izdelke tudi med službo. Volna in igle so zato sestavni del inventarja pisarne visokoproduktivne pletilje. INES — Poznate tisto lepo pesem Ne daj, se Ines? Prepevajo priljubljeni gledališki in filmski igralec Rade Serbedžija. A to niti ni tako zelo pomembno. Pomembneje je, da vemo, da je INES tudi kartica za Industrijo elektronike Sevnica, ki deluje pod streho Lisce. In tej Ines želijo dela-\ vke Lisce iz vsega srca, da ne bi klecnila, I marveč se končno le postavila na svoje noge. Pa čeprav v industrijski coni za [ Sevnično. KOMISIJA — Po ocenjevanju salam I in klobas v Vrtovškovi gostilni na dan 40 mučenikov so gostje razdrli tudi nekaj dovtipov na račun stroge, a pravične komisije za ocenjevanje teh slastnih domačih kulinaričnih izdelkov. Medobčinski kmetijski inšpektor Ivan Doberšek je menil, da bi morali člani komisije nositi tudi metuljčke v obliki salam, predsednik I komisije, medobčinski tržni inšpektor 1 Franc Skrabec, pa mu je vrnil milo za dra- go, češ da bi Doberšek takoj ugotovil, čeprav kot opazovalec, v kateri salami je I meso »zakotnega, črnega« merjasca. Ver-I jetno so se tega ustrašili tudi salamarji in ni 1 nihče tvegano eksperimentiral. kultura in izobra- ževanje Bela krajina na kaseti To bo skupno delo glasbenika Silvestra Mihelčiča in igralca Iva Bana, ki sta skupaj pripravila že 26 nastopov ČRNOMELJ — Pred leti je znani belokranjski glasbenik Silvester Mihelčič ml., pri Državni založbi Slovenije izdal dva zvezka priredb belokranjskih pesmi in plesov za harmoniko. Pred časom sta s sinom Silvestrom posnela te pesmi in plese za Radio Ljubljana, konec maja pa bo izšla kaseta, na kateri bo enajst najbolj znanih belokranjskih pesmi in plesov, znani dramski igralec Ivo Ban pa bo prispeval svoj delež: recitiral bo besedila pesmi ter več belokranjskih pregovorov, rekov in domislic. Vsega skupaj bo na kaseti za okoli 50 minut glasbe in besedila. Silvo Mihelčič in Boris Kralj sta v 12 letih sodelovanja kar 430-krat izvedla glasbeno-literamo prireditev Glasba in beseda. Nastopila sta po vsej Sloveniji, največkrat na šolah. Teh prireditev seje udeležilo okoli 100.000 obiskovalcev. Ko je šel Kralj v pokoj, je začel Mihelčič sodelovati z Ivom Banom in skupaj sta pripravila že 26 nastopov. Glasbeni del te prireditve, za katerega je seveda »zadožen« Mihelčič, obsega belokranjske, koroške in prekmurske ljudske pesmi oziroma Mihe-lčičeve priredbe teh pesmi za elek- tronsko harmoniko, Ban pa recitira besedila ljudskih pesmi ter tekste Prešerna, Cankarja, Župančiča, Prežiha, Smoleta, Jesiha. To je standardni repertoar, ki pa ga umetnika prilagajata glede na okolje, v kate- i Silvester Mihelčič rem nastopata, in priložnost, ob kateri je nastop. Poleg tega Mihelčič nastopa tudi samostojno, in sicer s priredbami belokranjskih in prekmurskih ljudskih pesmi ter z lastnimi skladbami. A. B. Mimopeško izposoja knjig narašča iilrauifU0 S-------i------------------------- »Kukavičje jajce« Mirnopečani gostovali v Novem mestu s sodobno ameriško komedijo NOVO MESTO — V tukajšnjem Domu kulture je v ponedeljek, 14. marca, zvečer nastopila gledališka skupina KUD Mirna peč s sodobno ameriško komedijo »Kukavičje jajce« av-toijev Irme in Walterja Firneija. Igro, polno nenavadnih in komičnih zapletov, ki jim daje ton brhka in moralno propadla ženska, nezakonska mati najdenke, ki jo je posvojila in vzgojila družina z imenom in blagostanjem, je režiral Anton Kos. Ta mirnopeška uprizoritev je privabila v dvorano dokaj veliko obiskovalcev in jih v glavnem tudi zadovoljila. Lahko tudi zapišemo, da si Novomeščani takšnih gostovanj še želijo, saj njihova domača gledališka skupina očitno še ni ali ni več zmožna potešiti želje po takšnem dogodku. Vsaj že kar lepo število sezon tega ni naredila. USTVARJALNOST ŽENSK V MOKRONOŠKI ISKRI MOKRONOG — V prostorih tukajšnje tovarne Iskre so v počastitev dneva žena pripravili razstavo likovnih, ročnih in drugih izdelkov članic Iskrinega kolektiva v Mokronogu. Obiskovalci si razstavo radi ogledujejo. Tudi druge ugotovitve Goliove knjižnice v Trebnjem so spodbudne — Lani v njej tudi 46 prireditev TREBNJE — Goliova knjižnica, ki opravlja tudi matično službo za knjižničarstvo v trebanjski občini, je na prehodu v leto 1988 štela 27.838 knjig. Lani seje število knjig na njenih policah povečalo za 1.665, in to vse z nakupi. Prirastek je za tretjino večji od povprečnega letnega dotoka novih knjig v minulih letih. Navzgor pa kažejo tudi druge krivulje iz dejavnosti te knjižnice. Tako je lani vanjo redno prihajalo 2.067 bralcev. Ti aktivni bralci sojo lani obiskali 16.400-krat in si izposodili več kot 35.200 knjig. Dve tretjini izposojenih knjig je bilo leposlovnih, ostalo pa poljudnoznanstvena dela, najrazličnejši priročniki itd. Po slovenskem in prevedenem slovstvu najčešče segajo šolarji, osnov- Bogastvo Posebne zbirke B. Komelja Zbirka, ki jo je v Študijski knjižnici Mirana Jarca ustanovil nekdanji dolgoletni upravnik Bogo Komelj, šteje skoraj dve petini vseh enot bibliotečnega gradiva v tej knjižnici — Posebno dragocen je rokopisni del NOVO MESTO — V Študijski knjižnici Mirana Jarca, ki premore že precej več kot 372.000 enot bibliotečnega gradiva, predstavlja izjemno bogastvo tako imenovana posebna zbirka. Zbirko je pred desetletji zastavil dolgoletni upravnik knjižnice Bogo Ko- melj. Sam je zbral na tisoče rokopisov, razglednic, fotografij, grafik in drugega gradiva, vezanega na kulturno zgodovino Novega mesta in širše Dolenjske. To gradivo je skrbno urejal in ga nenehno bogatil, zbirko pa vodil tudi še po upokojitvi, tako rekoč vse do svoje prezgodnje smrti. Vsekakor sije prido- Vsa dvorana je pela Jubilejni koncert noneta Rog zelo uspel KOČEVJE — Ob 20-letnici noneta Rog iz Željn so imele v petek pevke koncert v Seškovem domu v Kočevju. Na začetku so jubilantkam kar iz dvorane zapeli člani moškega pevskega zbora Svoboda »Naj živi slavljenec današnji«. Predsednik občinske ZKO Julij Phut pa je spregovoril o delu in nastopih noneta Rog, ki poje predvsem narodne in ponarodele pesmi. Polna dvorana poslušalcev pa je dokaz, da zanimanje za narodno pesem še vedno je. Koncert so pevke začele s pesmijo Slovenec sem, zaključile pa s pesmijo Kočevska, ki jo je napisala voditeljica Slike v kitajski likovni pisavi V Dolenjski galeriji razstavlja v Ljubljani živeča kitajska slikarka Wang _____________Huigin_________________ NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji razstavlja svoja dela (do 11. aprila) Wang Huigin, v Ljubljani udomljena kitajska umetnica. Zanimiva gostja v Novem mestu ni neznana, saj je med drugim sodelovala na eni zadnjih slikarskih kolonij Krke in tudi razstavljala v Krkini galeriji v Ločni. Slikarko in njeno ustvarjalnost je na otvoritveni slovesnosti v galeriji minuli petek obiskovalcem predstavil umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec iz Škofje Loke. Otvoritve, na kateri je krajši program izvedel kvartet violončel iz Ljubljane (sestavljajo ga prof. Matija Lorenz in njegovi študentje Tanja Babnik, Klemen Hvala in Ivan Šoštarič), se je udeležil tudi Lu Jun Siang, svetnik za kulturo na ambasadi LR Kitajske v Beogradu, in povedal nekaj svojih vtisov iz Slovenije in Novega mesta. Andrej Pavlovec je Wang Huiqin predstavil kot ustvarjalko, ki se čedalje bolj udomlja v slovenskem likovnem svetu in ji je vse bližji tudi evropski način likovnega izražanja, vendar pa je iz njenih del še močno razviden kitajski likovni rokopis. Zlasti v spodnji dvorani Dolenjske galerije razstavljena dela Wang Huiqin so še vsa »kitajska«, pa naj gre za motiviko ali za likovni izraz. To so lesorezi in druge grafične tehnike. V veliki dvorani galerije pa je na eni strani s ciklom lesorezov prikazan postopni prehod umetnice na evropski način dela, s tem da je seveda kitajska »likovna pisava« še močno razvidna. Na drugi strani pa so na ogled že dela, ki kažejo izrazitejše poglabljanje Wang Huiqin v slovenski oziroma evropski način likovne izpovedi. I. Z. noneta Kristina Trkovnik. Tudi ostale pesmi so govorile predvsem o Sloveniji in Slovencih, materah, ljubezni, naravi in starih (kmečkih) opravilih. Jubilantke so prejele več čestitk, cvetja in spominskih daril, same pa so se zahvalile publiki in pokroviteljem noneta. j PR1MC Z Migranti ne bo nič bil dovolj zaslug za to, daje novomeška študijska knjižnica po tem gradivu zaslovela kot ena najbogatejših na Slovenskem. Zato se posebna zbirka tudi imenuje po njem. Ob koncu minulega leta je bilo v Posebni zbirki Boga Komelja že 160.844 enot posebnega bibliotečnega gradiva. Gradivo je moč razdeliti na devet vrst, in ker je v zbirki vse prešteto, poglejmo, kaj in koliko vsega je bilo zbranega in shranjenega. Pred začetkom leta 1988 je bilo torej v njej: 11.498 rokopisov, 2.124 zemljevidov, 3.662 muzikalij, 593 gramofonskih plošč, 14.792 fotografij, 34.460 razglednic, 12.135 enot v grafični zbirki, 2.412 enot pratizanske-ga in kar 79.168 enot drobnega tiska. Posebno dragocen je rokopisni del posebne zbirke, ki hrani vrsto rokopisov slovenskih pisateljev, kulturnih in drugih znanih javnih delavcev. Med Skladatelj Vinko Globokar upravičeno raz- očaran______________________ LJUBLJANA — Skladatelj Vinko Globokar, dolenjski rojak, ki živi v tujini, vsaj še za zdaj ne bo doživel slovenske premiere svojih Migrantov. Izvedba tega dela, za katero je skladatelj najel francoski ansambel Musique Vivante, sodeloval pa bi tudi Rdeči pilot iz Ljubljane, je za zdaj propadla. Migrante bi morali, kot smo poročali, izvesti v Cankarjevem domu 1. aprila. Zataknilo seje pri denarju, ki ga prireditelji ne morejo zagotoviti kljub temu, da je priskočila na pomoč francoska vlada in tudi Globokar sam je precej primaknil. Migrante so do zdaj že izvedli v Koelnu, Parizu, Gradcu in Bonnu, in to z velikim uspehom. Rojstni Globokarjevi domovini za zdaj ne preostane drugega, kot da še naprej čaka vesti o novih uspehih Migrantov na tujih tleh. • Gradivo Posebne zbirke Komelja ni mrtev bibliotečni kapital, čeprav širši javnosti ni dostopno. Kaj vse se hrani, pa obiskovalci lahko vidijo vsaj na razstavah, kijih Študijska knjižnica Mirana Jarca pripravlja v svoji spodnji avli. Nobena razstava, prirejena ob obletnici tega ali onega kulturnega moža, bi ne bila popolna, če je ne bi bogatili rokopisi, fotografije in drugi eksponati. Vse to rokopisno, slikovno in ostalo dokumentarno gradivo je skoraj vsakokrat prav iz posebne zbirke. drugim je knjižnica pridobila rokopise vseh knjižnih del Pavleta Zidaija. Med ostalimi rokopisi pa so tudi taki, ki še niso bili objavljeni. Tako so v zbirki še neobjavljeni spisi like Vaštetove pa Ivana Zorca in še koga ter čakajo na ponoven kritiški pregled in morebitno objavo. I. Z. NOVA RAZSTAVA V KOČEVJU KOČEVJE — V tukajšnjem Likovnem salonu bodo drevi ob 18. uri odprli novo razstavo. S svojimi deli se bo predstavil slikar in grafik Stane Žerko iz Škofje Loke. Od notesov do treh knjig V ŠK Mirana Jarca razstava o nastanku »Podob prednikov« — knjižne objave Trdi-novih zapiskov NOVO MESTO — Nekaj mesecev je že, kar so pri Krtu izdali v treh knjigah in pod skupnim naslovom »Podobe prednikov« zapiske JanezaTrdine izleta 1870 do 1879. Delo, ki »grdo« govori o Dolenjcih, se vseskozi lepo prodaja in je postalo nekakšna uspešnica. O velikem zanimanju zanj govore številni zapisi v časnikih in časopisih pa nemalo javnih predstavitev, ki se vrste po Sloveniji. Na dosedanjih srečanjih z bralci sta urednika Snežana Štabi in Igor Kramberger požela odobravanje tudi za pogum, da sta se sploh lotila tako zahtevnega projekta. Kajti priprava takšnega dela za natis ni bila samo težavna vsebinska, ampak tudi zapletena tehnična naloga, še posebej, ker je bila uredniška odločitev pač takšna, naj bi se Trdinovi zapiski tudi v knjigi brali neokrnjeno in z vsemi tistimi pripombami in poudarki, ki stoje že v notesih. Zato je bila s te strani zanimiva že grafična priprava rokopisa. To pripravo so izvedli in »Podobe prednikov« natisnili v novomeški tiskarni. V Študijski knjižnici Mirana Jarca so minuli četrtek odprli razstavo, ki nazorno prikazuje postopke in poti od rokopisa do knjige oziroma vseh treh knjig Trdinovih zapiskov, pripravila pa stajo Snežana Štabi in Igor Kramberger ob pomoči delavcev knjižnice. V mnogih pogledih zanimiva razstava seznanja obiskovalca najprej s »pravim« pisateljskim delom Janeza Trdine, nato pa pojasnjuje nujno sodelovanje urednikov z ljudmi in institucijami, daje sploh lahko prišlo do »Podob prednikov« v knjižni izdaji. Eksponati kažejo vrsto najrazličnejših uredniških posegov in odločitev, da bi »studenci pisateljskega dela Janeza Trdine«, kot se je izrazil Igor Kramberger, prišli pred oči sodobnega bralca v pravilni osvetlitvi. Razstava, ki bo imela prav gotovo ves čas, kar bo odprta, dovolj obiskovalcev, je ena redkih, v Študijski knjižnici Mirana Jarca pa sploh prva prireditev, ki z eksponati pojasnjuje, kaj vse je potrebno storiti, preden iz rokopisa nastane knjiga. I. Z. nošolci in srednješolci, “ki sicer predstavljajo tri četrtine vseh bralcev. Marljivo so delala tudi izposojeva-lišča Goliove knjižnice vključno z novim, ki so ga lani uredili in odprli v Dobrniču. Tudi zunaj občinskega središča so bralci večinoma mladi ljudje. Nemalo knjig je bilo nenehno izposojenih, povpraševanju pa so zadostili tudi tako, da so dali v obtok tudi knjige iz tako imenovane medknjižnične izposoje. Lani je tako prek Goliove knjižnice krožilo nad 660 knjig. V knjižnici pa seje dogajalo še marsikaj drugega. Lani se je v njej zvrstilo tudi 46 prireditev, ki so pritegnile 2700 obiskovalcev. Za uspešne štejejo vse, še posebej pa tematske razstave in srečanja z ustvarjalci. I. Z. ALTERNATIVNA POEZIJA V VAVTI VASI V AVTA VAS — V soboto, 19. marca, bodo v Vavti vasi v prostorih TVD Partizan predstavili alternativno poezijo. Recitirali bodo Brane in Tone Koncilja in Fritz Lawritsch. Po programu poezije bo disko ples. ŽE 4. SREČANJE GLEDALIŠČ ALPE-JADRAN NOVA GORICA — Od torka, 15. marca, poteka v obeh Goricah, se pravi na slovenski in italijanski strani, že 4. srečanje gledališč Alpe-Jadran. Nastopajo gledali-Išča iz Ljubljane, Nove Gorice, Beograda, Zagreba, Gorice, Trsta, Linza, Londona, Celovca, Ingolstadta, Benetk in Bergama. Srečanje, na katerem bodo obiskovalci lahko videli zanimive sodobne gledališke predstave, bo potekalo do srede, 23. marca. KONCERT GODBENIKOV NOVOLESA STRAŽA — Dvainštiridesetčlanski pihalni orkester Novoles, ki je lani praznoval tridesetletnico ustanovitve, pripravlja za soboto, 19. marca, ob 19,30 v Domu kulture tradicionalni koncert pod vodstvom dirigenta Milana Posavca. V četrtek, 24. marca, bodo ob 19. uri v novomeškem Domu JLA koncert ponovili. Ljubitelji tovrstne glasbe bodo zagotovo prišli na svoj račun. RAZSTAVA V TOZDU IMV NA MIRNI MIRNA — Akademski slikar Miloš Lavrenčič iz Ljubljane spet razstavlja svoje oljne krajine v trebanjski občini. Njegovo razstavo, ki potuje po razstaviščih delovnih organizacij, so pred kratkim odprli tudi v prostorih mirenskega tozda IMV. • Kritizirati — to pomeni dokazati avtorju, da ne dela tako, kot bi jaz delal, če bi znal. ČAPEK • Kadar človek ne more biti umetnik, postane kritik, prav tako kot postane vohun, če ne more biti vojak. FLAUBERT • Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija. BEETHOVEN • Da človek postane pesnik, mora biti zaljubljen ali nesrečen. BYRON • Večina pesnikov pride na svet šele po svoji smrti. UCHTENBERG Sola za glasbeno kulturo RAZSTAVA PETRA ADAMIČA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH — V počastitev 8. marca je akademski slikar Peter Adamič iz Ljubljane pripravil v avli zdravilišča Šmarješke Toplice samostojno razstavo svojih slik, v glavnem dela z dolenjskimi motivi. Razstava bo odprta do konca aprila. Na sliki: Peter Adamič pred enim svojih del, ki ga je naslikal na Dolenjskem, v pogovoru z obiskovalko. (Foto: Slavko Dokl) ČRNOMELJ — V dobrih 23 letih obstoja in delovanja črnomaljske glasbene šole seje v tej ustanovi šolalo okoli 1000 učencev, v posameznih letnikih pa je izpite opravilo več kot 1.600 učencev. V teh letih je v glasbeni šoli poučevalo 64 učiteljev. Ves čas obstoja glasbene šole v Čr-nomljuje njen ravnatelj Silvester Mihelčič ml. Začeli so s tremi oddelki, v katerih so se učenci učili klavir, harmoniko in kitaro, danes pa ima šola 8 oddelkov, dva komorna ansambla, orkester in otroški pevski zbor. Poleg tega ima šola še oddelka v Metliki in Semiču. V tem šolskem letuje v glasbeno šolo vpisanih 162 učencev, poučuje jih 5 redno zaposlenih učiteljev in še toliko zunanjih so- RAZGOVOR Z AVTORJEM »ČLOVEKA« KOČEVJE — Kočevska knjižnica je 7. marca organizirala predstavitev knjige Človek. Knjigo in avtoija Andreja Grabarja je predstavil pesnik Rafko Vodeb, za glasbeno popestritev pa sta poskrbela sam pisatelj in mladi pianist Erik Suler. (Podobna predstavitev je bila dan kasneje v Ribnici.) Kupi rokopisov France Režun pripravlja za natis več knjig TREBNJE — France Režun je širši javnosti znan predvsem kot pesnik, čeprav ves čas piše tudi prozo. Pesmi je objavljal v raznih publikacijah. Največ mu jih je izšlo v Samorastniški besedi. V okviru te revije je pred leti izdal svojo prvo in do zdaj edino pesniško zbirko Drobci sonca. Knjigo je likovno opremil Lucijan Reščič. Režun veliko piše. O tem pričajo kupi rokopisov v njegovem stanovanju. Je kaj pripravil za knjižno izdajo? V odgovor se najprej grenko nasmehne, potem pove: »Pred kratkim sem šel kritično skozi svojo poezijo. Naredil sem nekakšno inventuro svojega tovrstnega pisanja. Marsikaj sem vrgel v koš, iz tistega, kar je ostalo, pa oblikoval dve zbirki. Za eno se dogovaijam z Reščičem, da jo likovno opremi. Kdaj bo lahko katera izšla, pa ne vem. Nobeni založbi še nisem nič ponudil.« O nastopanju v javnosti Režun vsekakor veliko razmišlja. Pravi, da je predstavljanje svojega dela nekakšna sveta dolžnost vsakogar, ki ustvarja. Res pa je, da se sam počasi odloča za to. Predolgo tuhta, čas pa beži. Sicer pa je tako tudi z Reščičem, s katerim že dolgo sodelujeta in se v izrazu dopolnjujeta. Često poslušata, kakoju priganjajo, naj vendarle spet kaj izpeljeta. »Reščič naj bi imel prihodnje leto v Dolenjski galeriji v Novem mestu samostojno razstavo svojih del, na otvoritvi pa naj bi bila predstavljena moja poezija. V tem času naj bi izšla vsaj ena od mojih načrtovanih zbirk. Seveda mislim na knjigo, če pa knjiga iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogla iziti, bom poskušal izdati pesniške liste z Reščiče-vo likovno spremljavo.« delavcev. Sola je bila prvič verificirana pred 14 leti, lani pa ponovno. Zaradi stalnih finančnih težav je šolnina v tej glasbeni šoli med najvišjimi v Sloveniji. Sedaj znaša 15.000 dinarjev na mesec, toliko pa imata v Sloveniji le še glasbeni šoli v Trebnjem in v ljubljanski občini Vič-Rudnik. Zato so v šoli odločno proti nakazanim ukrepom, ki naj bi zmanjšali dotok sredstev za šolo, saj bi potem morali povišati že tako visoko šolnino, s čimer pa bi gotovo pripomogli, da bi se zmanjšal vpis. Seveda bi radi kupili kakšne nove inštrumente, saj so nekateri še starejši, kot je šola, vendar je za to denarja zmeraj manj, inštrumenti, ki jih je v glavnem treba kupiti v tujini, pa so vedno dražji. Čeprav imajo v stavbi, v kateri gostujejo, na voljo le štiri učilnice, to nekako zadostuje, ker imajo pouk še v Semiču, Metliki ter delno v Dragatušu. Glasbena šola je kot jedro, v okviru katerega delujeta še glasbena mladina Bele krajine in koncertna poslovalnica, pomemben dejavnik pri razvijanju glasbene kulture v celotni Beli krajini. Veliko pove tudi podatek, da se 36 bivših učencev črnomaljske glasbene šole še sedaj redno udejstvuje na področju glasbene dejavnosti ali pa jim je glasba celo poklic. A. B. France Režun: »Kupi rokopisov se povečujejo.« In s čim se Režun trenutno ukvaija? »Zaključujem kratko prozo, v katero sem zajel nekatera svoja najgloblja doživetja s sedemnajstletnih taboijenj. Gre za doživljajske črtice s poudarjanjem novih razsežnosti, kijih človeku omogočajo intenzivni stiki zjiaiavo. Tudi naslov že imam — V objemu narave. Zbirko bom ponudil za natis Mladinski knjigi. Na morebitno objavo pa pri Cankarjevi založbi že dalj časa čaka kratka proza Na mejah z neznanim. Nadaljujem s pisanjem filozofskih besedil (razmišljanj). Teh zapisov, pravzaprav esejev, imam že za eno knjigo in tudi naslov, pod katerim naj bi ta izšla, imam: Neukročena vprašanja.