Fo&tnina plačana v gotovini.
115.	V Ljubljani, dne 29. decembra 1925.	Letnik Vil.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vs ebin x%:
388. Dodatek k specialnim določilom pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
388.
Dodatek
k specialnim določilom pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih.*
Pravilnik za lesno industrijo.
L
Varnostni predpisi ob eksploataciji gozdnega lesa.
A.	Obči predpisi.
Zdravstveno stanje delavcev, ki jim je delo dovoljeno.
Za vsa dela, ki jih je treba pri gozdnih poslih, posebno pa ob gozdni sečnji, so morajo uporabljati samo moški, krepki in trezni delavci. Zlasti je treba izključiti vse one, ki so vdani pijančevanju ali trpe za padavico, krči, omotico, vrtoglavico, nagluš-nostjo ali slabim vidom. Delavci, ki so kilavi, so morajo prisiliti, da nosijo kilne pasove.
Nadzorstvo, izbiranje delavcev za posebno nevarne posle.
Vsi nevarnejši posli so morajo opravljati pod upravo zanesljivega delovodjo ali nadziratelja. Za posebno nevarne posle so smejo uporabljati samo starejši, izkušeni delavci, ki tudi poznajo nevarnosti. Težji posli se morajo vedno opravljati z zadostnim številom delavcev.
Zaklonišča, stanovanja in n j ib u r e J d i t e v.
Na vseh večjih deloviščih je treba zgraditi stanovanja (ki se dado kuriti). Na oddaljenih deloviščih, ki se uporabljajo samo ob sečnji lesa ali začasno, se morajo napraviti vsaj pokrita zaklonišča, ki se dado, če je treba, kuriti z odprtim ognjiščem.
N a p r a v I j a n j e zbir a 1 i šč v planinski h k r a j i n a h. Obvozil a, okrepčil a, pitna voda, s v e t i 1 j k e ob nevarnosti.
Taka zaklonišča jo treba napravljati zlasti v težko pristopnih planinskih krajinah na mestih, ki naj služijo za zbirališča delavcem, razdeljenim na krdelca in uporabljajočim skupna zatočišča. Tam in v gozdnih stanovanjih morajo biti pri roki sanitetna obvozila in okrepčila. Sanitetna obvezila se morajo braniti v posebni skrinjici, postavljeni na vzvišenem prostoru, da se varujejo vlage in prahu; prav tako morajo biti pri roki za nezgode svetiljko,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. februarja 1925., št. 38 (VIII. — 1925.) — Specialna določila pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih so bila priobčena v Uradnem listu z dne 16. oktobra 1924.. št. 305/96 (stran 589).
ki ne ugasnejo niti v viharju, ( c ni blizu pitne vode, jo treba dajati delavcem vodo in posode zanjo.
Preizkušanje in prenašanje orodja.
Preden se delo začne, je treba, točno' preizkusiti, kakšna so toporišča pri sekirali, tolkalih in kladivih in kako so nasajena.' Toporišča ne smejo imeti nikakršnih nedostatkov; rez sekire mora biti brez škrbin in ostra; giave tolkal in kladiv ne smejo imeti ne razpok ne napok. Rezi, šiljaste konce in zobe žag je treba, kadar se prenašajo, zavarovati z lesenimi nožnicami ali pa jih zaviti v slamo, da delavca ne ranijo, če se jih dotakne.
Pristop k'delovišče m.
Pristopi k deloviščem se morajo napraviti tako, da je mogoče brez nevarnosti hoditi mimo njih. Za prihajanje na težko dostopna delovišča v krajih z visokimi gorami, kjer se ne more izdelati predhoden pristop, je treba dati delovnemu osebju prikladno opremo za hojo po hribih.
B. Podiranje dreves.
Dnevni čas in vremenske razmere, v katerih se drevesa ne smejo podirati.
Pred zoro, pred mrakom, ob hudem mrazu, viharju, poledici in gosti megli kakor tudi na močvirnem svetu, namočenem z dežjem, se podiranje ne sme vršiti.
Preizkušanje ta I.
Preden se začne redno podiranje v okolici sečnjo, je treba podreti vsa drevesa, ki so razklana, majava v korenini, nagnjena po viharju in že zarezana z žago.
Razdelitev delavstva.
Na strmem svetu smejo delati poedini delavski oddelki samo drug poleg drugega v isti višini, nikakor pa ne drug nad drugim. Najmanjša razdalja dveh oddelkov, ki delata drug poleg drugega, mora biti enaka dvakratni dolžini najdaljšega drevesa, ki ga delavci podirajo.
Podiranje na strmem svetu.
Na strmem svetu se smejo podirati drevesa, če je le mogoče, samo vkreber. Podifanje se mora začeti odspodaj navzgor.
Določanje smeri za podiranje.
Ko se podirajo drevesa, je treba paziti na to, da ne pade eno drevo na drugo, že podrto drevo ali na opolzel rob ali da ne obvisi na drugih drevesih. Treba ga je, če je količkaj mogoče, položiti tako, da se ne more zvaliti ali zdrsniti, ko je padlo. Drevesom, ki se podirajo z zabijanjem klinov in zase-kavanjem na oni strani, kamor naj drevo pade, je treba dati zaželeno smer padca. Drevesa, podrta na strmem svetu, je treba podpreti z zabitimi kolči.
Lastnosti klinov.
Zabiti klini morajo biti taki, da ne morejo izskočiti.
Podiranje z vrvjo ali s kljuko.
Če je treba uporabiti za podiranje drevesa vrv, sme splezati delavec na še nedotaknjeno drevo, da
priveže vrv, nikakor pa ne na drevo, ki je že pod-kopano ali podžagano. Plezanje na drevo, ki ga je treba podreti, sc mora vršiti s primernimi lestvami ali z železnimi dvigali in z varnostno vrvjo; ob poledici in hudem mrazu pa je plezanje prepovedano. Varnostna vrv in vrv za podiranje dreves morata biti iz močne in zdrave tvarine; vrv za podiranje mora biti tako dolga, da so delavci, ki prijemajo zanjo, izven nevarnosti.
Kako je valiti nepopolno m a p a d 1 a drevesa navzdol.
Drevesa, ki jih je prevrnil vihar in ki so se naslonila na druga drevesa, so ne smejo podirati tako, da bi se sekala drevesa, ki jih drže, ali da bi se vlekla za veje. Taka drevesa je treba ločiti ali s kljukami ali tako, da se križema odsekavajo veje, ali pa jih je treba vleči z vrvjo. V tem primeru so mora vrv, ki je opremljena s kljuko ali s kavljem, vreči na drevo in potem potegniti. Za tako nataknjeno vrv je dovoljeno prijemati samo izven nevarnostne meje.
Postopanje ob podiranju.
Drevesa je treba podirati drugo za drugim; dopustno ni, več dreves zažagati ali v korenini razkopati ter obenem podirati enega drevesa z drugim. Pred podiranjem je treba ostale oddelke obvestiti s klici; med podiranjem se morajo delavci umekniti nazaj in v stran za 8 do 10 metrov od smeri, kamor naj drevo pade.
Kako je drevesa klestiti in kako valiti okleščena drevesa navzdol.
Preden se zvale drevesa navzdol, so smejo klestiti samo izjemoma in pazljivo; uporabljati se morajo vse potrebne varnostne pripravo za plezanje (železni krampeži, vrv). Kdor nadzira posel, mora zlasti paziti na to, da niso onemu, ki klesti, ob zamahovanju s sekiro na poti veje ali druge zapreke. Kadar se vale navzdol okleščena drevesa ali izrvana drevesa, zaostala po viharju, je treba postopati posebno oprezno, ker pade drevo večinoma brez predhodnih znakov, ki se pojavljajo pri okleščenih drevesih (čestokrat popolnoma' iznenada).
Postopanje pri odstranjevanju dreves, ki j i li je i z r v a 1 vihar.
Drevesa, ki jih je izrval vihar, se morajo podirati v smeri viharja. Tam ne smo nihčo stati, ko se drevesa žagajo. Nagnjena drevesa se smejo žagati samo do polovice napete strani; ostanek pa se mora opraviti na nasprotni strani. Prosto viseča drevesa je treba podpreti, dokler so žagajo, da se poedini deli ne zgrudijo. Poedini odsečki drevesa se morajo dobro pritrditi ali pa z zabitimi kolci zavarovati zoper kotaljenje.
[> r a v o č a sni k o n e c p o <1 i r a n j a.
Vsa podiralna dela je treba izvršiti pravočasno, tako da se točno končajo, preden nastopi mrak. Drevesa, ki so zarezana z žago ali zasekana s sekiro, se ne smejo puščati tako.
Razstrelil a.
če sc uporabljajo razstrelila, je treba paziti na veljavne zakonske predpise.
C. Prevažanje.
S p u š ö a n j e z vilami (stojali) ali brez
njih, prevažanje na vozu, saneh.
Spuščanje dreves.
Drevo, ki se vlači, driča («pajsa»), je treba naravnati z debelim koncem v ono smer, kamor se vlači, in na večjih strminah zavirati z verigo, ovito okoli drevesa.
Zaviranje.
Na vseh večjih strminah se vrši zaviranje z zadaj privezanim mačkom iz protja ali z večkrat ovito verigo.
Lastnosti in oprema vozil.
Uporabljena vozila je treba v vseh njih sestavnih delih (kolesa, osi, zavora) časih, zlasti pa po večji obtežitvi, preizkusiti. Vsako večje število voz, ki se premikajo skupno, ji! treba opremiti najmanj z enim dvigalom, ki ima zapah, vsak poedini voz pa z zavoro, ki dobro deluje (pri vozu iz dveh delov na oba dela), kakor tudi s svetiljko, ki v vetru ne ugasne.
Predpisi za prevozno osebje.
Za prevozno službo se mora uporabljati samo izkušeno strokovno osebje. Za prevoz dreves, daljših od 9 m, je treba prideliti vozniku zavirača, ki ravna zadnjo premično zavoro. Voznik in zavirač morata hoditi poleg voza; nikakor pa ne smeta sedeti ob navijanju na vozu, ko je treba neizogibno stati med sprednjima in zadnjima kolesoma. Vozila se ne smejo nikoli zavirati med vožnjo, ampak treba jih je ustaviti, preden pridejo na strmino. Če sc vozi prazen voz, je treba zadnjo premično zavoro pritrditi.
Sani.
C e se vlači tovor s sanmi, sme biti samo IV2 m visok; dvoje zaporedne sani morajo biti najmanj 50 m vsaksebi. Na hudih strminah je treba opremiti sani s pripravami za ustavljanje in zaviranje. Na strminah nad 30 % se morajo oviti okoli sani verige, zadaj pa se pritrdi maček iz losa ali protja.
D. Vzpenjača na škripec.
(Zavorne proge.)
Porazdelitev mest za zaviranje.
Zaviraču se mora, če le mogoče, izbrati prostor tako, da lahko pregleda progo, na kateri zavira, po vsej dolžini.
Zaščita zoper premični m e h a n i z e m.
Vse premične mehanizme, če niso itak zavarovani po svoji legi, je treba ograditi tako, da je izključena vsaka nevarna dotika. Zavora mora biti prirejena varno, zavarovana zoper učinke nezgode in tako nameščena, da se pri zavrtem vozu ne odpne.
V e z a n j e v o z z vrvmi (žica m i) z a v 1 a č e n j e.
Zveza vrvi za vlačenje z zavrtimi vozovi ne sme biti taka, da bi se vrv snela sama od sebe.
Za v a rovanje, če p r e m i k a 1 n a sila prestane.
Voz mora biti opremljen s tako samogibno (avtomatično) varnostno pripravo, da ne more voz zdrsniti, če se mehanizem nepričakovano pokvari.
Prepoved vožnje in prepoved pristopa.
Vožnjo osebja in pristop na tir je treba prepovedati z objavo.
Pregledovanje tračnic.
Tračnice in pragi se morajo pregledovati v času, ko je delo ustavljeno; zlasti pa se morajo pregledati po viharnem vremenu, dolgem deževju in daljšem zastoju dela.
Naprave za prijemanje.
Prirediti je treba primerne naprave, ki tako poprimejo voz, drčeč navzdol, da ne more na spodnjem koncu vzpenjače poškodovati onih, ki so tamkaj zaposleni.
Preizkušanje.
Strojno ureditev naprav za prijemanje in obre-menjanje morajo, preden se poženejo, preizkusiti z največjo dopustno obremenitvijo tehnično izobražene osebe (eventualno delovodja). Vse nosilne dele jo
treba obtežiti z dvakratno največ dopustno obremenitvijo najmanj 20 minut. Vsi obteženi deli se morajo preizkusiti glede nosilnosti najmanj enkrat na leto s preizkusno težo, ki je za 25 % večja od prikladne obremenitve; isto velja za mehanizme. O izvršenem preizkusu se sestavi zapisnik.
Vodi za dajanje znamenj.
Začetno in končno postajo vzpenjače je treba zvezati z vodi za dajanje znamenj.
E.	Spuščanje z lastno težo.
(Kotalnice.)
Zaviranje, število voz, ki so smejo zavirati.
Pri kotalnicjpi s padcem je treba poskrbeti za zadostno število voz, ki se dado zavirati. Pri napetosti do 30 % zadošča en voz z zavoro, z eno ploščo za zavirača na sprednjem in zadnjem koncu voza; pri napetosti od 30 % do 50 % morajo imeti vsi vozovi po eno zavoro. Pri napetosti preko 50 %, je treba uporabljati žično železnico ali pa lesene ali kombinirane železne tračnice, in sicer tako, da se postavi drevo od zunanje strani železničnih tračnic. Zaviranje z vzvodom se sme uporabljati samo pri napetosti, manjši od 30 %. Vozovi se ne smejo nikoli kotaliti brez vodnika; kadar stoje, jih je treba vselej zavreti.
Vožnja z živalmi ali z motorno silo.
Pri vožnji z vprežno živino se mora uporabljati najmanj 2-5 m dolga vrv za vlačenje. Ce se vrši vožnja z motorno silo, jo treba prirediti za redni železniški obrat potrebno naprave.
Gradnja tirov.
Kretnice in premične tračnice morajo biti v redni legi pritrjene s prikladnimi napravami. Železniški pragi morajo biti zasuti ter se ne smejo izločati. Gradnja, vzdrževanje in periodično preizkušanje spodnjega in zgornjega ustroja, zlasti po močnem dežju, se mora poveriti strokovnemu osebju; mostove in visoko postavljen tir je treba opremiti z ograjo. Na njih in ob tiru je treba pustiti na obeh straneh zadosti širok prazen prostor za eno osebo tudi pri največji dopustni širini tovora.
Potiskanje voz z delavci.
Vlačiti ali potiskati vozove na kotalnici z delavci, ki hodijo na tiru, jo prepovedano. Ti smejo vlačiti ali potiskati samo od strani in zunaj tira.
F.	Viseča žična železnica.
O premičnem mehanizmu, vožnji osebja in napravah za dajanje znamenj med začetno in končno postajo, o vzpenjači in preizkušanju veljajo predpisi o vzpenjačah na škripec.
Zazna m e n o v a n j e s m e r i.
Ko se gradi viseča žična železnica, se je treba izogibati ostrim krivinam.
