France Bevk: Prislinjenec.
(Kavkaška pravljica.)1                         a                {              .
ŽIVEL je tlovck, ki je bil bedast in Ien. Imcl ni nicesar, delo je mrzil, Pri enenv človeku si je izprosil kosila. pri drugem pijaee, pri tretjem česa drugega. Tako se je prebil iz dneva v dan; ni poznal ne časti ne sramu. Imel je dobre sosede, ki so mu pouiagali. čctutli jim njegovo beračenje ni bilo po godu. Kjcrkoli se je ta človek prikazal, so povorili: »Glejte prisli-njenca! Že spet kaj potrebuje od nas.« Mož se je pa delal, ko da tega ne sliši — prosjačenja ni opustil. KouČno se nihče več ni znienil zanj.
To je bila za prislinjenca nekoltko sitna zadeva. toda delati — ne, delati pa nt hotel.
^Slabi so postali Ijiidje, še sočutja niinajo več z ubožčkom! Obrnil se bom do tistega, ki je milostijivejši ko vsi Ijudje.«
Poiskal je skrit kraj, dvignil roke proti ncbu in moledoval: s>Gospod Bog! Ti si me ustvaril, ti si Stvarnik sveta! Beden scin, daj mi, da bom žirel!«
' Kavka/. je gorata dežela ob Črnem morju blizu Turčije; spada pod Rusijo. Ljuilje na Kavkazu so lepi: jahajo konje, puško na rami, nož in pišloln za pasoni. Če sp jim zainpriš — puinf — pa te ni. Pravljice imajo lepe; take. kalkrsnih še nikt.ii sli^uli nistc.
Nič niu ni priletelo, naj se je Šc tako oziral proti nebu jn iskal. V druglČ, v  tretjič je ponovil svojo inolitev.
^Ha, h.a, ha,s se je ogtasilo v njegovi bližim, le na široko odpvi usta, da bo kaj priletelo vanje!^ Otroci iz soseštine so stali okrog njega in ga zasmehovali. Prisliiijenee, ki uiu to ni l>ilo všeč, je sklenil. da spleza na visoko goro, kjer bo Bogu bliže in kjer ne bo ljudi, da bi se norčevali iz njega.
Na poti ga je srečal volk.                                                                       --t
>Človek, človck, kam  pa greš?«  ga je  vprašal.
?K Bogu,« je odgovoril prislinjenec.
sče je tako, poizvej sledeče: od vsake žive živali sem jedel, a se nisem zdebelil. Vprašaj, kaj naj jcm. Počakal te bom, da se vrneš.«
»Dobro, dobro,i; je odgovoril prislinjeuec in šel dalje.
PriŠel je do starega hrasta.
sčlovek, kam greš?* ga je \prašal ta.
;'K    BogU.A'
-*Če je resnica, napravi mi uslugo in poizvej, zakaj sem se po cni ftrani posusi].«
^Prav rad ti ustrežera,« je rekel prislinjenec, spel dalje in prišel tlo rt:ke.
»Človek, človek! Kam greš?« mu je zaklicala neka riba iz vo<Ie.
sK Bogu.«
»Prosim, prosim. poizvej, zakaj sem na levem očesu slepa.«
^Prc^nja  je   lahka,  spolnil   jo   bom,«   je  odgovoril  prislinjenec   in  šel       J dalje.  Ko je prisel na vrh gore, je stal jelen pred njim in ga je vprašal, kaj tam išee.
aL Bogom bi rad govoril, zato sem prJšel sem gt>r.«
Jelen je bil dobra žival. zato mu je dejal:
^Ti si zdajci na hribu: če bi pa rad še više, naj ti bo lestvica moje rogovje.«
Prislinjenec je dobro slišal, hitro razumel, se vzpel na jelena in splezal po njegovem rogovju kar se je dalo visoko. Nenadoma je zaslišal glas od zgoraj.
^Zemljan, kam hočeš?«
jK tebi, Najmilostljivejši!*: je odgovoril prislinjenec in vse ga je spreletelo.
»Kuj bi rad?«
*Go9po<J, niruain, otl česar bi živel, bodi mi milostljiv!*
»Vrni se domov, našel boš, Česar iščeš,« je odgovoril Najvisji.
Prislinjenec jc povedal še željo volka, hrasta in ribe, dobil naprošcni odgovor. se zahvaljl Najvišjeuiu, se zahvalil tudi jelenu in se vraČal domov. Tako je bil vesel, da je bol.j plesal nego ho<lil. Kmalu je prišel do reke.
»Nt>?« ga je vpraŠala riba.
^V tvoji levi Škrgi tiči biser. izlušČi ga in boŠ videla znova,« je bil odgovor.
>Če si tako dober, pomagaj mi!« je prosila riba. Prislinjenec ji je vzi-1 biser iz škrgc in riba je spet videla na svoje levo oko. V zahvalo mu je darovala biser. on ga je pa vrgel  v vodo.
¦Čemu mi bo? Saj itak dobim doma vsega, česar potrcbujem,* je dejal ošabno in šel dalje.
»Ta je na debelo neumcn,'  si je mislila riba in vesela odplavala.
PrisliTijeoec je prišel db hrasta.
»Ali si kaj izvedel?« ga jc vprašal ta,
>Seve(la. Pod tvojo posušeno siranjo leži vrč zakopan; izgrebi ga in sokovi bodo znova na«li  poi  iz zemlje v tvoje deblo.*-
12BB5BaaBSafivBM
H Hrast ga jc prosil poinoči. Prislinjenec se ni dal dolgo prositi. FCopal je Bv zeinljo na posušcni strani drevesa. Vrč je bil navrhan zlata in srebra. Bjlvaležnt hrast je bogastvo daroval resitelju.
B >Ka.j bom s tem, Če pa imam zadosti živeža doma,« jc odgovoril mož B-fn brcnil lonec. rla se je zlato in srebro usulo v prepad.
K        -.Ta jc pa bedak,« si je mislil hrast. sče sam ne rabi tega, pa bi bil Flahko drugiin Ijudera dal.c Drevo je potreslo svoje listje v znamenje, kako se nad tem človekom Čudi.
Prislinjencc je prišel do volka. Kakšen odgovor mi prinašaš?« ga je vprašal ta. To ti moram povcdati. da le bo le Človeško meso zdcbelilo.« lako, tako!  No, saj si ti tudi človek,« je rekel volk in mu pregriznil vrat...
Naslednjega dne so našli pastirji cape krvave obleke in jih priiiesli v vas. Spoznali so obleko prislinjenca in so ga pomilovali, Četudi ga niso inogli trpeti. Neki starček je dejal otrokom:
:Tu se uazijajic! Kdor hoČe živeti. sc mora pri delu vrteti. Za Ienuha ni kruha. Tu njcgovo življenje, njegova smrt sta za jok. sta za smehU