« Franceta Režuna nenehno mika tudi potopisno pisanje. Kot nemiren duh se je pred leti odpravil na Kitajsko in tako je nastal obsežen zapis o tej za nas še vedno precej v tančice skrivnosti zaviti azijski deželi. Bo novi potopis izpod njegovega peresa po dolenjski deželi? Kdo ve, sam pa tega še noče razkriti. L ZORAN STRAŠKI ODER IMA TUDI NARAŠČAJNIKE STRAŽA — V okviru gledališke skupine Straškega kulturnega društva Svoboda deluje tudi naraščajniška oziroma otroška dramska skupina. Minulo soboto se je ta skupina predstavila v domačem kuPurnem domu z igro »Paša in medved« in bila deležna vse pozornosti mladih obiskovalcev. V četrtek, 24. marca, bodo Straški gledališki naraščajniki s tem delom gostovali v Šmarjeških Toplicah. Predstava bo v restavraciji zdraviliškega doma, začela pa se bo ob 20. uri. pisma in odmevi Portret izkoristili zdraharji Pripombe k »Portretu tedna«, objavljenemu v Dolenjskem listu 25. februarja Hvala sodelujočim S praznovanja dneva zena na Studencu V soboto, 5. marca je Prosvetno društvo na Studencu organiziralo in izvedlo prijetno in lepo proslavo ob Dnevu žena. Poleg tega je bila od 17. ure dalje odprta vsakoletna tradicionalna kulinarična razstava domačega peciva in hladnih jedi. Na proslavi je bil izveden prav prijeten kulturni program. Izvedli so ga učenci male šole, 2. in 4. razreda osnovne šole Studenec, dopolnili pa mladinci s prijetnimi skeči. Oktet lovske družine Studenec je zapel nekaj lepih pesmi. Popestritev programa pa je bila še opereta, kako praznuje mož dan žena, ki stajo izvedla Cvetka in Stane iz Šentjanža. Tretja kulinarična razstava domačih peciv in hladnih jedi je še posebno uspela. Na njej smo lahko videli različne vrste kolačev, tort, drobnega peciva in domačega kruha. Ženam in dekletom velja posebna zahvala. Na razstavi so sodelovale: Danica Mlakar iz Hudega Brezja, Joža Mlakar s Studenca, Tilka Črtalič s Studenca, Marija Mlakar s Studenca, Anica Kokove iž Rovišč, Tilka Rokove iz Ro-višč, Anica Šaurin iz Rovišč, Sonja Gorenc s Studenca, Anica Tomažin s Studenca, Ana Novak s Studenca, Rudi Metelko iz Zavratca, Mira Matko s Studenca, Marinka Kolman iz Sevnice, Lidija Kocjan iz Boštanja, Tatjana Divjak s Studenca, Ana Metelko iz Zavratca, Nada Popotnik iz Ponikev, Andreja Janc s Studenca, Vida Mlakar s Studenca, Karolina Cizerle iz Hudega Brezja, Geli Mlakar iz Hudega Brezja, Verica Janc s Studenca in Rudi Rupar iz Zavratca, ter Hermina Gramec. Najbolj domiselni izdelki so bili nagrajeni, in sicer: 1. nagrado sije prislužila Ana Metelko iz Zavratca za torto LOVEC NA JELENA, 2. nagrado sije prislužila Danica Mlakar iz Hudega Brezja za KMEČKO MALICO, 3. nagrado pa Marinka Kolman iz Sevnice za sadne rezine in srčke. Na razstavi so sodelovali s prav lepimi izdelki tudi gostilničarji. Sodelovali so: Darko in Kristijan Janc s Studenca, Lutfij Ismaili, slaščičar iz Sevnice, gostilna na Obali iz Boštanja, okrepčevalnica Pod Lipo iz Sevnice, Martin Dolinšek z Vrha pri Boštanju, Niko Fric iz Sevnice, Božo Kragl iz Gornjega Brezovega, Tone Kragl in Ivanka iz Sevnice in prodaja sadja iz Sevnice. Poleg teh so sodelovale še delovne organizacije: Pekarna iz Sevnice, Dom počitka Impoljca in Dom upokojencev iz Sevnice. Vsem navedenim se Prosvetno društvo Studenec iskreno zahvaljuje. MARIJA MLAKAR, predsednica društva KAJ JE S POSOJILOM? Skrajni čas bi že bil, da bi nekdo odgovoril, kdaj bodo plačani partizanski boni, izdani ob posojilu svobode, ki gaje razpisal SNOS. Belokranjci in drugi so oddali za partizane med vojno ogromno živine, hrane, vina in žganja in prejeli za to potrdila — bone. Ob razpisu posojila in izdaji bonov je bilo rečeno, da bo posojilo plačano v treh mesecih po osvoboditvi. Do danes se za plačilo ni zmenil nihče. Bilo bi zanimivo zvedeti, kdo in kako je ta denar porabil. FRANC DERGANC Semič 2/b PESEM ZA PRAZNIK Organizacije RK v krajevnih skupnostih Kandija-Grm, Majde Šilc, Žabja vas in Gotna vas so z združenimi močmi skromno obdarile stanovalce Doma starejših občanov pred praznikom žena. Učenci OŠ Grm so pod vodstvom mentorjev s pesmijo, plesi in recitacijami razveselili hvaležne poslušalce, ki jim je v pozdravu čestitala Milica Šali. Prijeten večer so sklenili harmonikar in pevski zbor stanovalcev Doma. Izvršni odbor RK KS Kandija-Grm Velja vas pohvaliti, končno se je našel prostor v rubriki »Portret tedna« za Vladko Lopatič. To si je s svojim več kot predanim in uspešnim delom in rezultati že zdavnaj zaslužila. Od vsega začetka dokazuje svoje športne in človeške kvalitete. Škoda je le, daje zapis pripravil novinar, ki se na šport zelo slabo spozna (tov. Teppeyeva je odlična novinarka, toda za druga področja). To in Vladkino naivnost so izkoristili brežiški športni zdraharji, ki so skozi Vladko ter novinarkin zapis sprožili novo zdraho. S tem pismom želim nevtralizirati naboj te zdrahe in Vladki odpreti oči. Osredotočil se bom le na en značilen stavek: »Brežiški stadion je zelo slab, razen tega jim povzročajo težave še nogometaši.« Bralec, ki ne pozna brežiškega športnega ozadja, bo napačno sklepal, ker je stavek na prvi pogled več kot jasen: glavna ovira za razmah atletskega športa so brežiški nogometaši. Prepričan sem, Vladka, da ne veš, kaj zdaj, bodi pa prepričana, da to zelo dobro POPRAVEK Prosimo, da v vašem časniku objavite naslednji popravek: Iz poročila o delu UNZ Novo mesto v letu 1987 je bil v časopisu Delo dne 7. 3. 1988 in Dolenjskem listu dne 10. 3. 1988 objavljen podatek, kije neprecizen in lahko škodi delovni organizaciji Novoles: »Škoda zaradi gospodarskega kriminala narašča v skladu s stopnjo inflacije in je v primerjavi s predlanskim letom za 136 odstotkov večja, in to predvsem na račun grabežev in nevestnega poslovanja v delovni organizaciji Novoles«. Iz navedenega članka se lahko razbere, da so bili vsi grabeži, torej vsa najhujša k. d., storjeni v DO Novoles, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju. V bistvu gre za naslednje: Največji del premoženjske škode, nastale s kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete, odpade na enajst kaznivih dejanj grabeža, od katerih ni bilo nobeno storjeno v delovni organizaciji Novoles, in na eno kaznivo dejanje nevestnega gospodarjenja, ki pa je bilo storjeno v DO Novoles. ANTON PEZDIRC, načelnik UNZ Novo mesto Vas Ravnik pri Šentrupertu, katere prebivalci se poleg redne zaposlitve vsi bavimo s kmetijstvom, leži v ozki dolini pod Veselo goro. V tej okolici niso predvidene nove gradnje; pred nekaj leti sta morala zakonca Sega z zaporom odslužiti kazen, ker sta si ob robu gozda na nerodovitni zemlji zgradila streho nad glavo. Streho nad glavo pravim zato, ker jima do danes ni uspelo zgraditi pritličja in že 8 let stanujeta v kletnih prostorih. Še bi se našlo graditeljev, ki jim je spomeniško varstvo ustavilo gradnjo. V sredini Ravnika pa si je zdomec Jože Anderlič lahko pridobil gradbeno dovoljenje. Zgradil je veliko stavbo pod imenom obrtniška delavnica, ki pa je podobna gradu ali cerkvi. Vse to mene in ostalih vaščanov ne bi motilo, če ne bi stala zgradba prav ob robu javne poti in če ne bi bila toliko višja od drugih hiš. To je eno. Drugo je, da Anderlič nima človeškega odnosa do sosedov. Lansko zimo mi je v celoti zaprl javno pot, češ to je gradbišče in pika. Po mnenju tajnika KS me z gradnjo ne bi smel ovirati z odlaganjem gradbenega materiala. Sklican je bil poravnalni svet, na katerem sta bila tov. Brezovarjeva in tov. Frelih glede tega drugačnega mnenja. Obveljalo je, da Anderlič dela prav. Na mojo zahtevo pa si je moral pridobiti uradno dovoljenje samo za začasno zaporo javne ceste. Med gradnjo je Anderlič večkrat pretrgal vodovodne cevi iri smo brez obvestila ostali dalj časa brez vode. V pretrgane cevi je prišlo blato, zaradi česar so se kvarile pipe. Poškodovane cevi je zamenjal s tanjšimi. Med gradnjo je imel vse odpadne vode speljane na vedo zdraharji. Vrnimo se raje k osnovnemu stavku. Prvi del stavka govori o stadionu, kije dobil današnjo obliko v letu 1958 in od takrat ni doživel večje prenove. Bolj točno: v letu 1977 je bila dokončana steza (nima 400 m) in v letih 1982, 1983, 1984 so nogometaši z veliko muko in ob velikem odporu zgradili prepotrebno rezervno igrišče, ki nima niti minimalnih dimenzij (zakaj, je treba vprašati brežiške telesnokulturne delavce, ki so storili vse, samo da nogomet kot šport ne bi mogel kvalitetno napredovati). Sicer pa brežiška telesna kultura v resnici ni nikoli želela iti v prenovo stadiona, zato tudi ni nikoli ustvarila amortizacije, čeprav bi jo morala za tako velik objekt. Stadion je v takšnem stanju, daje v sramoto ne samojnestu, ampak tudi vsej družbeni skupnosti. To je spomenik neznanju, primitivnosti, sebičnosti, celo političnemu daltonizmu in karierizmu. Glede na dejstvo, da je občina Brežice na repu slovenskih občin po družbenem proizvodu, ni upanja za boljši jutri brežiškega stadiona. Drugi del stavka je grob in zvit napad na klub, ki deluje že od leta 1919. V teh sedemdesetih letih je doživel in preživel vrsto težkih napadov, zato je že navajen, da ga za vsako ceno želijo izničiti, kar je več kot samo uničiti. Na srečo nogometašev in majhnega števila pristašev nogometa in na nesrečo nasprotnikov klub še vedno živi in deluje. Zanimivo, klubu je bilo najteže takrat, ko je žel naj večje uspehe, ko je upravičeno pričakoval vsestransko pomoč. Pomoči ni dobil, dobil pa je cel kup polen pod noge in bil deležen zdrah. Tudi zaradi tega je nazadoval. Kljub temu je še vedno živ, načrtuje nove cilje, nove uspehe. Gotovo pa je, da nogomet ni proti atletiki, želi si sodelovanja, želi mir, ki ga potrebujejo oboji, nogometaši in atleti. Vladka, nemogoče je, da ti tvoj prvi trener tov. Rovan ni povedal, kako lepo so ga nogometaši sprejeli, ko je zapustil v sedemdesetih letih kot specialist za rokomet brežiški rokometni klub in prišel na stadion z novoustanovljenim atletskim klubom. Nemogoče je, da ti ni nihče povedal, da so tudi brežiški nogometaši med ustanovitelji brežiškega atletskega kluba. Nemogoče je, da si že pozabila, kako so tebi in tvojim klubskim kolegom prav nogometaši po javno pot. Po koncu gradnje je usposobil cesto le do svoje hiše, naprej pa ne. Sosedje Anderliča na to opozarjal, a je bil fizično napaden. Sam sem zaradi teh zadev opozarjal Anderliča, predstavnike KS, inšpekcijske službe in komite Vladimirju Silvestru — namesto zahvale »Repetitio est mater studiorum.« To je bil njegov priljubljen rek, ki pa prav gotovo ni oznaka za njegovo delo. Nikoli se ni ponavljal, vedno je iskal novih poti, povsod in za vse. Zavzemal se je za novosti in posodobitve v učni tehnologiji in organizaciji. Tako je kot ravnatelj OŠ Mirna uvajal sodobna učna sredstva in kabinetni pouk, sad njegovih prizadevanj je tudi ustanovitev oddelkov s prilagojenim programom in dom za lažje in zmerno duševno prizadete otroke. Bil je pobudnik, organizator in vodja šole v naravi, ki smo jo uvedli med prvimi v republiki. Učitelji, ki smo se oblikovali na njegovi šoli, smo poznali osebno odgovornost, zahteve po redu in delovni disciplini, hkrati pa smo našli vso podporo za osebno ustvarjalnost in polno rast, cenil je uspešnost in rezultate dela. Strog do sebe in do drugih na delovnem mestu, pa je znal biti nadvse vesel in razigran v družbi. Pot pedagoškega delavca je, sicer Ljubljančan, začel leta 1956 kot profesor zgodovine in zemljepisa na šoli Mirna, kjer je nato ravnateljeval do 1978. leta. Z ustanovitvijo VIO Trebnje je postal njen direktor in si prizadeval, da bi bili življenjski in delovni pogoji vseh delavcev v vzgojno-izobraževalni organizaciji enaki, enoten pa tudi vzgojno-izobraževalni strandard za vse učence v občini. Tov. Silvester je opravljal tudi številne pomembne družbenopolitične naloge v KS Mirna in v občini T rebnje, funkcije je sprejemal z vso odgovornostjo in se ustvarjalno vključeval v delo, za kar je bil tudi odlikovan. V začetku letošnjega leta je stopil v pokoj. Nekaj mesecev predtem smo mu delavci vzgojno-izobraževalne organizacije Trebnje za izredne ustvarjalne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, za življenjsko delo z mladimi podelili veliko Goliovo plaketo. Prepričani smo, daje v njem ostalo še mnogo neuresničenih načrtov in idej, za njim pa bogata pot vzornega pedagoškega in uspešnega vodilnega delavca, zato mu želimo tudi še v bodoče vso srečo. , Sodelavci vsakem uspešnem tekmovanju čestitali. Nemogoče je, da si že pozabila, kako so te brežiški nogometaši spodbujali pred vsakim tvojim tekmovanjem (tudi ti si jih gradila!!). Nemogoče je ... bodi dovolj! Tudi zaradi tega trdim, ti si teh besed nisi izmislila in daje to maslo zdraharjev. Upam, Vladka, da si spregledala, da zdrahe lahko škodijo tudi atletom. Prepričan sem, pravi prijatelji bodo navkljub temu še naprej prijatelji, naj se zgodi karkoli, mar ne, tov. Poldi Rovan? _ CIRIL KOLEŠNIK Brežice Krvodajalstvo kot stalna naloga V začetku marca je bila v KS Kandija-Grm volilna konferenca RK. Predsednica Ankica Avguštin je poročala o delu članov izvršnega odbora v preteklem obdobju. Organizacija je zelo aktivna. Skrbi za socialno ogrožene prebivalce, organizira obdaritve in obiske starejših občanov, zbiranje starih oblačil in starega papirja, proslave za krvodajalce in srečanja starostnikpv v KS in Domu starejših občanov v Šmihelu. Stalno sodeluje z OŠ Grm, katere učenci redno pripravljajo kulturni program. Zdenka Kaplan je poročala o delu postaje RK, ki deluje že drugo leto. Na postaji so organizirali merjenje krvnega pritiska in s pomočjo ankete izvedeli, da ljudi najbolj zanimajo predavanja o visokem krvnem pritisku, o boleznih ožilja, infarktu, aidsu, škodljivosti kajenja in raku. Kljub sodobnim oblikam zdravstvenih informacij si ljudje najbolj želijo osebnih razgovorov, ki jih postaja RK tudi organizira. V razpravi na konferenci je tov. Kirn pripomnil, da med prisotnimi ni nobenega od članov krajevne ZZB in SZDL. Zbrane udeležence je pohvalila za delo v RK sekretarka OO RK Jelka Može, kije med bodočimi nalogami poudarila skrb za krvodajalstvo in akcije darovanja organov po smrti. Na konferenci so med drugim še volili in potrdili delovni načrt. IO RK ponovno vodi Ankica Avguštin. Izvršni odbor RK za družbeno planiranje in gospodarstvo Trebnje, a vse v prazno. Med gradnjo so mimoidoči spraševali, kako je mogoče sredi gosto naseljene vasice graditi tako veliko stavbo. Na koncu se je odgovor ponudil sam. Bogati zdomec je dal obrtniško delavnico v najem zakoncu predsednice komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Trebje Bojanu Strmoletu. PAVEL ZGONC Ravnik 10 Šentrupert VEČINA PREPLAŠENIH KOČEVJE, RIBNICA — Za kočevsko in ribniško občino je značilno, da si ljudje ne upajo javno povedali, kaj mislijo o posameznih pomembnih zadevah. To se kaže tudi v pisanju anonimnih pisem ali z anonimnimi telefonskimi klici, s katerimi opozarjajo na to ali ono. Podobno se dogaja tudi pri naših anketah. Pogosto se zgodi, da ljudje sicer povedo svoje mnenje, vendar nočejo biti v časopisu imenovani. Pravijo, da se boje posledic. Seveda te bojazni ne bi bilo, če ne bi vedeli za slabe izkušnje. Vse to dokazuje, da za pravo demokracijo še nismo zreli in da bo minilo še precej časa, da se bodo stvari res izboljšale. Stara Sevnica umira pred našimi očmi Prizadeto razmišljan-je Hilde Lipovšek SEVNICA — »Že vrsto let govorimo o revitalizaciji mestnega jedra Sevnice, vendar se zadeva nikamor ne premakne. Kamorkoli grem, vidim, da so uredili staro, prvotno naselje resnično vzorno (Krško, Brežice, Kamnik, Škofja Loka), pri nas pa smo poskrbeli, da je življenje v tem delu skoraj izumrlo.« Takole brez dlake na jeziku, kot pač ima navado, je prof. Hilda Lipovšek razpravljala na javni tribuni, ki jo je sevniška krajevna konferenca Socialistične zveze v Sevnici skupaj z uličnimi odbori starega dela mesta in Pečja posvetila številnim odprtim vprašanjem. Razveseljivo za krajane je bilo, da so mednje prišli tudi visoki občinski funkcionarji ter gostje iz območne vodne skupnosti Dolenjske. In povrnimo se spet k besedam Lipovškove, ki sicer poučuje na sevniški osnovni šoli Savo Kladnik, v krajevni samoupravi pa je (bila) zlasti aktivna v potrošniškem svetu. Takole je nadaljevala: »Ostali sta nam dve trgovini, banko smo, si komaj priborili. Nimamo nobenega lokala, kjer bi lahko ljudje v miru posedeli, nikjer ni na zbiro revij in časopisov, ker ni posebne prodajalne. Pustili smo, da so propadla določena poslopja in sojih morali popolnoma podreti ali pa sojih, kot na primer Šetinovo hišo, popolnoma iznakazili. Zaradi vsega tega nihče niti noče več imeti lokala v »stari« Sevnici, kot se izražajo, kajti pri ljudeh seje že utrdila miselnost: v starem delu ni bodočnosti! Nas domačine pa boli še nekaj: propadanje starih spomenikov. Sredi trga je lep spomenik prepuščen zobu časa. Nihče ga ne popravlja, zaščiti. Tudi okolica ni urejena. V nevarnosti sta tudi obe lipi. Mislim, da bi ju bilo treba zaščititi, kajti našel se bo kak nadebuden arhitek-t—futurist, ki mu bosta lepi drevesi napoti. Po ureditvi kličeta tudi Florjanova cerkev in okolica. Tudi v tej cerkvi bi lahko imeli kakšne kulturne prireditve. Žalostno propada zadnja kapelica križevega potu pri Fleku; potrebna bi bila majhnega popravila ter strehe, sicer bo lepa freska popolnoma propadla. Vsa sreča, da smo vsaj delno obnovili grad, urediti bi bilo treba še njegovo okolico. Najbolj pa me boli naš drevored. V nekem hrvaškem časopisu iz leta 1929 sem našla članek, ki poje slavospev sevniškemu kostanjevemu drevoredu. Še po vojni je služil svojemu namenu. Ljudje so se radi sprehajali po njem, posedali po klopeh ali vsaj šli na železniško postajo po hladu, stran od prometa na glavni cesti. Mi otroci, kasneje dijaki in študentje, smo vsa poletja preživeli v njem. Strogo prepovedano je bilo peljati se skozenj s kolesom ali peljati za seboj voziček, kaj šele, da bi se kdo peljal skozi z večjim vozilom. Nekoč so v drevored postavili barako za sezonske delavce, dovolili avtomobilom, da vozijo po parku, in s tem je začel park propadati. Kaj ni sramota za naš kraj, da smo v zadnjih 30 letih uničili tako lep park? P. P. DOMAČE TRNJE • Ali tudi utapljanje v dolgovih sodi med nesreče pri delu? • Tudi drobno gospodarstvo ne more uiti debelim davkom. • Gledališča so verjetno v krizi zato, ker financiramo le monodrame na kongresih. M BRADAf Arhitektonsko gradbeni kamen v Sloveniji Ob izidu 8. številke Geo-loškega zbornika V januarju letos je izšla 8. številka Geološkega zbornika, ki ga izdaja Odsek za geologijo VTO Montanistika ljubljanske univerze. Ta številka zbornika je v celoti posvečena problematiki arhitektonsko-gradbenega kamna v Sloveniji. V njem so zbrane razprave in poročila, ki so bile podane na 1. posvetovanju z naslovom Arhitektonsko gradbeni kamen v Sloveniji in njegova uporaba, ki je bilo organizirano od 26. do 28. 3.1987 v prostorih Odseka za geologijo na FF. Posvetovanje je bilo ! organizirano v okviru tradicionalne prireditve montanistov Skok čez kožo in pod pokroviteljstvom Združenja slovenske ka-mnarske industrije, Odseka za geologijo in Inštituta za geologijo, Geološkega zavoda Ljubljana in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. V publikaciji je objavljenih 18 referatov, ki zaokroženo obravnavajo celotno problematiko AGK v Sloveniji od geoloških raziskav preko pridobivanja in obdelave do vgradnje. Obdelani so tudi zgodovinski, umetniški, arhitektonski in naravovarstveni vidiki pretekle in sedanje rabe tega plemenitega naravnega materiala. Glede na pestro in široko zastavljeno problematiko je bi! temu primeren tudi pester izbor referentov: od geologov, rudarjev in kamnolomarjev preko arheologov, umetnostnih zgodovinarjev, arhitektov, strokovnjakov s področja računalništva in obdelovalcev kamna tja do kamnosekov. Iz predstavljenega gradiva je možno ugotoviti, da je Slovenija zaradi zelo pestre geološke zgradbe dokaj bogata glede številnih vrst kamna, ki so se uporabljale oziroma se še uoprabljajo kot AGK. Tudi predelovalna industrija je sorazmerno dobro razvita; problematična pa je pokritost le-te z lastno domačo surovino, ki v zadnjih desetletjih stalno upada in je že pod 30%. Tako imajo sedaj tako stanje, da trenutno od okrog 15 vrst AGK, ki so jih v preteklosti v Sloveniji pridobivali in uporabljali kot AGK, eksploatirajo samo 4. Z intenziviranjem geoloških raziskav v zad-jih letih se sicer stanje sicer le izboljšuje, kar kaže, da bodo zopet na razpolago nekdaj zelo cenjene domače kamenine, kot npr. repenski apnenec, čizlakit, zeleni tuf itd. Na zaključku posvetovanja je bila organizirana okrogla miza, kjer so bili poleg raziskav izpostavljeni tudi drugi problemi bodočega razvoja te panoge: šolanje kadrov, uvajanje novih izdelkov, poenotenje terminologije, varstvo okolja in drugo. Glede na to, daje bilo to posvetovanje prvi poizkus zaokroženega prikaza celotne problematike AGK v Sloveniji, je ostalo še marsikaj nedorečenega. Vseeno pa bo bralec, ki ga problematika AGK v Sloveniji zanima, dobil dokaj realno sliko o trenutnem stanju, perspektivi in tudi problemih, ki še ovirajo hitrejši razvoj te panoge. JOŽE VESEL, dipl. inž. geol. j • Pri nas nismo ponovili vseh postopkov za onemogočanje nepričakovanega, neznanega, naključnega... vseeno pa smo z mnogimi prepovedmi in suspenzi sodelovali pri usihanju poleta in moči socialistične družbe. Kriza pri nas torej ni uvožena. V. GOTOVAC POTOVANJE K LJUDEM NOVO MESTO — V ponedeljek ob 18. uri je polna dvorana novomeškega Kulturnega doma ponovno potrdila, kako seje Zvone Šeruga priljubil s svojim Potovanjem k ljudem. Šimpatičen prikaz tega popotovanja pa je vsekakor potrebno »doživeti« tako, kot si ga je zamislil on. Kdor je prišel na predavanje zaradi tega, da bi občudoval in spoznaval ljudi, kot jih je Šeruga, ne pa zato, da bi občudoval lepote sveta, ta ni mogel skriti zadovoljstva. T udi popotovanje po Afriki, ki ga Zvone pripravlja čez približno pol leta, veliko obeta. M. KELBIČ Zakaj sem izstopil iz ZK? Kaj je napisal ob izstopu delavec iz Kočevja? KOČEVJE — Med tistimi, ki izstopajo iz ZK, prevladujejo delavci. Kje so vzroki za to? Najbolje je, da prisluhnemo delavcu, ki je izstopil iz ZK komaj pred nekaj dnevi in ki pravi takole: »Sem član ZK od leta 1960, pa gre vedno slabše. Cene rastejo, standard pada. Ljudje govorijo, da smo za to krivi komunisti. Jaz pa nočem biti kriv. Sem bil vedno pošten do drugih ljudi in do družbe. Sem iz 13-članske partizanske družine in eni moji sestri je bil leta 1953 celo pokojni predsednik Tito za botra Veliko sem trpel že kot otrok. Komaj 9 let star sem bil leta 1942 interniran na Rabu. Zelo sem nastradal, zdaj bom pa spet, saj berem, da nekateri predlagajo, naj bi delal za pokojnino še tri leta dalj. Sem pred upokojitvijo in se mi zdi zamalo, da mora naša generacija, ki je trpela pred vojno in med vojno in garala po vojni za obnovo in izgradnjo nove Jugoslavije, zdaj še najdalj delati. Tako mislijo tudi drugi naši delavci Končujem. Ostalo sami veste o mnogih problemih, ki so nastali v naši družbi. Jaz pa ostajam še naprej dober delavec in koristen član naše domovine.