Preizkušanje vrvi.
Vrv za vlačenje in nošenje tovorov kakor tudi za obešanje košare je treba stalno preizkušati. Za vzdrževanje vrvi se mora uporabljati primerno sredstvo za rjo.
Obrat ob viharnem vremenu, popravila, brzina o b r 3. t a.
Ob viharnem vremenu je treba delo ustaviti. Popravila na progi se med delom ne smejo izvrševati. Obrat se mora vršiti z zmerno brzino.
G. Suhe in vodne drče.
U r.e d i t e.v.
Vodne in suhe drče je treba izvesti z globokimi, če mogoče, premočrtnimi profili, v krivinah na zunanji strani z jako vzdignjenimi robovi. Zunanjost hlodov mora biti kolikor mogoče ravna ter ne sme imeti neokleščenih grč. Na koncu strme drče se mora postaviti naprava za ujemanje hlodov (močno izdolbeno drevo z nasprotno strmino). Ce vodna drča ne drži v reko, se priporoča, prirediti vodni basčn za ujemanje sirovih hlodov.
Zavarovanje odprtine za vmetavanje klad.
Zgornje nakladališče je treba napraviti tako in skladati les na taki razdalji od odprtine za vmeta-
vanje, da drevesa ne morejo zdrsavati sama od sebe. Odprtina za vmetavanje klad se mora prirediti tako, da se da zapirati s pregrajami in da je odprta samo med obratom. Ce je treba istočasno delati na obeh nakladališčih, nad drčo in pod njo, se morajo dogovoriti za začetek obrata ali za nepričakovano zdrsavanje dreves lahko umevna znamenja, ob katerih se morajo delavci, ki delajo na spodnjem nakladališču, umekniti na varen kraj. Obrat se sme začeti šele na znamenje onih, ki so se umoknili.
Predpisi za obrat.
Hlodi, ki se vlačijo, se smejo spuščati samo posamezno. Ce se drevo zapne, je treba nadaljnji obrat ustaviti ter drevo odpeti. Delavci, zaposleni pri tem, ne smejo stati nikoli pod drevesom, ki so odpenja, nego so morajo postaviti zgoraj, in sicer šele, ko se prepričajo, da ni za njih stališče nevarnosti, da bi jih kaj zadelo odzgoraj, ali ko so predhodno odstranili tako nevarnost. Preizkus od zgornjega konca navzdol se mora izvršiti vselej, ko se začne delo iznova.
H.	Naprava za metanje.
Skladanje na zgornjem koncu metališča in zapiranje mesta za metanje se mora izvršiti kakor pri drčah. Začetek metanja je treba naznaniti. Dokler hlodi padajo, no smo nihče bivati na spodnjem koncu metališča.
I.	Koritasta proga.
Napravlja n je in zavarovanje k o rita s t o proge.
Ob koritasti progi je treba napraviti pota za pregledovanje, ki se morajo zavarovati na izpostavljenih krajih z ograjami ali železnimi drogi za držanje. Vse vodne objekte, kakor jezove, propuste, Rešetke itd., je treba, preden se začno potiskati hlodi v vodo, preizkusiti glede trpežnosti. Zlasti je treba vse vodne objekte, na katerih se opravlja delo, vzdrževati vedno v dobrem stanju ter jih opremiti s trdnimi, varnimi dohodi, ki so zavarovani z lestvicami na tleh ali ograjah. Da se prepreči zatikanje, je treba potiskati drevesa posamezno, bregove korita ograditi in mostne stebre opremiti z odbojnicami.
P ostavljanje delavcev pri p e h a n j u.
Ko se pehajo drevesa in les y vodno korito (potok), se morajo postaviti delavci ob strani tako, da jih ne more zajeti hlod. ki se vali.
Uvrščanje velikih h 1 o d o v.
Hlode, zagoščeno v potoku, morajo uvrščati naj-sppsobnejši in najboljši delavci; med tem delom se hlodi ne smejo pehati.
Napravlja n je splavov in predpisi za njih v z d r ž e v a n j e m e d vožnjo.
Ce se vrši spuščanje s splavi, je treba vezati splave, ako je le mogoče, blizu brega vodnega korita, in sicer tako, da splavi, spuščeni nad vezali-ščem, lahko neovirano prehajajo. Preden splav odide, je treba vezi preizkusiti in ugotoviti, ali jo za odrivanje in ustavljanje splava vse v pravilnem stanju (krmilo, drog za zasidravanje, vrv za pri-jemanje). Med prehodom čez jezove se morajo vesla visoko držati.
J.	Natovarjanje, raztovarjanje in skladanje lesa.
Pritrjevanje tovorov.
Ce ne daje že sama ureditev vozila (sani, voza za kotaljenje) tovoru potrebne stalnosti, se mora natovorjeni material trdno zvezati z močno verigo ali vrvjo in se z zabitimi kolci (samo lesenimi) zavarovati zoper kotaljenje, drčanje ali padanje. Konce hlodov, ki štrle zadaj čez vozilo in iz njega, je treba spoti z močno verigo, da se prepreči njih j nevarno nihanje.
Zavarovanje prometnih sredstev med natovarjanjem in raztovarjanjem.
Med natovarjanjem na nagnjenem svetu je treba zavore vozila nategniti in vozilo tako podpreti, da ic more zdrsniti ne v stran ne navzdol. Med raztovarjanjem naj se vozilo podpre, če se jc bati, da bi se zaradi toga, ker se je raztovorila druga stran, prevrnilo na še neraztovorjeno stran.
Razdelitev obtežitve.
Vozila se morajo natovarjati tako, da se enakomerno porazdeli obtežitev, in samo do višine, odmerjene s širino tira. Okrogla drevesa morajo biti
obrnjena z debelejšim koncem v smer vožnje. Pred vsako nfttovoritvijö je treba vozilo preizkusiti in nepravilne dele zamenjati.
Raztovarjanje.
Voz, sestavljen iz dveh delov, se sme raztovarjati tako, da se vlačita oba dela, samo, če je dolgi les, ki se raztovarja, predhodno na sredi popolnoma varno podprt. *
Lesene lege, ki se uporabljajo za raztovoritev, je treba tako pritrditi na voz ali na krado lesa na eni strani in na tla na drugi strani, da je zdrsavanje zgornjega dela ali spodnjega dela izključeno. Ob poledici je treba grede leg posipati s peskom ali pepelom. Za natovarjanje in raztovarjanje morajo biti vedno pri roki v pravilnem stanju primerna dvigala, vitli in drogi. Med raztovarjanjem vozil je treba vprežno živino izpreči in zavore pritegniti. Med raztovarjanjem morajo stati delavci ob strani ali zadaj za hlodom, ki se raztovarja. Obroč, v katerega je pripeta veriga za vezanje hlodov, se mora odpeti z dolgim drogom, da veriga, ko odskoči, ne zadene delavca. Prepovedano je, popustiti ali izvleči kolec za vezanje.
K.	r a j za raztovarjanje.
Ko se določa kraj za raztovarjanje, je treba paziti na to, da je med vozom, ki se raztovarja, in krajem za raztovarjanje dovolj praznega prostora za one, ki opravljajo razne dolžnosti.
S k 1 a d a 1 i S č e.
Skladališče je treba izbrati zadosti veliko, da se lahko vrši skladanje v širini in samo do najmanjše neopasne višine krade. Lesena debla, deske, hlodi in posekana drevesa se morajo zložiti tako, da se zloženi material ne more zakotaliti, podreti ali izpasti zaradi lastne teže ali zaradi učinka vetra.
Višina skladališča ali določanje krade.
Če ni posebnih naprav (okvirov, stebrov, skob) za skupno držanje hlodov in njih prenos (dvigal), se smejo skladati samo do 2-50 m visoko. Skladati se morajo v kradah klinaste oblike, ki nastanejo tako,
naravnim kotom. Pri kradah, ki so naložene na eni strani navpično s podprtimi kolci, se priporoča, kotaliti hlode čez navpično stran one krade, podporne kolce pa skrajševati od plasti do plasti.
Kako je skladati obdelani les.
Med skladanjem obdelanega lesa, krajših kosov I (pragov), dog itd. brez posebnih naprav (okvirov,
S kolov) ne sme biti sklad visok nad 2 m; zlasti je treba poskrbeti za trdno podlogo. Če se sklada več krad druga poleg druge, je treba polagati poedinc ; kose tako, da je mogoč prehod od ene krade do druge in s tem Vzajemno pritrjevanje. Daljše krade 1 se morajo po dolžini ojačiti s križatimi plastmi (skladanje plasti navzkriž) ter na obeh koncih omejiti s prekrižanimi plastmi. Prav to velja za drva.
Kako je skladati deske.
Skladi desak smejo biti do 6 m visoki. Med pl >
. zanjem navzdol in navzgor se morajo uporabljati : varne lestve (nikakor ne prislonjena stojala), j Pri močnih, dolgih ali težkih deskah jo treba prirediti na desni in levi strani krade oder (koze) za ! delavce, ki skladajo. Sklade,.ki so se usedli ali ki jih ! jo nagnil veter, je treba preložiti. Med poedinimi ; skladi se mora pustiti prazen prostor, širok najmanj 1 m.
II.
Mehanično obdelovanje lesa.
Stanje delavnic.
Če je v delavnicah za obdelovanje lesa naravna svetloba nezadostna, se mora izboljšati s tem, da se razširijo že prirejena okna ali da se dodado nova.
Umetna svetloba mora padati na vse stroje za obdelovanje lesa tako, da svetlobni žarki delavca nikoli ne motijo pri delu.
Noben stroj za obdelovanje lesa se ne sme instalirati v podzemeljskih oddelkih, o katerih ugotovi pristojni organ, da niso primerni za razsvetljevanje, ventilacijo ali v kakršnemkoli drugem oziru.
Predpisi za stroje.
Glede vseh strojev, ki se uporabljajo za obdelo-
da se skladajo vsi debelejši konci drugi na druge, j vanje lesa> vf'Ua.i° ti-le predpisi:
Med dvema krađama je treba pustiti zadosti široke j a) Stroje smejo posluževati samo delavci, ki imajo
prehode, potrebno za manipulacijo, in sicer pri kradi, visoki 2-50 m, najmanj 1 m praznega prostora,, pri kradi, višji od 2-50 m, pa najmanj 2 m.
Lastnosti z e m 1 j i š č a za skladan j e.
Skladališče ne sme biti strino. Na nagnjenem svetu je treba poskrbeti za odvajanje vode in ?a grablje, ki zavarujejo vodoravno skladanje lesa.
Obutev med natovarjanjem.
Med natovarjanjem obeljenih okroglih hlodov morajo imeti delavci klinaste krampeže ali pa morajo obuti čevlje, ovite s krpami, da jim ne drsi.
Kje morajo stati delavci.
Med natovarjanjem morajo stati delavci na zgornji strani ali pa na strani hlodov, ki se skladajo.
Preizkušanje priprav in orodja.
Vse priprave in vse orodje, ki se rabijo, kakor drogi, cepini, sekire, vretena, verige in vrvi, se morajo pred uporabo preizkusiti po predpisih, ki veljajo zanje.
Nameščanje kolov za dr Čanje.
Grede za drčanje je treba namestiti vselej z malo nagnjenim kotom; biti morajo popolnoma enako debele. Namestiti se morajo tako, da ne vise prislonjeni konci čez plast, na katero je treba navaliti drevo.
Zavarovanje krade.
Krajna drevesa v kradi jo treba podpreti z lesenim klinom, nikoli pa ne z opeko ali kamenom, la se kup ne podere. Časih jih je dobro pritrditi z vrvjo, verigo, skobo ali žico, ki se postavi poševno proti smeri krade na razdalji 2 do 3 m.
Čiščenje od snega.
Krade, zametene s snegom, je treba, preden se začno natovarjati ali raztovarjati, popolnoma očistiti snega.
Kako je jemati hlode s krade.
Hlodi se morajo jemati s krade vedno odzgoraj in s kotaljenjem čez hlode, nameščene zdolaj pod
potrebno znanje in potrebno vajo v ravnanju z njimi.
b)	Vsi stroji morajo biti opremljeni z zavorno pripravo, s katero je mogoče stroj hitro ustaviti; pristojni nadzorstveni organ sme dopustiti izjemo od tega:
1.	) če je montiranje zavore zaradi sestave stroja nemogoče ali če je nabava zavore spojena z velikimi stroški;
2.	) če je dana po konstrukciji stroja in po načinu, kako se uporablja, kakor tudi po naravi posla zadostna varnost za delavca, tako da je zavora odveč.
Premični stroji morajo imeti zmerom tako zavoro, razen tega pa na vozičku napravo, ki utrjuje njegov položaj.
c)	Vsak stroj mora biti postavljen tako, da ga je mogoče pognati in ustaviti nezavisno od drugih. Priprave za poganjanje in ustavljanje strojev morajo biti v dosežaju z mesta, kjer stoji delavec, ki poslužuje stroj; delovati morajo varno ter morajo biti opremljene s takimi napravami, da se stroji ne morejo sprožiti sami od sebe.
d)	Jermeni, zobata kolesa, polži in verige morajo biti na vseh straneh zavarovani tako, da je slučajna dotika z njimi, dokler so v obratu, popolnoma nemogoča. Zavarovanje, kolikor se ni učinilo že ob gradnji stroja, se mora doseči s posebnimi varnostnimi sredstvi.
Te varnostne naprave so lahko:
1.	) iz ulitega pokrova ali iz pokrova, narejenega iz zadosti močne pločevine;
2.	) iz lesenega pokrova, ki jc narejen iz zadosti močnih desak;
3.	) iz kovinskih okvirov, izpolnjenih s pločevino, preluknjano pločevino z luknjami največ 10 mm v premeru ali z žično mrežo z največ 10 mm širokimi in visokimi polji.
e)	Varnostne naprave morajo biti tako zvezane s strojem, da se nikakor ne morejo premikati, dokler stroj dela. Mazanje poedinili delov in ležišč se mora omogočiti in izvesti tako, da se pri tem varnostne naprave snamejo.
1') Dovodni valjarji morajo biti opremljeni s takimi napravami, da roka pri delu ne more priti med valjarje.
g)	Noži vsake vrste na strojih za obdelovanje lesa morajo biti tako pritrjeni, da se med delom ne morejo premekniti ali zrahljati.
h)	Pri obdelovanju dolgih ali širokih delovnih kosov, sezajočih čez namizno površino, se morajo uporabljati take naprave, da kos za obdelavo varno leži in da se kosi ne morejo prevrniti ali odskočiti.
i)	Delovni prostori, prometna pota, in tla se morajo vzdrževati v dobrem stanju. Tla okoli strojev za obdelovanje lesa, pri katerih se dovaja les z roko, morajo biti pokrita s takim materialom, da se delavcem ne izpoddrsuje. Tako zvane «rešetke» so prepovedane.
j)	Delovni prostori, zaprti na vseh straneh, morajo biti v mrzlem letnem času zadostno zakurjeni. Ge zahteva način dela, da so vrata pri delu stalno odprta, ali če je treba vrata pogostoma odpirati, tako da je delovne prostore nemogoče kuriti, ali če so stroji postavljeni zunaj ali v odprtih zgradbah, se morajo dajati delavcem na razpolago kurljivi rezervni prostori ali naprave za kurjavo, tako da se dado med odmorom zakuriti.
k)	V delovne prostore smejo prihajati samo osebe, ki so tam zaposlene ali imajo kaj opravka v njih.
