Stran 2. »SLOVENSKI DOM«, dne 14. novem bra 19%. Štev. 26 2. a r Župnik Finžgar se poslavlja od trnovske fare Ljubljana, 14. novem bra. Menda ga ni med nami Človeka, ki bi mu bilo ime F. S. Finžgar tuje. Vemo, kaj je našem u na­ rodu kot pisatelj, kot javni delavec in kot člo­ vek, ki je znal ob vseh velikih, bodisi žalostnih, bodisi svetlih dogodkih povedati svojo izklesano besedo. Zdi se nam, da še ni dolgo, odkar nam je dal epos iz prve slovenske zgodovine »Pod svo­ bodnim soncem«, eno izmed najbolj b ran ih in n aj­ bolj poželnih del v naši književnosti. Vsi vemo tudi, da F inžgar ni bil sam o pi­ satelj, m arveč je spadal v tisti slan ljudi, ki so orali prve brazde v kulturnem , gospodarskem in socialnem prebujenju našega ljudstva. F inžgar je bil slovenski duhovnik z vsem težkim , bridkim in lepim , k a r ta poklic vsebuje. Kot duhovnik se v nedeljo pisatelj Finžgar poslavlja od svoje službe v ljudskem občestvu, ki m u je bilo dodeljeno v skrb. To občestvo je trnov­ ska fara v L jubljani, ki bo ju tri vzela slovo od svojega župnika. Pisateljsko in kulturno delo Finžgarjevo po­ znamo. Potrebno pa je, da ob tem delovnem slo­ vesu poudarim o tudi njegovo duhovniško delo. F inžgar je služboval n ajprej v Bohinjski Bistrici, od koder je šel na Jesenice, od tam pu v Kočevje, k jer je začel orati ledino slovenske narodnostne obram be. Iz K očevja je odšel v Idrijo, od tam pa k Sv. Joštu nad K ranjem . Nato je pastiroval še v Želim ljah in v Sori. L eta 1918. ga je prezentiral ljubljanski mestni svet za župnika v Trnovem. Finžgarjevo delo v Trnovem je splošno znano. Trnovo se je za njegovega župnikovanja razvilo v p ravi m estni okraj, toda vanj se je s tem naselila tudi znanilka velikega m esta — socialna stiska. V Trnovem je F inžgar napravil nove zvono­ ve, ki so med prvim i povojnimi bronastim i, p re ­ novil je vso zunanjščino cerkve ter uredil notranj­ ščino. Pod Finžgarjem je bila ustanovljena za­ druga »Trnovski prosvetni dom«, dom prosvetnega dela, ki je v m estu prav tako potrebno, kakor je zanem arjeno. Posebno naporno in polno žrtvova­ nja je bilo njegovo delo, odkar je poslala L jublja­ n a v njegovo faro največ brezposelnih v znane kolonije n a B arju. 50 brezposelnih pred pisarno v župnišču, to je že leta in leta vsakdanja socialna slika pred Finžgarjevim i vrati. Med reveže in po­ plavi jence (pod župnijo spada tudi B arje) je raz­ delil za tisoče in tisoče podpor. Pod njegovim žup- nikovanjem je bil pridobljen od m estne občine svet, na katerem se bo g radila nova barjanska cerkev. Že zdaj je na Barju redna nedeljska služ­ ba božja v šolskih prostorih, — torej razm ere, ki niso za duhovnika nič drugačne kakor v prole­ tarsk ih pasovih evropskih velemest. P ri vsem tem duhovskem delu za župnijo je bil Finžgar 12 let urednik Mohorjeve družbe, ki jo je dobil kot begunko na Prevaljah in je prav tedaj mnogo trpela, ko ni bilo ne solrudnikov, ne jasnega načrta za bodoče delo. Življenje Moli. dr. je teh 12 let zvezano s Finžgarjevim bivanjem v Trnovem . Pod njegovim vodstvom je Mohorjeva družba pričela izdajati »Mladiko«, osnovala Mo­ horjevo knjižnico ter je 1 izdala ogrom no rednih in izrednih, važnih in pom em bnih publikacij in knjig. Vse to delo je bilo tako velikansko, da mo­ rem o trditj, da bi zaleglo vsaj za dobre tri može. Povrh vsega pa je im el nešteto predavanj, kot predsednik je vodil Novo založbo, ki se je razvila iz male trgovine v eno najlepših zadružnih pod­ jetij kot knjigarna in trgovina s papirjem . Če do­ damo še, da je med vojno v Sori prevzel v oskrbo živinorejo deželnega odbora na Itobežu in v Med­ vodah ter je bil ves čas vojne občinski tajnik in vodja aprovizacije, potem razum em o, da si je končno zaželel upokojitve. Saj je 5. avgusta t. 1 . minilo 42 let od njegove nove m aše. Pokoj bo užival v svoji hišici, ki si jo je zgradil v Trnovem ob obrežju G radaščice. To hišico je zgradil iz­ ključno iz prihrankov od svojega 40 letnega lite­ rarnega dela. Zanim ivo je tudi, kje je Finžgar spisal svoja literarn a dela. V Želim ljah je nastalo delo »Pod svobodnim soncem«, »Iz m odernega sveta«, »Moja duša vasuje«; v Sori »Dekle Ančka«, »Preroko­ vana«, »Naša kri« in razne druge medvojne črtice. »Divjega lovca« je napisal kot k u rat v kaznilnici, kot ljubljanski župnik pa je napisal »Verigo«, »Razvalino življenja«, novelo »Strici« ter razne medvojne in povojne socialne črtice in novele. Trnovčani pripravljajo za soboto zvečer in ne­ deljo vrsto slavnosti, da čimbolj dostojneje sp re­ mijo svojega župnika v pokoj. Po načrtih arh. prof. Plečnika je izdelal trnovski rojak m ojster g. Avg. Mencej svetilko, kakor ji zlepa ni prim ere. Ta sve­ tilka ho kakor m ala večna luč hvaležnosti svetila v cerkvi v spom in na župnika Finžgarja in na njegovo delo, delo slovenskega duhovnika med slo­ venskim ljudstvom. Zanimivo predavanje prof. Baša na prosvetnem večeru: Človek s Pohorja In Slov. goric Ljubljana, 14. nov. Kljub temu, da se je iz kino dvorane slišala vabljiva pesem abecede ljubezni, je 6iinoči ob n a­ povedani uri občinstvo, ki z zanimanjem zasle­ duje vsak utrip slovenske zemLje in njenega člo­ veka, napolnilo bsežno verandno dvorano, kjer se vrše prosvetni večeri. Že sam o ime odličnega p re ­ davatelja in enega najboljših poznavalcev prave slovenske biti, prof. Franja Baša iz M aribora, kii je neprestano z največjo pozornostjo poslušal od blizu pesem naših mest, pesem njiv, vinogradov in gora, ni dopustilo, da bi v dvorani ostalo še kaj m učnega praznega prostora. Iz M aribora, mesta, ki mu je pravo podobo in značaj dalo okoliško prebivalstvo, ki se je po- meščanilo, nas je predavatelj popeljal ven na d e ­ želo, visoko gori na Pohorje, v Slovenske gorice in še dalje tja v Prekm urje. Slike te dežele ne kažejo nikjer oblik, kii bi vzbujale v človeku fan­ tazijo. To je zemlja, ki ne ustvarja pohlepa, zem­ lja, ki pusti človeka tam, kjer je bil. Njene oblike mu ne dajejo spodbude, da bi 6kušal poiskati kaj novega. K ar zadovoljen je s to enoličnostjo n a­ rave, s katero živi v istem, čeprav vedno enako­ m ernem in m onotonem utripu. Tu vidimo Pohorca, počasnega, skoraj nerodnega pa m atem atičnega računarja, ki le počasi stopa naprej, uspešno ali neuspešno. Po pohorskih km etijah živi em ancipi- ran človek, toda kmet, ki je rešil Pohorje Slo­ vencem. Vsa zavita v zelenje, od vinogradov do bu­ kovih gozdov, je dežela tisočerih slem en — Slov. gorice. Ob hrib naslonjene leže tipične seli-ške vasi z vimičarijami. Sredi sadovnjakov leže kmetije. G