« VSI VSE ZA DOM — Sicer z zamudo, zato pa z velikim veseljem sporočamo v svet novico, daje gospod Pust z velikim pompom odprl novi Kulturni center Toplice, gospod Župan pa seje najprisrčneje zahvalil vsem, daje dom danes takšen, kakršen je. Na fotografiji je dobro vidna ambiciozno zasnovana notranjost centra, ki ga gradijo antično zasnovano stebrišče in postmodernistično oblikovane reliefne stene in okrogla okna. Kulturni center, rezultat naših skupnih prizadevanj je danes odprt tako rekoč vsem, predvsem pa domačinom, katerih navdušenje je nepopisno. Fotografijo so posneli in razvili člani fotografske skupine Fotoutrip, ki seje prvikrat predstavila s foto razstavo ob otvoritvi centra. Skupina Fotoutrip ne miruje. Odslej se bo oglašala preko svojega foto panoja sredi Toplic, kjer sc bodo vsak teden vrstile fotografije, ki bodo odslikavale burni razvoj kraja. Odbor. Sme bogati zdomec početi vse? Občanove pripombe na delo posameznika in uradne ustanove_ od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka• Posavje terja menico za prihodnost Mladi izgubljajo upanje v tak razvoj, da se bodo lahko preživljali samo z delom na kmetiji Hriboviti predeli se nezadržno praznijo, novi posegi v prostor pa v Posavju pomenijo nevarnost tudi za izseljevanje iz ravninskih vasi. Najhitreje se stara brežiška občina, kjer se je na podeželju več kot tri četrtine prebivalcev že srečalo z Abrahamom. Za obdelovanje kmetijske zemlje to ne pomeni obetavne prihodnosti. Hiše lezejo vase, se podirajo, zemljo kupujejo nekmetje. Oni imajo denar, kmetje, ki jo zaradi živinorejske usmerjenosti potrebujejo največ, jo samo najemajo. Nove domove si kmetje praviloma postavljajo tam, kjer je vsaj eden iz družine zaposlen. Za kulturo bivanja, za celovito prenovo naselij doslej ni bilo ne denarja ne posluha in napredovali so samo tam, kjer so si ljudje lahko pomagali sami Potem se ne smemo čuditi, če kje na vasi odpravijo kandidate za vodilne funkcij v občini in republiki kar mimogrede, za asfalt ali telefonijo pa si vzamejo tudi po dve ali tri ure časa. > • Ob gradnji hidroelektrarn, drugega pasu avtoceste, železnice in plinovodov, električnih daljnovodov torej ni bistveno neposredno povračilo škode za trenutno vrednost zemljišča, ampak gre za drugačen odnos do prostora. Osuševanje in namakanje nadomestnih zemljišč ni vse, to je šele začetek, ki mu morajo slediti ukrepi za prenovo naselij, za varstvo krajine in njene kulturnozgodovinske dediščine ob hkratni skrbi za tajno izboljšanje kakovosti vode v reki Savi. Odgovornost do teh problemov je pred nedavnim potrdila tudi javna tribuna o namerah Slovenije glede rudnika Globoko, o katerih se bili občani pomanjkljivo informirani. Posebej so se zavzeli za to, da morajo odgovorni organi v primeru, če bi tam znova začeli kopati premog, celovito ovrednotiti dolgoročne možnosti kmetijske proizvodnje, ne le neposredno rudarsko škodo na pridelkih in zgradbah. Pa ne samo to, zahtevajo, da morebitno delo v rudniku, ne bo ogrozilo pitne vode iz tamkajšnjega zajetja, iz katerega se napajata dve tretjini gospodinjstev v občini. Za zdaj je odprtje rudnika odloženo do leta 1995, in to najbrž samo v primeru, če Slovenija ne bo imela na voljo cenejših virov energije, kotje premog. Ta odlog pa posebej mladih ne zadovoljujMoti jih vrsta nerešenih vprašanj glede stanovanjske gradnje, kmetijskega razvoja in prihodnosti kraja nasploh. Spričo vseh napovedanih posegov Slovenije v posavski prostor se torej ljudje ne dajo tako poceni odpraviti, kot si navadno zamišljajo investitorji. Končno gre za koristi cele republike in zato ni prav, da prizadeta območja nimajo od nje nobene garancije za prihodnost, pa naj bo to razvoj kmetijstva ali drugih panog. Nezaupanje je upravičeno in ljudje imajo pravico zahtevati neko jamstvo za razvoj, za to, da se zaustavi beg mladih s podeželja. Tudi v tujini poznajo take posege, vendar se jih lotevajo drugače in prizadetim daje to jamstvo država. J. TEPPEY Ena suha mlaka še ni izsušeno močvirje Leta 1985 so rekonstruirali lokalno cesto L 2917 Poljane—Šmihel pri Žužemberku—Klečet. Razvoj dogodkov, ki so sledili obnovi, je pripeljal v Šmihel inšpekcijo, čemur je sledil uradni zaključek, da je prišlo pri rekonstrukciji ceste do več nesporazumov in da je bila cesta zgrajena pomanjkljivo. Ni bilo poskrbljeno za odtekanje vode, zato se ta nabira na vozišču v dolžini 27 metrov. Še vse do danes ovire niso odstranili, čeprav voda kazi podobo kraja, morda nepopravljivo kvari medsebojne odnose vaščanov ter ogroža imetje in, če očividci ne lažejo, tudi življenja ljudi. Zakaj posvečati tolikšno pozornost problemu, kije na videz vaški ali kvečjemu pro- blem krajevne skupnosti Žužemberk? Po eni strani je neizpodbitno, da je cestna ovira v Šmihelu krajevni problem številke ena. Cestiščeje stežka prevozno in domala neprehodno. Voda, ki se zbira na znižanem delu vozišča, uničuje stene bližnjih hiš in gospodarskih poslopij, toda bolj kot vlaga v hiše se zajeda nejevolja v vaščane. Voda pa ostaja na cesti, ker domačinka ne dovoli kopati odtoka na svoje zemljišče, in to kljub inšpektorjevi odločbi • Inšpektorjeve odločitve ne gre obsojati, saj je zakonsko povsem jasno, »daje ob cesti prepovedano nastavljati materiale oz. predmete, če se s tem poslabša ali onemogoča preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet...«, omenjena lastnica zemljišča pa je naredila ravno to. Razlog je njena bojazen pred umazano meteorno vodo. Toda strokovnjaki bi bili kos odvodnja-vanju, ki bi ustrezalo tudi omenjeni občanki. Ali to pomeni, da ni nihče ponudil ob pravem času rešitev za obe nasprotujoči si strani? Umreti od lastnega peresa Tednik Mladina je 5. februarja letos pod naslovčkom »Ivo Kuljaj oproščen« zapisal, da je bila 27. januarja letos na Temeljnem sodišču v Ljubljani obravnava proti Ivu Kul-jaju, ki je bil s strani novomeškega javnega tožilstva obtožen lažnega vznemirjanja javnosti. In to zaradi članka »Afera in demokracija«, v katerem je v časniku Delavska enotnost omenjal tudi afero s prodajo avtomobilov novomeške IMV. Ta članek naj bi sprožil pisanje v Mladini in Teleksu in vrgel sum na nepristranskost novomeških preiskovalnih organov. Ti so se v tem času, torej lani in v začetku tega leta (op. pisca) ukvarjali s tako imenovano novomeško gradbeno afero. Mladina trdi, da seje na ljubljanskem sodišču pokazalo, da je imel prav, ko je maja lani v DE med drugim zapisal:« ...Ena od možnih različic logičnega razmisleka bi bila Pač ta, daje proces demokratizacije v Novem mestu stekel veliko hitreje kot v Ljubljani in drugod po Sloveniji in da so v Novem mestu organi pregona vključno s sodstvom in drugimi ustanovami že dosegli tolikšno stopnjo neodvisnosti od upravnih in političnih nosilcev oblasti, da se lahko polotijo slehernega, še tako visokega funkcionarja, ki ni »čist kot biser«. To pa je zelo malo verjetno, kajti ni še tako dolgo, ko je neki visok funkcionar v Novem mestu (zdaj še višji) zaradi svoje ude-ležbe v znani avtomobilski aferi in pritiska javnosti ponujal svoj odstop. Prav zanimivo bi bilo vedeti, zakaj temeljno javno tožilstvo takrat na podlagi ovadbe UNZ ni zahtevalo preiskave zoper vse tiste, ki so kupili avtomobile v IMV tudi po tako imenovanih starih cenah in za dinarje v času, ko je za običajne smrtnike veljal režim dinarjev deviznega porekla. Saj je imelo v rokah več kot dovolj elementov za sum kaznivega dejanja gra-beža, napeljevanjeli kaznivemu dejanju in še bi lahko naštevali. Seje morebiti ustrašilo tedanjega funkcionarja vlade, ki seje znašel na spisku samoupravne kontrole v IMV? Ali gre za dvojna merila in s tem za dvojno moralo, medtem ko o kakšni neodvisnosti bolje da ne govorimo?« Ivo Kuljaj je bil res oproščen obtožbe, da je v tisku izrekel lažne trditve in s tem huje vznemiril javnost, vendar bi od tako radikalnega časopisa vendarle pričakovali, da bo pisal vsaj približno resnico oziroma v celoti navedel sodbo. Ljubljansko sodišče je namreč menilo, da se za obstoj kaznivega dejanja širjenja lažnih vesti (čl. 228/1 KZ) zahteva objektivna lažnost vesti ali trditve, poleg tega pa se zahteva tudi obdolženčeva zavest o tem, daje vest ali trditev lažna oziroma neresnična. Sodišče zaključuje, da vsekakor ni dokazov, ki bi kazali, da bi se Ivo Kuljaj ob pisanju spornega članka zavedal neresničnosti svoje trditve. Resnica je namreč, to so ugotovili tudi v Ljubljani, da novomeško temeljno javno tožilstvo nikoli ni prejelo ovadbe UNZ zoper osebe, ki bi v IMV, po Kuljaju, »kupile avtomobile in storile kaznivo dejanje gra-beža, napeljevanja h kaznivemu dejanju in še bi lahko naštevali«. Ljubljansko sodišče pod predsedstvom Mihe Senice je poudarilo, da Kuljajeva trditev ni resnična, vendar pa ni dokazov, da bi se obdolženec objektivne resničnosti tudi zavedel. Sodišče, oddaljeno 72 km od Novega mesta, je torej ugotovilo, daje Ivo Kuljaj, kot bi rekli naši Podgorci, pisal o nečem, kar nikoli ni bilo res, po svetuje trosil laž. Ni pa dokazov, da bi se teh neresničnosti zavedal in Zastavlja se tudi vprašanje, kako lahko dobi pomanjkljiva cesta uporabno dovoljenje in če je dokumentacija popolna. Toda bilo bi nesmiselno in krivično, če bi zaostrovali vprašanje urejene dokumentacije prav na šmihelskem primeru, saj je bolj ali manj uradno priznano, da je tak pač način gradnje lokalnih cest širom po naši domovini Sicer je to pravzaprav edini način. Zato reševanje šmihelskega problema skriva v sebi globlje vprašanje: kako naj lokalne skupnosti sploh dostojno preživijo v načeloma policentrično usmerjeni družbeni skupnosti? M. LUZAR Politični mir in družbene dejavnosti V krški občini imajo velike težave pri zagotavljanju take ravni družbenih dejavnosti, ki bi jo potrebovali. Za ponazoritev naj samo ponovimo nekaj podatkov, o katerih smo na tem mestu že govorili V krških samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti je lani manjkalo več kot dve milijardi dinarjev. Razmere so bile tem bolj zagatne tudi zaradi zvezne intervencijske zakonodaje; zaradi nje je bila na banki blokirana domala milijarda dinarjev. Ta ukrep pa družbi ni prinesel nobene koristi, marveč dodatne likvidnostne težave, ki prav gotovo niso nič prispevale k bolj smotrnemu poslovanju z družbenimi sredstvi. Zato so si v krški občini že zastavljali vprašanje, kako naprej z družbenimi dejavnostmi. Če bodo hoteli uresničiti cilje, ki so jih zapisali v temelje planov, potem bodo potrebovali dodaten denar. Če tega denarja ne bo, potem bo potrebno znižati raven uslug. Tega vse prej kot priljubljenega ukrepa pa si v Krški občini zagotovo ne bodo privoščili, kar seje pokazalo tudi na dveh posvetih o tem področju družbenega delovanja. Posveta so organizirali posavski komunisti pred sejo centralnega komiteja ZK Slovenije, ki je letos 3. marca razpravljal o problemih družbenih dejavnosti Na seji CK ZK Slovenije je razpravljal tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Posa i je Franc Pipan, ki je v svojem nastopu strnil pripombe in vprašanja delavcev iz zdravstva, šolstva, socialnega skrbstva itd. Pa ne samo to. Opozoril je tudi na drugo stran omejevanja sredstev za družbene dejavnosti • Med drugim je dejal, da v družbenih dejavnostih ne bi smeli iskati notranjih rezerv v zniževanju osebnih dohodkov. Ti so že sedaj na dokaj nizki ravni, dodatno zniževanje pa bi zagotovo povzročilo kadrovske težave, padla bi kvaliteta dela in protikomunistično razpoloženje teh delavcev bi se povečalo. Prav nad tem dejstvom pa bi se morali zamisliti v ZK. Poseben problem je v teh dejavnostih tudi samouprava. Po Pipanovem mnenju se je svobodna menjava spremenila v nekaj povsem drugega in spet na škodo delavcev zaposlenih v teh dejavnostih. Samoupravo pa pogosto omejujejo tudi vodilni delavci, ki v nasprotju z vodilnimi ljudmi iz gospodarstva niso podvrženi tako ostri selekciji. Poseben problem sta zdravstvo in šolstvo, za katera v Posavju menijo, da bi morala zanju obstajati enoten sistem financiranja za vso Slovenijo. Kar je v republiki z zakonom določeno kot osnovni program, bi moralo biti po tej poti tudi financirano. Če bi bilo tako, potem se ne bi dogajalo, da imajo delavci na enakih delovnih mestih za več kot tretjino višje ali nižje plače. Kako naj delavci v teh de-ja vnostih v revnejših občinah sploh še delajo? Opozoril je še na to, da družbeni dogovor o ustanavljanju zdravstvenih organizacij že zdavnaj ne velja več, ker je povsem sprt z življenjem. Zagotovo pa bi ne bilo nič narobe, če bi družbenim dejavnostim posvetili večjo pozornost tudi glede kakovosti dela. Slabo delo se večkrat skriva za samoupravnimi pravicami ipd Tudi iz Pipanovega nastopa na seji CK ZK je videti, da v Posavju vse večjo pozornost posvečajo družbenim dejavnostim in še posebej zdravstvu. Prav tu pa v Krškem nimajo posebne sreče. Denar za gradnjo novega zdravstvenega doma se le počasi steka skupaj, krška občinska zdravstvena skupnost ne najde skupnega jezika z medobčinsko zdravstveno skupnostjo. J. SIMČIČ zaradi tega je bil oproščen. Omenjeni člen KZ namreč zahteva tudi obdolženčevo zavest o tem, daje vest ali trditev lažna oziroma neresnična. Navada večine novinarjev (pri nas in po svetu) je, da se najraje zavedajo, da pišejo resnico. Ne glede na to pa je za nekatere pripadnike tega ceha nenavadno vznemirljiva želja, kaj vse bi se dalo spraviti na svetlo pod zaščito (zlorabo?) sicer nedvomno potrebne formule o nujnosti zavesti, daje to ali ono laž. Že omenjeni kleni Podgorci bi zgodbo o sojenju novinarju Delavske enotnosti strnili v ugotovitev, da je bil nekdo obtožen, da je ukradel prašiča, nakar so ga oprostili, ker ni bilo dokazov, da gaje zamikal petelin. Reči je namreč mogoče tudi, da utemeljitev sodbe ljubljanskega sodišča nima trdnejših vezi z obtožbo. V utemeljitvi je tudi mnogo besed o tako imenovanem seznamu 481. Ljubljančanom očitno ni jasno, da smo imeli v Novem mestu dve zadevi z avtomobili IMV. Enoje seznam 481, drugo pa prodaja avtomobilov za dinarje (stara cena), ko jih je bilo uradno mogoče dobiti samo za devize. Kolega Kuljaj, če sem ga prav razumel, je imel v mislih zadnje. O tem pa novomeško tožilstvo ni moglo razpravljati, v kazenskem zakonu (žal) ni člena, ki bi tehtal moralo firm in posameznikov. So pa o tem za tiste čase kar dovolj široko in ostro razpravljale novomeške družbenopolitične organizacije. Najbrž tega pisanja nikoli ne bi bilo (konec koncev je popolnejša podoba neke sodbe ali posameznika stvar uredniške politike Mladine in še kakšnega časnika), če si ne bi Ivo Kuljaj v zadnji številki Delavske enotnosti privoščil še enega konstrukta na račun njemu precej dobro znanega novomeškega sodišča, mesta in meščanov. V rubriki Zlobna lupa, ki naj bi imela humorni značaj, Ivo Kuljaj trdi, da ima admiral Branko Mamula veliko srečo, da ne živi v Novem mestu. Če bi po naključju živel tu, jo z vilo v Opatiji ne bi tako poceni odnesel. Po Kuljajevem scenariju bi našega obrambnega ministra prijeli na surčinskem letališču, nakar bi najmanj mesec dni sedel za Krko. Novomeške družbenopolitične organizacije bi početje Branka Mamule ocenile za nesprejemljivo, sindikat bi predlagal njegov odstop. Če to ne bi zadoščalo, pravi Kuljaj, bi admirala potipala udba. V zvezi s službenim avtom, reprezentanco itd. In če bi se še tu izmaknil, bi moral računati še na grehe, ki naj bi jih storil na stadionu bratstva in enotnosti, potipali bi ga glede kredita, ki ga je bojda spreminjal v denar, in ga končno stisnili še z naročilnicami stanovanjske zadruge. »Če bi zgolj po naključju preživel vse te postopke, kljub temu ne bi mogel reči, da ni kriv. Oglasil bi se sekretar partije in razložil, da je vodil armado brez programa in daje blefer,« zaključuje Kuljaj. Novinar Delavske enotnosti Ivo Kuljaj je več kot enkrat v različnih medijih trdil, da so Novo mesto, njegove družbenopolitične organizacije, policija, preiskovalni sodnik, tožilec in tisk pristransko, sovražno razpoloženi do udeleženecev še nerazčiščene gradbene afere. Menim, daje vendarle že čas za nasprotno vprašanje. Kako je do Novega mesta razpoložen novinar Ivo Kuljaj? Tako zlahka sije nadel tožilčevo togo in poslal k nam, pred novomeško sodišče, UNZ, partijo itd. nikogar drugega kot admirala flote Branka Mamulo, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, da se morda zdaj vendarle lahko vprašamo, kje so meje njegovega dobrega okusa. Glede političnih mrtvecev, katerih proizvajanje mi očita kolega Kuljaj, pa menim, da se delajo predvsem sami. Roka, ki sega po njih, je njihova lastna roka. MARJAN BAUER 11 (2014) 17. marca 1988 DOLENJSKI UST foto slišal Milan Markelj mm RAZMIŠLJAM, KAKO BI BILO, CE BI V USTAVNE SPREMEMBE VKLJUČILI TUDI OBVE- ZO, DA RIBE BOLJ PRIJEMLJEJO. m ■ y . 4 . .. ' i ' ; r DOLENJSKI LIST PRED 20 leti J Ne bomo jih dočakali I Študirajo predvsem privilegirani — Razen nede- § javnosti mlajši rod ne pozna izpadov — Prazno- g vanje ločeno BOLEČA JE RESNICA, da na naših visokih šolah vse bolj lahko študirajo tako ali drugače privilegirani. Podatki to potrjujejo: socialni sestav študentov se je zadnja leta močno nagnil v prid bolje preskrbljenih sinov in hčera iz večjih mest. Narava prav gotovo ni tako razdelila talentov med slovenski narod. Na Dolenjskem imajo delovne organizacije zelo slabo = kvalifikacijsko sestavo zaposlenih, ljudi z visoko izobrazbo iz raznih I| vzrokov skoraj ne morejo dobiti. Čakamo, da bodo prišli šolani iz mest in jg bili pripravljeni delati v težjih razmerah in brez mestnega ugodja, ki so ga = vajeni. Ne bomo jih dočakali, vsaj v večjem številu ne. LANI SO POPREČNI osebni dohodki znašali 91.000 starih din, in sicer g v gospodarstvu 88.600 din, v negospodarstvu pa 105.400 din. V posamez- = nih dejavnostih in panogah so bila ta gibanja zelo različna, odvisno od gos- = podarskega položaja panoge in od hitrejše ali počasnejše uskladitve osebnih || dohodkov s povečanjem življenjskih stroškov. PRI KMEČKIH DAVKIH ni več tolikšnih zaostankov, kot sojih zabeležili prejšnje čase. Občinska uprava v Krškem seje naslonila na krajevne urade, ki stalno skrbijo za to, da občani v redu poravnavajo svoje obveznosti. Najhujšega ukrepa, rubeža in prodaje premičnin, so se poslužili v krški občini lani le v enem primeru. PREDSEDNIK MLADINE v sevniški občini Alfred Železnik je menil, daje zadnji poulični tek dokazal, daje mogoče pritegniti več mladih v delo društev in organizacij. »Manjkajo nam predahi ljudje, ki bi vodili mladino. Nas mladih ne bi zagovarjal, toda reči je treba, da razen nedejavnosti mlajši rod ne pozna izpadov.