V	poslednjem primeru se mora opuščati vsako nepotrebno daljše bivanje v delovnem prostoru.
V	vseh podjetjih, kjer se uporabljajo stroji za obdelovanje lesa, je prepovedano:
a)	potiskati kose za obdelavo v stroj s kladivom ali drugim orodjem;
b)	odpravljati z roko iveri ali oblanice z delov za rezanje pri strojih ali iz njih bližine;
c)	voziti se na vozičkih, ki dovažajo stroju material, razen čo niso opremljeni z mostom za ravnanje z njimi; prav tako je prepovedano, sedeti na hlodu, dokler se reže;
d)	pomikati prevozne stroje na vozičku, dokler so v obratu;
e)	delati na stroju s premrlimi rokami ali v rokavicah;
f)	odpravljati s strojev predpisane varnostne naprave, jih stavljati iz delovanja ali jih ne uporabljati.
Ge je treba v izjemnih primerih varnostno napravo odstraniti, se sme zgoditi to.samo po nalogu odgovornega delovodje.
Prepovedano je, nasajati jermene, mazati nezavarovane dele strojev in izvrševati popravila na delih, ki se gibljejo.
Kar je zgoraj rečeno, se mora objaviti delavstvu na vidnem kraju.
Krožne žage.
Pri vseh poslih na krožnih žagah, razen pri utor-janju, mora biti razdalja od robu žage do oboda koluta za njega pritezanje večja nego debelina lesa, ki so reže.
Vijak, ki priteza pri krožnih žagah to žago med dvema kolutoma za pritezanje, mora imeti zavoje nasprotne smeri, v kateri se vrti os, ali pa mora biti opremljen s tako napravo, da se med delom ne odvije sam od sebe.
Prepovedano je, uporabljati žagne liste z neenako porazdeljenimi zobmi.
Krožne žage za podolžno rezanje morajo biti opremljene z razporno napravo in razpornim klinom.
Krožne žage s premerom 10 cm in z manjšim ali žage s 3 cm visoko rezjo so oproščene gorenjih odredb.
Pri krožnih žagah za razpolavljanje zadošča uporaba samega klina. Imeti morajo tako napravo, da se delovni kos ne odbija, kolikor to dovoljuje način dela ali velikost ali oblika delovnega kosa.
R a z p o r n i klin.
Uazporni klin mora biti v ravnini žagnega lista vodoravno in navpična sam zase premičen, tako da je njegova ostrina vedno od zob žagnega lista oddaljena najmanj 10 mm; njegova najvišja točka pa smo biti največ za 20 mm pod najvišjo točko žagnega zobu. Debelina klina smo biti za V-» mm večja, nego je debel rob ostrine na žagi.
Po širini in kakovosti materiala mora biti raz-porni klin toliko močan, da se ne skrivi.
Pri krožnih žagah, ki režejo z zgornjim delom, mora biti varnostna naprava sestavljena iz najmanj enega klobuka za zgornji del in iz enega ščita za spodnji del žage pod mizo.
Varnostni pokrov žage.
Varnostni pokrov mora biti močan, trpežen in j trdno nameščen na žagi, tako da popolnoma pokriva
oni del žage pod mizo, ki so ne uporablja za delo; polog toga mora sczati najmanj za 1 cm čez območje žage. Biti mora tako prirejen, da pušča pri delu avtomatično prost samo oni del žage, kjer žaga deluje.
Pokrov žagnega lista pod mizo mora biti opremljen, kolikor ni to doseženo že z nameščenim lijakom za izsrkavanje prahu, iz dveh trdnih in nepremično nameščenih kovinskih plošč zadostne jakosti, ki sezula čez žago najmanj za 3 cm ter sta od žagnega lista 5 cm vsaksebi.
Pri žagah, ki režejo s spodnjim delom, mora varnostna naprava žagnega lista v mirnem stanju list popolnoma pokrivati in mora biti prirejena tako, da odkrije pri delu avtomatično samo del žage, ki deluje.
Če ima krožna žaga za podolžno rezanje nekaj listov, se sme uporabljati za več listov samo ena skupna varnostna naprava. Če se premika delovni kos mehanično, so sme pritrditi varnostna naprava za vsako potrebno višino rezanja.
Krožne žago za povprečno rezanje morajo imeti varnostno napravo, ki v mirnem stanju žagni list popolnoma pokriva.
Pri krožnih žagah za povprečno rezanje, ki režejo z zgornjim delom, mora biti varnostna naprava sestavljena najmanj iz enega varnostnega pokrova, ki pušča pri delu prost samo del, kjer žaga deluje, in iz enega pokrova za del žagnega lista pod mizo.
Pri krožnih žagah, ki režejo s spodnjim delom, sme puščati varnostna naprava pri delu prost samo del, kjer žaga deluje.
Krožne žage za povprečno rezanje s premično osjo, ki režejo z zgornjim delom, morajo imeti napravo, ki popolnoma pokriva del žagnega lista pod mizo, ko so list premika.
Krožne žage za povprečno rezanje, ki režejo s spodnjim delom ter so prirejene na premično os, morajo imeti varnostno napravo, ki pokriva list, ko se premika, vsaj do največje višine rezanja.
Nihalne žage.
Nihalne žage, katerih osi nihanja leže zgoraj ali spodaj, morajo imeti varnostno napravo, ki žagni list v mirnem stanju popolnoma pokriva. Pri rezanju sme biti odkrit samo oni del lista, ki je za rezanje najpotrebnejši. Žaga se mora po končanem rezanju sama od sebe vrniti na prvotno mesto in biti tam v varni legi. Tetiva njenega nihanja mora biti omejena lako, da ostane žagni list vedno zadaj za sprednjim robom stolice. Stroj mora biti visok najmanj 75 cm.
Pri nihalnih žagah, katerih osi nihanja leže zgoraj, in sicer v praznem prostoru, mora biti zadaj za žago vedno varnostna stena.
Pri prečni žagi mora biti žagni list ob strani zavarovan z dvema močnima in med seboj trdno zvezanima kovinskima ploščama; to plošči morata biti od žagnega lisj;a vsaksebi 5 cm ter sezati čezenj najmanj 3 cm.
Pri žagah, ki režejo od zgoraj navzdol, sme puščati varnostni pokrov pri delu prost samo potrebni del žagnega lista, in sicer samo za največjo višino.
Pri vodoravnih krožnih žagah in pri bobničastih žagah mora biti ves venec zob, razen dela, potrebnega za delo, pokrit. Uporabljati razpokle žagne liste je prepovedano. Obrabljene žagne listo je treba odstraniti iz delavnice.
T rakaste žag e.
Pri nepremičnih in premičnih trakastih žagah morajo biti zgornje in spodnje kolo kakor tudi del žage, nepotreben za rezanje, opremljeni z varnostno napravo, ki pokriva kolesi popolnoma, žagni list pa od vseh strani tako, da je dotika z listom preprečena in da list tudi no more zdrsniti.
Varnostne naprave morajo biti prirejene tako, da se da žagni list lahko zamenjati. Žagni list mora imeti neposredno nad mestom, kjer dolnje, zanesljivo vodilo, če se žagajo valjarji in podobno, ses mora uporabljati za dovajanje delovnih kosov taka naprava, da se ne premikajo.
Navpični jare m.
Za navpični jarem veljajo nastopne odredbe:
a)	če leži glavna os' v spodnjem, naprava za poganjanje pa v zgornjem nadstropju, mora biti pri delu na jarmu samem ali v njega bližini v spodnjem nadstropju taka naprava, da jarma ni mogoče pognati z zgornjega nadstropja. S to napravo jc dopustno ravnati samo s spodnjega nadstropja. Mazanje, pritrjevanje itd. na jarmu med obratom je prepovedano.
b)	Pri potrebnih delih na jarmu se mora, če se ne vrše ob najnižji legi okvira, žagni okvir zavaro-
vati zoper nadaljnje gibanje. Če je na jarmu kaj zgornjih pritiskajočih valjarjev, se morajo zavarovati zoper padanje.
c)	Odprtine v tleh za vzvode, s katerimi se ravna jarem, kakor tudi naprave za avtomatično prenašanje kosa, ki se obdeluje, je treba opremiti z ograjami (držaji za roko).
d)	Gibljivi vzvodi jarma morajo biti po vsej dolžini zavarovani zoper dotiko, v zgornjem svojem delu pa opremljeni z varnostno napravo, če bi se gibljivi vzvod snel.
e)	Če -se reže les pod 3 m dolžine, se mora uporabljati taka zanesljiva naprava, da los ne more odskakovati navzgor.
f)	Prepovedano je, poleg klina in njegovih vložkov uporabljati pomožne vložke.
Vodoravni jarem.
Glede vodoravnega jarma in jarma za furnirje veljajo nastopne odredbe: .
a)	Na koncu vodila žagnega okvira se mora namestiti varnostna naprava v smeri višine; če se namesti čez vso širino okvira, mora biti ta naprava taka, da žagno okno. ne more izpadati — izletati.
b)	Žagni okvir se mora pokriti, izvzemši del, ki je potreben za obdelovanje lesa. Prav tako jc treba pokriti zamašnjak in gibanje vzvoda za uravnavanje. Pot gibanja tega vzvoda se mora omejiti v ravnini zamašnjaka, in sicer neposredno zadaj za njim.
c)	Vzvodi žagnega okvira za iztezanje ali zatezanje morajo biti znotraj zavarovani z nasprotnimi vijaki.
d)	Naprava, s katero se jarem poganja in ustavlja, mora biti prirejena tako, da jo je mogoče videti samo od zadnje strani stroja.
Stalne, nepremične žage morajo biti opremljene s potrebnimi napravami za dviganj?, prinašanje, vlačenje in obračanje težkih delovnih kosov.
Žage za povprečno žaganj o hlodov morajo biti na delovni strani opremljene z močnimi ograjami. /Prosto nihajoči konec žaga; se mora posebno zavarovati z varnostno napravo.
Stroji z a o b 1 a n j e.”
Pri strojih za oblanje, katerim se les ne dovaja izključno mehanično, se smejo uporabljati samo no-žovski valji. Krožni prerez valja sme biti prekinjen samo:
a)	z vdolbino za izmotavanje odpadkov, največ 5 mm globoko, ki sme prehajati na širini 40 cm postopnjema* v okroglini noževSkega valja;
b)	z odprtinami, v katere pridejo naprave za držanje, zatezanje in oblanje nožev, vložkov, klinov in za izmetavanje odpadkov. Robovi teh odprtin morajo biti na površini nožovskoga valja zaokroženi. Glave vijakov morajo biti okrogle ter morajo ustrezati okroglini nožovskoga valja, njih robovi pa morajo biti zaokroženi.
Ko se noži zategnejo, morajo ležati glave vijakov največ 2 mm pod površino noževskega valja. Noži in izmetalo! odpadkov morajo biti po vsej dolžini iz enega kosa in razen tega varno pritrjeni. Deli, ki se dado sneti z noževskega valja, morajo biti zavarovani zoper izskakovanje in premikanje, dokler so v obratu.
Okrogli noževski valji, preslegasta četverokotna vretena se smejo dovoliti samo, če popolnoma ustrezajo gorenjim odredbam in če so dopolnilni deli za okroglino jekleni.
Poravnalni stroji.
Pri poravnalnih strojih ne sme biti širina raze od ustne do ustne večja nego tretjina premera nožne osi. Raza pri stroju, ki dela, mora biti pred vodilom in za njim pokrita, kolikor ni potrebna za obdelovanje lesa. Pri stroju, ki ne dela, mora biti nožna raza popolnoma pokrita.
Robovi nožne raze morajo imeti jeklene ustne, ki se dado zamenjati in so razen tega ostre; biti ne smejo škrbaste ali skrivljene. Za obdelovanje kosov pod 30 cm dolžine se morajo uporabljati primerno naprave za dovajanje in pritrjevanje delovnih kosov. To velja tudi za dovajanje kosov, ki so krajši nego štirikratna širina nožne raze na mizi.
Utorjanje na poravnalnem stro j u.
Utor janje na poravnalnem stroju je dovoljeno samo:
a)	če je stroj, urejen za to;
b)	če jo nož za utorjanje zavarovan zoper dotiko od strani in če se razen tega uporablja naprava za pritiskanje;
c)	če je del nožne raze na mizi, nepotreben za utorjanje, pred ravnilom in za njim po dolžird in višini varno pokrit.
Oblanje profilov.
Za oblanje profilov se morajo uporabljati tako naprave, da se delovni kosi ne odbijajo.
Pri strojih za oblanje, s katerimi se zmanjšuje debelina, mora sezati varnostni pokrov noževskega valja čez to napravo najmanj 25 cm v vodoravni smeri. Ta stroj mora biti opremljen s tako napravo, da se delovni kos no odbija, razen če niso že za premikanje delovnega kosa uporabljeni valjarji v skupini.
Predpisi za freze.
Za freze veljajo nastopne odredbe:
a)	Del stroja, ki freza, mora biti tako oklepljen, da ostane prost samo del, potreben za delo, razen če tega ne dopušča način dola ali oblika delovnega kosa.
Pri frezi se mora del, ki leži za ravnilom, vedno oklopiti in pokriti.
Vse varnostne naprave morajo sezati čez območje orodja za frezanjo najmanj 1 cm.
Pri utorjanju se morajo uporabljati naprave za pritiskanje.
b)	Kot orodje za frezanjo se smejo uporabljati:
1.	) Vse popolnoma okrogle glave nožev (varnostna froza, vijakasti poljski rezkar, «Fliegeneisen», varjeni kopajder, precepljeno vreteno) ne smejo sezati nad 2 mm preko omotača. Omotač orodja za frezanjo sme biti iz enega ali iz več varno zvezanih delov.
2.	) Precepljeno vreteno brez posebnega pokrova, če ne seza nož nad 3 cm in če so pritrdi
' z glayatimi vijaki; prav tako, tudi vočkrjlnc freze, če je poskrbljeno s posebno napravo, da ne pride delavec pri dolu v dotiko z orodjem za frezanje.
3.	) Brusi in brusi iz smirka s premerom 10 cm.
c)	Pri frezanju se mora, kakršno je pač delo, uporabljati ravnilo ali posebna naprava za pritrjevanje in dovajanje. Samo če izdelava delovnega kosa ne dopušča nobene teh naprav, se smejo uporabljati obroči, ki se vrte tudi sami.
d)	Če ima vreteno freze manjši premer od 80 mm in če se uporablja orodje za rezanje s premerom nad 15 cm, se mora uporabljati za vreteno namizno frejse zgoraj nadomestno ležišče.
e)	Če se uporablja orodje za frezanje z raznimi premeri, mora biti freza opremljena z napravo, ki regulira število okretaj ev, tako da se da to število uravnati po delu.
f)	Pri delovnih kosih pod 30 cm dolžine se morajo, če ni dovajanje avtomatično, uporabljati posebne naprave za pritrjevanje in dovajanje delovnih kosov. Če jih je nemogoče uporabljati zaradi načina dela samega ali zaradi oblike delovnega kosa, sme pristojni nadzorstveni organ dovoliti izjemo od tega.