oričan je izrazito družabno usm erjen človek, am ­ biciozen, mož velike volje in sposobnosti, sposob­ nosti za posnem anje in prilagoditev na drugačne razm ere, kakor pa vladajo v njegovi hiši doma. To je človek, ki prebira tudi Homerja in stika po različnih knjižnicah tudi za bibliografskimi deli. Slovenjegradčan, ki živi na meji Pohorja tudi izraža mandfestativno svojo religioznost. Mnogo bolj je priden kot pohorski človek.'N jega sprem ­ lja na vsakem koraku težnja, biti prvi, bitii bogat, t. j. imeti svoj dom, polje, vinograd in im eti sedež v cerkvi blizu oltarja . . . Med kmetom, zelarjem in viničarjem so tudi ostro začrtane razlike. S ta­ novska zavest je tako velika, da kar ni prav če se poročita dva od raznih stanov. Na Pohorju vsega tega ni. Pohorski km et je postal meščan, razm erje s temi ljudmi nekam m e­ ščansko. On ni privezan toliko na svojo zemljo kakor km et iz goric. U veljavi se raje pri indu­ strijskem poslu ali pa postane vsaj voznik, toda ne z voli pač pa konji . . . Predavatelj nas je nato za hip popeljal v Št. Jurij ob Ščavnici, kjer je dom a izredna gostoljub­ nost, fantazija in silna poetičnost, ki je prav p o ­ sebno značilna za ta kraj. V Veržeju, kraju p rist­ nega humorja, smo slišali še opazko na račun n e­ kega debeluharja: »Če bi bil tako debel, kakor si neum en, potem bi vlak, ki pelje proti M urske­ mu polju vozil okoli tebe 3 dni«, nato pa smo se že znašli ob klepetcih pri Sv. Antonu, ki so nekak simbol m uzikaličnosti ljudi, ki žive tod. Človek, ki je v svojo gorico postavil neubran klepetec, ne uživa dobrega glasu. Pesem je tu nekaj, kar p ri­ haja iz duše, nekaj nujnega, ne tako kakor na Po­ horju, kjer je nekaj postranskega, nekaj, kar pride do izraza le v nedeljo v gostilni, in še to le k a­ dar poje harm onika. V Slov. goricah je nabožna zdravica pesem, čeprav se govori. Tudi Poljance smo videli in njihove večne bo­ le, ki jih skoraj spravljajo ob dober glas. Toda zemlja, na kateri žive, je bila kraj zaporednih k o ­ lonizacij, ki niso prinašale miru. Poleg tega je tudi Drava s svojim neprestanim sprem injanjem struge, sejala in odlagala prepir na oba bregova, med G o­ ričane in Poljance. Po teh zanimivih sprehodih od konservativnih Pohorcev, gibčnih in dovzetnih Slovenjgradčanov do zadnjih slovenskih agrarnih kolonizatorjev v Prekm uriu, ki jim pridna roka skrbno obrača brazde, se je na platnu prikazala slika pastirja — nezakonskega otroka. Na velikih km etijah živi mnogo delavcev, ki m ne morejo ustvariti svojega d o m a ... Žalostna slika, na katero slikar meče vedno bolj vpijoče barve. Za zaključek je prof. Baš pozval poslušalce, naj se večkrat spom injajo našega Podravja. Z ave­ dajmo naj se, da je Podravje in Pomurje ena če­ trtina Slovenije, po prebivalstvu pa ena tretjina, in da bi m orda Slovencev in Slovenije ne bilo brez tega kosa zemlje ob meji in brez teh ljudi za severnim je z o m ... I Pod vtisom časopisne vesti, ki je v suho»arnih besedah poročala, kako se je družba m ladih turistov, ki fe zašla v neki steni n a d - Inom ostom , borila za svojo rešitev In živ ienie, je napisal Dr. F an ck m anuskript za svoj najlepši alpinski film DANeS PREMIERA V KINU UNIONU 2 Beii pekel Piz PalU G ustav Diessl Lani R iefenstahl in pilot Ernst lld tt