« ENA GOSPA (iz Novomeške kronike) je rekla, da seji grozno fržmaga, ko je slišala, daje imela v osnovni šoli elita proslavo za dan žena v ekstra sobi, snažilke in kuharice pa v drugi. Če je res tako malo prostora, pa naj že postavijo tisto novo šolo... (Iz DOLENJSKEGA LISTA 14. marca 1968) «7 SLABI ČASI se obetajo kadilcem v Italiji, saj je vse več javnih lokalov, kjer ni dovoljeno kaditi. Razumljivo je, da so kadilci brez svoje cigarete v kinih, v gledališču, muzejih in knjižnicah. Po novem pa jim bo prepovedano vleči cigaretni dim še v plesnih dvoranah in v vseh prostorih, kjer potekajo predavanja ali posvetovanja ter rekreacijske dejavnosti. V vlakih, podzemni železnici, na postajah pa bodo imeli svoje »prekajevalnice«, kjer si bodo lahko po mili volji asfaltirali pljuča. NIC LEPEGA ne čaka avstralske kenguruje. Kmetje že nekaj časa zganjajo velik hrup zaradi teh ljubkih živali, ki so sicer po svetu poznane kot simbol Avstralije, češ da jim uničujejo posevke in živini odžirajo krmo. Določeno je, kljub upiranju mnogih, da bodo letos odstrelili 3 milijone kengurujev. Naj omenimo, da so Avstralci pred kratkim praznovali 200-letnico belske poselitve tega velikanskega »otoka«. Naj praznik občutijo še kenguruji! SLABO KAŽE tistim, ki so upali, da jih zaradi pomanjkanja vešal ne bodo obesili. Afera »vešala«, ki je pred časom izbruhnila v Veliki Britaniji, ker ta država izvaža mučilna t>oN'T TUMfA/ t>€ LOX NftE. IM tl. K . orodja in vešala, seje polegla, zmagal pa je tisti blok, ki v takem izvozu ne vidi nič slabega. Navsezadnje gre le za kup nedolžnih desk, pravijo. No, če so zbite skupaj na pravi način in z vrvjo, prav tako zavezano na pravi način, je vsake nedolžnosti konec. SLABA PREDE na Japonskem vsem tistim učencem, ki so iz predanosti novi računalniški igri, ki sije zelo hitra pridobila veliko navdušenih igralcev, ostali doma, namesto da bi bili v šoli. Res, da je preganjanje pošasti na ekranu bolj zanimivo od matematike, a zakon je zakon. In tako zdaj največje »špricarje« lovi po domovih kar policija. NIČ LEPEGA ne pričakujejo od otoplitve odnosov med velesilama in napovedanega zmanjšanja oborožitve vsi tisti sovjetski oficirji, ki slutijo, da bodo zaradi tega ob službo. Za rušenje moči sovjetske armade pa ne morejo okriviti mladinske organizacije iz bolj razvitih sovjetskih republik, saj jim po službi strežejo odločitve samega političnega vrha. NE PRAV LEP MARATON so si zamislili študentje na bristolski univerzi. Napovedali so, da bodo priredili tekmovanje v spolni vzdržljivosti. Seveda ne v tisti, kdo se bo dlje vzdržal ljubezenskih naslad, marveč v tem, kdo bo dlje vztrajal v spolnih telovadbah. Pravila dovoljujejo največ 25 parov, ki bodo tekmovali v sedmih sobah. Izkupiček od prireditve so ponudili zvezi slepih, ki pa je darilo odklonila. Saj še nadzorovati ne bi mogli, ali se tekmovalci zares trudijo ali samo pretvarjajo. Kaj so pred 80 leti pisa Dolenjske Novice. Čudnih čutil so polna srca Nezavednost in skopost širita rovarjenje — Nova železnica Trebnje — Sent Janž —■ V Novem mestu bodo uredili trotoarje, da bo manj blatnih potov_ (Pri zadnjem) zborovanju je bilo opazovati dokaj žalostne prizore, ki morajo napolniti z dokaj čudnimi čutili srce vsakemu zavednemu obrtniku. Vsak stan si išče v združenju pomoči. Obrtniki imamo edini spas v obrtnih zdrugah, v katerih bi moralo vladati najlepše sporazumljenje, ne pa rovarjenje proti delujočim obrtnikom, ki dokaj časa žrtvujejo, ki je čas tudi denar. Sovražiti more združenje le neveden obrtnik, kateri nima smisla, kaj je obrtni stan, kako se mora boriti za svoj obstanek in kaka konkurenca mu preti od veleindustrije. Ni šteti vsega v zlo, če se nekateri obrtniki tako upirajo združenju, razlogov je več, prvi je nezavednost, zatem starost in slednje skopost in sovraštvo proti obrtnemu redu. (Po novi) železnici Trebnje — Šent Janž se bode odprl živahnejšemu prometu eden najlepših krajev na Dolenjskem: mirenska, šentruperška in Kam z odsluženimi nuklearkami? Kako se po svetu lotevajo odstranjevanja ugasnjenih jedrskih elektrarn — Roboti namesto delavcev — Zalivanje z betonom — Težave z odlagališči Čez dobrih dvajset let bodo po vsem svetu ugasnili preko 300 jedrskih elektrarn. In čeprav je to še razmeroma daleč v prihodnosti, pa strokovnjake že zdaj boli glava od skrbi, kako zadevo kar najbolje izpeljati. Zapiranje nukleark namreč ni preprosta in poceni stvar. Po dosedanjih ocenah naj bi zaprtje ene jedrske elektrarne stalo tudi do tretjine toliko denarja, kot je stala njena izgradnja. Pred 35 leti, ko so pognali prve jedrske elektrarne, si z vprašanji de-montaže teh objektov ni nihče belil glave. Menili so, da to ne bo nikakršen problem, sploh pa naj bi bil zanemarljiv v primerjavi z vsem dobrim, kar naj bi nuklearke prinesle ljudem. Zaneseno so govorili o energiji bodočnosti, o ceneni in lahko dosegljivi energiji. O nevarnostih sevanja in o tem, da bodo konzervirane nuklearke še tisočletja nevarne, so molčali, če so že morda pomislili tudi na kaj takega. Stvari pa so potekale drugače. Prve napake v nekaterih jedrskih elektrarnah o opozorile, da ti energetski objekti niso povsem varni, nesreče hujše vrste, kot je bila nazadnje, a ne prva in najbrž ne poslednja, črnobilska, pa so mnenje javnosti močno obrnili proti nuklearkam. Osveščeni ljudje ne samo da ne marajo več v svojem okolju novih nukleark, tudi odlagališč jedrskih odpadkov niso pripravljeni sprejeti. Prišel je čas, ko so morali zapreti in konzervirati prve generacije nukleark. V Evropi že stoji več kot deset odsluženih atomskih central, ki sojih postavili v neposredni bližini gosto naseljenih območij. Take so nuklearke Niederraichbach v ZR Nemčiji, Marcoule v Franciji in VVindescale v Veliki Britaniji. Demontaža starih tovarn ni kakšen večji problem. Z atomskimi centralami pa je drugače. Varnost ugasitve nuklearke je še kako zapletena stvar, stroški pa so znatni. Najprej je treba pospraviti gorivo, nato pa traja še desetletja, da se jedro reaktorja »ohladi« in ne predstavlja več nevarnosti. Lep primer, kako poteka eden od načinov demontaže in ugasnitve jedrske elektrarne, je nemška nuklearka Niederraichbach, ki sojo ugasnili leta 1974. Gre za razmeroma majhno elektrarno, a je za svoj pogreb pripravila velike težave. Najprej so z mehansko roko na daljinsko upravljanje pobrali ves radioaktivni material in ga zapakirali v zabojnike, te pa odpeljali na posebno odlagališče. S posebnimi črpalkami so izčrpali vso radioaktivno tekočino, jo shranili v jeklene sode, ki so jih nato prodali naprej. Sledila je dekontaminacija pribora in zgradbe; na tone jekla in betona so sprali z vodo in kemikalij-mi. Turbine in elektromotorje so po- Ogrožene oči Delo na računalniških ter-minalih škodljivo za oči Računalniki so prinesli veliko dobrega v vsakdanje življenje in poslovanje. A kot nobena stvar na tem svetu ni samo dobra in krasna, tako je tudi z računalniki. Njihova šibka točka so monitorji ali prikazovalniki, kot bi temu rekli po slovensko. Raziskave mokronoška dolina, skoz katero teče v zadnjih letih urejena Mirna. (Na Hrvaškem) zmagale so vladi neprijazne stranke. Sabor je tu, bo pa li deloval ali ne, je vprašanje časa. Ban Rauch ne odstopi. Sedaj prične gotovo nov ogenj v saboru, za katerega je obilo raznovrstnega netila pripravljenega. (Odbor) Narodne čitalnice v Novem mestu izreka vsem narodnim damam in gospodom, ki so pri prireditvi igre Veharjevo letovišče in na maške-radi sodelovali in s svojo požrtvovalno dejavnostjo toliko pripomogli k uspehu obeh večerov, svojo najiskrenejšo zahvalo. (T r o t o ar j e) ob strani ceste bodo napravili v Novem mestu. Res, čas bi bil, zakaj tako blatnih potov po mestih ne dobite veliko. Da bi se stvar le ne zavlekla v negotovo prihodnost. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1908) brali in preprodali klasičnim elektrarnam, najrazličnejše cevi, spoje in drugo pa je šlo na odpad kot staro železo. Od ugasitve je minilo 14 let. Okoli ugasnjene nuklearke raste plevel, zgradba je izpraznjena in vse je videti mrtvo. Toda jedro reaktorja je še vedno »vroče«. Vanj ni varno zlesti niti v popolni zaščitni obleki. Nadaljnje priprave za razgradnjo še tečejo. Dvoje zahodnonemških podjetij, specializiranih za atomsko tehniko, Noell in NIS, ima nalogo, da podro stavbo reaktorja. Inženirji so postavili maketo reaktorja niederaichbaške nuklearke in na nji vadijo podiranje. Za to delo so predvideli najsodobnejše robote, ki bodo rezali beton in železo, vsak kos pa bodo spravili v posebne zaščitne omote, (Ja jih bodo lahko spravili na varno. Sele potem bo jedrska elektrarna zares ugasnjena in ne bo predstavljala za okolje nobene nevarnosti. Drug postopek je konzerviranje ali zapečatenje. Ko nuklearko ugasijo, najprej poberejo iz nje gorivo, reaktor pa zalijejo z betonom, da bi tako preprečili sevanje nevarnih ostankov v njem. Na tak način so konzervirali poškodovani černobilski reaktor. Vendar strokovnjaki pravijo, da so »vroči« ostanki v zalitem reaktoiju trajnejši od betona, s katerim so jih začasno zavarovali. No, z njimi se bodo ukvaijali prihodnji rodovi. Tretji način ugasnitve pa je tako imenovana »popolna odstranitev«. V desetih letih po prenehanju obratovanja mora na mestu nuklearke ostati le zeleneča trata. Veliki test za takšno popolno odstranitev so začeli pred štirimi leti v Shippingportu v ZDA. Ko so to prvo komercialno jedrsko elektrarno pognali leta 1957, so sprejeli obvezo, da bo po letu 1994 območje, na kateem stoji, vrnjeno v poprejšnje stanje. Takrat seveda investitor ni pomislil na vse težave, ki ga čakajo. Nuklearka je prenehala delovati leta 1982, popolno odstranitev pa so začeli izvajati dve leti kasneje. Inženiiji so se odločili, da bodo jekleno tlačno posodo reaktorja, kije visoko radioaktivna, odstranili kar v celem. Toje 10 metrov visok in 3 metre širok cilinder s 30-centimetrsko jekleno steno, ki stoji v vodnem bazenu. Zdaj gradijo velikanski žerjav, ki bo težki cilinder dvignil in ga prestavil na goseničaija, ki ga bo s polževo hitrostjo prepeljal do ladje, ta pa bo pot nadaljevala po Ohiu in Mississipiju v Mehiški zaliv in preko Panamskega prekopa v Atlantik do Washingtona, kjer bodo napravo odložili v specialno odlagališče za toliko časa, da se bo sevanje zmanjšalo na nenevarno stopnjo. Pot bo dolga skoraj 14.000 kilometrov in seveda ne bo zastonj! Ob vseh teh odstranitvah se je jasno pokazal problem, ki bo povzročal še največ skrbi. Vprašanje je namreč, kam z vso goro ožarčenih snovi. Odlaganje v morske globine je prepovedano od 1983. leta, zato proesta-jajo le odlaglaišča na kopnem. Švedi so, denimo, pripravili odlagališče v granitnih podzemnih prostorih, ostanke niederraichbaške jedrske elektrarne skladiščijo v zapuščenem rudniku železa, Francozi ostanke stiskajo in zalivajo v beton ter shranjujejo v betonske podzemne bunkerje, medtem ko v Veliki Britaniji srednjeak-tivne odpadke shranjujejo v betonske silose. Prej ali slej bo treba vse nuklearke podreti in jih odstraniti. Ta posel je povezan s precejšnjimi nevarnostmi in velikimi stroški, a samo tehncjlogi-joso inženirji že dokaj izdelali. Če bo še varnih odlagališč dovolj, potem se bo nekega dne morda le mogoče varno znebiti odsluženih jedrskih elektrarn. Upajmo, da bo naša nuklearka, ko bo svoje delo končala, varno šla v pokoj z uporabo znanja in izkušenj, ki si jih zdaj nabirajo po svetu. Lepšega stanu pa skoraj ni, nego je stan narodnih zastopnikov in časnikarjev. J. STRITAR Znoj — boljše zdravje Telesno aktivna dekleta so bolj varna pred rakom na prsih in na maternici — Za najstnice so namreč pokazale, da so prikazovalniki škodljivi za oči. Dolgotrajno vsakdanje delo na računalniku poškoduje vid. V Evropski skupnosti, kjer so vprid racionalnosti poslovanje prešli na računalniško obdelavo podatkov in vodenja, so zaradi teh znanstvenih spoznanj že ukrepali. Na sedežu Skupnosti so predlagali, naj bi v vseh družbah poskrbeli za redne preglede oči uslužbencev, katerih delo je vezano na računalnike. Pregledi in skrb za vid zaposlenih bo postala zakonsko določena obveznost do leta 1992. Podjetja, kjer imajo uvedeno računalniško obdelavo podatkov in so računalniški terminali vsakdanje delovno orodje, bodo morali poskrbeti za očesne ambulante in strokovno osebje. Oboveznosti, kijih bodo sprejeli, namreč niso samo na papirju, kot je navada pri nas, temveč jih je treba tudi izvajati. Redna telesna vadba je pravi blagoslov za dobro zdravje, ugotavljajo strokovnjaki, ki se z raziskavami vpliva telesnih dejavnosti oziroma nedejavnosti na človekove zdravje ukvarjajo že nekaj let. Najnovejša poročila te ugotovitve še podkrepljujejo. Na letnem srečanju Ameriškega združenja za napredek znanosti, kije bilo prejšnji mesec v Bostonu, je biologinja Rose Frisch poročala o rezultatih svoje študije, ki jo je opravila na 5.398 ženskah. Njena osnovna ugotovitev je, da ima ukvarjanje s telesnimi dejavnostmi izredne dolgotrajne učinke na zdravje žensk. Pri ženskah, ki se od mladih nog ukvarjajo z lahko atletiko in podobnimi telesnimi aktivnostmi, je ugotovila za polovico manjšo obolevnost za rakom na dojkah in na maternici ter za dve tretjini manjšo obolevnost za sladkorno boleznijo. Raziskovalci domnevajo, da je telesno aktivna ženska bolj varna pred omenjenimi boleznimi zaradi tega, ker redni telesni napori zmanjšujejo izločanje nekaterih hormonov. To sicer velja tudi za moške, vendar je učinek mnogo bolj poudarjen pri ženskah. Tako intenzivni trening pri tekačicah lahko za nekaj časa zaustavi menstruacijski ciklus, kar ima pozitiven zdravstveni učinek. Frischeva je ugotovila, da atletinje izločajo manj močne oblike estrogena kot ostale ženske. Posledica pa je ta, da se pri njih precej težje razvije rak na dojkah in na maternici, saj so ta obolenja tesno povezana z omenjenimi hormoni. V organizmu atletinj je tudi manj maščob, kar vpliva na to, da so bistveno manj ogrožene od sladkorne bolezni. Intenzivna telesna vadba ima poleg omenjenih posledic še eno, nad katero se ženske lahko tudi zamislijo. Frischeva opozarja na to, da zmanjšanje estrogena v krvi lahko povzroči neplodnost, vendar pa je le začasna in po prekinitvi intenzivnih treningov preneha. Kljub temu je redno ukvarjanje s telesnimi dejavnostmi za ženske priporočljivo, kar še posebej velja za najstnice. Frischeva na osnovi rezultatov svoje študije zatrjuje, da pri telesno zelo aktivnih deklicah pride Provinca ni v številčni majhnosti kakega naroda ali pa v zemljepisni oddaljenosti kake dežele od tako imenovanih svetovnih središč. Provinca je v prvi vrsti duševna bolezen. B. ŠTIH do prve menstruacije kake tri leta kasneje kot pri drugih dekletih. To pa ima dve prednsoti: boljše zdravje v kasnejših letih in močno zmanjšano nevarnost prezgodnje nosečnosti. MiM (Vir: Time) Strel v fobijo Nenavadna samoozdra-vitev od duševne bo-lezni s kroglo Življenje je bolj presenetljivo, kot je lahko človeška domišljija, bi lahko dejali na rob nenavadnemu primeru, ki so ga pred kratkim zabeležili v Britanskem psihiatričnem časopisu. V njem poročajo o čudni »samoozdra-vitvi« duševnega bolnika. Gre za 19-letnega Kanadčana (ime iz zdravniških etičnih razlogov ni znano), kije trpel za hudo obliko obsesivne fobije, podobne, kot je mučila, v sicer precej blažji obliki, tudi našega slavnega znanstvenika Nikola Tesla. Fant si je zaradi nepremagljivega strahu pred okužbo po petdesetkrat na dan umival roke in vsake pol ure hodil pod tuš. Njegov strah je bil tako velik, da je moral zaradi tega opustiti študij. Poiskal je pomoč psihiatra, da bi se rešil bolezni, ki gaje gnala v stalno umivanje. Žal pa mu tudi psihiater ni mogel kaj prida pomagati. Ozdravitev je prišla nenadno in po neverjetni poti. Ko se je kdove že katerič potožil materi, da se strašansko slabo počuti, mu je lepega dne mati živčno odvrnila: »Ubij se!« In fant je tako tudi poskusil storiti. Vzel je pištolo in se ustrelil v glavo. Toda nič strašnega se ni zgodilo. Samomor mu ni uspel in odnesel jo je z manj zahtevnim zdravniškim posegom. Ko je okreval, se je pokazalo nekaj nenavadnega. Znebil se je strahu pred okužbo in izginila je obsedenost po stalnem umivanju. Zdravniki menijo, da si je mladenič pri poskusu samomora uničil del možganov, in to prav tisti, kjer so se porojevale njegove duševne stiske. Zdaj nadaljuje študij in živi normalno življenje. NAGRADA V NOVO MESTO Iz precejšnjega kupa rešenih križank je žreb izbral rešitev, ki jo je poslal STANE ŠUKLJE iz Novega mesta. Za nagrado bo, prejel knjigo pisateljice Ivanke Čadež »Ajerjev Peter». V nji je pisateljica podala zanimivo pripoved o rodovih cerkljanskih kmetov, ki se s trdim delom prebijajo skozi življenje. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 28. marca na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 11. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 9 Pravilna rešitev nagradne križanke št. 9 je, brana po vodoravnih vrstah, naslednja: SCALA, ATI, ULAGA, TEPEŠ, ZUPAN, TISK, TA, PIS-TA, DEBELAK, ORLEANIST, GROB, ARP, TOK, NABRA-NOST, ORO, OČANEC, URE-TER, MERIDA, SAMARA, KAČA, KOKON. TUJSLJ Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik! A. M. SLOMŠEK Socializma ni mogoče zg diti z zaprtimi usti in s skic jenimi glavami. D. MARJANOVIČ Droga poslušnosti in droga oblasti sta bolj uničujoči kot hašiš in marihuana. V. PARUN NAGRADNA KRIŽANKA 11 ra- on- SVETA GORA VRSTA PLESA BIKOBORSKI VZKLIK TURSKA SLAŠČICA LADJA NA 3 VRSTE VESEL DELE2 DRUŽAB- NIKA PRAMERILO /STAR DENAR MORSKI RAZBOJNIK 0N0MAT0- LOGIJA/ KEM. SIMBOL ZA URAN LESENA KOCA JAP. BIS MARCK/IND. MESTO V SZ (OBURAL-SKO P0DR.J IGRALEC ORLOVIC/ AVT. OZNA KA LESKOVCA IRANSKO NOMAD. PLEME/ SIBIRSKA REKA PREKLET- STVO PREMOŽENJE/LETOVIŠČE PRI LOVRANU SLAVNI ZAGREBŠKI PIANIST GRAPA JU2NI SADEŽ PEVKA PRODNI- KOVA MLEČNI IZDELEK/ NECAST KEM. SIMBOL ZA RADIJ NOVICA/ POLITIK DOLANC CELJSKA FIRMA/ OS ZAIMEK SESTAVIL J. UDIR IME VEC PAPEŽEV/ VRSTA TKANINE l IME/ GR. OTOK PAVUHA. TEPČEK AVT. OZNAKA ZRENJA-NINA/FR. IGRALEC GABIN NEZNANKA V MATEMATIKI ZALOGA JUGOSLO- VANSKI AEROTRAN- SPORT DUHOVNIK FR. TEROR. ORGANIZACIJA Nad protestnike s »palačinkami« ahsy NeskodInv inhalator Namesto krogel vrečke, napolnjene s šibrami — Zanimanje za novo orožje na- rašča — Zadošča ze pogled, da se nemirne množice unesejo V prodajnih katalogih, ki jih ne prebirajo široke ljudske množice, se pa vanje z zanimanjem poglabljajo strokovnjaki varnostnih služb, policije ter tudi vojske, se pojavljajo ob novih modelih lahkih avtomatskih pušk, revolverjev, pištol in podobnih smrtonosnih orožjih tudi »manj smrtna« orožja kot posebna novost proizvajalcev lahkega orožja. Najbolj poznan izdelovalec je podjetje Trebor Corporation International, ki ima na svoji listi odjemalcev vse več imen iz vseh koncev sveta. Zanimanje za orožje, ki ni tako smrtno nevarno kot revolverji, a je enako učinkovito, narašča že ves čas, odkar je prodrlo na trg. Za policaja, denimo, pomeni tak križanec med pendrekom in pištolo izredno sredstvo za primere, ko mora odločno reagirati, ne sme pa tvegati in po nepotrebnem ubiti človeka. Kot nalašč je tudi za krotenje nezadovoljnih množic (teh je na vseh koncih sveta vse več) ali za ukrotitev psihopatskih nasilnih posameznikov. In seveda tudi za kakšne druge priložnosti pride prav, saj bi sicer ne bilo toliko interesentov. Zanimivo je, daje med odjemalci novega orožja veliko držav iz tako imenovanega tretjega sveta, kjer že tako borna sredstva zapravljajo za nakup orožja, ki ga potem uporabljajo zoper lastno ljudstvo. Običajno uporabljajo za krotenje množic plinske razršilce in plinske bombe z različnimi plini, ki nekako onesposobijo ljudi, proti katerim je treba uporabiti orožje, ki pa ne sme ubijati. Nekaj časa so uporabljali tudi električne palice in pendreke, vendar so ta sredstva pokazala precej pomanjkljivosti. Še posebno v Združenih državah Amerike, kjer je med ljudmi orožja več kot preveč, pogosto prihaja do tragedij in nepotrebnega ubijanja. Javnost pa o takih priložnostih seveda zažene velik vik in krik, kar sicer za dežele, kjer je policijskega nasilja in mrtvih neprimerno več, ne velja v taki meri. Značilen je dogodek, ki se je lani pripetil v kalifornijskem mestu Stanton. Neki mladoletnik se je neumno pošalil in naperil svojo pištolo, igračo, na policista, ta pa je bliskovito reagiral na domnevno nevarnost, potegnil svoj revolver in mladeniča ustrelil. V takih primerih je jasno, da policist ali varnostnik ne bo posegel po električnem pendreku, plinskem raz-ršilcu ali čem podobnem, ker je pač treba reagirati hitro in na razdaljo. Domnevno nevarnega posameznika je treba onesposobiti, vendar ne z življenjsko nevarnimi poškodbami ali celo s smrtjo. Podjetje Trebor ponuja v ta namen devet tipov »manj smrtnega« orožja, od takega, ki se da uporabiti do sto Morala se ne uresničuje prek zgodovine in njenih družbenih instrumentov, temveč samo prek posameznika in njegove osebne vesti. M. ROŽANC Okus zmage ni vselej sladek. P. SARIČ metrov razdalje, do takega za obračune na bližino. Novost pa je v tem, da puške in mali topiči ne izstreljujejo krogel, marveč manj nevarne šibraste izstrelke, nekakšne vrečke. Od razdalje je odvisno, ali vrečko s šibrami požene eksploziv ali plinska patrona s stisnjenim zrakom. »Krogle« so v vseh primerih vrečke s poldrugim kilogramom šiber. Orožje je zasnoval metalurg in strokovnjak za orožje Bob Mai-nhardt. Mimogrede omenimo, da je kot novopečeni strokovnjak sodeloval pri izdelavi najmočnejšega orožja, kar jih je dotlej izdelal človek — bilje v ekipi, ki je izdelala plašč atomske bombe. Mainhardt je prišel na zamisel, da bi lahko namesto krogle uporabili kot izstrelek vrečke s šibrami, ko je razmišljal, kako brez nepotrebnih smrtnih žrtev posredovati v nemirih. Z načrti za puške te vrste je pričel že leta 1970, ko je prišlo do tragičnega obračuna med policijo in demonstranti v univerzitetnem mestu Kent in je četverica protestnikov padla pod streli varnostnikov. Posebnost izstrelkov je v tem, da se med letom šibre v vrečki razporedijo tako, da izstrelek dobi obliko nekakšne leteče palačinke s premerom 8 centimetrov. Taka »palačinka« je tako udarna, da zruši na tla še takega silaka, ne da bi ga tudi hudo poškodovala ali ubila. Vendar pa čisto nedolžna stvar to nikakor ni. Uradni zastopnik izdelovalca pravi, da je teoretično izračunano, daje orožje lahko tudi smrtno nevarno, zato uporabljajo nenavaden Pomlajeni filmi Računalnik čisti in popravlja stare filme Zanimanje za stare filme ni majhno, zato mnoge televizijske hiše rade posegajo po bogati zakladnici filmske umetnosti in ponovno predvajajo filme izpred več desetletij. Žal pa so kopije starih filmov pogosto precej uničene, spraskane in poškodovane, kar seveda moti pri gledanju. Poškodovane kopije je sicer mogoče očistiti in popraviti do te mere, da gledalca poškodbe filma ne motijo, toda to je zahteven in dokaj drag postopek. Sodobna računalniška tehnologija pa je tudi tu kot na prenekaterem drugem področju priskočila na pomoč. Britansko podjetje Rank Cintel je izdelalo računalniško tehniko čiščenja starih filmskih trakov. Zanimivo je predvsem to, da čiščenje in popravilo poškodb poteka hkrati, ko film teče skozi posebno napravo, preko katere film spreminjajo v televizijske signale. Naprava zazna vse napake, zmogljiv računalnik pa sproti popravlja, kar je treba zapolniti, če gre za praske, očistiti, če gre za zamaščene ali zatemnjene dele filmskega traku, prebarva spraskane barve