Prepovedano jc, dovajati delovni kos v smeri, v kateri se premika orodje za frezanje.
Glava noža mora biti oklepljena z varnostnim pokrovom.
Stroji za vrtanje.
Vijaki, ki pritrjujejo sveder, a niso utopljeni, morajo biti pokriti.
S u ho brušen j e.
Pri.suhem brušenju lesa morajo biti površina, ki se brusijo, razen dela, potrebnega za delo, pokrite, razen če to preprečuje način dela ali vrsta delovnega kosa. Lesena kolesa za brušenje in vrtanje morajo biti narejena in sestavljena tako, da se ne morejo razpočiti ali razdrobiti.
Pri delovnih strojih, pri katerih je mogoče delati istočasno z več vrstami orodja, je dovoljeno, uporabljati samo eno orodje; drugo, orodje mora biti varno pokrito, tudi če se ne rabi. Istočasno oblanje in poravnavanje je prepovedano.
t
Vsrkavanje lesnega prahu.
Vsako novo podjetje, v katerem se uporabljajo stroji za obdelovanje lesa, mora biti opremljeno s pripravo za vsrkavanje in odpravljanje žagovine, prahu in odpadkov, s katero se, kolikor se dä to tehnično izvesti, prah in odpadki na kraju, kjer nastajajo, vsrkavajo in odvajajo na zbirališče zunaj delovnih prostorov.
Po končani ureditvi je treba o tem obvestiti pristojnega nadzorstvenega organa, ki ugotovi, ali so I vsi predpisi izpolnjeni.
Pristojni organ sme, če je naravna ventilacija dobra in če so delovni prostori dovolj čisti, dovoliti izjemo od toga:
a)	podjetjem, ki nimajo vseh, nego samo poedine stroje za obdelovanje lesa ali v katerih se dela s stroji samo občasno, tako da je v njih prahu le malo ali samo časih;
b)	žagarnam, v katerih se predeluje skoraj izključno presen ali vlažen les;
c)	podjetjem, ki obratujejo s stroji za obdelovanje lesa, a so začasno pod milim nebom.
Delo v akordu pri mehaničnem obdelovanju lesa.
Delo, plačano od kosa (akordno delo), pri strojih za obdelovanje lesa je prepovedano. Popolnoma avtomatični stroji so te odredbe oproščeni.
Kjer je zaradi načina dela, pri strojih pa, ki delajo popolnoma samostalno, delo od kosa potrebno ali zaželeno, sme pristojni nadzorstveni organ na skupno zahtevo delodajalcev in delavcev dovoliti delo od kosa, če sicer ureditev in varnostne naprave vkljub zvišanemu proizvajanju popolnoma izključujejo nevarnost in nezgode.
Delovno osebje.
Za posluževanje in vzdrževanje strojev za obdelovanje lesa se smejo odrejati samo delavci nad 18 let, ki dokažejo, da so sposobni.
Začetnikom, ki se uče posluževati stroj za obdelovanje lesa, se morajo dobro predočiti vse eventualne nevarnosti, ki se lahko pripeto ob poslužc-vanju.
Začetniki se ne smejo uporabljati samostalno za delo pri strojih za obdelovanje lesa, dokler ne dobe zadostne izkušnje v delu pod nadzorstvom strokovne osebe. (To velja za \sak stroj posebe.)
Osebe pod 18 leti ali šele po dovršenem 17. letu se smejo poučevati v delu na teh strojih, toda pod nadzorstvom in napotovanjem osebe, odrejene za izuče vanj e učencev.
Za pomočnike odraslim delavcem se smejo uporabljati za delo na teh strojih tudi učenci z dovršenim 16. letom, toda ob učiteljevi odgovornosti.
Delavci, ki so gluhonemi, ki so vdani pijači, trpe za padavico, krči, gluhoto ali močno kratkovidnostjo, tako da spravljajo med delom v nevarnost sebe in druge, kakor tudi delavke se ne smejo uporabljati za delo pri teh strojih. Pristojni nadzorstveni organ sme dovoliti uporabljanje delavcev pod 18 leti, če se vrši delo samo z avtomatičnimi stroji ali če se izdelujejo samo majhni predmeti in je podjetje tako urejeno, da so delavci dovolj zavarovani zoper nevarnost za zdravje in življenje.
Vsako podjetje, kjer se uporabljajo stroji za obdelovanje lesa, mora imeti ročno lekarno s potrebnimi obvezili. Poleg tega se dajo navodila za prvo pomoč.
V vsakem podjetju, kjer se uporabljajo stroji za obdelovanje lesa, mora biti en izvod tega pravilnika izobešen na vidnem kraju.
Predpisi za delavce.
Krožne žage, žage jarmenice, freze, stroje za oblikovanje in stroje za utorjanje smejo posluževati samostalno samo strokovni delavci, ki so posebe odrejeni za to.
Sedeti ali stati na stroju med delom je prepovedano.
Varnostne kape morajo biti na krožnih žagah nameščene tako, da pokrivajo žago na zgornji strani, dokler to dopušča debelina lesa, ki se obdeluje.
Klin mora biti nameščen tako, da je oddaljena njegova rez od oboda zob največ 10 mm, njegova najvišja lega navzgor pa 20 mm pod najvišjo točko žagnega lista.
Preden se požene žaga jarmenica, se mora delavec, ki je v zgornjem nadstropju, uveriti, da s tem ne bo nihče poškodovan v spodnjem nadstropju. Kdor je v spodnjem nadstropju zaposlen z mazanjem ležišča, mora preprečiti z vzvodom, da bi se žaga jarmenica spustila v obrat.
Zoper nepričakovano premikanje navzdol je treba okvir žage jarmenice varno zavreti.
Pri strojih za privažanje morajo biti neukori-ščeni doli preroza za nož pokriti.
Pri utorjanju letvic se mora uporabljati naprava za pritiskanje.
Prepovedano je, z nezavarovano roko vnditi kratke kose lesa pod 40 cm dolžine čez prerez za nož. Za to se mora uporabljati posebno vodilo.
Pri freznem stroju se morajo za delo s kronsko frezo uporabljati varnostni obroči, dokler to dopušča gradivo, ki se obdeluje.
Za kratke kose je treba uporabljati, če se ne uporablja stalno vodilo, vodilo za premikanje.
Predelovanje kovin in predpisi za njih obdelovanje.
A.	Obrat plinskih generatorjev.
§ L
Plinovod.
Pri generatorjih za proizvajanje plina se mora dati spoj med generatorji in plinovodi tolikanj prekiniti, da je prehod plina iz generatorja v plinovode docela onemogočen.
§ 2.
Plin se sme spuščati v glavne plinovode ali izpuščati iz njih samo vpričo strokovnjaka; če se pokaže nedostatek, je treba peč takoj izločiti.
§ 3.
Izpuščanje plina iz generatorja.
Kadar se plin izpušča, je treba paziti na to, da je plin pod pritiskom, ki je večji od atmosferskega; razen tega mora imeti peč vžigalno toplino ali pa se mora vzdrževati v njej živ ogenj.
§ 4.
Kadar se plin izpušča, se morajo zračni in plinski ventili zapreti. Razen tega se smejo odpreti odvajalni rovi šele, ko je vod zadosti napolnjen s paro.
§ 5.
Popravila in čiščenje.
Popravljati in čistiti plinovode in plinske kanale in ventile na peči je dovoljeno samo na izrečno naročilo upraviteljevo. Goreči ostanki v plinskih kanalih se morajo, kadar je treba, z vodo popolnoma ugasiti.
' §6-
Skozi plinske kanale je dopustno hoditi šele, ko so povsem prosti plina in dovolj ohlajeni.
§ 7.
Če je treba pregledati del plinskega kanala znotraj, dokler je drugi plinovod, ki je z njim v zvezi, napolnjen s plinom, se mora razen navadnih oprez-nostnih odredb — in če je to sploh mogoče — napraviti takoj za ventilom polnega plinovoda v praznem kanalu zadosti velik izpust, po katerem se plin, ki slučajno prehaja skozi ventil, odvede neposredno v zrak.
B.	Topilnice jekla.
§ 8.
Postavljanje v obrat.
Dvigala, krake in konverterje smejo postavljati v obrat samo upravičene osebe.
§ 9-
V neposrednji bližini konverterjev je treba postaviti na vetrovodih ventile in zaklopke, ki dopuščajo eksplozivnim plinom prost izhod v zrak, kadar se konverter nagne.
§ io.
Izlivanje.
Preden se raztopljeno železo izlije iz konverterja, morajo delavci, zaposleni s tem, obvestiti ostale osebe, ki so v neposrednji bližini. To velja zlasti za delavstvo, zaposleno pri kokilah in ponvah za ulivanje.
§ H.
Preden se očisti dimnik konverterja, morajo delavci, zaposleni pri tem, o pravem času obvestiti ostale delavce, ki delajo pod konverterjem, da se vsi umaknejo s tega mesta.
§ 12.
Na znamenje, da jo konverter, ki je napolnjen z železom, pripravljen za izlivanje, se morajo delavci toliko umekniti, da jih ne ogražajo izbrizgane kapljo železa in žlindre.
§ 13.
Pred vhodom v peč mora biti odprtina za dimnik neprepustno zaprta, vrata sapnika pa morajo biti odprta.
§ 14.
Preden se ustavi vetrilo, je treba prevodni rov ali dušilno loputo dotično peči zapreti, vhod glavnega vetrovoda pa odpreti.
Začetkom dela je treba postopati na isti način in veter potiskati v peč.
§ 15.
• Žlindra.
Prepovedano je, metati vroče kepe žlindre v vodo.
Skorja Thomasove žlindre se sme odstraniti šele čez štiri ure po izlivu; prej se sme izpuščati samo tekoča žlindra.
Izpraznjevati vagonete z žlindro na ta način, da se vagonet prevrne, je dovoljeno £ele čez devet ur po izlivu.
Zaradi kontrole tega časa jo treba opremiti vsak vagonet s tablicami za zaznamenovanje časa.
§ ic.
Prenašanje ingotov.
Kadar se natovarjajo in raztovarjajo ingoti ali kosi, nadalje kadar se postavljajo in vlačijo kokile z žerjavi, se morajo razpostaviti delavci tako, da jih ne zadenejo padajoči kosi, če se verige, kljuke itd. slučajno pretrgajo.
§ 17.
Kos, viseč na žerjavu, se ne sme prijemati z rokami, nego za to je treba uporabljati prijemalke, vzvode ali verige, pritrjene v ta namen na žerjavu.
§ 18.
Pri dolu v jamah za ulivanje je strogo prepovedano, prenašati kokile, ingote in druge težke predmete nad glavami zaposlenih delavcev.
§ 19.
Na jeklo, ki je v kokilah raztopljeno, je dovoljeno polivati samo čisto vodo. Dokler polita voda popolnoma ne izhlapi, se kokile ne smejo zapirati s poklopci.
Pri baznem načinu dela se ne sme vlivati voda v zadnjo kokilo, ki ima razen železa po navadi v sebi tudi žlindro.
§ 20.
Raztopljena ali deloma raztopljena žlindra ne sme nikoli priti v dotiko .z mokrimi ali vlažnimi predmeti. Orodje za manipulacijo z žlindro ne sme biti ne vlažno ne mrzlo; pred uporabo ga je treba ogreti.
Kadar se vozi tekoča žlindra čez križišča tračnic, je treba postopati kar najoprezneje.
C.	Ulivanje železa in kovin.
§ 21.
Drobilec železa.
Prostor pod drobilcem za lomljenje železa in kovin se mora tako ograditi z najmanj 4 m visokimi varnostnimi stenami, da se drobci materiala zanesljivo udrže.
§ 22.
Preden se odpne bat drobilca, je treba osebe, ki so v bližini, opozoriti, da se morajo delavci, zaposleni pri drobilcu, zakloniti za varnostnimi stenami.
§ 23.
. Če je bat dvignjen, ne sme pod drobilcem nihče štati ali delati.
§ 24.
Delovanje mehanizma, s katerim se drobilec odpenja, se mora pogostoma kontrolirati.
§ 25.	*
Okviri.
Težki okviri za ulivanje, ki se dvigajo z močnejšimi dvigali, morajo biti opremljeni na straneh s širokimi držaji.
§ 26.
Pri ulivanju se morajo okviri zapreti s ključem ali pa zavarovati z utežmi, da se med ulivanjem ne dvignejo sami od sebe. Delavci se ne smejo namesto uteži nikoli postaviti na okvire.
§ 27.	V
Livarska ponev.
Preden se uporabita livarska ponev in železni drog, s katerim se odstranjuje žlindra z raztopljenega železa, je treba oba ogreti.
§ 28.
Nadalje je treba paziti na to, da se na zunanjem delu livarske ponve ne prilepijo železni deli ali njim podobni drobci. Če se to zgodi, se morajo ti deli odstraniti, preden se uporabi livarska ponev nadalje.
§ 29.
Pri izlivanju iz peči se morajo tisti, ki so v bližini, postaviti tako, da se ne poškodujejo, če bi raztopljeno železo slučajno škropilo. Blizu peči smejo ostati samo oni delavci, ki so odrejeni za ta stalni posel.
§ 30.
Prehodi.
Preden se začne ulivanje, je treba vse prehode, po katerih se prenaša raztopljena kovina, urediti tako, da so prosti.
§ 31.
Ulivanje ponoči.
Če se opravlja ulivanje ponoči in pri umetni razsvetljavi, morajo biti konci držajev livarske ponve, ki mole v prehod, razsvetljeni.
§ 32.
Livarske ponve na prevesje.
Če se uporablja livarska ponev na prevesje, mora biti opremljena s tako varnostno napravo, da se ne more prevrniti.
§ 33.
V jamah za ulivanje se ne sme med ulivanjem nihče muditi.
§ 34.
Livarske ponve ne smejo biti tako prenapolnjene z raztopljeno kovino, da bi se mogle med prenosom preliti. Držaj livarske ponve se mora postaviti tako, da se ne more nihče poškodovati.
§35.
Varnostne odredbe za livarje.
Pri ulivanju morajo nositi livarji škornje.
§36.
Kadar pregleduje delavec lijak okvira za ulivanje, si mora varovati oči z rokami.
§ 37.
Hoditi čez livarske okvire je strogo prepovedano.
§ 38.
Strogo je prepovedano, pod dvigalom z visečimi okviri opravljati kakršnokoli delo; če je to potrebno, se mora okvir podpreti in veriga dvigala razbremeniti.
§ 39.
Uporabljene livarske ponve in žareči ostanki iz peči se ne smejo polagati v vlažen pesek ali v vodo, preden sc ohlade.
Vodo, razlito v prostoru za ulivanje, je treba takoj posušiti.
§ 40.
Nevarnost eksplozije pri ku polni h
pečeh.
Da se prepreči nevarnost eksplozije pri kupolnih pečeh, ko se ustavi vpihovanje vetra, je treba omogočiti zvezo ene ali več cevi z atmosferskim zra' kom.
§ 41.