Popoldanske predstave igra Rdeči k r i t ' Ubijalec očeta - 2 leti robije Celje, 13. novembra. P red malim senatom celjskega okrožnega sodi­ šča se je danes zagovarjal 22-letni pos. sin Stojnšek Vincenc iz Vodul pri 2etalah, ker je z ostro sekiro tako pobil svojega očeta, da je ta izkrvavel. Obtoženec je inkrim inirano dejanje priznal. O m enjenega dne dopoldne je obtoženec do 15. ure o ral na njivi svojih staršev. Pri delu mu je pomagal sosed Rampre A ndrej, s katerim 6ta popila dopol­ dni 1 liter hruševca in popoldne še en liter. O b 15. uri 6ta šla z vozom v gozd po drva in ko sta se vračala z naloženim vozom mimo domače hiše proti hiši soseda Ram preta, še je med domačimi vrati naenkrat oglasil njegov oče ter ga začel zm er­ jati s sm rkovcem, rekoč, kje da hodi. K er je obdol­ ženec takoj uvidel, da je oče vinjen, je šel kar na­ prej proti sosedovi domačiji. Ko sta hotela razlo­ žiti drva, je začel oče groziti, da bo vse potolkel, ako se ne bo delalo po njegovi želji. Obdolženec mu je nekaj odgovarjal, nakar je oče pograbil za m otiko in zam ahnil z njo proti sinu. Obdolženec je zbežal proti domačemu hlevu, za njim pa je tekel njegov oče z dvignjeno motiko ter ga dohitel v bližini kolarnice pri hlevu. V tem hipu pa je oče že zamahnil zopet z m otiko proti njemu. O bdolže­ nec se je tudi tokrat srečno umaknil udarcu, isto- Spremenljivo vreme Ljubljana, 14. ' nov. V čeraj je šla v Z ag reb skupina političnih vrem enoslovcev; slutijo, da se bo vrem e sp re ­ menilo in so šli v Z ag reb vprašat, kaj naj o ble­ čejo, d a ne bo d o zmrznili Ko so sc vračati, je d e ž e v a lo . . . Skladišče ukradenih koles 13 letnega tatu M aribor, 13. novembra. V Rušah so bili; zadnje dni kolesarji v nepre- časno pa pograbil sekiro, prislonjeno ob 6teno ter to sekiro hipno dvignil in udaril z ostrino očeta po vratu. Oče je šel po dobljenem udarcu nekajkrat okrog hleva in zraven močno krvavel. Kmalu pa se je zgrudil in izdihnil. Sin se je še vso noč po­ tikal okrog, a naslednji dan se je sam javil sodišču. Obdolženec je zatrjeval, da je bit oče večkrat vinjen, nasilen ter je ob takih prilikah največkrat pretepal svojo ženo. P ri današnji razj»ravi je bil zaradi tega Stojn- Sek Vincenc obsojen na 2 leti robije in izgubo čast­ nih pravic za dobo 2 let. Marksizem tudi v Rušah? Ruše, 14. novembra. Z velikim zanim anjem opazujemo borbe, ki so nastale v Sokolu v Rušah. Bistvo dogodkov je sledeče: v ruškem Sokolu sta nastali dve skupini. Na eni strani so delavci pod vodstvom ing. T rzana (ki bo sedaj tudi v uredništvu novega tednika »Ne­ odvisnost«), na drugi strani pa stari nacionalisti, o katerih je znano, da z narodnostnim prejjričanjem res niso |->rekujx?evali, Ti so bili tudi narodni tvorci »Malega Belgrada« ter so imeli dolgo vodilno be­ sedo predvsem v Sokolu. N aenkrat pa so se začela v Sokolu trenja, o katerih pravijo, da so jjosledice udejstvovanja enega sam ega gospoda, ki da mu gre Konjski repi in svakovi tisočaki stanem 6trahu. Saj je tekom dveh tednov bilo ukra­ denih na vasi nič manj kot 5 koles, tat pa Je pc vsaki tatvini izginil, kakor da 6e je vdrl v tla. O rož niki so se zelo trudili, da so prišli uzmoviču na sled, v svoje največje začudenje pa so ga odkrili v osebi jeova 13-letnega šolarja F