tako, da si ustrezne tone sposodi na drugih delih filmske slike, itd. Seveda vse to počne na digitalizirani sliki, sam film pa ostaja nedotaknjen. Naprava je sicer draga, a se kaj hitro izplača. Stari filmi pa tako dobe nov sijaj tudi v tehničnem pogledu. naziv »manj smrtno«. Pri najmočnejšem orožju za večje razdalje je možnost, da človek, ki ga zadene »leteča palačinka«, umre, celo v razmerju ena proti tri, ako je orožje uporabljeno od večje bližine in če »palačinka« zadene človeka v določene predele. Šibkejša orožja, ki delajo na potisni moči zračnih patron, so manj nevarna. Za nobeno pa ni mogoče reči, da je povsem varno. Gotovo pa je varnejše kot pravo ognjeno orožje, njegov učinek pa je menda prav takšen, kot bi streljali s pravimi kroglami. Po zatrjevanju predstavnika izdelovalca ni bilo doslej niti ene smrtne žrtve pri uporabi tega orožja. Ker nam najverjetneje ne bo mogoče spoznati tovrstnih izdelkov in njihovih učinkov na lastni koži, opišimo še izdelek, po katerem najbolj segajo kupci iz nerazvitih držav. To je Stun-Burst Mark 72, strojnici podobno orožje, ki stoji na podstavku in lahko izstreli po 250 vrečk s šibrami v minuti. V katalogu piše, da že pogled na to orožje prestraši množice. Seveda če so imele že kdaj prej priložnost spoznati, kako deluje peklenski strojček za leteče palačinke. MiM (Vir: Discover) Neškodljiv inhalator za astmatike — 200 doz Astma je resna zdravstvena nadloga, ki pesti vse več ljudi, saj je povezana tudi z vse hujšim slabšanjem naravnega okolja. Astmatiki si pomagajo, ko dobe astmatični napad in jim je dihanje otežkočeno, z najrazličnejšimi zdravili. Na voljo so jim različni inhalatorji, s pomočjo katerih si očistijo bronhialne cevčice. Vendar imajo vsa ta zdravila ob pogostj uporabi škodljive stranske učinke. Še najbolj neprijetne so bronhokonstriktivne reakcije, pri katerih pride do vnetja in krčev dihalnih poti. Brez njih naj bi bilo novo švedsko zdravilo. Gre za prvi inhalator na svetu, ki ne vsebuje dodatkov in snovi, ki v običajnih inhalatorjih sprožajo ne-zaželjene posledice. Razvili so ga v farmacevtski tovarni AB Draco iz Lunda, izumitelj pa je dr. Kjell Wetterlin. Inhalator vsebuje 200 polmiligram-skih doz antiastmatika bricanyla. Bolnik samo obrne gumb na dnu inhalatorja in vdihne svežo dozo zdravila, ki ima takojšnji učinek. Inhalator so preskušali celih pet let, predno je lani prišel v prodajo na Švedskem. Letos ga bodo začeli prodajati še v nekaterih drugih evropskih državah, prihodnje leto pa naj bi prodaja stekla po vsem svetu. Uradni naziv inhalatorja je Turbuhaler. V modi so rodovniki Iskanje identitete v potrošniški družbi — Vse več poklicnih genealogov — Ni poceni Še ne tako dolgo tega bi na vprašanje, kako je bilo ime vaši praprababici, marsikdo le debelo gledal, saj so se z rodovniki ukvarjali le redki posamezniki in ekscentrični bogataši. Navadni Zemljani so plemiške rodovne strasti imeli za prismuknjene. Toda časi so se spremenili in v razvitem svetu zanimanje za rodovne korenine vse bolj narašča. Na oni strani Atlantika seje iskanje družinskih korenin začelo kmalu po uspešnem filmu in televizijski nadaljevanki Korenine (videli smo jo tudi pri nas), še povečalo pa se je po seriji Saga o Forsytih. Odmevi tega zanimanja so segli tudi do nas. V Slo-venijoje prišlo že več potomcev naših izseljencev, ki so bivanje v »old country« izkoristili za iskanje podatkov o svojih prednikih. Zanimanje za genealogijo pa je pljusknilo tudi na evropsko stran Atlantika. Vse več ljudi v zahodni Evropi brska po matičnih knjigah in drugih dokumentih in išče svoje rodovne korenine. Hkrati pa se s tem poslom pridobitniško ukvarja vse več bolj ali manj strokovno podkovanih ljudi. Po podatkih Narodnega arhiva v Parizu je lani brskalo po dokumentih kakih 20.000 poklicnih in amaterskih genealogov. Število članov Bri- Misliš, da je ogromni večini liudi kaj do resnice? Kje neki! Svoj mir zahtevajo ter bajke za svojo lačno domišljijo. V. BARTOL Mišljenje je vedno subverziv- n0' Z. SEKULIČ tanskega genealoškega združenja je od 3.000 v nekaj letih zraslo na več kot 10.000. Pojav je seveda zanimiv za sociologe in psihologe. Zakaj kar naenkrat tako zanimanje za rodovne korenine? »Svet je iztirjen in v ljudeh je močna potreba po identifikaciji,« pravi direktor ameriškega Genealoškega združenja Anthony Camp. Res je sicer, da mnogi brskajo po rodovnikih z željo, da bi v preteklosti odkrili kakšnega prednika žlahtne krvi ali vsaj slavnega imena, mnogim pa je samo odkrivanje družinske preteklosti dovolj. »Ljudje iščejo nekaj trajnejšega v potrošniški družbi, kjer je vse le začasno,« razmišlja Peter Spurrier iz Londonskega College of Arms, ki slovi kot najstarejši evropski heraldični zbor. Iskanje pozabljenih družinskih vej ni lahek posel. Če gre za slavne osebnosti, problemov ni, saj že tradicija zahteva izdelane rodovnike. Težave so pri izdelavi rodovnikov običajnih smrtnikov. Novopečeni genealogi, ki žive od teh storitev, so pravzaprav mešanica detektivov in zgodovinarjev. Obljubljajo sicer hitro in natančno delo, ki ga opravijo v nekaj tednih, medtem ko bi za isto opravilo nestrokovnjak porabil leta, vendar pa niso poceni. In kako daleč v preteklost lahko prodrejo? Odvisno od dežele, od koder so predniki. Najbolj dokumentirane arhive ima v tem pogledu Francija in Italija, kjer je mogoče nekaterim rodbinam slediti vse v 15. ali celo 14. stoletje. MiM S? A® Onovoles lesni kombinat n. sol a novo mesto-straža Delavski svet TOZD Tovarne drobnega pohištva razpisuje prosta dela in naloge: DIREKTOR TOZD Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora visokošolsko izobrazbo lesne smeri, nad 5 let delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — da je bil pri dosedanjem delu uspešen in ima vodstvene sposobnosti — da izpolnjuje pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike in pogojev 484. členaZZD Delavski svet TOZD Tovarne gugalnikov DVOR razpisuje prosta dela in naloge: DIREKTOR TOZD Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora visokošolsko izobrazbo lesne smeri, nad 5 let delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — da je bil pri dosedanjem delu uspešen in ima vodstvene sposobnosti — da izpolnjuje pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike in pogojev 484. člena Delavski svet TOZD Blagovni promet razpisuje prosta dela in naloge: 1. direktor sektorja za prodajo na domačem trgu 2. direktor sektorja za razvoj trženja 3. vod a oddelka prodaje repromaterialov 4. vod a oddelka nabave surovin 5. vod a službe za uvozno dokumentacijo Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. visoka izobrazba ekonomske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost, nad 4 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika pod 2. visoka izobrazba ekonomske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost, nad 4 leta delovnih izkušenj, ZT registracija, aktivno znanje dveh tujih jezikov pod 3. višja izobrazba lesne ali ekonomske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost, nad 4 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika pod 4. višja izobrazba gozdarske ali lesne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost, nad 4 leta delovnih izkušenj pod 5. višja izobrazba ekonomske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost, nad 4 leta delovnih izkušenj, ZT registracija, aktivno znanje tujega jezika Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Novo mesto. Delavski svet delovne skupnosti strokovnih služb razpisuje prosta dela in naloge: — Vodja službe za ekonomiko programov, zaščito industrijske lastnine in dokumentacije Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora visokošolsko izobrazbo ekonomske, organizacijske, lesne ali druge ustrezne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, 5 let delovnih izkušenj. Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Novo mesto Delavski svet TOZD Tehnično energetske storitve razpisuje prosta dela in naloge: vodja centralne priprave dela Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Novo mesto. Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, n. sol. o., Novo mesto — Straža, Kadrovska socialna služba, s pripisom: Za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog. 133/11 POTA Tudi tahograf izdal krivca Dve leti in štiri mesece zapora za voznika avtobusa, ki je zakrivil hudo trčenje, v katerem so bile ob življenje tri osebe NOVO MESTO — Tragični dogodki od 18. novembra 1985, ko je prišlo pri 148. kilometru magistralne ceste med Ljubljano in Zagrebom blizu vasi Sela pri Karteljevem do ene'najhujših prometnih nesreč, so pred dnevi ponovno oživeli. Na zatožni klopi novomeškega temeljnega sodišča se je namreč znašel voznik avtobusa opatijskega Kvarner Ekspressa Maurio Tessitori, kije zakrivil smrt treh Novomeščanov. Do smrti povozil pešca in pobegnil Kdo je povzročil hudo nesrečo v Loški vasi? LOŠKA VAS — V nedeljo, 13. marca, je bil ob 21.57 ob cesti med Sotesko in Podturnom pri Loški vasi najden mrtev 38-letni domačin Anton Zupančič. Vzrok smrti je bil kmalu pojasnjen, sledovi poškodb so nedvoumno govorili, daje možakarja zbil avtomobil. , Preiskava, ki jo vodijo inšpektorji novomeške UNZ, tačas še teče, za neznanim voznikom Še ni nikakršne otipl-jivejše sledi. Zaenkrat je znano le, daje Anton Zupančič okoli 21.30 zapustil gostilno Kocjančič v Loški-vasi in se ob cesti odpravil v smeri Podturna. Do nezgode je moralo priti kaj kmalu, neznan voznik osebnega avtomobila je pripeljal za Zupančičem in ga silovito za del v hrbet, po trčenju pa je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Poškodbe so bile tako hude, da je Zupančič umrl takoj po trčenju. In kdo je neznani voznik? Inšpektoiji novomeške UNZ naprošajo vsakogar, ki bi vedel za kakršnokoli podrobnost, ki bi lahko pomagala odkriti brezsrčnega šoferja, ali nemara vedel celo za kakšno na novo poškodovano vozilo, da to nemudoma sporoči najbližji postaji milice ali UNZ Novo mesto, telefon 21-080. Kazalci na uri so tistega dne kazali 10.45, ko je pravo zimsko dopoldne preparal zlovešč pok pločevine. Po zasneženi in spolzki cesti seje takrat kolona vozil, v kateri je bil tudi avtobus, ki gaje vozil Maurio Tessitori, pomikala proti karteljevskemu klancu. V blagem desnem in preglednem ovinku seje Tessitori odločil za prehitevanje tovornega PO DOLENJSKI DEŽELI • Prejšnji teden je bil nekje pri Mršeči vasi pretrgan telefonski kabel, zaradi česar je bila novomeška PTT ob najmanj 500 tisočakov. Strokovnjaki so ugotovili, da si je nekdo sposodil ravokopač in z njim oral po njivi pri Mršeči vasi ter pri tem prerezal kabel. Pa naj še kdo reče, da pri nas ni zanimanja za kmetijstvo! • Na sam dan žena se je 23-letm Bogdan Brajdič iz Šmihela odpravil v Dolenjkino trgovino. Trgovke je za praznik obdaroval s pravo goro raznih kletvic in zmerjanj. Njegov monolog so prekinili šele miličniki. Vročekrvnemu borcu za moško enakopravnost so za ženski praznik na novomeški postaji milice postregli s hladno vodo. • Baje je bilo na Dolenjski lani registriranih 37 nezadovoljstev delavcev, od katerih jih je 20 prerastlo v prekinitve dela. Dolenjska je po takšni terminologiji sodeč, edina pokrajina v Jugoslaviji, v kateri lani ni bilo niti enega samega registriranega štrajka. vozila pred seboj. Ko je bil že docela na levi strani ceste, mu je nasproti s prižganimi lučmi pripeljal jugo novomeške registracije, za krmilom katerega je sedel Anton Štembergar. Najsi seje ta še tako umikal in zaviral, silovitega trčenja ni mogel preprečiti. Osebno vozilo seje dobesedno zarilo pod avtobus, ki je zmečkano pločevino porival pred seboj še kakih 50 metrov. Posledice so bile strašne. Anton Štembergar je hudim poškodbam podlegel na kraju trčenja, Marija Štembergar in Olga Špilar sta umrli med prevozom v bolnišnico, hudo poškodovana pa je bila še Alojzija Štembergar, ki seje štiri mesece zdravila v novomeški bolnišnici, nato pa preživela še 6 tednov na rehabilitaciji v Ljubljani. Na obravnavi je Tessitori pojasnil, da je bil avtobus namenjen v Budimpešto in da so bile razmere za vožnjo tisti dan izredno slabe. Dolenjska magistrala mu ni bila neznana, saj je po njej že velikokrat vozil, navsezadnje je Tessitori poklicni voznik že 18 let. Čudi zategadelj, kako si je privoščil takšno nepazljivost. Sam je sodnikom sicer trdil, da ni prehiteval, pač pa, daje le za hip zavil na levo stran ceste, ko pa je videl, da sta pred njim klanec in ovinek, zapeljal nazaj na svoj desni pas. Prav takrat pa naj bi po njegovem nasproti pripeljal osebni avto in silovito treščil v avtobus. Tudi priče iz avtobus so trdile, daje avtobus vozil že po svojem voznem pasu, ko je prišlo do nesreče, vendar so dokazi govorili drugače. Vsi sledovi so namreč kazali, daje do trčenja prišlo na levi strani vozišča in da je bilo očitno, da je avtobus prehiteval neko vozilo. To so govorile vreznine na asfaltu, ki jih je naredila zmečkana in pod avtobus zarita pločevina osebnega avtomobila, na levi strani ceste je bilo razlito olje, tudi hladilna tekočina, pa tudi sledovi trčenja na av- Vsak četrti voznik je član AMD V Ribnici dela eno redkih AMD, koder so prebili magično mejo članstva — Letos pet tečajev za voznike motornih vozil — Preventivno delo RIBNICA — Nekaj je, kar ribniško avto-moto društvo postavlja nad ostale podobne tovrstne organizacije na Dolenjskem in tudi krepko nad republiško poprečje: v AMD Ribnica je uspelo prebiti za mnoge že kar magično mejo, daje namreč med člani prek 25 odstotkov šoferjev motornih vozil v občini. Za nameček, in to so ugotovili na nedavni redni letni skupščini ribniškega AMD, se število članov veča iz leta v leto, s čimer so druge organizacije danes ne morejo ravno pohvaliti. Po besedah predsednika društva Jožeta Žnidaija so v društvu lani docela uresničili začrtane cilje in naloge, še posebej, kar zadeva izvedbo tečajev za voznike motornih vozil. Lani so pripravili in izvedli pet ZADEL VINJENEGA PEŠCA BLANCA — 10. marca okoli 23. ure je po lokalni cesti med Sevnico in Brestanico pešačil 36-letni Jože Mlinarič iz Blance. Vinjen je hodil cikcak po cesti, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal 28-letni Dušan Perko iz Dobrave. Slednji se je umikal na levo, a je na isto stran zaneslo tudi pešca, ki gaje avtomobil zadel in zbil po cesti. Hudo poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. ZAŽIGAL TRAVO RIBNICA PRI BREŽICAH — Pričelo se je vsakoletno spomladansko požiganje trave in z njim tudi nevarnosti za požare. Prvi letošnji primer za to najdemo v Ribnici pri Brežicah, kjer je 31-letni Vladimir Budič iz Podgračen zažigal travo na travniku svojega strica Franca Cirnskega. Močan veter je ogenj razširil po travniku i.. do bližnjega gozda, ogrožal pa je že tudi bližnje gospodarsko poslopje. Na srečo so krajani s pomočjo dveh brežiških gasilcev dovolj hitro posredovali in požar še pravi čas pogasili. PEŠAKINJA NENADOMA NA CESTO CERKLJE — V petek, 11. marca, ob 19.15 je prišlo na regionalni cesti med Brežicami in Kostanjevico do hude prometne nezgode. 55-letna Marija Pegan je stala ob robu ceste v Cerkljah, ko je mimo nje zapeljal traktor, hip zatem pa je iz smc-p Kostanjevice z osebnim avtom pripeljal 21 -letni Samo Vrabič iz Brežic. V tistem trenutku je Peganova neprevidno prečkala cesto, tako da jo je Vrabič zadel in zbil po cesti. Hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. POOSTREN NADZOR KOČEVJE — V času praznikov, predvsem pa za zadnje Novo leto, je bilo na območju občine Kočevje veliko prometnih nesreč, in to tudi zelo hudih. Zato so kočevski miličniki 8. marca od 12. do 19. ure poostrili nadzor nad prometom v občini. V tem času so ustavili 221 vozil in mandatno kaznovali (tehnične pomanjkljivosti, varnostni pas itd.) 16 voznikov, 8 sojih predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške tečajev, ki se jih je udeležilo 155 kandidatov, posebej pa razveseljuje podatek, da so bili rezultati, zelo dobri, čeprav je izpitna komisija poostrila kriterije. Veliko časa na zadnji skupščini je bilo odmerjenega za sprejemanje programa letošnjega dela. Z dolgega spiska predvidenih aktivnosti omenimo le organiziranje petih tečajev za voznike B kategorije, dva tečaja za varno delo s traktorji, ob tem pa še razna predavanja, za katera naj bi bilo porabljenih prek 4 tisoč ur. Društvo bo seveda skrbelo tudi za preventivno delo, nudilo bo pomoč osnovnim šolam pri prometni vzgoji, pripravili bodo seminaije za poklicne šoferje, da ne naštevamo vsega. Običaj za tovrstne letne inventure je tudi, da najzaslužnejši člani prejmejo priznanja. Bronaste plakete društva so prejeli Milan Čirovič, Janja Skrabec, Rdeči križ Ribnica in Dom JLA v Ribnici; pisna priznanja pa so dobili: Franc Lešnjak, Jože Košmrlj, Ferdinand Nadler, Stane Tešar, Tone Marolt in OO ZZB NOV Ribnica. M. GLAVONJIČ GORELE SVINJE ČRETEŽ PRI KRŠKEM — V soboto, 12. marca, okoli poldneva je prišlo do požara na gospodarskem poslopju in stanovanjski hiši Jožeta Jalovca iz Čreteža. Ogenj se je pojavil v gospodarskem poslopju in razširil na podstrešje stanovanjske hiše. V ognju je tako končalo dvemesečno žrebe, ob njem pa še dve svinji, 13 kokoši, 5 zajcev, 23 piščancev, zapravljivček, 1.500 kilogramov sena in trije kubiki desk. Uničeno je bilo tudi ostrešje. Škoda je ocenjena na 15 milijonov din, možni vzrok požara pa je žarnica, s katero so ogrevali piščance. Ogenj so pogasili vaščani in krški poklicni gasilci. Dolenjske črne gradnje Dela urbanističnim inšpektorjem ne zmanjka — Najbolj vpijoči primeri v vseh občinah Kar dvaintridesetkrat so novomeški urbanistični inšpektorji v minulem letu pisali predloge sodniku za prekrške zaradi črnih gradenj in drugih nepravilnosti na Dolenjskem, enkrat je bila podana celo ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. Številke so dokaj velike, navzlic temu pa se vse pogosteje dogaja, da se nekateri, predvsem premožnejši investitorji, na izrečene ukrepe in opozorila požvižgajo, kajti kazni so sorazmerno majhne. Tako je danes na seznamu urbanističnih inšpektorjev kar nekaj primerov, ko bodisi da čr-nogradnje stojijo še naprej navzlic vsem odločbam, ker za rušenje enostavno ni poguma, bodisi da teče postopek za legalizacijo tako zgrajenih objektov. Ni je danes dolenjske občine, ki ne bi imela kakšne tovrstne posebnosti. V novomeški je zagotovo na prvem mestu črna gradnja Tugomirja Salopka na Gorenjem Polju, kjer pa je bojda vendarle vse nared za rušenje nezakonito grajenega objekta. Drug tak dokaj znan primer je gradnja počitniškega objekta v Šmarjeških Toplicah. Investitor Rebernik gradi v nasprotju z izdano lokacijsko dokumentacijo, sedaj teče postopek za izdajo dovoljenja. Na trebanjskem končuje med najodmevnejšimi črnimi gradnjami zagotovo primer zidave več počitniških objektov pri Gornjih Vrheh. Popovič, Poje, Mekez, Krese in Žnidaršič gradijo svoje vikende brez dovoljenj, prav tako je sporna gradnja počitniškega objekta na Gradišču, last Ivana Udovča iz Trebnjega. Se pogled onkraj Gorjancev! V črnomaljski občini imajo urbanistični inšpektorji veliko dela z nezakonito razširitvijo stanovanjske hiše Marije Jarnevič v Ziljah pri Vinici, še veliko bolj znan pa je primer črne gradnje lovske družine Gradac na Kučarju. O tem nekaj več besed. Na črno zgrajenemu strelišču smo dovolj prostora namenili že v Prilogi Dolenjskega lista, dodajamo tokrat še pojasnilo inšpektorjev. Zaradi gospodarskega prestopka so bili gradaški lovci prijavljeni-temeljnemu javnemu tožilcu, ovadba je na tožilstvo romala že poleti, pred časom pa je bila izdana še odstranitvena odločba. Gre namreč za objekt, kije bil zgrajen na arheološkem najdbišču, čeprav so bili lovci večkrat, tudi iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedjščine, opozorjeni, naj strelišče zgradijo vsaj 50 metrov vstran. Ker so se lovci na odstranitveno odločbo pritožili, postopek še ni končan, na novomeški inšpekciji pa so trdno prepričani, da bodo nezakonito gradnjo zagotovo morali porušiti. Da se le ne bo tudi v tem primeru zataknilo pri vprašanju, kdo je za rušenje odgovoren!? B. B. tobusu in jugu so nesporno kazali, daje nesrečo zakrivil avtobus. Prav tako so strokovnjaki iz tahografa razbrali, da se je hitrost avtobusa nekaj sekund pred nesrečo povečala od 64 na 68 kilometrov na uro, vzrok temu je po mnenju ^sodnikov prehitevanje, tik zatem pa je "voznik naglo zaviral. Senat novomeškega sodišča je po vsem tem Mauria Tessitorija obsodil na 2 leti in 4 mesece zapora, ob tem pa mu je izrekel še varnostni ukrep prepovedi vožnje avtobus za dobo dveh let. Sodniki so pri izreku sodbe upoštevali, daje bil Tessitori doslej še nekaznovan, skrbeti pa mora za dva mladoletna otroka. Sodba še ni pravnomočna. B. B. NAJDEN MRTEV V GRABNU GLOBOKO — V grabnu bo kolovozni poti so 10. marca našli mrtvega 74-letnega Franca Osojnika. Ugotovljeno je bilo, da je dan poprej okoli 17. ure obiskal soseda Martina Jelčiča, od katerega pa seje kmalu odpravil proti domu. Bilje precej vinjen in mu je po kakih 200 metrih hoje bržkone spodrsnilo, daje padel v graben z vodo. Tuja krivda je izključena, zdravnik pa je kot vzrok smrti navedel podhladitev. Žaga zadostila Zakaj so cestarji polagati reklamne table Šmarjeških in Dolenjskih Toplic ob magistralni cestarji ali reklamne table NOVO MESTO — Na dvorišču Cestnega podjetja v Bučni vasi ležijo danes štiri obvestilne table, ki so še ne