Livarjem se morajo dati maske, naočniki ali ščiti za oči, topilničarjem pri peči pa tudi palčniki za roke.
§ 42.
Varnostne odredbe pri livarskih ponvah.
Livarske ponve s preko 3000 kg teže morajo biti opremljene z avtomatičnimi ustavili na prevesje (vijak brez konca s kolesom [polž s polževim kolesom]).
Livarske ponve s prostornino do 3000 kg morajo biti opremljene s takim ustavilom, da se ponev ne more prevrniti.
§ 43.
Ostale varnostne odredbe.
Kadar se topi jeklo, je treba na več krajih pripraviti nekoliko vedric vode, da se z njo eventualno poliva obleka.
§ 44.
Kadar se čistijo in obdelujejo uliti kosi, je treba dati delavcem varnostne naočnike ter jim naročiti, naj jih rabijo.
Č. Pudlovke, mehanična kladiva in delavnice za adjustiranje.
§ 45.
Sirovine.
Kot sirovino za pudlovke jo dovoljeno uporabljati samo suho rudo. Vlažna žlindra se sme vreči v plameno peč šele, ko se raztopljena žlindra v njej ohladi s primešavanjem suhe žlindre. Vodo vlivati v pudlovke je treba posebno pazljivo; z vlažnim orodjem se ne sme delati v peči.
§ 46.
Ko se potezajo železni paketi ali bloki iz klopi v vagonete, je treba te pritrditi z zagozdami.
§ 47.
Čiščenje paketov od žlindre.
Skorja in žlindra se mora odstranjevati s paketov, kolikor mogoče, že v peči; strogo je prepovedano, ob transportu paketov od peči do valjarne hoditi pred vagoneti.
§ 48.
Gorljivo tvarino (lesno oglje), izgrebeno iz peči, je treba ali takoj vreči na vročo žlindro ali takoj nazaj v peč ali pa jo politi z vodo in takoj odstraniti.
§ 49.
Odstranjevanje žlindre.
Žlindra se sme razbijati in odstranjevati šele, ko se strdi. Vroča žlindra se ne sme nikoli prevažati neposredno čez mokra ali vlažna tla; prav tako se ne sme nihče dotikati žlindre z vlažnim orodjem.
§ 50.
Peč se ne sme zakuriti, dokler niso vsi hladilniki napolnjeni z vodo.
§51.
Orodje.
Klešče za potezanje paketov morajo biti vedno ostre, vagoneti in drugo orodje pa v dobrem stanju.
§ 52.
Parno kladivo.
Pri popravah na parnih kladivih je treba parni ventil dobro zapreti in ga pritrditi tako, da se ne odpre sam od sebe. Če mora biti zaradi popravila bat privzdignjen, ga je treba varno dvigniti ali pa podpreti z močnimi drogovi.
Pri parnih kladivih z avtomatičnim preminjalnim krmilom se mora bat še bolj dvigniti, da ne pade sam od sebe.
§ 53..
Kadar se delo ustavi in tudi preden se prične, je treba parno kladivo ogreti s tem, da se pogostoma dviga in spušča bat.
§ 54.
Prevažanje varjenih železnih kep.
Varjene železne kepe se smejo prevažati od peči do kladiva samo v vagonetih, ki so določeni za to in ki vozijo drug za drugim v določeni razdalji. Od te zahteve je dopustno odstopiti, če so kladiva v neposrodnji bližini peči. Varjene železne kepe se ne smejo pokladati na nakovalo z vagoneti.
§55.
Varjene železne kepe se ne smejo postavljati na mokra ali vlažna tla poleg nakovala, če se uporablja za ohlajanje nakovala voda, je treba počakati s kovanjem varjenih železnih kep, dokler ni voda popolnoma izhlapela z nakovala ali ni bila odstranjena kako drugače.
§ 56.
Ohlajati varjene železne kepe z vodo je strogo prepovedano.
§ 57.
Ravnanje s parnim kladivom.
Strojevodja parnega kladiva ne sme postaviti beta v obrat, dokler mu ni dal kovač za to dogovorjenega znamenja. Kovač pa se mora, preden dä
znamenje, prepričati, ali leže železo za kovanje ali železne kepe na nakovalu tako, kakor je predpisano; zlasti je treba žareče železo položiti na nakovalo tako, da se večji del žlindre iztisne proti varnostnim stenam. Preden se dä znamenje za obrat kladiva, se morajo klešče držati tako, da odleteli kosci ne poškodujejo kovača.
§ 58.
Opreznostne odredbe pri delu s parnim kladivom.
V prostoru med varnostnimi ščiti kakor tudi blizu parnega kladiva je prepovedano bivati neza-poslencem; zaposleni delavci se morajo postaviti tako, da so po možnosti zavarovani zoper izškrop-Ijeno žlindro. Zlasti je treba paziti na zaščito oči. Kovači morajo odstraniti vse nezaposlene osebe, ki so blizu parnega kladiva. Odstranjevati žlindro in trosko je dovoljeno samo, kadar parno kladivo stoji.
§ 59.
Kadar se sekajo krajci, se morajo sekati, ko gre delo že h koncu, samo z lahnimi udarci. Razen tega je treba paziti, da ne stoji nihče v smeri odsekanih kosov.
§ 60.
Kadar se lomijo hladni kosi železa itd., se morajo, še preden se začne delo, vsi delavci za zaščitnimi mesti in ostali delavci opozoriti na nevarnost. Material, ki se lomi, se ne sme pri delu nikoli držati z roko, nego samo s kleščami; prav tako se ne smejo predmeti, ostali na nakovalu, odstranjevati z roko, nego samo z železnimi drogi ali z drugim prikladnim predmetom.
§ 6L
Pri kovanju na manjših kladivih mora stati kovač na strani kosa ter ga ne sme nikoli podpirati s svojim telesom.
§ 62.
Tla okoli peči in stroja za valjanje.
Tla okoli peči in stroja za valjanje se morajo vedno vzdrževati v dobrem stanju; odpadke, bodisi železne, bodisi ogljene itd., pa je treba odstranjevati.
§ 63.
Delo na stroju za valjanje.
Delavec, ki valja varjene železne kepe, ne sme šibike, prehajajoče skozi valjarje, puščati proste, nego jo mora ves čas, dokler prehaja skozi valjarje, držati s kleščami.
Kalibre valjarjev je treba uporabljati po predpisanem redu; izpuščati en kaliber je strogo prepovedano.
§ 64.
Izvaljane železne kepe je treba takoj od valjarjev odpremiti na odrejeno mesto.
§ 65.
Mazati stroj za valjanje jo dovoljeno samo, ko ni v obratu.
§ 66.
Opreznostne odredbe pri delu na stroju za valjanje.
Varnostne naprave, kakor ograje itd. pri valjarjih, je treba imeti med obratom pritrjene in v dobrem stanju. Pogon valjarjev je treba opremiti z varnostno napravo.
§ 67.
Ograje ali vrata med poedinimi stroji za valjanje morajo biti med obratom zaprta.
§ 68.
Pogonske dele stroja za valjanje, ki se vrte tudi takrat, ko je delo ustavljeno, je treba zavarovati z varnostnimi napravami.
§ 69.
Prehode preko strojnih vreten je treba ograditi in dobro pritrditi, da se ne prevale. V ostalem je treba vse vhode, ki drže k spojkam, zapreti na primeren način. Prav tako je treba konce valjarjev, ki mole iz ležišča, opremiti z varnostnim opažem, če hodijo uslužbenci mimo njih.
§ 70.
Predpisi za delovno osebje.
Mojster stroja za valjanje ali njegov namestnik je odgovoren za to, da so liti deli stojal (koz) pod
vijakom za reguliranje pritiska opaženi s kovanim železom.
§ 71.
Prepovedano je, med obratom stroja za valjanje skakati čez valjarje strojev, osi ali druge dele stroja za valjanje, ki se vrte.
§ 72.
Pri reviziji in mazanju stroja za valjanje je treba paziti, da ne ostape nikoli kladivo, ključ ali drug železni kos na stroju. '
§ 73.
Ko se ustavi delo stroja za valjanje, se morajo poedini deli za pogon pritrditi tako, da se stroj sam od sebe ne more sprožiti.
§ 74.
Ce ostanejo varjene železne kepe ali kosi železa mod valjarji in preti zaradi tega nevarnost, da se stroj zlomi, ali če se je že zlomil, se mora stroj takoj ustaviti.
§ 75.
Znamenju za ustavitev strojev se morajo strojevodje in drugi, ki so odgovorni za njih obrat, brezpogojno odzvati.
§ 76.
Spuščanje v obrat.
Spuščati stroje za valjanje v obrat je dovoljeno samo, če je stroj za valjanje v redu in če so zaposleni delavci obveščeni.
§ 77.
Valjanje žice.
Delavci, zaposleni v valjarni za žico, morajo stati mod varnostnimi drogi. Hoditi čez žarečo žico, postajati ali hoditi prod šobo za prehod žice kakor tudi postajati izven varnostnih drogov je prepovedano.
§ 78.
Navijanje žice.
Žica se mora tako navijati na motovilo, da ne more močno skočiti z njega. Posluževalec motovila mora vedno paziti na žico, ki se navija, ter biti vedno pripravljen, da motovilo takoj ustavi.
§ 79.
Struženje valjarjev.
Če se stružijo izlizani valjarji na stroju za valjanje, je dopustno učiniti pri obratu samo toliko okretajev, da se stroj vedno lahko ustavi. Strojevodja se ne sme pri tem poslu udaliti od naprave za ustavljanje stroja.
§ 80.
Prenašanje žarečega železa.
Delavci, ki prenašajo žareče železo od valjarja do valjarja, morajo pri delu vedno paziti na pakete železa. Kadar kujejo in valjajo pakete, morajo držati roke čim dalje od telesa, tako da ne nastane nevarnost za delavca, če paketi slučajno odskočijo.
§ 81.
Odstranjevati žlindro in druge odpadke je dovoljeno šele, ko je stroj za valjanje ustavljen.
§ 82.
Rezanje železa s škarjami.
S škarjami režejo železo izključno osebe, ki so odrejene za ta posel. Kolikor je mogoče, je treba opremiti škarje z varnostnim opažem. Med rezanjem se ne sme držati železo s prsti, nego mora ležati na dlani.
* § 83.
Žage za rezanje železa.
Žage za rezanje železa smejo uporabljati samo osebe, ki so odrejene za ta posel.
Žage za rezanje žarečega železa je treba opremiti z varnostnim poklopcem. Z žagami za rezanje železa se ne sme žagati les.
§ 84.
Izravnavanje ohlajenih drogov.
Kadar se izravnavajo ohlajeni drogovi s stiskalnico, je delavec, ki je odrejen za ta posel, odgovoren za dobro stanje vseh delov stiskalnice; zlasti mora paziti na to, da se tiskač med delom ne odlomi.
§ 85.
Med obratom ročne stiskalnice za izravnavanje drogov je delavcem prepovedano, da bi stali v smeri, v kateri izstopa drog iz stroja.
§ 86.
Upogibanje drogov.
Ce se upogibajo na stiskalnicah za izravnavanje drogov kosi večjih dimenzij tolikanj v loke ali druge krivine, da se mora postaviti drog posebe, ga je treba s kozami ali kako drugače pritrditi tako, da se ne more premikati.
§ 87.
Kljuke za držanje, osi in obročki na pripravah za dviganje paketov se morajo vsak dan pregledati, vijaki in spojke, na katerih vise žerjavi, pa se morajo kontrolirati vsaj enkrat na teden.
§ 88.
Kadar se struži in vleče cev, je treba opremiti kljuke za vlečenje s pripravo za njeno avtomatično izključitev, ko dospe na konec klopi.
Č. Vlečenje žice in izdelovanje žebljev.
§ 89.
Navijanje zvlečene žice.
Ko se zvlečena žica odvija z valjarja za vlečenje, je treba konca žičnega navoja dobro držati, tako da se sam od sebe ne more odvijati.
Žica se praviloma ne sme odvijati z roko, nego mora prehajati sama neposredno z motovila v pre-vlak.
§ 90.
Opreznostne odredbe pri vlečenju
žice.
Mazati žico z roko pod prevlakom je prepovedano.
§ 91.
Pri valjarju za vlečenje žice se morajo postaviti take varnostne naprave, da odtrgana konca ne moreta poškodovati zaposlenih delavcev, če se žica pretrga.
§ 92.
Izdelovanje žebljev.
Pri strojih za izdelovanje žebljev se mora pero za kovanje glave postaviti tako, da se kovanje žebljev lahko ustavi, kar se mora storiti vselej, preden se orodje izmenja.
§ 93.
Opreznostne odredbe.
Na gonilnih jermenih stroja za napravljanje žebljev se ne smejo uporabljati oglate matice; če pa se matice sploh uporabljajo, se morajo opažiti z gladkimi okroglimi varnostnimi pokrovci ali pa nadomestiti z okroglimi maticami.
§ 94.
Strogo je prepovedano, jemati žeblje s prsti iz delajočega stroja; delavec, ki nadzira stroj, mora zaradi kontrole pregledovati žeblje, ki padajo iz stroja.
D.	Stiskalnice za obdelovanje pločevine.
§ 95.
Rezanje pločevine.
Kadar se stiska in reže pločevina, je treba pri vseh delih, kolikor je to mogoče, uporabljati prislanjalo.
§ 96.
Škarje za rezanje pločevine, ki se poganjajo z nogo ali mehanično, morajo biti opremljene z varnostnim oglatim železom, tako pritrjenim na mizno ploščo, da prepušča samo pločevinasto ploščo.
§ 97.
Pri delovnih strojih se morajo opremiti zobata kolesa na mestu, kjer prijemajo, in na drugih nevarnih mestih z varnostnim opažem.
§ 98.
Stiskalnice na vijak.
Stiskalnice na vijak morajo biti postavljene tako visoko, da stoji zamašni drog s kroglama nad delavčevo glavo. Zamašni drogi morajo biti zavarovani tako, da se delavci ali mimogredoče osebe ne poškodujejo.
§ 99.
Stiskalnice na ekscenter.
Pri stiskalnicah na ekscenter s premičnim dvi ganjeni ne smejo biti tiskači od matrice dvignjeni više, nogo je neizogibno treba.
§ 100.
Pri stiskalnicah, pri katerih se vrte pločevinaste plošče med predelovanjem v smeri zaposlenega delavca, se morajo postaviti varnostne naprave tako, da dotični delavec ne more priti z roko pod tiskače.
§ 101.
Pii vseh stiskalnicah za upogibanje (oblikovanje), pri katerih je to mogoče, je treba opažiti tiskače s pločevino ali na drug primeren način ter jih zavarovati tako, da so delavčeve roke zavarovane.
§ 102.
Opreznostne odredbe pri stiskalnicah.
Matrica, odnosno spodnji del delajočega stroja mora imeti varnostno napravo, pod katero se more prevleči samo pločevina, prstje pa ne smejo nikoli priti pod tiskač; drugače je treba vodilo tiskača postaviti tako, da prstje ne morejo priti podnje. Ce je mogoče, se mora voditi material avtomatično.
§ 103.
Pri frikcijskih stiskalnicah kakor tudi pri stiskalnicah na ekscenter z visokim dvigom in ročnim sklopilom je treba ukreniti, da se mora ročka za pogon vedno dvigniti, nikoli pa ne spustiti.