rid rih a Matele. Fantek je tatvine takoj priznal in jrokazal tudi skla­ dišče, v katerem je hranil vseh pet ukradenih koles. Povedal je Judi, da jih je kradel v m raku, ko sta se vračala z očetom z dela. N jegov oče je cestar, fant pa mu je ob popoldnevih hodil pom agat. K o sta šla z dela domov, je fant stekel naprej, v vas terv opre­ zoval, kje bi bilo prislonjeno kakšno kolo brez go­ spodarja. K ar hitro ga je zasedel ter odpeljal v svoje skrivališče. Ljudje so sumičili vse druge na­ okrog, sam o 13-letnega fanta ne in tako je lahko v kratkem času dveh tednov ukradel kar pet koles. Dva požara v okolici Ptuja D ne 11. t. m. okrog 3. ure zjutraj, ko je bilo prebivalstvo v globokem spanju, je izbruhnil po ­ žar v Spodnjih jablanah pri posestniku in gostil­ ničarju jakobu B eranič. P o ž a r je upepelil g o sp o ­ d a rs k o poslopje do tal z vsem i poljskimi pridelki vred. V aščani so po žar omejili in ogenj pogasili. Š k o d a zn aša ok ro g 10.000 Din. v D rugi požar je bil v A pačah, občina Sv. Lo­ vrenc na D ravskem polju, pri p o sestnici Katarini Vuk, k ateri je zgorel skedenj in zraven sto ječa stiskalnica. Tudi tu so dom ači s pom očjo v a ­ ščanov p o žar omejili in ogenj pogasili. Š koda je p recen jen a na 15.000 Din. 7 M aribor, 13. novembra. O tatvinah konjskih rejx>v ter razpravi, ki se je zaradi teh tatvin vršila danes pred okrožnim so ­ diščem proti Vinku Špur er ju, sino že poročali. Za 40 konjskih rejx>v, ki jih je v svoji talinski karijeri postrigel, je prejel Špurer izdatno plačilo: 11 mese­ cev 6trogega zajrora in 2 leti izguba častnih pravic. Bita pa je kazen stroga posebej še zaradi tega, ker je bil Špurer zaradi tatvin že opetovano kaznovan. V ršila se je danes pred malim senatom v M a­ riboru še druga zanim iva razprava. P red sodniki se je zagovarjal star grešnik Franc M arat, vjjokojeni narednik, ki je že pred leti občutno oškodoval ob­ čino z utajam i, ki jih je izvršil kot i n kasa n t mestne­ ga električnega jx)djetja. Sedaj je prišel pred sod­ nike zaradi sila prem eteno izpeljave prevare, s ka­ tero je izpeljal svojemu svaku 5 jurjev iz žepa. M arat je vedel, da ima njegov svak Josip H orvat, f>osestnik v Skokah, precej denarja pod palcem, da ga pa kljub sorodstvu njemu ne da. Z aradi tega je začel nagovarjati nekega Ivana Pulka, da mu lahko oskrbi lep zaslužek pri okrajnem glavarstvu. Pni ko da bi nam reč lahko izdeloval nosilnice za ranjence, ki jih nam erava okrajno glavarstvo naročiti v ve­ likem številu, da bi jih imelo za slučaj vojne v zalogi. M arat se je ponudit, da mu bo s svojim i zvezami pripom ogel do naročila, da jta m ora Pulko založiti pri okrajnem glavarstvu znesek 5000 Din. Pulko je revež in denarja ni imel, pač pa sta si bila Prijet vlomilec Celje, 13. novem bra. Celjska policija je danes dopoldne aretirata 28- letnega brezjtoselnega rudarja B ernarda G., ker je v eni oči hotel opraviti kar dva vloma. O b 3. zju­ traj je opazil mesarski m ojster g. Zdolšek nekega moškega, ki je prišel skozi okno v njegovo stano­ vanje. G. Zdolšek je začel kričati, vlomilec pa 6e je krika seveda precej prestrašit in jo odkuril po tisti poti nazaj, jx> kateri je prišel. Blizu stoječi stražnik je zaslišal klic in odšel v ono smer. Sjx>- torna pa je že zagledal