tako dolgo nazaj voznike in potnike po dolenjski magistrali opozarjale in vabile v dva turistično nedvomno znana in priznana kraja: Dolenjske ter Šmarješke Toplice. Table so požagali kar cestarji sami, tako da danes ob eni najprometnejših evropskih cest ni nobene oznake, ki bi turiste opozarjala, da se vozijo mimo dveh tako znanih in v zdraviliškem turizmu uveljavljenih krajev, kot sta omenjeni zdravilišči. In kaj je bilo vzrok takšnemu ravnanju cestarjev? Dejstvo je, da zakonodaja o neprometnih znakih zahteva spremembo in prilagoditev napisov in tabel. Temu se je prilagodil napis, ki obiskovalce vabi v turistični kompleks na Otočcu, medtem ko za spremembo ostalih napisov ob avtocesti v Krkinem tozdu Zdravilišča enostavno niso imeli dovolj sredstev. Bolj ali manj znano je namreč, da je izdelava ene same takšne reklamne table s postavitvijo povezana z izredno velikimi stroški, in to je bil eden od razlogov, da v Krki na opozorilo Cestnega podjetja niso nemudoma reagirali. Ni pa bil tudi edini. Vsakomur je pač lahko jasno, da tudi nove table ne bi pomenile kakšne dolgoročnejše rešitve, kajti predvidena gradnja nove avtoceste bo zagotovo spremenila veliko tega. Novi prometni režim bo zahteval seveda nove neprometne oznake in tega so se zavedali tudi v Krki, ko so zavlačevali z ukrepanjem. In povsem mirno bi lahko tak 'razlog razumeli tudi cestarji. Upamo si trditi, da zaradi teh štirih tabel ni bilo v tem poltretjem desetletju obstoja dolenjske magistrale niti ene nesreče več, oblika in vsebina napisov bi torej mirno lahko preživela še leto, dve ali tri, navsezadnje table niso bile izpisane v cirilici Prepričani smo sicer, da zdravilišči v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah zaradi izginotja teh štirih tabel ne bosta imeli niti enega samega gosta manj, ugleda in zaupanja gostje na srečo ne merijo z obcestnimi tablami, v čast in dobrobit dolenjski turistični ponudb1 pa takšne poteze ob začetku nove turistične sezone zagotovo niso. B. BUDJA V tujo hišo po pečenega zajca Šele prijetje Janeza Božiča pojasnilo serijo vlomov po Gabrju in okolici — Storilcema nove zaporne kazni — Božiču preklican pogojni odpust NOVO MESTO, GABRJE — Šele s prijetjem 26-letnega Janeza Božiča, ki so ga miličniki odkrili lanskega 13. oktobra okoli 20. ure, seje razvozlala skrivnost, ki sojo povzročali številni vlomi tiste jeseni po Gabrju in okolici. Poleg Božiča je moral na zatožno klop novomeškega sodišča sesti še 25-letni Jurij Zdovc iz Seve, kajti nekaj obiskov okoliških hiš in vikendov sta opravila družno. Lani je bil Janez Božič pogojno izpuščen iz KPD Dob, kjer je prestajal zaporno kazen. Nekaj časa je bil doma, zaposlil se ni, nato pa sta ga obiskala stara prijatelja Janez Korade in Jurij Zdovc, s katerim seje seznanil že v prehodnem mladinskem domu v Jaršah. Mladeniči so bili brez sredstev za preživljanje in Božič je sklenil kreniti na sta pota. Tako je sam lanskega 9. oktobra vlomil v zidanico Franca Jeriča na Gomili. Odtrgal je obešanko na vratih, vendar seje v zidanici zadovoljil z vsega dvema litroma vina. Tri dni kasneje je sredi dopoldneva v Gabrju obiskal stanovanjsko hišo Anice Korasa. Božič se je zaletel v zaklenjena vhodna vrata, ki so popustila, nato pa v kuhinji sunil že pečenega, lepo dišečega zajca, za predjed pa vzel s seboj še pol klobase in pol litra ruma. V začetku oktobra je v Kavčah vlomil v zidanico Stanka Korase in mu odnesel 3 ribje konzerve, prav tako pa je obiskal brunarico Antona Pogačnika in vzel 3 steklenice piva. Brez tuje pomoči je Božič lanskega oktobra vlomil še v hišo Franca Boltesa v Gabrju, kjer je razbil steklo okna na shrambi, odstranil mrežo in splezal v notranjost. Poltonska skala padla na streho hiše Nevsakdanja nezgoda Zadovoljil se je z dvema kilogramoma prekajenega mesa in dvema zavitkoma cigaret stili. Skupaj z Zdovcem sta že septembra 1987 v Gabrju vlomila v hišo Ivana Gazvode in mu odnesla 2 kozarca vloženih paprik, liter kompota in ključ od zidanice. Seveda sta slednjo tudi obiskala in popila v njej kaka 2 litra vina. V oktobru sta skupaj s Korado vlomila v kočo Elektra, ki stoji blizu Gabrja. S sekiro so razbili vrata, vendar je bil trud zaman, odšli so praznih rok. Prav tako razočarana sta bila ob vlomu v brunarico Antona Pogačnika na Kavčah, ko sta se morala zadovoljiti le s pol litra žganja. Dodajmo za konec še, daje Janez, Bdžič lanskega 23. septembra skupaj s Korado iz odklenjenega zajčnika na Sremiču pri Krškem SREMIČ — Do nevsakdanje nezgode, ki je povzročila ogromno materialno škodo, na srečo pa ni terjala človeških žrtev, je prišlo v soboto, 12. marca, v Sremiču pri Krškem. 32-letni Silvo Blatnik iz Velike Hu-bajnice je dopoldne na Sremiču pri Krškem trasiral dovozno pot do vinograda Urške Mihelin. Okoli 9.30 je z buldožerjem izruval okoli 500 kilogramov težko skalo in jo spustil po bregu navzdol. Skala se je po strmini kotalila kakih 300 metrov, nato pa padla na streho nedograjene stanovanjske hiše Franca Sulca iz Sotelskega pri Brežicah. Skala je prebila streho m betonsko ploščo, poškodovala ostrešje, nato pa se odbila še na streho sosednje stanovanjske hiše, koder je le obmirovala na betonski plošči podstrešja. Še prej je seveda prebila streho., Škoda je, kot že rečeno, ogromna, vendar še neocenjena, zoper Silva Blatnika pa bo podana kazenska ovadba. Izginilo za milijon dinarjev izdelkov Vlom v Mercatorjevo prodajalno na Čatežu GRADIŠČE PRI TREBNJEM — V času med 5. in 7. marcem so nezmini storilci vlomili v trgovino na Čatežu pri Trebnjem, last trebanjskega Mercatoija-Rožnik, tozd Gradišče. Vlomilci so imeli srečno roko, njihov plen je bil vreden preko sto starih milijonov. Tako je z neznanci izginila kartonska škatla s kar 500 zavojčki cigaret F-57, dva kartona mlete kave v skupni teži okoli 14 kilogramov, nadalje več litrov žganih pijač, 5 kilogramov sira, več ribjih konzerv, čokolade in še nekaj drugih živil. Skupna škoda nakradenega blaga je natanko 1,094.000 din, ob tem pa so storilci s samim vlomom povzročili še za dodatnih 600 tisočakov škode. Za neznanimi predrzneši kriminalisti še stikajo. Danice Ivaneš v Gabrju odnesel dva zajca. Božič in Zdovc sta sodnikom očitana dejanja priznala, dodala sta le, da sta kradla, ker nista imela sredstev za preživljanje. Senat jima je odmeril zaporne kazni, Božiču 11 in Zdovcu 5 mesecev bivanja za rešetkami, pri tem pa je sodišče preklicalo pogojni odpust, s katerim je bil Božič lani odpuščen iz KPD Dob, kjer je prestajal kazen 5 let in 6 mesecev zapora, in mu tako izreklo enotno kazen 6 let in 4 mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna, kajti Božičev zagovornik seje zoper odločitev sodišča pritožil. B. B. UKRADEN MOTOR NA SMETIŠČU SENOVO — Senovčan Anton Kink je bil 7. marca ob kolo z motorjem. Izginulo vozilce so naslednji dan našli na smetišču na Senovem, s kolesa pa je tat pobral motor, izpušno cev, zadnjo luč, sklopko in zavore, tako da je škode na motorčku za 300 tisočakov. KESON GOREL — Zaradi še tleče žerjavice v kanti za smeti je minuli petek prišlo v kesonu novega, vsega 6 mesecev starega vozila za pobiranje smeti, do požara, kije povzročil precejšnjo škodo na vozilu. Delavcem Komunale ni predstalo drugega, kot da so tovornjak zapeljali pred gasilski dom, tam stresli smeti, da so jih gasilci pogasili, in nato ponovno pobrali ter odpeljali na deponijo. Petkov dogodek naj bo vnovično opozorilo občanom, naj v posode za smeti ne stresajo tlečih ogorkov ali pepela. (Foto: B. B.) VLOMILCEM ŽE NA SLEDI TREBNJE — Minuli petek in soboto je bilo na območju T rebnjega več vlomov, ki naj bi jih storila ena skupina vlomilcev. Tako je bilo vlomljeno v hiši Pavla Jev-nikarja v Mokronogu, od koder je izginilo več zlatninice in deviz v skupni vrednosti 700 tisočakov, vlomljeno je bilo tudi v hišo Antona Kolenca v Ivanji vasi pri Mirni peči, nato še v gasilski dom v Dolenji Nemški vasi ter v 5 vikendov na območju Trstenika in en vikend na Gradišču. Končna škoda še ni ocenjena, storilci, katerim pa so kriminalisti novomeške UNZ že na sledi, so med drugim odnesli električni brivnik, prenosni telefon, črno-beli televizor idr. ZAVIRAL NA MASTNEM MADEŽU — 23-letni Pavel Kostelec iz Drašičev se je 9. marca ob 10.10 peljal s tovornjakom po cesti iz Metlike proti Novemu mestu. Ko je v Koroški vasi pripeljal v levi in nepregledni ovinek, je na cesti opazil mastni madež in pričel zavirati. Zaradi OTROK STEKEL PRED AVTOMOBIL RAKOVNIK — V petek, 11. marca,je prišlo ob 16.15 na cesti med Mokronogom in Mirno pri Rakovniku do hude prometne nesreče. 38-letni Ignac Travnik se je s svojim osebnim avtomobilom peljal proti Mirni in v Rakovniku zapeljal do skupine otrok, ki se je igrala na travniku ob cesti. Takrat je čez cesto nenadoma stekel 5-letni Marko Tratar in se zaletel v vrata avtomobila. Pri tem je utrpel hude poškodbe. prevelike hitrosti je tovornjak pričelo zanašati, tako da seje zaletel v vsek ob cesti. Voznik Kostelec se je v nesreči laže ranil in so mu zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je kar za 10 milijonov dinarjev. EDEN HUJE IN TRIJE LAŽJE RANJENI — V soboto, 12. marca, ob 19.50 je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Drnovem do hujše prometne nesreče. 56-letna Gordana Serbedžija iz Beograda se je peljala s svojim osebnim avtomobilom v smeri Ljubljane, pri Drnovem pa dohitela kolono vozil. Zaradi prevelike hitrosti ni mogla pravi čas zmanjšati hitrosti, tako daje trčila v osebni avto R-20 pred seboj, ki ga je vozil Cazim Kajevič iz Rožaja. V nesreči se je Gordana Šcrbedžija hudo poškodovala, voznik Kajevič in sopotnika v njegovem avtomobilu pa laže. Vse so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode na vozilih pa je kar za 14 milijonov dinarjev. Računi so ostali neporavnani Presenečenja v srečanju odbojkarjev Pionirja in Željezničarja le ni bilo — Bo v republiški ligi prvaka odločala razlika v setih? Novomeškim odbojkarjem podvig ni uspel. Naj so si uspeh v srečanju 17. kola II. zvezne lige proti osiješkemu Željezničaiju še tako želeli, so morali ob koncu vendarle priznati premoč gostov. Reči pa je treba, da je za pionirjevce dobro kazalo. Presenetljivo hitro so namreč dobili prvi set, zdi pa se, daje veliko tega odločil drugi niz, v katerem pa sta ne nepomembno vlogo odigrala tudi sodnika. USPEL BLOK — Le v prvih dveh nizih so novomeški odbojkarji pokazali igro, s katero je bilo moč računati na uspeh v srečanju z drugouvrščeno ekipo letošnjega prvenstva, osiješkim Željezničarjem. Na posnetku je Kosmina med uspešnim blokom v drugem nizu, ki so ga po ogorčeni borbi Novomeščani izgubili, potem ko so se nasprotniku po vodstvu Željezničarja s 13:3 približali že na 14:12. (Foto: B. B.) Novomeški odbojkarji, ki so že od drugega niza naprej igrali oslabljeni, saj se je poškodoval eden boljših domačih igralcev, kapetan ekipe Bojan Vernig, so drugi set pričeli nerazumljivo slabo. Gostje iz Osijeka so povedli kar z 9:2, le nekaj minut zatem je bilo že 13:3 za nasprotnika. Takrat pa seje pričela serija Novomešča-nov, ki je dvignila na noge sicer maloštevilne gledalce v športni dvorani pod Marofom. Predvsem po zaslugi izrednega Povšiča so Pionirjevi igralci rezultat zmanjšali na 13:8, le nekaj zatem pa celo na Pričela se je rokometna pomlad Brez večjjh presenečenj na startu spomladanskega dela v_obeh prvih repu- bliskih ligah — Dolenjski derbi Inlesu — Poraz Iskre v Šentjerneju Sobotni pričetek spomladanskega dela prvenstva v moški in ženski republiški rokometni ligi ni prinesel prav nobenih presenečenj. Vsa srečanja so se bolj ali manj končala po napovedih, edina izjema je morda nepričakovan poraz šentjernejskih igralk doma z Mlinotestom, medtem ko je bila tekma v Škofijah med Burjo in Novim mestom preložena. Veliko zanimanja je vzbujal tudi dolenjski obračun med Inlesom in Sevnico, ki so ga v razburljivi končnici dobili Ribničani. A pojdimo po vrsti, najprej moška liga. Tekma v Ribnici je v dvorano športnega centra privabila kakih 250 gledalcev, ki so videli res lepo in razburljivo tekmo. Po poročilu našega dopisnika Milana Gla-vonjiča je zmaga gostiteljev zaslužena, saj so vodili tudi s štirimi zadetki prednosti, vendar je na koncu le malo manjkalo, pa bi gostje odnesli domov točko. Sevničani so namreč prednost zmanjšali na vsega 26:25, imeli pa tudi zadnji napad, vendar so ga z nepremišljeno igro zapravili. Daleč najboljša posameznika sta bila Trbovc pri gostih in Andrej Mate pri gostiteljih. Pomembno zmago pa so v borbi za obstanek na startu spomladanskega prvenstva zabe- ležili Črnomaljci. Srečanje proti vselej nevarni ekipi Prul je bilo izenačeno do zadnjih minut, ko je na sceno stopil domači vratar Kmetič in z nekaj sijajnimi posredovanji omogočil soigralcem, da so si priigrali odlično prednost. Če je torej soditi pouvodnih srečanjih, potem lahko Inles in Črnomelj v nadaljevanju prvenstva igrata neobremenjena, saj sta skrbi pred izpadom praktično že rešena, to pa ne velja za Sevničane, ki so po soboti trdno na predzadnjem mestu. Še kako dobro bi bilo, ako bi v naslednjem kolu v gosteh ugnali Bakovčane, ki so njihov neposredni tekmec v boju za obstanek v ligi. Opremljeni za vsak šport Že trije meseci od odprtja nove športne trgovine v Novem mestu — Vreme pokvarilo zimske načrte NOVO MESTO — Že tam od sredine lanskega decembra je Novo mesto bogatejše za novo, bolje rečeno, drugo športno trgovino v občini, kar so številni ljubitelji športa pozdravili z velikim veseljem. Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, daje bila tovrstna ponudba na Dolenjskem doslej pičla, po veliko tega so morali športniki v Ljubljano ali Zagreb, z novo Dolenjkino trgovino naj bi se marsikaj obrnilo na boljše. »Res je, ponudba športnega blaga in rekvizitov v Novem mestu je bila Vojko Bulič: »Vsak športnik naj de pri nas kaj zase, celo lokostrelci.« majhna, ena sama športna trgovina pač ni zmogla vsega sama, zato smo se v Dolenjki odločili, da zagrizemo tudi na to področje,« pravi Vojko Bulič, prodajalec v novoodprti športni trgovini. »Novomeškim športnikom ponujamo nekaj novosti, sodelujemo tudi z društvi in klubi. Danes lahko rečem, da so prvi tedni tipanja že za nami, prodaja je zadovoljiva, čeprav nas je zima krepko razočarala. Res dobro smo bili pripravljeni na smuča-rijo, kajti pretekle izkušnje so učile, da je to ena najšibkejših točk novomeške športne ponudbe; hoteli smo zapolniti to vrzel, a je letos vreme opravilo svoje.« V Dolenjkini športni trgovini so te dni ponudbo popestrili še z lokostrelskim priborom, konec marca ali v začetku aprila bodo na svoje prišli ljubitelji tenisa. V prodaji bo nov program teniške opreme, tudi iz uvoza, vkljyčno z loparji in žogicami. »Že sedaj lahko rečemo, da pri nas vsak športnik najde kaj zase, še posebno dobro smo založeni z opremo in rekviziti za športe z žogo, ta čas pa smo zagotovo najbolje založeni s trenirkami, in to po starih cenah. Tu so še lovski in ribiški pribor, trimska kondicijska kolesa, da ne naštevam vsega. Morda le še to, da so vrata trgovine poslej odprta do 17. ure.« B. B. Kot že rečeno, je najbolj presenetljiv izid ženske lige poraz Sentjernejčank doma z Mlinotestom. Reči je treba, da so gostje zmagale povsem zasluženo, saj so Sentjernejčankc igrale nepovezano, nedomiselno; očitno je, da v ekipi Iskre nekaj močno škriplje. Domala enaka vrsta, kot je pred leti osvojila naslov republiških prvakinj, doživlja poraze proti ekipam, ki jih je nekdaj z lahkoto premagovala. Z razliko od Sentjernejčank pa so prijetno presenetile Kočevke z visoko zmago doma nad Polano. Igralke Itasa so dovolj resno vzele nadaljevanje prvenstva, kajti po jesenskem delu jim je kaj slabo kazalo, v ekipo sta se vrnili sestri Jerič in to bo skoraj zanesljivo dovolj za uspeh v boju za obstanek v ligi. Novomeščanke, kot že rečeno, srečanja v Škofijah niso odigrale, zato pa jih čaka v soboto izredno zanimiv nasprotnik; v goste jim prihaja ekipa Kranja, ki si je že zagotovila naslov prvakinj. Za Novomeščanke je to priložnost dokazati, da še zmeraj sodijo v republiški vrh. B. B. USPELI SMUČARSKI SKOKI LOŠKI POTOK - Na 35-metrski skakalnici v Retjah pri Loškem potoku je bila v nedeljo tekma mlajših mladincev za pokal Cockta. Tekmo, na kateri je nastopilo 55 tekmovalcev iz sedmih klubov, je organiziral TVD Partizan iz Loškega potoka. Preko 1000 gledalcev je zadovoljno spremljalo tekmo, ki jo je dobil skakalec iz Titovega Velenja Pogorelčnik. V NEDELJO TEKI NA TRAVNI GORI SODRAŽICA — TVD Partizan iz Sodražice organizira v nedeljo, 20. marca, že 6. tradicionalne smučarske teke na Ravni gori. Soorganizator prireditve v počastitev občinskega praznika je OO ZZB NOV Ribnica, start tekov pa bo ob 9.30 pred domom na Travni gon. Udeleženci bodo nastopili v štirih moških in treh ženskih disciplinah, proge pa bodo dolge 7 in 13 kilometrov. Informacije dobite na telefon (061) 866-152 (Češarek), startnino v znesku 2.000 din pa poravnajte na naslov TVD Partizan ali pred startom. m. G-č METOD ŽUŽEK USPEŠEN TEKAČ NA SMUČEH TREBNJE — Metod Žužek, član smučarskega kluba Trebnje, seje v nedeljo, 13. marca, udeležil mednarodnega kvarnerskega maratona v smučarskih tekih, ki ga je pripravil SK Reka, in sicer na Plataku v Gorskem Kotaru, udeležilo pa se gaje okoli 400 tekačev. Žužek je nastopil v teku na 10 km in zmagal. TRI ZMAGE V STARI TRG METLIKA — V soboto je bilo v Metliki letošnje šahovsko prvenstvo dolenjske regije za pionirke in pionirje. Prvič po daljšem času so sc tekmovanja udeležili predstavniki vseh sedmih občin, daleč največ uspeha pa so imeli mladi šahisti iz Starega trga ob Kolpi. Pri mlajših pionirkah je zmagal Stari trg pred Žalno in OŠ Katje Ru-pena Novo mesto, med mlajšimi pionirji prav tako Starivtrg, drugo je bilo Kočevje in tretji Šentjernej, tretjo zmago pa so predstavniki Starega trga dosegli med starejšimi mladinkami, druga je bila Mirna peč in tretja Metlika. Pri starejših pionirjih je zmagala Stična pred Starim trgom in Dolenjskimi Toplicami. SKUPŠČINA NOVOMEŠKIH PLANINCEV NOVO MESTO — Planinsko društvo Novo mesto obvešča vse ljubitelje gora in planin, da bo danes, 17. marca, ob 17. uri v dvorani sindikalnega doma na Društvenem trgu redna letna skupščina. Po njej bo podpredsednik PZS Jože Dobnik prikazal diapozitive Prokletij in Koraba. Planinsko društvo prav tako obvešča svoje člane, da članarino lahko poravnajo v kiosku Mladinske knjige na Novem trgu. Smola Bojanca pred ciljem Sezona se je pričela — Smole četrti in Bojane osmi na VN Poreške reviere — Uspeh mladincev v Trstu POREČ, TRST — Kolesarska sezona seje tudi uradno pričela. Kar 150 tekmovalcev iz Italije, ČSSR, Avstrije in Jugoslavije seje v soboto zbralo na uvodni dirki letošnje sezone, tekmi za Veliko nagrado poreške riviere. 142 kilometrov dolga proga je prinesla zmagoslavje rogovcem, novomeški ekipi pa veliko smole. Prav nič ni bilo odločenega do predzadnjega od sedmih krogov, ki sojih mo- KASTELIC PRVAK NOVEGA MESTA NOVO MESTO — Te dni seje končalo člansko prvenstvo Novega mesta v šahu, na katerem je nastopilo 10 igralcev. Zmagal je mojstrski kandidat Marjan Kastelic, kije zbral 7,5 točke, sledijo: Istenič 6,5, Rozman 6 idr. VEBROVA DESETA AJDOVŠČINA — Na 11. tradicionalnem kegljaškem turnirju v počastitev dneva žena, na katerem je nastopila vrsta znanih kegljavk, je Trebanjčanka Milena Veber osvojila odlično deseto mesto, podrla pa je 410 kegljev. 