§ 104.
Pri stiskalnicah na ekscenter za tolčenje je treba zgornji tiskač ograditi na obeh straneh z mrežo tako, da ne morejo delavci priti s prsti pod tiskač.
§ 105.
Pri stroju za zvijanje pločevine z motornim pogonom je treba postaviti pred vhod v valjarje varnostno napravo. Pri istih strojih z ročnim pogonom ta predpis ne velja.
E.	Predpisi za brusilce.
§ 106.
Pogon brusa.
Transmisije poedinih brusov morajo biti nezavisne od drugih transmisij. Pri pogonu z zobčastim kolesom je treba prirediti za vsak poedini brus posebno spojko «na zobe» ali «na trenje» ali pa urediti ležišče osi tako, da se dado zobata kolesa s premičnim ležiščem v vodišču (sankah) lahko raz-mekniti. Pri pogonu z jermenom je treba prirediti za vsak kamen dve jermenici, izmed katerih ena ni pritrjena na osi, tako da se d d jermen premekniti z ene jermenice na drugo z železnim natikačem. Če se rabi za pogon samo ena jermenica, je treba omisliti napravo za natezanje jermena.
§ 107.
Brzina brusov.
Pogonska sila mora biti, razen pri hidravličnih pogonih, opremljena z dobro delujočim regulatorjem, da se pri vlažnem brusilnem kamenu brez varnostnega okrova ne more prekoračiti največja dopustna brzina.
§ 108.
Brus ne sme prekoračiti brzine 11 m na sekundo. Pri brušenju z vlažnim kamenom in pri prostem teku znaša največje dopustno število okretajev na minuto:
premer	400	500	600	800	1000 mm
število	okretajev	540	420	350	260	200
premer	1200 1500 1800 2000 2200 mm
število	okretajev	189	140	115	105	95
premer	2500 2800 3000 mm
število	okretajev	85	75	70
Pri brusu, katerega premer je med dvema zgoraj označenima številoma, je treba okretno brzino odrediti sorazmerno. Za vzdrževanje predpisanega števila okretajev so odgovorni brusilci sami, pri brusilnicah s posebno pogonsko silo pa voditelj dotičnoga motorja.
§ 109.
Varovanje brusilnih kameno v.
Kameni za vlažno brušenje se morajo med uporabo varovati mraza, tako da voda, ki jo je kamen vpil, ne zmrzne in da zaradi tega kamen ne poči.
§ no.
Brusi za suho brušenje in brusi iz korunda (koluti iz smirka) z večjim številom okretajev, nego je to dopustno po § 108., morajo imeti na rečenem dolu brusa trden varnostni okrov, ki mora biti dobro pritrjen. Prepovedano je, uporabljati varnostne okrove iz litega železa.
§ Ul.
Pritrjevanje k am ena na os.
Kamen (brus) se sme pritrditi samo z vijaki in ' čvrstilnimi koluti. Premer teh kolutov mora znašati pri vlažnih kamenih najmanj četrtino, pri suhih kamenih in brusih iz korunda pa tretjino premera samega brusa.
Kjer to zaradi načina obrata ni mogoče, sc mora pritrditi kamen na os s čvrstilnimi koluti, ki sezajo do.kraja brusa in se na vsem obodu z elastičnim vložkom (gumo) pritrdijo na kamen, da s tđm kolikor mogoče preprečijo odpadanje kamena (koscev), če kamen poči.
Ti predpisi ne veljajo za bruse v drugih delavnicah, kjer služijo brusi samo za brušenje orodja in kjer je brzina manjša od brzine, navedene v § 108.
§ 112.
Varnostne odredbe za delavce.
Pri klesanju kamena in pri brušenju na brusu iz korunda mora nositi delavec vedno varnostne naočnike, pri klesanju peščenca pa mora imeti re-spiratorje.
Ce se kleše kamen s struženjem, je treba preprečiti s ploščo, pritrjeno nad oporo dleta, da bi se delavčeva roka preveč približevala kamenu. To delo se poverja samo odrejenemu osebju.
Predpisi za opekarne.
I. Priprave.
§ L
Delovni prostori.
Vse zgradbe, potrebne za obrat, zlasti sušilnice in odri, morajo biti solidno in varno zgrajene in vzdrževane.
§ 2.
Zgradbe morajo imeti pripravo za reševanje delavcev, če nastane požar. Torej se morajo napraviti in vzdrževati izhodi, stopnice, klančine in okna za reševanje ob ognju. Glavni izhodi ne smejo biti med delom zaklenjeni. Zasilni izhodi se morajo označiti kot taki.
§ 3.
Prehodi.
Ozki prostori med strojnimi deli, ki se vrte, ali med transmisijami se morajo zapreti ali ograditi.
§ 4.
Galerije, pota, klančine, prehodi, ki so višji od 1 m, in vhodi na stopnice se morajo trdno ograditi.
Odprte peči in peči, v katerih se žge opeka, morajo biti, če je treba, tudi 1 m visoko ograjene.
§ 5.	.
Deske za prevoz materiala in galerije za pogon vagonetov morajo biti dovolj široke, trdne in tako ograjene, da delavci in vagoneti ne morejo pasti z njih.
§ 6.
Rovi, podzemeljske jame in nadnevni rovi morajo imeti zavarovan vhod.
§ 7.
Lestve.
Lestve je treba zavarovati, da ne izpoddrsnejo in se ne raztaknejo. Na opolzlih tleh jih je treba spodaj okovati ali zašiliti, na zgornjem koncu pa zakav-Ijiti.
Nepopolne in poškodovane lestve se morajo odstraniti. Prav tako se vezi ne smejo pritrjevati z žeblji.
§ 8-
Plezalne lestve morajo biti najmanj 75 cm daljše od mesta, kjer so delavci zaposleni.
§ 9.
Odprtine.
Nevarne odprtine za vmetavanje materiala, vod-njaki, jame in kanali se morajo zaradi varnosti zaposlenih delavcev ograditi.
Kjer se te varnostne odredbe ne dado izvesti, je treba omenjene objekte dobro razsvetljevati.
§ io.
Kotli za parjenje apnene opeke.
1.	) Jame pred kotli za parjenje apnene opeke se morajo dobro pokriti. Kjer tega ne dopušča posebni način dela, je treba poskrbeti za popolno odvajanje kondenzirane vode.
2.	) Pri tračnicah, ki so položene čez odprta jame pred kotli za parjenje, je treba odprtino med tračnicami pokriti.
3.	) Med prostorom, kjer so kotli za parjenje, in ostalimi delavnicami jo treba postaviti najmanj 30 cm (2 opeki) debel zid. V smeri osi omenjenih kotlov mora biti prostor na obeh pročelnih straneh odprt.
§ H-
Vodovodi in plinovodi.
Pri vodovodih za paro in vroče tekočine mora biti držaj razvodnika v isti smeri kakor odprtina; toda smer odprtine v razvodniku se mora označiti na držaju.
Take cevi za paro, vroče tekočine ali vroč plin, ki so pristopne, se morajo izolirati.
§ 12.
Zračenje.
Prostori, kjer se ne dd zaprfčevati izhlapevanje škodljivih in lahko zapalnih plinov, pare ali prahu, se morajo dobro razsvetljevati. Isto velja za delovne prostore z visoko toplino.
Prepovedano je spati na pečeh.
II. Stroji.
§ 13.
Stroji za rezanje gline, stiskalnice, stiskalnice na vr 3teno z živalskim pogonom se morajo urediti tako. da material ne poškoduje zaposlenih delavcev.
§ 14.
Varnostne naprave.
1.	) Odprtine za vmetavanje pri valjarjih, strojih za rezanje gline, mešalnikih, mlinih na kroglice, gne-talnikih, drobilnikih kamenja itd. morajo biti zavarovane z rešetkami, opaži ali drugimi varnostnimi sredstvi, če so odprtine blizu tal.
2.	) Naprava, s katero se spuščajo v pogon in ustavljajo gnetalniki, stroji za rezanje gline in valjarji, mora biti blizu zaposlenih delavcev; opremljena mora biti s posebno napravo, da se stroji ne sprožijo sami od sebe.
3.	) Premični deli na stiskalnicah se morajo posebno zavarovati.
§ 15.
Stiskalnice in priprave za namakanje mulja se morajo ograditi.
§ 16.
Nevarna dela na strojih se ne smejo opravljati, dokler stroj teče.
§ IT
Mešalniki in polži za transport morajo biti dobro pokriti ali ograjeni. Ce to glede na delo ni mogoče, se mora delavcem prepovedati, da bi posezali z roko v stroj med delom.
§ 18.
Stiskalnice.
1.	) Premične mize pri stiskalnicah se morajo pokriti.
2.	) Železni držaji ščetk za čiščenje in miza stiskalnice morajo biti vsaj 3 cm vsaksebi.
3.	) Pri revolvrskih stiskalnicah smejo biti zaposleni samo zanesljivi in spretni delavci, ki so nad 18 let stari.
§ 19.
Iz strojev za naknadno stiskanje se smejo jemati stisnjeni predmeti samo z avtomatičnimi pripravami, ne pa z roko.
§ 20.
Potiskanje materiala.
1.	)	potiskanje materiala, jemanje vpadlih
predmetov iz strojev kakor tudi za čiščenje delov, zlasti stiskalniških batov, služijo posebne priprave in posebno orodje. Delavci morajo uporabljati te priprave.
2.	) V tem primeru se mora stroj, preden se začne jemati vpadli predmet iz njega, popolnoma ustaviti.
§ 21.
1.	) Stroji za kopanje šote se morajo varno postaviti in pritrditi.
2.	) Ti stroji morajo imeti napravo, ki jih takoj ustavi, kadar je treba.
Predpisi za dvigala (lifte).
(Ti predpisi veljajo za dvigala z vozno kabino, ki se dviga 2 m in više.)
§ I-
Jašek.
Jašek dvigala mora biti tako napravljen in zgrajen, da se skozi njega no more širiti požar. Od tega so izvzeta dvigala v zgradbah, ki niso ognja varne.
V jašek dvigala se ne smejo prinašati tuji predmeti.
§ 2.
Ce ni jašek med trdnimi stenami, se mora ograditi,- da dvigalo koga ne poškoduje. Ograja mora biti trdna, najmanj 1-8 m visoka, ognja varna in tako napravljena, da se ne more nihče dvigala od-zunaj dotekniti z roko.
Okna in vrata dvigala morajo biti varno napravljena. Strop jaška mora biti zadosti visok, da se osebe v liftu ne zadenejo z glavo obenj, ko se dvigne lift na najvišje mesto. Prav tako mora biti ujemalo zadosti visoko nad kabino, da ne zadene tudi ob to.
§ 3.
Vrata za pristop.
Vsako nadstropje mora. imeti varna vrata za vstop v kabino, ki morajo biti med dviganjem ali spuščanjem varno zaprta. Vrata se ne smejo odpirati v kabino (stanico), nego ngvzven, prag pa mora biti v isti višini s podom slanice. Vrata morajo biti ognja varna.
Poedina vrata se smejo odpreti samo takrat, ko je kabina prispela prednje. Stanica se ne sme pognati v gibanje, dokler niso vrata pred njo trdno zaprta. Pri dvigalih za prevoz oseb se odpirajo in zapirajo vrata na poodinih nadstropjih avtomatično, ko se kabina ustavi pred dotičnim! vrati ali ko se požene v gibanje. To velja tudi za tovorna dvigala; odpiranje sme biti dovoljeno samo pri onih vratih, pred katerimi se je stanica ustavila.
Ti predpisi ne veljajo:
a)	za dvigala na gradbah;
b)	za dvigala, ki jih glede na krajevne razmere in posebni način dela ni mogoče urediti tako, da bi se odpirala in zapirala vrata avtomatično; toda pri njih mora biti v vsaki legi razvidno, kdaj stanica pristane ali kdaj se požene v gibanje; v tem primeru morajo imeti vsaka vrata pripravo, s katero se dvigalo varno ustavlja in vrata varno zapirajo;
c)	za dvigala, pri katerih ni brzina vožnje večja nego 025 m na sekundo in pri katerih je vstop na najvišje in najnižje nadstropje omogočen avtomatično.
Pri teh dvigalih morajo biti na vsakem nadstropju namesto vrat mreže ali zatvornice, ki se avtomatično dvignejo ali spuste, ko stanica pristane ali ko se požene v gibanje.
Dvigala za malto.
Dvigala za malto do 100 kg nosilnosti in 0-7 m2 v profilu jaška se morajo zavarovati po možnosti in po predpisu pod c); drugače se ne smejo uporabljati za prevoz oseb. .
§ 4.
Kako se uravnava gibanje dvigala.
Gibanje tovornega dvigala se mora uravnavati izven dvigala. Pri dvigalu za prevoz oseb in pri tovornih dvigalih za prevoz materiala in oseb se uravnava gibanje iz kabine dvigala. Pri liftih za prevoz oseb se uravnava gibanje na oba načina: izven kabine ali iz nje; toda če se uporablja en način. je izključen drugi.
Način, po katerem se uravnava gibanje, se sme izpremeniti (s pretikalom) samo, kadar stoji stanica pri zaprtih vratih, in sicer brez obremenitve. Za uravnavanje izven kabine služijo posebni ključi, ki se smejo dati osebam, upravičenim za to. Pri vsakem mehanizmu za pogon in za ustavljanje na dotičnih nadstropjih morajo biti napisi.
Uravnave s tipko (gumbom) morajo biti spojene s kontaktom zaradi ustavljanja.
§ 5.
Varnostne odredbe.
Kabine ali stanice morajo biti tako ograjene, da ne morejo nikogar poškodovati; iz njih ne smejo predmeti izpadati in tudi ne smejo moleti iz košare.
Razen tega je treba preprečiti, da bi osebe, ki so v košari ali v stanici, poškodovali predmeti, ki bi padli iz višine.
Kabine ali stanice" za prevoz oseb morajo imeti odprtino za vstop ali izstop. Vrata košare se ne Muejo pri odpiranju dotikati sten jaška.
§ 6-
U j e m a 1 o za kabin o.
Kabine ali stanice morajo biti opremljene z varnim ujemalom ali z avtomatično zavoro za njih ujemanje.
Od tega predpisa so izvzeta:
a)	Dvigala s hidravličnim pogonom, pri katerih’ stoji košara na hidravličnem potiskalu in je varnostna zavora prirejena tik sesaljkc. Če so sosaljka pokvari, mora dopuščati varnostna zavora največjo brzino kabino 1V2 m na sekundo. To velja tudi za dvigala z vretenom ali z zobčasto tračnico, ki se pomikajo s polžastinv kolesom. Ta naprava mora delovati prav tako zanesljivo kakor avtomatična ujemala ali avtomatične zavoro za ujemanje kabine.
b)	Tovorna dvigala, če ne more biti košara zaradi ; posebne konstrukcije ali zaradi načina, po kate-1 rem se vrši pogon, pristopna med nakladanjem j ali razkladanjem;
c)	tovorna dvigala, pri katerih je samo eno nakla- j dališče in eno razkladališče, če imajo na obeh j koncih zavarovane pristajalne naprave, ki dobro i delujejo.