moža, ki je tekel proti mestu. Stražniku se je [posrečilo p ri vojašnici B ernarda aretirati. P ri preiskavi na policijski stražnici so našli pri vlomilcu nekaj perila, klobas in sira. M o­ žakar ni jKrvedal, od kje ima to blago. Z jutraj pa je gostilničar g. G robelnik na Sp. Hudinji ugotovil, da je bilo ponoči vlomljeno v gostilniške prostore in da je neznani vlomilec odnesel nekaj perila, klobas in sira. Nekaj stvari so našli pri vlomilcu Bernardu, nekaj jih pa še manjka. B ernard G. je dejanje p ri­ znal, pravi pa, da mu je pri prvem vlomu pomagal nek njegov prijatelj. dobra prijatelja s posestnikom H orvatom in M arat je pregovoril Pulka, naj zaprosi Pulka za posojilo. H orvat je šel prijatelju res na roko, ker pa ni imei gotovine, mu je izročil na 6000 Din glasečo se h ra­ nilno knjižico. M arat je vedel jx>tem najti pota, da se je hranilna knjižica izpremenila v 5 jurjev, ki jih je spravil sam v žeja. Pulku je dejal, da jih je zanesel na okrajno glavarstvo za kavcijo. Potem pa je še ponaredil potrdilo, v katerem Pulko izjavlja, da je prejel od M arata znesek 5000 Din. Pulko je dolgo čakal na naročilo za izdelovanje nosilnic, ko pa je ugotovil, da ga je M arat g rd o prevaril ter ga uporabil samo kot orodje, da je prišel do sva­ kovih tisočakov, je stvar prijavil. M arat pa je že med tem ves denar zapiskal. Danes so ga obsodili zaradi tega dejanja na 1 leto in 2 meseca robije ter na 3 leta izgube državljanskih pravic. v raŠ4n> doseže kak spor. Nacionalna skujuna je označila svojo protiskupino za m arksistično ter je opozorila na to tudi nadrejene sokolske instance. Te pa so izjavile, da je lahko Sokol v zasebnem živ­ ljenju ■ — kar hoče. To se pravi, da je lahko tudi in- fernacionalist. Ta izjava nadrejenih sokolskih in­ stanc je ruške Sckole-nacionaliste hudo prizadela. Niso vedeli, kaj naj store: 6 svojo nasprotno sku­ pino niso hoteli biti v enem in istem društvu, iz­ stopiti pa tudi niso hoteli, ker so bili oni dejanski tvorci m- ustvaritelji ruškega Sokola. Iz te zagate so se rešili na ta način, da so prosili m ariborsko Sokolsko župo, naj jim dovoli članstvo v sosednem, t. j. selniškem Sokolu. Stare ruške Sokole je torej1 izrinila nova skupina, ki jo — bodi povedano mimo­ grede — podpira tudi poslanec Krejči, ne da bi višji sokolski forum spričo delovanja te skupine kaj ukrenil. Prim er, ki si ga velja zapomniti! jutrišnja postava Baska B elgrad, 14 nov. m. Za jutrišnjo nogom etno tekm o m ed belgr. klubom BASK in SK Ljubljano, je o d b o r B A SK -a določil to le postavo: Ivkovič, C abrič-K ostič, B abič-V ojinovič, Kii— sarič-V ojič, D em itrijevič-D eflinger, S ekulič-S arič. Dr. Ljudevit Valjavec finančni direktor v pokoju je otvoril pisarno v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 23 kot finančno-pravni zastopnik. Davčne, taksne zadeve itd. Jnlrl pole nm siavneisi svetovni baritonist operne artle iz „ B a ta z z a " ln „ C a v a le r le " LAWRE1MCE TIDDETT v p re k ra sn e m film u v KINU SLOGI METROPOLITEN Diplomatska borba na kurjem i p M H Včeraj so na Vodnikovem u l J U trgu podrli peto barako L jubljana, 14. nov. Pod gornjim naslovom smo pred 8 dnevi ob­ javili članek, ki se n anaša na razm ere in dogodke na živilskem trgu. Od prizadete stranke smo