14:12. Močno je že dišalo po velikem preobratu, ko sta na sceno stopila sodnika in več kot očitno od bloka v out odbito žogo prisodila v prid gostov, ki so tako le izkoristili ponujeno priložnost. Igralci Žel-jezničaija so po izenačenju zaigrali zbra-neje, domači vsti pa tudi številne menjave trenerja Babnika niso povrnile samozaupanja in igre, s katero so bili v prvih dveh setih na pragu podviga. Do konca prvenstva je še pet kol in prav nič še ni odločenega, lahko se celo zgodi, da Novomeščani ob kakšnem nepredvidenem spodrsljaju vnovič zdrsnejo v nevarne vode. Razlika od predzadnjega Metalca do šestouvrščenega Pionirja je vsega 4 točke. V soboto je na sporedu zanimiv republiški derbi med Salonitom in Pionirjem, v katerem pa imajo Novomeščani le malo upanja na presenečenje. Konec minulega tedna pa so bila odigrana tudi srečanja v obeh prvih republiških ligah. Kočevci so doma klonili proti močnejši ekipi Partizana Narodni dom, ki se bori za prvo mesto, vendar gostitelji z igro niso razočarali. Gostom so odvzeli set, z nekaj več sreče pa bi jim lahko uspelo še kaj več. Zanesljivo pa so v soboto zmagala dekleta Kočevja, ki so tako še naprej docela poravnane na prvem mestu s Partizanom Tabor. Vsega tri kola pred koncem prvenstva je skorajda že zanesljivo, da bo prvaka odločila razlika v setih, če si seveda katera od ekip ne bo privoščila spodrsljaja. V soboto morajo Kočevke z najvišjim rezultatom v gosteh odpraviti Mislinjo, če hočejo še naprej jurišati na drugi zaporedni naslov prvakinj. B. B. PLANINSKO PREDAVANJE METLIKA — Planinsko društvo Metlika pripravlja za petek, 18. marca, ob 19. uri v Vinski kleti predavanje alpinista Marjana Ručigaja. Predstavil bo slovenske planine in dva vzpona v Andih, predavanje pa bodo spremljali filmi in diapozitivi. KD KRKA KOT REPREZENTANCA NOVO MESTO — Vse kaže, da bo tudi letos novomeški kolesarski klub na nekaj težkih preizkušnjah nastopal v vlogi jugoslovanske reprezentance. Kolesarji Krke naj bi vozili v majicah z državnim grbom celo na štirih dirkah najvišje A kategorije, ki veljajo tudi za svetovni pokal. Gre za tradicionalno dirko Po spodnji Saški, dirko Po Turčiji, Olimpia tour na Nizozemskem in dirko Po Siciliji. I y 11 i I i 1 • Zadnji zapleti okoli (nesklepčnosti na sejah obeh zborov novomeške telesnokulturne skupnosti so enemu izmed prisotnih porodili zanimivo zamisel. Predlagal je, naj bi v novomeški telesni kulturi za neresne delegate odredili prisilno privedbo na seje. Ideja ni od muh, kajti predsednik skupščine novomeške TKS je namestnik temeljnega javnega tožilca. • Vse več je takih, predvsem med atleti, ki se sprašujejo, čemu v sedanjem času visoka ograja okoli novomeškega stadiona Bratstva in enotnosti. Tiste dve, tri ali štiri stare milijarde bi zagotovo kazalo bolje naložiti pa četudi bi zanje kupili le nekaj metrov tartanske prevleke, ki jo Novo mesto tako prekleto potrebuje. Tako pa se nekateri že posmehujejo, da ima predvidena ograja namen obvarovati propada vse dragocene zletne pridobitve na stadionu vključno 7. idiličnim rjavim travnatim tepihom. • Sobotno košarkarsko srečanje prve republiške lige med Novolesom in Železarjem je odločil mladi Lučev, ki se očitno razvija v dobrega igralca. Na tribunah je bilo ob tem slišati komentarje, kako je taisti Lučev domala ves prvi del prvenstva, ko je ekipa izgubljala srečanje za srečanjem, presedel na klopi za rezerve. PODALJŠKI ODLOČILI O ZMAGOVALCU — Do zadnjih sekund je bil negotov zmagovalec sobotnega prvenstvenega srečanja med košarkarji Novolesa in Železarja. Novomeščani so se vnovič krepko poigrali z živci svojih navijačev, ki se jih je v športni dvorani pod Marofom zbralo kakih 300. Najzaslužnejši za zmago gostiteljev so mladi Lučev, Bajc in Vučkovič, ki ga vidimo v temnes dresu med uspelo akcijo. (Foto: B. B.) Odločil šele podaljšek Slaba Novolesova igra v 19. kolu I. SKL — Labodovke izgubile srečanje šele v zadnjih petih minutah rali prevoziti kolesarji. Takrat sc je od glavnine odtrgala skupina tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi Novomeščana Smole in Bojane. Takšen razplet je novomeški vrsti očitno ustrezal in nihče ni bil pripravljen vleči glavnine, da bi ubežnike ujela. Dobro je kazalo tudi v zadnjih metrih, vsega 500 metrov pred ciljem pa je imel Bojane okvaro na kolesu, zaradi katere je bil ob eno prvih mest, boljša od Smoleta pa sta bila v sprintu tudi Šebenik in Ugrenovič. Sandi Papež, ki je to dirko vzel le kot resnejši trening, se je pripeljal skozi cilj v glavnini kolesarjev. Rezultati: l. Šebenik, 2. Ugrenovič (oba Rog), 3. Polanc (Sava), 4. Smole (Krka), 5. Liptak (ČSSR), 6. Bojane, vsi v času zmagovalca, 7. Ravbar, 10. Papež (oba Krka) itd. V približno istem času pa je bila med Trstom in Pozdenonom v Italiji dirka starejših mladincev. Na startu je bilo okoli 200 kolesarjev iz Italije in Jugoslavije, novomeško zastopstvo pa je doseglo lep uspeh. Ekipno je Krka namreč zasedla drugo mesto, hkrati pa so bili najboljša tuja ekipa. Nasmihala se jim je tudi posamična zmaga, saj sta Še nekaj pred ciljem vodila Roman Judež in Eržen, a soju zasledovalci ujeli tik pred ciljem, tako da sta se morala zadovoljiti s sedmim oziroma osmim mestom. Novomeški košarkarji so se v soboto zvečer krepko poigrali z živci svojih navijačev. Proti zadnjeurščeni Železaijevi ekipi so pokazali slabo in raztrgano igro in le sreči se imajo zahvaliti, da so tokrat odnesli celo kožo. Za razliko od fantov pa je športne sreče zmanjkalo igralkam Laboda, ki so še šestnajstič v letošnjem prvenstvu ostale praznih rok. Najprej nekaj o tekmi med Novolesom in Železarjem. Žačetek je bil izredno nervozen, po desetih minutah igre je bil rezultat vsega 10:10. Le Lučev in Vučkovič sta v teh minutah držala korak z borbenimi gosti, ko pa seje njimg ustavilo, so pobudo prevzeli košarkarji Železarja. Vodili so skozi ves prvi polčas in šele ob koncu tega dela igre je gostiteljem uspelo doseči majhno prednost. Pričakovati je bilo, da se bodo Novomeščani razigrali v nadaljevanju, vendar so še naprej igrali slabo; njihova največja slabost je bil skok pod košem, saj ta čas nimajo enega samega centra. Na tem mestu je moral v soboto igrati Bajc, ki je sicer izrazit krilni igralec. Tekma se je po 40 minutah končala brez zmagovalca, podaljšek pa je odločil Lučev, ki je s šestimi zaporednimi koši zapečatil usodo gostov. Novomeški košarkarji so torej vnovič razočarali, ekipa je danes le medla senca vrste, kije bila še lani sposobna mešati štrene najboljšim moštvom v ligi. Najpomembnejše, obstanek v ligi, so novolesovci sicer dosegli, za kaj več pa bo potrebno spremeniti veliko tega v klubu. To, kar je uspelo faritom, pa ni dekletom. S sobotnim porazom proti Cimosu so verjetno izgubile še tisto zadnjo mož-. nost, da ubežijo z dna lestvice. Labodove igralke so imele zmago tako rekoč v žepu, še 5 minut pred koncem so vodile z 68:63, ko pa seje poškodovala Bratoževa, njihova najboljša igralka, je bilo srečanje OBČNI ZBOR TENISARJEV NOVO MESTO Teniški klub Novo mesto obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor kluba v ponedeljek, 28. marca, ob 18. uri v sejni sobi doma športov na Loki. Vabljeni! HITROPOTEZNI TURNIR ZA MAREC NOVO MESTO — Marjan Kastelic je naslovu članskega prvaka Novega mesta dodal še zmago na hitropoteznem klubskem šahovskem turnirju za mesec marec. Med 15 udeleženci je zbral 11,5 točke, sledijo pa: Rozman, Škerlj in Milič po 11, Pucelj 9,5, Lubej 8,5, Picek 8, Istenič 7,5 idr. odločeno. Gostje so namreč to spretno izkoristile in do konca tekme dosegle kar 17 točk, Novomeščanke pa vsega 5. Tako je tri kola pred koncem že jasno, da čudeža, ki bi Novomeščanke rešil zadnjega mesta, ne bo. B. B. REGIJSKI CIKLOKROS BRESTANICA — KD Matija Gubec ' iz Krškega je v nedeljo v Brestanici pripravilo regijsko prvenstvo v ciklokrosu za mlajše kategorije. Pri pionirjih B je zmagal Grmšek (Krško), drugi je bil Bojane (Krka), tretji Dobrovnik (Krško), med pionirji A je bil najboljši Zupan (Krško), drugi je bil Ginrpelj (KRka) in tretji Jarh (Krško). Med mlajšimi mladinci so prva tri mesta osvojili Krčani, zmagal je Kranjec, 2. je bil Radejem, 3. Žvar. KRŠKIM OBRTNIKOM VELESLALOM NA LISCI LISCA — V soboto, 12. marca, je brežiško obrtno združenje ob pomoči sev-niških smučarskih delavcev pripravilo na Lisci 3. posavski veleslalom obrtnih združenj. V šestih kategorijah seje pomerilo 45 obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Pri ženskah sta zmagali Krčanki Slavica Molan in Sonja Vehovar, zmagovalci pri moških pa so bili Alojša Molan (Krško), Anton Androjna (Sevnica), Tomo Staut (Krško) in Božidar Tiška (Brežice). Ekipno je zmagalo Obrtno združenje Krško, na 2. mestu so bili Brežičani, na 3. Sevničani. odbojka II. ZVEZNA LIGA — zahod, moški, 17. KOLO: PIONIR—ŽELEZNIČAR 1:3 (9,-12,-9, -6). Pionir: Vernig, Kosmina, Prah, Berger, Povšič, Travižan, Brulec, Gre-gurek, Peašinovič, Černač. LESTVICA: 1. Jedinstvo Interplet 34 ....6. Pionir 14 itd. V 18. kolu igrajo Novomeščani v gosteh s Salonitom. I. SOL, moški, 17. KOLO: LIK KOČEVJE—PARTIZAN NARODNI DOM 1:3 (11,-7,0,-13). LIK Kočevje: Bradač, Miklič, Ob-ranovič, Polovič, Levstik, Marinč, Vec, Planinc, Papež, Hvala, Turk. LESTVICA: 1. Titan Kamnik 28 točk ... 7. LIK Kočevje 18 itd. V prihodnjem kolu igrajo Kočevci v gosteh pri Mislinji. I. SOL, ženske, 17. KOLO: LIK KOČEVJE—TRIGLAV 3:0 (8, 10, 7). LIK Kočevje: Uran, Levstik, Turk, Klun, Gornik, Ibrahimovih, Hočevar, Drobnič, Ahac, Škufca. LESTVICA: I . do 2. mesto Partizan Tabor in LIK Kočevje po 24 točk (40:20) itd. V prihodnjem kolu igrajo Kočevke v gosteh z Mislinjo, Partizan Tabor pa v Kranju s Triglavom. Črnomelj: Plut, Bohte 2, M. Papež 4, Hudelja 6, Novak, Možina, J. Papež 5, Adlešič 1, Orlič 3, Grabrijan, Pezdirc, Kmetič. LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 19 točk ... 3. Inles 15, 7. Črnomelj 13, Sevnica 7. Pari prihodnjega kola; Šoštanj—Inles, Slovenj Gradec—Črnomelj, Bakovci—Sevnica itd. SRL, ženske, 12. KOLO: ISKRA—MLINOTEST 16:19 (8:10) Iskra: Bolte, Gorenc 1, Dolar 2, Kegljevič, Radovan, Turk 5, Selan, Rangus, Vide 8, Lužar, Jakše, Kos. IT AS—POL ANA 26:17 (12:6) Itas: Filipovič, Klarič 1, Vuk, S. Jerič 11, M. Jerič 2, Bejtovič 11, Saftič 1, Kesnič, Jurkovič, Guštin, Dragičevih, Štefanišin. BURJA CENTROCOOP—NOVO MESTO preloženo LESTVICA: 1. Kranj 24 ... 4. Novo mesto (tekma manj) 16, 5. Iskra 15, 10. Itas Kočevje 4 itd. Pari prihodnjega kola: Cerkno—1-tas, Novo mesto—Kranj, Olimpija—Iskra itd. košarka rokomet SRL, moški, 12. KOLO INLE- S—SEVNICA 26:25 (14:11) Inles: Lapajne, Djokič 1, A. Mihelič 2, Goleš, J. Mihelič, Pogorelec, Lu-rič 5, Lesar, Tomšič 5, Mate 7, Fajdiga 6, Parezanovič. Sevnica: Kovačič, Trbovc 7, J. Kneževič 2, T. Kneževič 3, Špan 5, Sevnica 1, Regner 5, Simončič 1, Šunta, Gabrič, Svažič, Možic. ČRNOMELJ PRULE 21:18 (10:9) SKL, moški, 19. KOLO NOVO- LES—ZELEZAR 90:88 (82:82, 46:44) Novoles: Vučkovič 17, Cerkovnik 12, Stojkovič 7, Bajc 26, Lučev 19, Plantan 7. LESTVICA: 1. Maribor 37 ... 10. Novoles 25 itd. Novomeščani igrajo prihodnje sre-' čanje v Postojni. SKL, ženske, 19. KOLO: LABOD—CIMOS 73:80 (44:44) Labod: Srebrnjak 11 D. Verstovšek 17, Bratož 24, Čavlovič 14, Dragman 6, Smrke 11. LESTVICA: 1. Slovan 34 ... 12. Labod 22. V prihodnjem kolu igrajo Novomeščanke v gosteh s Kladivarjem. DOLENJSKI LIST Žt. 11 (2014) 17, marca 1988 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 18. III. 9.45 — 12.55 in 16.05 — 00.30 TELETEKST MOZAIK 10.00 DOKUMENTAREC MESECA: JURKLOSTER 10.40 FANNY IN ALEXANDER, ponovitev 2. dela švedske nadaljevanke 17.20 VIDEO STRANI 17.35 V ZNAMENJU DVOJČKOV, 3. del 17.50 GRIZLI ADAMS, 7. del nanizanke 18.15 20 TON NA DAN, dokumentarna oddaja 18.45 RISANKA 18.53 VIDEOSTRANI 19.00 VREME 19 01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.22 KIR ROYAL, 1. del nemške nadaljevanke Nadaljevanka je bila v Nemčiji zaradi satirične osti in razkrinkavanja visoke družbe zelo gledana. Glavni junak je časopisni reporter, ki razkrinkava smetano nemške družbe. S svojim fotoreporterjem je ves čas na lovu za senzacijami iz življenja bavarskih veličin in že v naslednji številki časopisa postreže svojim bralcem z nenavadnimi in pikantnimi zgodbicami. Suče se v svetu filma, mode, umetnosti, med politiki, industrialci in aristokracijo. Avtor trdi, da podobnost z resničnimi osebnostmi ni naključna, ampak premišl- jeno namerna. Nadaljevanka ima šest delov. 21.25 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE, 8. oddaja 22.15 DNEVNIK 22.30 KRONIKA S SREČANJA GLEDALIŠČ ALPE-JADRAN 22.50 TEMA, sovjetski film 00.30 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Znanstveni^ razgovori — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Ansambel Braneta Klavžarja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 22.00 Nevesta na oglas (ameriški film) SOBOTA, 19. III. 7.40 — 16.05 in 16.15 — 00.15 TELETEKST 7.55 VIDEO STRANI 8.20 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET j 8.25 V ZNAMENJU DVOJČKOV, ponovitev 3. dela 8.40 ZBIS: SREČNI METULJ, 3. oddaja 8.55 LEGENDE SVETA, 2. oddaja 9.25 CYRANO DE BERGERAC, 4. del 9.50 PERISKOP 10.50 STUDIO JE VAŠ: MOJA ŽIVALCA IN JAZ, 1. del 11.35 NAŠA PESEM, 15. oddaja - 12.05 AKTUALNO, ponovitev 14.25 JUBIEUNA TEVETEKA, ponovitev 8. oddaje 15.55 VIDEOSTRANI 16.30 VIDEO STRANI 16.45 KRONIKA S SREČANJA GLE- ,N, pom 17.05 BLODNJAK ORIENTACIJSKEGA TEKAČA, češkoslovaški film 18.25 DA NE BI BOLELO: Kronični bronhitis 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 VREME 19.01 KNJIGA 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.55 NAŠ UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 VRNITEV V PARADIŽ, 21. del 21.20 VEČER Z JOSIPO LISAC 22.15 DNEVNIK 22.30 RDEČI BARON, ameriški film V ospredju filma so prvi bojni piloti. Sprva so se piloti vojskujočih se držav celo pozdravljali, toda kmalu so bila krhka letala oborožena s strojnicami in vojna je zavladala tudi na nebu. A kljub temu so bili piloti vitezi sodobnih časov. Med te sodi tudi Rdeči baron von Richthofen. V filmu spremljamo njegovo kariero, hkrati z njo pa razvoj prve svetovne vojne, v kateri uspevajo ljudje kot Herman Goe-ring in Ted Brovvn, trmast in samosvoj kanadski pilot, ki seje v zgodovino vpisal tako, daje rešil tovariše nevarnosti z imenom Rdeči baron. 00.05 VIDEO STRANI OPOMBA: Aear: SP V ALPSKEM SMUČANJU (M) DRUGA TV MREŽA 14.25 Kako biti skupaj — 14.55 Zaročenka za Davida (kubanski film) — 16.25 Kapelski kresovi — 17.40 Otroška predstava — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.10 Zamejci v Cankarjevem domu — 22.10 Košarka Cibona:CZ — 23.30... — 23.50 Športna sobota NEDELJA, 20. III. 8.55 — 12.45 in 13.50 — 22.50 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 ŽIV ŽAV 10.15 GRIZLI ADAMS, ponovitev 7. dela 10.40 VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 21. dela nadaljevanke 11.30 ANSAMBEL VITA MUŽENIČA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEO STRANI 14.05 VIDEOSTRANI 14.20 KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA, 6., zadnji del nadaljevanke 15.10 RADMILA KARAKLJAJIC, zabavnoglasbena oddaja 16.00 MACAO, ameriški film (ČB) 17.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 17.45 PODARIM DOBIM, zaključno žrebanje 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 VREME 19.01 TV MERNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.07 TRST VIA SKOPJE, nadaljevanka TV Skopje Tema nadaljevanke v šestih delih je odhajanje naših otrok v Italijo. Gre za pretresljivo zgodbo ukradenih otrok v nekem taborišču. Zgodba odkriva, kako izbirajo otroke, kako jih ilegalno pošiljajo čez mejo, kako živijo in kako si služijo kruh v velikih italijanskih mestih. Napeto je tudi v Skopju, kjer vidimo organizatorje te umazane trgovine z otroki, njihove starše in delavce organov pregona. 21.05 ZDRAVO 22.35 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 21. III. 9.45 — 12.05 in 16.40 — 23.40 TELETEKST MOZAIK 10.00 NAŠ UTRIP 10.15 ZRCALO TEDNA 10.30 PRIJATELJI EDDIEJA COY-LA, ameriški film 16.55 VIDEO STRANI 17.10 MOZAIK, ponovitev 17.40 RADOVEDNI TAČEK 17.55 LEGENDE SVETA: MARKO, 3. oddaja 18.20 BOJ ZA OBSTANEK: KDO JE BIL PREJ 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.07 INTIMNI STIK, angleška nadaljevanka 21.05 OMIZJE 23.05 KRONIKA S SREČANJA GLEDALIŠČ ALPE-JADRAN 23.25 VIDEO STRANI 22.45 V ALP-SLALOM (M), TOREK, 22. III. 9.35 — 12.05 in 13.35 TELETEKST 9.50 ŠOLSKA TV 10.55 SVETOVNI POKAL SKEM SMUČANJU prenos I. teka 11.40 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 34. lekcija 13.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), 2. tek 14.45 VIDEOSTRANI 15.00 ŠOLSKA TV, ponovitev 16.05 SLALOM (M), posnetek 17.05 KRONIKA S SREČANJA GLEDALIŠČ ALPE-JADRAN, ponovitev 17.25 TEDENSKI ZABAVNIK 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.07 ROKOBOREC, finska drama 21.40 OSMI DAN, oddaja o kulturi 22.20 DNEVNIK 22.35 VIDEO STRANI SREDA, 23. III. 9.35 — 12.45 in 15.20 — 22.30 TELETEKST 9.50 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK (Ž) 10.40 ROKOBOREC, ponovitev finske drame 12.05 OSMI DAN, oddaja o kulturi 15.35 VIDEOSTRANI 15.55 SMUK (Ž), posnetek 16.25 OSMI DAN, ponovitev 17.05 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 34 lekciia 1730 ZBIS: SREČNI METULJ, 4. del 17.45 CYRANO DE BERGERAC, 5. del mladinske Dredstave 18.15 POKAŽI MI, KAKO, 6. oddaja 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.07 FILM TEDNA: GALLIPOLI, avstralski film 21.55 J. S. Bach: BRANDENBURŠKI KONCERT 22X15 TEDNIK 22.20 VIDEO STRANI ČETRTEK, 24. III. 8.35 — 00.00 TELETEKST 8.50SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 1. tek 9.45 ŠOLSKA TV ali film RDEČI BARON 11.25 VELESLALOM (Ž), 2. tek 12.00 ŠOLSKA TV 13.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (M) 15.10 VIDEOSTRANI 15.30 VELESLALOM (Ž) in SUPERVELESLALOM (Ž), posnetek 17.40 STUDIO JE VAS, 2. oddaja 18.15 MAKEDONSKE LJUDSKE PESMI 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI KJE LAHKO SLIŠITE STUDIO D RADIJSKA SKALA 88 90 92 94 96 98 100 102 104 106 STUDIO DELOVNIK STUDIO REDAKCIJA ČESTITKE OGLASI tel- 28-165 28-155 tel: 28-160 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.07 TEDNIK 21.12 FANNY IN ALEXANDER, 3. del švedske nadaljevanke 22.10 DNEVNIK 22.25 JUBILEJNA TEVETEKA, 11. oddaja lenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri TOREK, 22. marca 16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri SREDA, 23. marca 16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Lestvica narodno-zabavne glasbe, Biba leze — biba gre, Studio D jutri Radio Sevnica UKV — 96,8 ali 105,2 MHZ Spored Studia D ČETRTEK, 17. marca 16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Od A do Ž, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre. Studio D jutri PETEK, 18. marca 16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema tedna, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri SOBOTA, 19. marca 16.00 Začetek, Izbor pesmi tedna, 16.30 Novice, Brez dnevnega reda, 18.00 Kronika Dolenjske, Nagradna uganka, Biba leze — biba gre, Studio D jutri NEDELJA, 20. marca 9.00 Začetek, Pesem tedna, lz vaše kuhinje, Lestvica zabavne glasbe, 10.00 Kronika Dolenjske, Repičeva draga, 10.30 Kmetijska oddaja, 11.00 Mali oglasi, 11.30 Čestitke naših poslušalcev, Studio D jutri PONEDELJEK, 21. marca 16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Do- Redakcija čestitke oglasi studio telefon 81-004 telefon 81-315 Četrtek, 17. 3. 17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda Glasbeni uvod za ogrevanje 17.20 Aktualno 17.50 Iz naših krajev 18.10 Rezervirano za... 18.25 Glasbena oddaja Sobota, 19. 3. 17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda 17.05 Mladinska oddaja 18.00 Glasbena uganka 18.30 Poklicno usmerjanje Nedelja, 20. 3. 10.30 Pozdrav in predstavitev sporeda 10.50 Kmetijska panorama Nedeljski gost Oddaja o kulturi 11.40 Mikrofon na vasi Dobro je vedeti 12.00 Aktualno Minute za prometno varnost 12.15 Za vsakogar nekaj 13.00 Nedeljski poročevalec 13.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev Sreda, 23. 3. 17.00 Pozdrav in predstavitev programa 17.05 Informativna kronika 17.25 Naši kraji in ljudje 18.25 Glasbena oddaja Novomeščan v bitki na Stolu Partizanska pot Antona Matoha-Štepsla z Drske v Novem mestu, ki je te dni praznoval sedemdesetletnico življenja Bitka na vrhu Stola v Karavankah 20. februarja 1942 je po Sloveniji postala znana predvsem po vsakoletnem pohodu borcev, planincev, mladine in sploh ljubiteljev gora na ta gorski vrh, kjer je državna meja z Avstrijo, Novomešča-nom pa verjetno ni znano, da je v omenjeni bitki sodeloval tudi njihov rojak Anton Matoh-Štepsl z Drske (Novo mesto). Upam si trditi, daje Matoh v jeseniški in radovljiški občini bolj znan kot v rodnem mestu. Petindvajset let po vojni Jeseničani niso vedeli, kdo je bil tisti junak, kije opoldne 17. aprila 1942 sredi Jesenic, blizu občinske stavbe in le 50 metrov od izpostave gesta-pa, ki jo je vodil zloglasni Clemens Druschke, ustrelil župana Karla Luckmanna. Ker so mnogi mislili, da je neznani atentator padel, so si nekateri drznili šepetaje prilaščati to junaško dejanje. Zaradi tega je potrebna še naslednja obrazložitev: - Okrožni komite KPS Jesenice je sklenil, da je treba župana Karla Luckmanna likvidirati. Pred vojno je bil šef ekonomata železarne in že član nacistične stranke. Bilje lovec in hribolazec in je bil izredno dober poznavalec planin. Kot tak je vodil nemške enote v hajke za partizani. On je tudi prvi zvedel, da so v koči blizu Zabreške planine partizani. V ohranjenem poročilu, ki gaje napisal Luckmann in poslal na okraj v Radovljico in šefu gesta pa na Bled, je med drugim zapisal: »19. t.m. (febr. 1942) mi je sporočil lovec nadzornik KID (Kranjske industrijske družbe, opomba J. V.) Franc Grilc iz Žirovnice, daje opoldne tistega dne opazil partizansko stražo pred študentovsko kočo nad Zabreško planino. To sem sporočil dr. Bauerju (ta je bil tedaj šef gestapa na Bledu in predsednik izrednega sodišča, opomba J. Vidic). Še tisti večer ob pol desetih sem dobil ukaz, naj bom kot vodja na voljo smučarskemu oddelku majorja Manna. Ko smo se opolnoči vzpenjali od Most, smo se v dolini Završnice razdelili na dva približno enaka dela. Major Mann in lovski nadzornik Grilc sta šla po vzhodni vzpenjajoči se poti, jaz pa sem se z oddelkom višjega poročnika Bleiweissa povzpel do Valvasorjeve koče in od tam v vzhodni smeri do Zabreške planine. Tja smo prišli ob pol petih zjutraj, ko je bilo še temno. Tedaj je v bližini odjeknil strel. Nadporočnik je razporedil skupine spodaj in zgoraj. Šele v jutranjem mraku so skupine zasedle in preiskale počitniške hišice nad Zabreško planino. Vse je kazalo, da so te koče uporabljali partizani in da so se umaknili tik pred nami. Prostori, ležišča in voda na peči so bili še topli. Zaplenili smo nekaj hrane: mast, sladkor, moko, fižol, kavo itn. Našli smo tudi obleke in odeje...