Če so utrga vrv stanice, mora avtomatično ujemalo stanico takoj ustaviti, in sicer preden bi padla niže nego 0-25 m.
Pri liftih z «brzo zavoro» se sme spuščati stanica, če se utrga vrv, z maksimalno brzino IV2 m na sekundo. Ujemala in zavore morajo biti zavarovane, da jih ne ovirajo natovorjeni predmeti ali da ne bi kdo nalašč preprečil njih delovanja.
§ 7.
Brzina kabine.
Kabina ali stanica dvigala ne sme imeti večje brzine nego DSm na sekundo; mehanizem za pogon mora biti tako urejen, da se ta brzina ne prekorači. Ti predpisi ne veljajo za mala dvigala.
Mehanizem za pogon mora biti opremljen z varnostno zavoro. Dvigala za prevoz oseb in tovorna dvigala s spremstvom morajo biti zavarovana, da jih eventualno ne poškoduje vrv, ki nosi kabino.
§ 8.
Jakost v.erige.
Verige, ki nosijo stanico s protivnim! utežmi, smejo biti obtožene samo s petino, pasovi pa samo z osmino dopustne nosilnosti.
Pri liftih za prevoz oseb in pri tovornih dvigalih s spremstvom se mora izračuniti nosilnost verige na trgopornost in lomopornost skupaj s šestino dopustne nosilnosti, pri navadnih tovornih dvigalih in liftih pa samo s petino dopustne nosilnosti. Lomopornost verige se mora izračuniti v odnosu na točko, okoli katere se veriga navija. Lifti za prevoz osob in tovorna dvigala s spremstvom morajo imeti najmanj dve nosilni verigi ali vrvi.
Zlasti je treba paziti na to, da je veriga ali vrv dobro zvezana s stanico in s protivno utežjo.
§ 9-
Protivna utež.
Vsaka kabina ali stanica dvigala na motorni pogon mora imeti dve avtomatični zavori, in sicer za zgornji in za spodnji konec jaška. Pri navadnih tovornih dvigalih zadošča (udi ena zavora. Protivne uteži morajo biti dobro nameščene. Vodila morajo biti tako prirejena, da uteži ne morejo izskočiti. Za
potrebo, zoper nevarnost požara, se mora vodilo protivno uteži obložiti z nezapalno tvarino.
Če jo vodilo protivne uteži nameščeno v jašku dvigala, se mora tako ograditi, da ne poškoduje oseb v košari ali stanici ali oseb, ki so na dnu jaška.
§ 10.
Mazanje.
1.	) Pri dvigalih, kjer je kabina ali stanica popolnoma zaprta, morajo imeti vodilo in njega deli avtomatično pripravo za mazanje in čiščenje ali pa je treba ukreniti, da se maže in čisti vodilo iz kabine (stanice).
Signalni aparati.
2.	) V košarah (stanicah) za prevoz oseb moral biti vedno signalni aparat (gumb, telefon...), ki ga osobo v košari lahko vsak čas uporabijo (na dobro vidnem mestu).
§ H-
Pri tovornih dvigalih brez spremstva je treba napraviti avtomatične signale, če je ‘jašek tako zaprt, da se ne more opaziti, kdaj dospe košara (stanica) na določeno mesto.
§ 12.
Kabine, v katerih se nameščajo vozički (namesto košare), morajo imeti avtomatično napravo za pritrjevanje vozičkov.
Prepovedano jo, hoditi skozi stanico in skozi jašek dvigala.
§ 13.
Označbe.
Mesta, kjer prijema zobato kolo za pogon omenjenih aparatov za mešanje, je treba zavarovati z opažem.
§ 4.
Basen za «grant».
Če je basčn za pivsko začimbo («grant») v tleh, ga je treba pokriti ali ograditi.
§ 5.
Prehodi.
Vse prehode okoli kadi za brozgo, kotla za pivske začimbe in kadi za očiščanje, ki stoji 40 cm visoko od tal, je treba ograditi. Razen tega morajo biti dovolj trdni, da so zaposleni delavci varni nezgod.
§ 6-
Posode in priprave, 'ki služijo za ohlajanje pivskih začimb in vode in ki so više nego 1 m od tal, je treba na vseh odprtih straneh opremiti z ograjo.
Tla
stanju.
§ 7.
v varilnici se mora vzdrževati v dobrem
§ 8.
Opreznostne odredbe.
Preden stopijo delavci v kadi in kotle, se morajo prepričati, ali so vse mehanične naprave za mešanje brozge itd. pritrjene po predpisu § 3.
§ 9.
Če se umivajo kotli za kuhanje piva s kislinami, Prostor pred vsakim vhodom v košaro (stanico) j je trejja delavcem posebno obleko in obutev iz
b)
za prevoz oseb mora biti razsvetljen vsaj med obratom. Pred vsakim vhodom mora biti tabla z napisom: «Pozor! Pazi! Dvigalo!»
Razen tega mora biti pri vsakem vhodu zapisano: a) pri tovornih dvigalih: 1.) «Maksimalna dopustna obremenitev znaša .... kg»; 2.) «Prepovedan prevoz oseb»;
pri dvigalih in liftih za prevoz oseb: 1.) «Prevoz za .... oseb dovoljen. Maksimalna obremenitev ... kg». 2.) Pri liftih, ki jih morejo spuščati v pogofl osebe v stanici, je treba še napisa: «Obrat brez prijave ni dovoljen. Po vstopu in izstopu sc morajo vrata zapreti.»
§ 14.
Namestitev motorja.
Prostor za motor mora biti zadosti razsežen in zračen. Če je treba, se mora motor ograditi.
§ 15.
Posluže vanj e dvigala.
Posluževanje dvigala (lifta) se sme poveriti samo zanesljivim in spretnim osebam.
§ 16.
Pregledovanje dvigala.
Vsako dvigalo (lift) se mora vsako leto vsaj enkrat strokovnjaški pregledati, izid pregleda pa se mora vpisati v kontrolno knjigo.
Varnostni predpisi za pivovarne in tvornice slada.
A. Tvornice slada.
§ 1- •
Oe se uporabljajo za slad mehanična obračala, se morajo delavci še ob vhodu v oddelke 'za slad opozoriti na to s pismenim svarilom.
B.	Varilnica.
§ 2.
Postavljanje kadi za kuhanje brozge.
če ni rob kotla ali kadi za kuhanje brozge ali pivskih začimb više nego 90 cm od tal, jo treba napraviti ograjo ali pa tla sorazmerno znižati.
Vod za parno ogrevanje teh kotlov je treba opre-z manometrom in varnostnim ventilom.
§ 3.
Aparati za mešanje brozge.
Priprava za iztikanje aparatov za mešanje brozge ali pivskih začimb mora biti taka, da jo nepoklicane osebo ne morejo spravljati v pogon.
miti
predpisane tkanine; po potrebi se jim morajo dati tudi maske.
C.	Kletarstvo.
§ 10.
Uporabljanje zraka pod pritiskom.
Če & praznijo sodi v kleti za dozorevanje piva z zračnim pritiskom, se morajo pritrditi dna sodov z močnimi povprečnimi lesenimi kladami, ako niso stalno opremljena z njimi.
§ H-
Zračne sesaljke in kotle s stisnjenim zrakom je treba opremiti z manometrom in varnostnimi ventili zanesljivo konstrukcije. Tak varnostni ventil se mora napraviti tudi na ceveh s stisnjenim zrakom.
§ 12.
Lestve.
Lestve morajo biti varne in, kolikor se uc upo-I rahljajo na asfaltnih tleh ali na tleh slične vrste, opremljene z železnimi ostrinami; lestve za dela pri transmisijah in kadeh za namakanje pa morajo imeti razen tega na zgornjem koncu kljuke.
§ 13.
Skladanje sodov in kadi.
Sodi se smejo skladati v dveh vrstah samo vpričo vešče osebe.
§ 14.
Kadi za dozorevanje piva, ki so pritrjene od vseh strani, se morajo uvrstiti tako, da jo odmikanje izključeno.
§ 15.	’
Ventilacija.
Dokler pivo dozoreva, je treba skrbeti v kleteh za dobro ventilacijo, da se ogljikova kislina eventualno odstranjuje umetno.
§ 16.
D obodi h kade m.
Uporabljati dohode h kadem za varjenje je dopustno samo, če so dovolj široki, poleg tega pa opremljeni z varnostnimi ograjami. Drugače jih je treba odstraniti in uporabljati lestve.
Č. Smoljenje sodov.
Delodajalci in delavci se morajo strogo ravnati po nastopnih predpisih:
§ 17.
Uporabljanje smole.
Smola za vlivanje v sod so ne sme preveč razgreti, nego mora imeti zmerno toplino (okoli 250° C).
§ 18.
Sodi, ki se smolijo, morajo biti dobro posušeni.
§ 19-
Ko se sodi smolijo, se morajo postaviti delavci tako, da ne stoje, če je mogoče, na strani njih dna.
§ 20.
Odprtine za vehe se smejo smoliti šele, ko se smola docela ohladi in sod prezrači.
§ 21.
Ko se odstrani stara smola, je treba ogenj v sodu povsem ugasiti in vse odprtine dobro začepiti.
§ 22.
Smoljenje z razgreto paro ali vročim zrakom.
Če se smolijo sodi z razgreto paro ali z vročim zrakom, ne sme delo na pol prestati; če se to vendarle zgodi iz nenadnih vzrokov, se ne sme pričeti iznova, dokler se ni smola v sodu popolnoma ohladila in sod prezračil.
§ 23.
Smoljenje z vetrilom ali žarečim železom.
Če se smolijo sodi z vetrilom ali žarečim železom, se ne sme postaviti druga odprtina soda proti vetru.
Smoljenje velikih sodov se vrši skozi vratca z odprtim plamenom.
§ 24.
Količina smole.
Vlivati se smejo na enkrat samo manjše količine smole v sod (4 do 0 litrov v sod, ki drži 30 do 40 hektolitrov).
§ 25.
Ta smola se mora takoj zažgati, ko so vlije v sod.
§ 26.
Če ugasne plamen v sodu, preden je smola odstranjena, se ne sme smola iznova zažgati, dokler se ni popolnoma ohladila in sod prezračil.
D.	Strojno smoljenje.
§ 27.
Peč za smoljenje.
Preden se uporabi peč za smoljenje, se njen pokrov ne sme zapreti, dokler ni ves koks popolnoma žareč in dokler ne izhaja plamen iz odprtine peči.
§ 28.
Opreznostne odredbe pri strojnem s m o 1 j e n j u.
Žareča plast koksa v peči mora hiti najmanj 30 cm visoka ter ne sme zgoreti med delom.
§ 29.
Ko se odstranjuje smola iz soda s plamenom, morajo biti tulci tako vroči, da se plini takoj vžgo in gore, ko se potezajo tulci iz soda.
§ 30.
Ko se vpihovanje vetra ustavi, se mora pokrov ali zaklopek na zgornjem delu peči odpreti in mora ostati odprt, dokler se vetrilo ne požene.
§ 31.
Sodi se ne smejo postavljati pred tulce, dokler peč za smoljenje pravilno ne deluje.
§ 32.
Ko se odstranjuje stara smola, se ne sme vlivati v sod vroča smola.
§ 33.
Če se smolijo sodi brez plamena, je treba na primeren način izključiti možnost vžiganja in zlasti paziti, da se plamen ne pokaže na odprtih tulcih.
Varnostne odredbe pri izdelovanju ali polnjenju mineralnih voda, penine in uporabljanju ogljikove kisline.
§ 1.
Prostori.
Prostori, kjer se opravlja delo, morajo biti dobro razsvetljeni, priprave pa postavljene tako, da jih je mogoče nadzirati z vseh strani.
§ 2.
Aparati.
Aparati morajo biti iz močne tvarine, zlasti pa mora biti sod za razvijanje plina take konstrukcije, da se dA njegova notranjost lahko pregledati.
§ 3.
Naj večji dopustni pritisk v aparatu.
Na j večji dopustni pritisk pri delu se mora označiti z razločnimi črkami, in sicer pri razvijaču na posodi in na posodi za mešanje, če pa je razvijač spojen s plinomerom, samo na posodi za mešanje.
§ 4.
Aparati, ki delujejo s plinomerom.
Pri aparatih, ki delujejo s plinomerom, se morajo opremiti posode za mešanje in, če se uporabljajo avtomatični razvijači brez plinomera, posode za razvijanje plina z manometrom in varnostnim ventilom.
Nadalje je treba paziti, da varnostni ventil ni preobtežen ali pritrjen s klinom; vzdrževati se mora vedno v dobrem stanju. Na manometru se mora označiti največji dopustni pritisk.
§ 5.
Aparati in posode za polnjenje.
Aparati in posode za polnjenje se morajo preizkusiti pred uporabo s preizkusnim pritiskom, ki p za 50 % večji od normalnega. Podjetniki morajo dati aparate in posode za polnjenje, kolikor to dopušča njih konstrukcija, znotraj pregledati po izvedencih v stanovitem času, najkesneje pa v treii letih. Razen tega jih je treba najkesneje vsako šesto leto preizkusiti s pritiskom po navodilih prvega dela tega paragrafa. Pri onih aparatih in posodah, pri katerih je notranja revizija zaradi njih konstrukcije nemogoča, se mora izvršiti ta preizkus na piitisk najkesneje vsako tretje leto.
Potrdilo o preizkusu na pritisk se mora na zahtevo predložiti poklicanim oblastvom.
Prepovedano jo uporabljati aparate, ki so v čemerkoli nedostatni. Varjeni šivi pri aparatih in posodah za polnjenje vode se morajo izvršiti zobčasto ali zavarovati z zakovicami.
§ 6.
Uporabljanje kisline.
Paziti je treba nadalje, da se vliva kislina v sod za razvijanje plina postopno, nikakor pa ne naenkrat. Posoda, v kateri je kislina, mora biti opremljena s pripravo, ki olajšuje izlivanje kisline.
§ 7.
Kadar so polnijo steklenice in vežejo čepi z živim srebrom, je treba dati delavcu varnostne naočnike; razen tega je treba nabaviti ograje ali druge zaščitne priprave, usnjene ali gumene tesne manšete za varovanje ročnih sklepov in usnjene predpasnike,
§ 8.
Uporabljanje ogljikove kisline.
Steklenice, napolnjene z ogljikovo kislino, in posode za točenje penastih vod d je treba varovati pred solncem in drugimi viri toplote.
§ 9.
Ce se uporablja tekoča ogljikova kislina, se mora postaviti med cilinder in posodo za mešanje ventil za reguliranje pritiska ali pa posoda za ekspanzijo, držeča najmanj 100 litrov.
Posoda za ekspanzijo mora biti vselej opremljena z manometrom in varnostnim ventilom.
Ce posode za ekspanzijo ni, se mora opremiti posoda za mešanje z varnostnim ventilom.
§ 19.
C i s t o t a delovnih prostorov.
Delovni prostori, ki služijo za izdelovanje sodavice, morajo biti taki, da se lahko vzdržuje čisto ta ne le prostorov samih, nego tudi aparatov in orodja, kar jih je potrebnih za obrat.