sp re­ jeli sedaj pojasnilo, ki ga sicer lojalno objavljam o tako, kakor smo ga sprejeli, a ne prevzem am o za vsebino pojasnila nobene odgovornosti. U redništvo. Ker je imel članek v »Slovenskem domu« od 7. novembra 1936, na strani 3 p>od »Diplom atska borba na kurjem trgu«, z o z i r o m na mojo očrt, namen in obsoje vredno tendenco, čitajočo javnost spraviti v zmoto, se tozadevno objavlja stvarna resnica, in sicer: . . , Vidne spremembe pri m esarskih stojnicah na Vodnikovem trgu v Ljubljani, so se predvzele na pobudo tržnega nadzorstva, ne toliko v korist licu trga, pridobivanju prostoro itd., temveč v korist zainteresiranih — a na mojo škodo, kot vdovo po najstarejšem m esarskem m ojstru in najstarejši me­ sarski obrti v Ljubljani, ter se brez moje vednosti, takorekoč za mojim hrbtom pripom oglo mojemu bivšemu poslovodji, da je dobij celo kot vnanji m esar svojo lastno m esarsko stojnico na prostoru, kjer sva jaz in moj pokojni mož delovala nad 40 let, in to na način, da je mene z mojo obrtjo skoroda popolnom a izpodrinil ter mojo obrt one­ mogočil. Z a očuvanje 6voje pravice, ter z obzirom na socialno čustvovanje, na katero se je pri tem vsem popolnom a (»zabilo, niso bile fiotrebne prav nikake »diplomatske bitke«, saj vporaba takega izraza ni prikladna in je sm ešna, ako se obravnava o me­ sarskih stojnicah na Vodnikovem trgu, temveč so bile fiotrebne sam o obstoječim pravilom odgovar­ jajoče pismene, kolkovane prošnje na merodajne oblasti, da iste ne bodo netočno poučene in da jim bo omogočeno pravilno odločati j » obstoječih za­ konih in pravilih. V članku navedene mesarske lorie so bile vse postavljene svoj čas ob zidu M ahrove hiše, za časa županovanja pokojnega župana g. dr. Periča, jia pomaknjene od zidu naprej na sedanja mesta, ob zidu pa novo postavljene manufaikturne lope. T o vse se je zgodilo jx> zahtevi mestnega tržnega nadzorstva in tržnega odbora, vendar pa na Stro­ ške prizadetih m esarskih mojstrov, danes pa se podirajo te mesarske stojnice in m esarje postavlja nazaj v m anufakturne lofie. Tudi to podiranje stoj­ nic in adaptacija m anufakturnih lop, se vrši zopet na stroške m esarskih m ojstrov. V poraba manufak­ turnih lop za prodajo mesa pa tudi ne odgovarja f>ovsem potrebam , posebno v letnem časjjj, ko lope nim ajo ventilacije zraka, v vročini se meso pred­ časno kvari, dobiva slab duh, pod podom in ob za­ delanem zidu se bode kaj kmalu zaredila razna golazen, vlaga in sm rad v manufakturnih lopah pa nikakor nista koristna ali pa priporčljiva za pro­ dajalne mesa. Žeparji bodo imeli pa ob manufak­ turnih lopah ob tržnih dneh ravno tako svoj »eldo- rado«, m orebiti pa še lepšega ako ne bo pozornost in delovanje tržnega nadzorstva na višini. T udi sedaj, ko je podrta moja stojnica, stoje in zastirajo prodajalne v manufakturnih lopah, še gotove m esarske stojnice, ki imajo zato poseben privilegij in so lastniki teh stojnic prav dobro si­ tuirani, kar pri meni na žalost ni slučaj. N ikdar nisem ojrorekala podiranju stojnic, f>ač pa sem prosila, da se pri jxxliiranju ne delajo go­ tove izjeme, posebno pa, da moj bivši poslovodja ne dobi prostora za stojnico tam, kjer bi ga mo­ rala jaz dobiti, na kar 6e pa najm anj ni oziralo; ostala 6em brez prostora. (Dalje prih.)