« Tisto noč je bil Tone Matoh-Štepsl dežurni čete. Zgodaj zjutraj, ko se še ni zdanilo, gaje stražar obvestil, da spodaj pod plotom sliši drsenje smuči. Matoh je šel ven in tudi slišal smučarje in nekoga, kije po nemško potihoma klical Luckmanna. Zbudil je komandirja in borce, ki so se v naglici umaknili po zasneženem strmem pobočju do Prešernove koče na vrhu Stola, kjer je prišlo do bitke, v kateri je padel Jože Koder iz Primorske. Drugih izgub ni bilo na nobeni strani. ATENTAT NA NACISTIČNEGA ŽUPANA Aprila 1942 je Cankarjeva četa taborila blizu Valvasorjeve koče. Komandir Albin Žemva je skrivaj rekel Matohu, naj se neopazno umakne v gozd, in mu pri tem pokazal, v katero smer. Tam ga nekdo čaka. Neznanec v gozdu je bil Viktor Kejžar, sekretar okrožnega komiteja partije. Po kratkem pogovoru je Kejžar vprašal Štepsla, če si upa izvesti atentat na jeseniškega župana Luckmanna. Taje pri priči in brez omahovanja odgovoril, da je lahko že danes mrtev. Kejžar mu pove, da mu na Jesenicah ne more nihče pomagati, da je akcija silno tvegana in da mora biti pripravljen tudi na to, da se ne bo več vrnil. Matoha tudi to ni prestrašilo. Iz doline so zanj dobili primerno novo civilno obleko in kravato. Ponudili so mu dve pištoli, da jih vzame s seboj, a je izbral staro rusko, že precej zarjavelo, katero je nekdo prinesel iz Rusije po prvi svetovni vojni. Tone je prišel na Jesenice ob pol dvanajstih in se nato sprehajal po cesti blizu občine. Pisarniške prostore pa je tedaj pleskal Karel Klein-dienst, Tonetov sošolec iz Novega mesta. Tone mu reče, naj nikomur ne pove, da gaje videl, in naj hitro (Kleindienst) izgine iz mesta. Ko se je Kleidienst po kosilu že vračal nazaj na delo na občino, je iz stavbe prišel Luckmann v spremstvu dveh tajnic, za njim pa sta v oddaljenosti desetih metrov šla dva oborožena osebna Luckmannova varnostnika. Kleindienst je iz bližine dobro videl, kako je Tone Matoh iz žepa potegnil pištolo ter dvakrat ustrelil v župana. Tone seje ritensko umikal čez cesto in še enkrat ustrelil proti agentoma, ki sta zbežala, Tone pa nazaj v gozd. Zaradi Luckmanove smrti so Nemci ustrelili 49 talcev, ki sojih izbrali v begunjskem zaporu. Po vojni je bil Tone Matoh najprej leto dni kot oficir na meji v Dravogradu, nato je šel v letalsko šolo v Zemun za štabnega oficiija. Zadnjih trinajst let je bil na vojaškem letališču v Pulju. Zdaj pozimi živi v Ljubljani, poleti pa v vikendu v Planini pod Golico. Z ženo Zlato imata sina in hčer. Sinje direktor tovarne v Kamniku. Januarja letos je Tone Matoh-Štepsl, prvoborec, spomeničar, praznoval sedemdesetletnico, zato želim o njem napisati še nekaj besed. Doma v Novem mestu so imeli gostilno in majhno kmetijo. V družini je bilo pet bratov in tri sestre. Štirje bratje in sestra Brona Henigman so bili pri partizanih in vsi bratje obveščevalci. Brona je bila najprej v Dolenjskem odredu, nato pa v drugih enotah. Brat Franc je bil osem mesecev v novomeškem zaporu in gaje rešila kapitulacija Italije. Bilje obveščevalni oficir v 14. diviziji, in ko je ta februarja 1944 odšla preko Hrvaške na Štajersko, je padel neznano kje v srditih bojih z Nemci. Brata Ivana so domobranci ujeli v nekem mlinu v Zadvoru na Dolenjskem. Po mučenju so ga ubili pred tistim mlinom. Tone seje v Novem mestu izučil za brivca. Njegov brat Franc se je pred vojno učil za natakarja v kolodvorski restavraciji na Jesenicah. Ta mu je pisal, naj pride na Jesenice, ker brivski mojster Rakovec išče pomočnika. In tako je Tone leta 1940 prišel na Jesenice in se tam decembra 1941 priključil partizanom. Dva meseca po opravljenem atentatu na Luckmanna je bil imenovan za komandirja čete v Ca-nkaijevem bataljonu, kije deloval v Karavankah. V začetku avgusta je bataljon šel v vas Hraše pri Lescah po hrano. V vasi jih je pričakala nemška in vermanšaftovska zasedba, ubila komandanta Albina Žemva in borca Kokalja, od borcev in komandirjev pa je bil ranjen samo Tone. V levo roko je dobil več strelov od nadl^jcti do palca. Komisar čete Marjan Šifrer-Kuki, ki je študiral medicino (po vojni je bil okrožni sodnik v Ljubljani, nato pa pravnik, pred leti je umrl), mu je obvezal samo palec, kajti tudi Tone ni vedel, da ima več ran. Med umikom mimo zloglasnih Begunj je omedlel in padel na tla. Šele tedaj je Kuki opazil, kako krvavi in da ima več ran. Obvezal ga je, Tone se je zdramil in potem so vsi nadaljevali pot v gorovje. Kmalu po tem nesrečnem dogodku je bil bataljon premeščen na Jelovico, kjer so na novo formirali enoto. Toneta so imenovali za četnega komisarja, čez dva meseca pa so ga poslali na Pokljuko za komandirja čete. Ko sta nekega dne tja prišla komandant in komisar odreda, je zaprosil za premestitev na Dolenjsko. Prošnja je bila rešena in maja 1943 je bil Matoh že v zaščitni četi Glavnega štaba NOV in POS. Določili so ga za četnega obveščevalca. »TAKOJ, KADAR BO TERJALA DOMOVINA« V drugi polovici novembra 1943 je 18. divizija krenila s tremi divizijami v Gorski Kotar, da bi pomagala tamkajšnjim hrvaškim partizanom uničiti več sovražnih postojank. Divizijo je vodil Rade Peha-ček, z njo pa je šel tudi Tone. Ko se je divizija vrnila na Notranjsko, je Tone ostal na hrvaški strani na obveščevalni točki Glavnega štaba NOV in POS. Avgusta 1944 seje blizu Starega trga na Kolpi peljal s kolesom. Šele na strmi cesti je opazil, da mu zavore ne delujejo. Prav tedaj mu je naproti pripeljal osebni avto. Ob strani je bilo komaj prostora za kolesarja, kije sicer uspešno švignil mimo, toda naravnost naprej v prepad. Ko se je čez več dni zavedel, je ležal v veliki dvorani v Žužemberku ali tam nekje blizu. Povedali so mu, da sta bila v avtomobilu dva člana Glavnega štaba in da ga je eden od njiju prepoznal. Odnesla sta ga v avto. Čez Kolpo so se peljali na splavu (skupaj z avtom), nato so ga oddali v roke zdravnikom. Nad desnim očesom na čelu se mu še sedaj poznajo sledi rane od padca, zdravniška komisija pa mu je priznala 40-odstotno invalidnost. Kako hud pretres možganov je dobil ob padcu, je zvedel šele veliko let pozneje, ko je potreboval potrdilo za dobo zdravljenja. Izgubil je namreč spomin. Kar za glavo se je prijel, ko je prebral, da se je zdravil skoraj do konca vojne. Prvega maja 1945 bi se morala začeti šola za oficirje OZNA v Otočcu, toda poklicani niso bili pri pouku niti eno uro. Na tovornjakih so jih odpeljali v Trst, kamor so prispeli 2. maja 1945. Toneta so imenovali za načelnika OZNA v Tržiču pri Trstu. Kje je bil potem do upokojitve, že vemo. Preveč formalno bi bilo, da bi pisal o njegovem značaju, skromnosti in pod. Le še tole: Nekoč sem ga vprašal, če bi si drznil še kdaj opraviti takšno akcijo, kakršno je na Jesenicah. »Takoj, kadar bo to terjala domovina.« Jubilantu Stepslnu brez šampanjca kličem: Na zdravje! JOŽE VIDIC TOVARIŠI, MAŠČUJTE NAS -pisan pred odhodom na morišče. Zapis na steni celice št. 3 v Begujah, na- NI VSAKA MAJONEZA THOMY MAJONEZA THoivnr LJ Kolinska še vedno izdeluje samo majonezo |THOMY ^Kolinska o o Metalka Ljubljana vam iz konsignacije nudi NAJNOVEJŠE OLJNE IN PLINSKE GORILCE priznanega nemškega proizvajalca THYSSEN. Informacije lahko dobite v Metalki; Ljubljana, 061 320-773 ter naših blagovnicah v Ljubljani (061 318-750) in Mariboru (062 32-151), prodajalni v Ptuju (062 772-911) ter v Elektrotehni v Murski Soboti (069 21-146) © metalka sato I r kmetijska zadruga krka n sub o . novo mesto, resta komandanta staneta 10 Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge vodja likvidature Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da imajo končano šolsko izobrazbo VI in V. stopnje ekonomske, komercialne, organizacijske ali splošne smeri ter 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom J ‘“‘“ide*— ----------------------- • ...... dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 126/10 (3Lektcatfia Oite&tanica Cesta prvih borcev 18 BRESTANICA DELAVSKI SVET ELEKTRARNE BRESTANICA razpisuje dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA — delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba pravne, politološke, filozofsko-psihološke ali organizacijske smeri, znanje angleškega ali nemškega jezika 3 leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: Razpisna komisija Elektrarne Brestanica Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po končanem zbiranju prijav. 134/11 kmetijska zadruga krka n sub o., novo mesto cesta komandanta staneta 10 Mercator TOZD BRAZDA Agroservis in kmetijstvo Objava licitacije za prodajo rabljenih osnovnih sredstev na deloviščih Draškovec, Klevevž in Zalog pri Straži: P je prikolica Zmaj cisterne lugi ermenice mlin kladivar trosilec za umetno gnojilo škropilnice sejalnice motorna žaga viličar osebni avtomobili trosilci za hlev. gnoj kosilnica BCS lesene barake konjski hlev molzni stroji VVestfalija kozolec šupa razna kmetijska orodja Javna prodaja bo v soboto, 19.3.1988, in sicer: na Draškovcu pri Šentjerneju ob 8. uri zjutraj, na Klevevžu pri Šmarjeških Toplicah ob 10. uri, v Zalogu pri Straži pa ob 13. uri. Interesenti plačajo pred začetkom javne prodaje 10% varščine od izklicne cene. Osnovna sredstva si je mogoče ogledati uro pred prodajo. B6/11 INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE JUTRANJKA n. sol. o., Sevnica VABI K SODELOVANJU strokovne in ustvarjalne sodelavce za odgovorna dela in naloge na področjih: — tehnologije — komerciale in marketinga — AOP — razvoja — izvoza Nudimo stimulativni osebni dohodek in rešitev stanovanjskega vprašanja. Vse zainteresirane vabimo, da nam pošljejo pismene vloge do 31. 3.1988 na naslov: Industrija otroške konfekcije Jutranjka Sevnica kadrovsko-splošni sektor Radna 3, 68290 Sevnica 131/11 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO Delovna skupnost skupnih služb razpisuje v skladu s sklepom DS DSSS ter v skladu z določbami Statuta DSSS, proste delovne naloge in opravila RAČUNOVODJE DO Za računovodjo delovne organizacije je lahko imenovan delavec, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da ima višjo strokovno izobrazbo in najmanj 6 let delovnih izkušenj, — da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 7 let delovnih izkušenj, — da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki. Kandidat bo imenovan za računovodjo delovne oraanizaciie za dobo štirih let. Vloge z dokazili o izobrazbi, dosedanjem delu in življenjepisom naj Kandidati pošljejo v 15 dneh v zaprti ovojnici na naslov: GIP PIONIR, Novo mesto, DSSS, Kettejev drevored 37, s pripisom: »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po dnevu sklepa delavskega sveta o imenovanju. 132/11 % OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO LETOS PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: NA OBMOČJU NOVEGA MESTA: Ponedeljek, 21. marca ob 10. uri: ob 8. uri: Brod • ob 9. uri: Srebrniče ob 10. uri: Praproče ob 10,30: Jurka vas ob 11. uri: Vavta vas ob 11,30: Drganja sela ob 12. uri: Rumanja vas Torek, 22. marca ob 8. uri: Cegelnica ob 9. uri: Prečna ob 9,30: Podgora ob 10. uri: Dol. Straža ob 11. uri: Gor. Straža ~ ob 12. uri: Gor. Polje Sreda, 23. marca ob 8. uri: Soteska ob 9. uri: Podhosta ob 10. uri: Podturn (pri gost. Štravs) 1 ob 11. uri: Poljane ob 12. uri: Dolenjske Toplice Četrtek, 24. marca ob 8. uri: Dol. Kronovo ob 9,30: Brezovica ob 10. uri: Šmarjeta ob 11. uri: Gorenja vas Petek, 25. marca ob 8. uri: Ruperč vrh ' ob 8,30: Birčna vas ob 9,30: Uršna sela — vas ob 11. uri: ob 11,30: ob 12. uri: Uršna sela — zadružni dom Dobindol Gor. Sušice Dol. Sušice Sobota, 26. marca ob 8. uri: Gotna vas ob 9. uri: ob 9,30: ob 10,30: ob 11. uri: ob 11,30: Črmošnjice Dol. Težka voda Nova gora Vel. Cerovec Podgrad Ponedeljek, 28. marca ob 8. uri: Ratež ob 9,30: Vel. Brusnice ob 11. uri Gabrje Torek, 29. marca ob 8. uri: Vrhe ob 8,30: ob 9. uri: ob 9,30: ob 10. uri: ob 11. uri: ob 12. uri: Dolž Zajčji vrh Vel. Orehek Stopiče Stranska vas Dol. Lakovnica Sreda, 30. marca ob 8. uri: Jablan ob 9. uri: ob 10. uri: ob 11. uri: ob 12. uri: Goriška vas Sred. Globodol Biška vas Jablan— Šranga Četrtek, 31 marca ob 8. uri: Mirna peč ob 9. uri: Železniška postaja ob 10. uri: Dolenja vas ob 11. uri: Šentjurje Petek, 1. aprila ob 7,30: Gor. Kamenje ob 8,30: Dol. Karteljevo ob 9,30: Kamenvrh ob 10,30: Dol. Kamence ob 11,30: Gor. Kamence ob 12. uri: Potočna vas Sobota, 2. aprila ob 8. uri: Bajnof ob 9. uri: Otočec ob 10,30: Stari grad ob 12. uri: Novo mesto —Veterinarska postaja Ločna Ponedeljek, 4. aprila ob 8. uri: Šmihel ob 9. uri: Škrjanče ob 10. uri: Vel. Podljuben ob 10,30: Mali Podljuben ob 11. uri: Vrh pri Ljubnu ob 17. uri: Novo mesto —Loka Torek, 5. aprila ob 8. uri: Žabja vas ob 9. uri: Mali Slatnik ob 10. uri: Smolenja vas ob 11. uri: Hrušica ob 11,30: Vel. Slatnik ZAMUDNIKI: SOBOTA. 9. aprila ob 8. uri: Novo mesto — Veterinarska postaja Ločna NA OBMOČJU ŠENTJERNEJA IN ŠKOCJANA ob 10,30: Ponedeljek, 21. marca ob ob ob 8. uri: 9. uri: 9,30: ob 10. uri: ob 11. uri: Gor. Brezovica Gor. Maharovec Dol. Maharovec Gomila Bela cerkev Torek, 22. marca ob 8. uri: ob 8,30: ob 9. uri: ob 9,30: ob 10,30: Gor. Stara vas Loka Mihovo Gor. Vrhoplje Dol. Vrhpolje Sreda, 23. marca ob 8. uri: Dol. Stara vas ob 9. uri: Groblje ob 10. uri: Ostrog ob 10,30: Šentjakob Četrtek, 24. marca ob 8. uri: Javorovica ob 8,30: Vel. Ban ob 9. uri: Vratno ob 10. uri: Šmarje Petek, 25. marca ob 8. uri: Šentjernej Ponedeljek, 28. marca ob 8. uri: Mihovica ob 9. uri: Drama ob 9,30: Dobrava ob 10,30: Zameško Torek, 29. marca Vinica pri Škocjanu Sreda, 30. marca ob 8. uri: Zagrad ob 8,30: Vel. Poljane ob 9. uri: Zbure ob 10. uri: Osrečje ob 11. uri: Škocjan Četrtek, 31. marca ob 8. uri: Cerov log ob 8,30: ob 10. uri: ob 10,30: ob 11. uri Orehovica Dol. Mokro polje Polhovica Gor. Gradišče ob 8. uri: ob 9. uri: ob 9,30: ob 10. uri: Dobruška vas Grmovlje Dol. Dole Gor. Dole ZAMUDNIKI: Petek, 1. aprila ob 8. uri: ŠENTJERNEJ ob 10. uri: ŠKOCJAN SUHA KRAJINA: dganja adenc Petek, 25. marca ob 8. uri: Budi ob 9. uri: Gra ob 9,30: Vel. Lipje ob 10,30: Lašče Sobota, 26. marca ob 8. uri: Ajdovec ob 9. uri: Vel. Lipovec ob 10. uri: Sr. Lipovec ob 11. uri: Trebča vas Torek, 29. marca ob 8. uri: Drašča vas ob 8,30: Klečet ob 9. uri: ob 11. uri: ob 11,30: Šmihel Vrhovo Praproče vas Sreda, 30. marca ob 8. uri: Stavča vas ob 8,30: Jama ob 10. uri: Dvor ob 11. uri: Sadinja vas Sreda, 6. aprila ob 8. uri: Reber ob 9. uri: Žužemberk —levi breg ob 10. uri: Žužemberk —desni breg Petek, 8. aprila ob 8. uri: Lopata ob 8,30: Visejec ob 9. uri: Sela ob 10. uri: Ratje Sobota, 9. aprila ob 8. uri: Hinje ob 9. uri: Prevole 10. uri: Žvirče ZAMUDNIKI: Sobota, 16. aprila ob 8. uri: Žužemberk ob 9. uri: Dvor ob 11. uri: Hinje NA PODROČJU OBČINE METLIKA: Torek, 22. 3. 88 od 11,00 ob 7. uri: Dol. Lokvica — do 12. ure pri Dragovanu, št. 1 ob 12,10 ob 7,50: Suhor—gostilna Jelenič ob 12,30 ob 8,15: Hrst—gostilna Brunskole od 14. ob 8,30: Jugorje— do 16. ure gostilna Badovinac . ob 9,30: Bušinja vas — Četrtek, 24. pri Petrovih ob 7,30 ob 9,50: Brezovica — pri tov. Štubljarju ob 10,20: Bojanja vas — pri tov. Režku ob 11,00: Radoviča— pred trgovino ob 11,30: Slamna vas — pri cerkvi ob 12,00: Svržaki — pred trgovino 88 Bažakovo — Nemanič, st. 3 Radoviči — pri Nemaniču Rosalnice — pri Matjašiču, št. 14 Metlika — sejmišče 3. 88 Krivoglavice — gasilski dom ob 8,00 uri Primostek — osemenjevalnica ob 8,30 do 9,30 od 10,00 do 10,50 Podzemelj — gasilski dom Krasinec — gasilski dom od 11,00 do 12,00 ure Gradac — gostilna Jelka Sreda, 23. 3. od 7,30 do 8. ure od 8,30 do 9,30 Metlika — Log, skladišče KZ Drašiči — gasilski dom DODATNO OPOZORILO: Cepljenje psov je obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece. Zaradi natančne evidence cepljenih psov prosimo, da živali pripel-ejo k cepljenju odrasle osebe. 'si psi, ki bodo ob času cepljenja mlajši od 4 mesecev, morajo biti cepljeni takoj, ko dosežejo to starost. Razpored cepljenja bo objavljen na krajevno običajen način. 135/11 G INDUSTRIJSKA PRODAJALNA je GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO ODPIRAMO NOVE RAZSTAVNE IN PRODAJNE PROSTORE ZA VAS, NAŠI DRAGI KUPCI IN POSLOVNI PARTNERJI, DA VAM BO NAKUP OZIROMA RAZGOVOR PRIJETNEJŠI. TO JE DRUGAČNA PRODAJALNA OD KLASIČNIH PRODAJALN IN Z DRUGAČNO PONUDBO OD DO KLJUČA PRODAJALNA NUDI: — NASVETE ARHITEKTOV IN ORGANIZACIJO PRI GRADNJI IN OPREMI STANOVANJA, HIŠE (projekt za hišo...) IN POSLOVNIH PROSTOROV — RAZNOVRSTNE GRADBENE MATERIALE (betone, malte, strešne konstrukcije, armature vseh vrst itd.) — STROJNE IN TRANSPORTNE USLUGE — LASTNE PROIZVODE: — keramične peči in keramične ploščice, šamotni material — harmonika in preklopna vrata v vseh izvedbah, vse vrste žaganega lesa, garažna vrata, stenske in stropne obloge ter ostale storitve na področju lesne dejavnosti PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DELOVNI DAN OD 7. do 14. ure. VSE JE MOŽNO DOBITI NA ENEM MESTU! GIP lr^jni-=3invini^j NOVO MESTO Kettejev drevored 37 tel.: 068/23-686, 21 -826 telex: 35710 yu pionir telefax: 068/23-213 [j^o^D^aora GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO trgovsko podjetji NOVOTEMA 68001 novo mesto, glavni trg 11 nova indust prodajalna G/P »Pionir« Novo mest TOZD Kera v prostorih prodajnega skladišča »Novotehna« Ljubljanska 26, Bučna vas Vsak delovni dan od 7. —16. ure Sobota od 7. — 12. ure Ugoden nakup na 6-mesečni brezobrestni kredit možnost ugodnega nakupa pečnic v klasi iz zaloge montaža zagotovljena SALONIT ANHOVO industrija gradbenega materiala, anhovo Salonit Anhovo TOZD Opekarna Brežice — rudnik Globoko, Brežice Komisija za delovna razmerja objavlja potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog FINANČNEGA KNJIGOVODJA Za opravljanje navedenih del in nalog kandidati morajo imeti končano srednjo ekonomsko šolo in 3 Teta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poizkusnim delom 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. 137/11 KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE p.o. KRŠKO KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE KOSTAK Krško, TOZD Gradbene in obrtne storitve Krško OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. KV vodoinstalaterje — 3 delavci 2. KV zidarji — 5 delavcev 3. KV tesar — 1 delavec 4. NK delavec — cestni pometač na območju Brestanica — 1 delavec 5. strojnik težke gradbene mehanizacije — greaarist — 1 delavec Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom dveh mesecev. Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.), 2.), 3.) obvladanje programa IV. stopnje zahtevnosti, 6 mesecev do 1 leta delovnih izkušenj, pod 4.) končana osnovna šola, pod 5.) obvladan program IV. stopnje zahtevnosti, eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v 8 dneh pošljejo na naslov: KOSTAK Krško. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. 138/11 SOP KRŠKO »SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, TOZD KLEPAR, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge KALKULACIJE Pogoji — strojni tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — poznavanje dela z računalnikom Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: »SOP« Krško, kadrovska služba, 68270 Krško. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbi* ranju prijav. 142/11 M SOZD Mercator—Kit Ljubljana DO STANDARD, trgovina na drobno p. o., Novo mesto, Glavni trg 3 DELAVSKI SVET DO RAZPISUJE v skladu z 116. členom statuta DO Standard dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA DO Kandidat mora poleg z zakonom določene, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo, — da ima pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta pri vodenju, — da ima ustrezne osebnostne kvalitete in sposobnosti. Pisne prijave z oznako, »za razpisno komisijo« ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošno-kadrovska služba DO Standard, Novo mesto, Glavni trg 3,15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. 141/11 Mama je mrtva, več ne skrbi, prostor pri mizi njen prazen stoji. Marsikaj kupiš za čisto zlato, mame zanj kupil nihče ne bo. V SPOMIN Na prvi pomladni dan minevata dve žalostni leti, odkar je prenehalo biti plemenito srce naši ljubljeni REZKI BEKTAŠEVIČ iz Semiča Težko verjamemo, da te ni, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovila od nas. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli. Mama, zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Tvoji najdražji Trplenje si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala... ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila v 64. letu starosti naša dobra draga mama, sestra KRISTINA BREGAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč v težkih urah slovesa in govorniku za poslovilne besede. Še posebna hvala gospodu za lepo opravljeni obred. Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili v njeno večno počivališče. Žalujoči otroci: Marija, Tinka, Lojze in Danica z družinami, Polde, Stanislav, brata Lojze in Jože ter ostalo sorodstvo Ne žalujte za menoj, le tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 36. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric JOŽKO PUCELJ Partizanska 1 Novo mesto Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Hvala kolektivu Cestnega podjetja Novo mesto, govorniku za lepe besede ob odprtem grobu. Še posebna zahvala sosedi Rezki za njeno nesebično pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mami, teta, hči in sestra JUSTINA DERGANC iz Lok 13 Zahvaljujemo se vsem, ki soji pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, pradedek in stric FRANC ŽIBERT upokojenec iz Vrha nad Mokronogom Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Zdenki iz ZD Mokronog, DO Iskra Mokronog, družinama Šteblaj in Stritar ter gospodu za opravljeni obred. Še enkrat vsem hvala! Žalujoči: vsi njegovi 9/v J| li/rwUu>ibo