Ti prostori morajo ustrezati občim predpisom o zaščiti življenja in zdravja pomožnih delavcev.
Zlasti morajo biti ti prostori svetli in dobro zračeni; nadalje morajo imeti neprepustna tla, ki se dado lahko čistiti in so nagnjena, da tekočine lahko odtekajo.
Stene delovnih prostorov morajo biti gladke in popleskane z oljnato barvo najmanj 2 m visoko nad tlemi, da se dado lahko umivati.
Uporabljati delovne prostore za druge posle, ki niso v zvezi z izdelovanjem sodavice, ali za stanovanja, pralnice in kuhinje ni dovoljeno.
§ H-
Aparati in potrebščine, ki služijo za izdelovanje sodavice, morajo biti vedno v čistem stanju.
Pokositrovanje posod in vodov.
Aparati za mešanje, izdelani iz bakra, medi ali bronovine, ali deli, ki prihajajo v dotiko z vodo ali ogljikovo kislino, morajo biti pokositreni s čistim kositrom brez dodanega svinca.
Za dovajanje ogljikove kisline ali za kisanje vode se ne smejo uporabljati cevi, izdelane iz svinca, cinka ali vulkaniziranega kavčuka, ki ima v sebi cink ali antimon. Če se uporablja za cevi kositer, sme imeti v sebi svinca največ 1 %; bakrene ali medene cevi morajo biti pokositrene s čistim kositrom brez dodanega svinca.
§ 12.
Preizkušnje posod za mešanje.
Posode za mešanje se morajo, kakor je predpisano, preizkusiti na pritisk z vodo, pri čemer bodi preizkusni pritisk iy2krat večji od normalnega dopustnega pritiska.
O vsaki preizkušnji take posode se sestavi zapisnik, ki mora biti v podjetju na vpogled kontrolnim organom.
Če se izdeluje ogljikova kislina na licu mesta, jo je treba, preden se uvede v posode, prevesti najmanj skozi dva izpiralnika, izmed katerih mora imeti prvi raztopino kristalne sode.
Izpirajoče tekočine v izpiralnikih se morajo obnoviti najmanj enkrat na dan.
§ 13.
Na vsaki posodi za mešanje ali na dovodni cevi mora hiti varnostni ventil, ki je reguliran za največji dopustni delovni pritisk, razen tega manometer, opremljen z ustreznim znakom za maksimalni pritisk, in nastavek za kontrolni manometer.
Prepovedano je, uporabljati varnostni ventil na vzmet, če je ta težko pristopna.
§ 14.
Hranjenje.sodavic e.
Sodavica se ne sme hraniti po končanem delu v posodi za mešanje; zato se mora vselej, ko se del > za daljši čas prekine, popolnoma izliti iz posode za mešanje. Preden se delo obnovi, se mora posoda umiti s čisto vodo.
§ 15.
Za izdelovanje sodavice kakor tudi za čiščenje aparatov in posod so sme uporabljati samo zdravi voda; po potrebi in po izprevidnosti oblastva -o ugotovi z bakteriološko analizo, ali je voda zdrava za pijačo. Vir vode se mora čuvati nečistote; ko se voda toči, se mora vzdrževati najstrožja čistota.
Prinašati vodo v delovišče od zunaj je prepovedano.
V krajih, kjer so javni vodovodi za pitno vodo, se morajo aparati, ki služijo za izdelovanje sodavice. direktno spojiti z vodovodom.
§ 16.
Kakovost ogljikove kisline.
Ogljikova kislina, ki se uporablja za kisanj' vode, mora biti brez vseh škodljivih in neprijetnih nečistih sestavin.
Pokositreni deli se morajo vzdrževati vedno v dobrem stanju.
§ H.
Uporabljanje žveplove kisline.
'Aa ravnanje 7, žveplovo kislino je treba uporabljati tako posodo in taka sredstva, da kislina delavcev kolikor mogoče ne poškoduje.
§ 18.
Posode za tekočo ogljikovo kislini'.
Tekoča ogljikova kislina se sme uporabljati samo v lakih posodah (jeklenih bombah in recipientih), ki so predpisane glede na lastnosti te kisline kakor tudi glede na predpise, veljavne za transport po železnicah.
Te posode se ne smejo valiti ali metati ter morajo biti vedno postavljene tako, da ne more vplivati nanje toplota, zlasti pa ne direktno solnčna svetloba.
Zaradi stabilnosti teh posod se morajo, kadar je treba, da stoje, uporabljati prikladne naprave.
§ 1».
Redukcijski v e n t i 1.
Med posodo za ogljikovo kislino in aparatom za mešanje mora biti pritrjen ventil za reduciranje.
§ 20.
O p r e z n o s t n e odredbe pri polnjenj u.
Vsak aparat za polnjenje steklenic mora biti opremljen z dovolj močnim varnostnim okrovom iz pločevine ali žične mreže, ki oklepa posodo, katera se polni.
Delavcem, ki so zaposleni pri aparatu za polnjenje, se morajo nabaviti žične maske za obraz, usnjene manšete in predpasniki.
§ 21.
Ze napolnjene posode (steklenice, sifoni) se puščajo v posebnem lokalu; po potrebi pa mora biti tudi delovni lokal predeljen z varnostno steno tako, da so delavci zavarovani poškodbe, če sc steklenica slučajno razleti.
§ 22.
Kovinske glavice, narejene za zapiranje steklenic (sifonski zamaški), smejo imeti v sebi največ 10% svinca. Sesalna cevka sifona mora biti iz stekla.
§ 23.
Izdelovalci sodavice morajo skrbeti za to, da se vzdržuje čistota steklenic za sodavico in ostalih posod,za izdelovanje sodavice. 'Steklenice, na katerih dnu se znotraj useda gošča, se morajo izključiti od uporabe, dokler se ne očistijo.
* * *
'Da dodatek k specialnim odredbam pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Kovinah»; takrat prestanejo veljati vse naredbe in vsi pravilniki, kar jih je bilo izdanih v poedinih pokrajinah glede higienskih in tehničnih varstvenih odredb v podjetjih.
V Beogradu, dne 12. decembra 1924.; št. «O» 494/IV.
Minister za socialno politiko:
M. S. Gjuričid s. r.
----------------------
Razglasi drugih uradov in oblastev.
TJ 440/25—7.	2144
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrožno kot vzklieno sodišče v Mariboru je razsodilo s sodbo z dne 1(1. novembra 1925., U 440/25-7:
Obtoženi Ivan E r m c n c, mesar v Črni pri Prevaljah, je kriv prestopkov po § 11./2. zakona z dne 16. januarja 1896., drž. zak. št. 89 iz leta 1897., in prestopka po členu 8. zakona z dne 30. decembra 1921., «Službene Kovine» št. 5 ex 1922.; zato se obsoja po členu 8. naposled citiranega zakona na teden dni zapora in na 2500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 50 dni zapora, po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov in po tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo razsodne takse 40 Din. Sodbo je po členu 19. zakona o pobijanju draginje objaviti ob obtožen-čevih stroških v Uradnem listu.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek 111.,
dne 26. novembra 1925.
Nc 1 471/25.	Proglasitve za mrtve.	2178
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to iz-poroČi sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
					
Ime In rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan In opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Anton Stradner, rojen dne 14. junija 1889., posestnikov sin v Sviča-nah.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. kot aktiven infanterist 26. domobranskega polka, 1. stotnije, v Mariboru na rusko bojišče, vojna pošta št. 48; od takrat pogrešan.	Sestra Ivana Kliner.		10. 12. 1925.; T 38/25-9.	
Franc Brumen, rojen dne 1. decembra 1890., pekovski pomočnik na Trnovskem vrhu št. 53.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. s 87. pe-liotnim polkom na srbsko bojišče; od takrat pogrešan.	Stric Janez Brumen.		25. 8. 1925.; T 44/25—4.	
Franc Časar, rojen dne 21. avgusta 1886., posestnik v Čepin-cih št 87.	Odrinil meseca februarja 1915. v Szombathely k 83. pehotnemu polku ter prišel potem na gališko bojišče; tam dne 5. oktobra 1916. baje padel.	Žena Marija Časar.	Josip Skaper, posestnik v Čepincih.	10. 12. 1925.; T 73/25-9.	
Vendelin Vida, rojen dne 30. januarja 1886., posestnik v Čen-tibi.	Odrinil dne 1. avgusta 1914. k 48. pehotnemu polku v Veliko Kanižo, potem na gališko bojišče v trdnjavo Przemyši, kjer baje dne 15. decembra 1915. za tifuzom umrl.	Žena Marija Vida.		10. 12. 1925.; T 78/25—4.	
Ljudevit Erniša, rojen dne 5. aprila 1895., posestnik v Tesanovcih št. 130.	Odrinil dne 15. maja 1915. k 45. pehotnemu polku v Šopronj, odšel potem s tem polkom na gališko bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 28. avgusta 1915.; od takrat pogrešan.	Mati Ana Erniša.		10. 12. 1925.; T 79/25-4.	
Pavel Horvat, rojen dne 8. oktobra 1875., poljedelec v Gabrju.	Odrinil leta 1915. k 20emu honvedskemu pehotnemu polku v Veliko Kanižo ter prišel potem na italijansko bojišče; zadnjič pisal sredi meseca junija 1918.; od takratneizvesten.	Brat Miklavž Horvat.		10. 12. 1925.; T 80/25—3.	
Alojzij Plaveč, rojen dne 12. maja 1886., j posestnikov sin v Stane-tinclh.	Oddnil dne 31. januarja 1915.	k 87. pehotnemu polku ter odšel potem dne 20. marca 1915. z 8. pehotnim bataljonom na bojišče, vojna pošta št. 73. Zadnjič pisal dne 4. junija 1916.	; od takrat nciz- vesten.	Brat Franjo Plaveč.	—	10. 12. 1925.; T 81/25-6.	S
Marko Jerič, rojen dne 16. aprila 1878., poljedelec v Gančanah.	Odrinil dne 8. avgusta 1914. z 20. honvedskim polkom na gališko bojišče ; izza bitke pri Oodoli od dne 8. na dan 9. septembra 1914. pogrešan.	Žena Marija Jerič.	—	10. 12. 1925.; T 82/25- 5.	2. 1 'S’ 5 to a>
Franc Dokl, ! rojen dne 2. julija 1893., posestnikov sin v Lasto-mercih.	Odrinil dne 17. februarja 1917. k 26. domobranskemu pehotnemu polku vMaribor.bil tam dodeljen nekemu saperskemu bataljonu in prišel z njim na italijansko bojišče, ob prevratu pa v italijansko ujetništvo, kjer baje dne 5. marca 1919. umrl.	Brat Ivan Doki.	—	10. 12. 1925.; T 84/25-5.	
Jurij Galer, rojen dne 13. aprila 1877., posestnik pri Sv. Jerneju.	Odrinil dne 15. maja 1915, k celjskemu pehotnemu polku št. 87; odšel meseca aprila 1916. na italijansko bojišče ter baje okoli dne. 16. septembra 1916. pri Lokvici na Krasu padel.	Žena Rozalija Galer.	Gregor Piacet, posestnik pri Sv. Jerneju.	10. 12. 1925.; T 83/25-4.	
Ivan Zver. rojen dne 14. maja 1888., poljedelec v Lipi.	Odšel ob splošni mobilizaciji dne 2. avgusta 1914. k 48. pehotnemu polku v Veliko Kanižo in potem dne 5. septembra 1914. s tem polkom, 11. stotnijo, na rusko bojišče; od dne 23. decembra 1914. pogrešan.	Žena Ana Zver.	Matija Sömen, pisarniški pomočnik pri okrajnem sodišču v Dolnji Lnndavi.	10. 12. 1925.; T 86/25-5.	
Peter Zupanič, rojen dne 28. junija 1884., posestnikov sin v Šdorbali št. 25.	Odrinil meseca avgusta 1914. s 87. pehotnim polkom, 11. stotnijo, na rusko bojišče. Zadnjič pisal iz Budimpešte med potjo na bojišče; od takrat neiz-vesten.	Brat Josip Zupanič.		10. 12. 1925.; T 87/25—3.	
Franc Horvat, rojen dne 29. marca 1895., posestnikov sin v Župe-tincih št. 21.	Odšel dne 15. marca 1915. k 47. pehotnemu polku, prišel z 11. stotnijo tega polka na gališko bojišče, kjer baje dne 19. junija 1915. v bitki ob Dnjestru padel.	Brat Jožef Horvat.	■	10. 12. 1925.; T 88/25-3.	
Franc Šparaš, rojen dne 17. maja 1875., posestnik v Kruplivniku št. 90.	Odrinil meseca avgusta 1915. k 18. pehotnemu polku ter prišel potem na romunsko bojišče; od začetka leta 1916. pogrešan.	Žena Marija Šparaš.	Nadaljevanj	10. 12. 1925.; T 90/25-3. j t na prihodnji strani.	
Ime In rojstni dan, stan In zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira prilog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime In bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicnl rok poteče dne	
Franc Kutnik, rojen dne 30. maja 1894., posestnikov sin pri Svetem Danielu.	Odrinil dne 21. junija 1915. k 87. pehotnemu polku v Celje ter bil štiri tedne pozneje dodeljen 17. pehotnemu polku v Judenburgu; od takrat neizvesten.	Brat Jožef Skutnik.		10. 12. 1925.; T 89/25 3.	j	
Jožef Šoštarič, rojen dne 7. februarja 1876,, posestnik na Kukavi.	Odrinil leta 1915. kot črnovojnik k 87. pehotnemu polku v Celje in leta 1916. z 3./19. stotnijo na rusko bojišče, vojna pošta št. 607. Zadnjič pisal dne 25. junija 1916.; od takrat neizvesten.	Sin Franc Šoštarič.		10. 12. 1925.; T 91/25-3.	P i #	
Janez Lešnik, rojen dne 6. maja 1879., posestnikov sin v Framu št. 33.	Odrinil dne 28. julija 1914. k 47. pebotnemp polku v Maribor in potem dne 24. avgusta 1914. na ga-liško bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 13. septembra 1914.; od takrat neizvesten.	Sestra Genovefa Lešnik.	j.	10. 12. 1925.; T 92/25-3.	1 P	
Jožef Rebrica, rojen dne 5. julija 1882., posestnik v Gornji Bistrici.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. k 48cmu pehotnemu polku v Veliko Kanižo in potem na gali-ško bojišče, kjer baje še istega leta padel.	Varuh Ignacij Horvat-Szabo, posestnik v Gornji Bistrici.	fl	12. 12. 1925.; T 93/25-3.		
Freds. 902 4/25—2.	3—1
Razpis.
Odda se poduradniško mesto, v podrejeni vrsti tudi mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Kranju; prav tako se oddado vsa druga mesta poduradnikov ali sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali med razpisom.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkcsneje do dne
5. februarja 192 6. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti po členu 12. uradniškega zakona v prošnji: imo in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva; državljanstvo; dosedanji poklic; šolsko izobrazbo, ki jo imajo; jezike, ki jih govore in pišejo; zakonsko stanje; število otrok‘in njih rojstna leta ter priložiti prošnji: izpričevala o rojstnem dnevu, o zakoniti zakonski zvezi in e letih otrok; šolska izpričevala; potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dosedanjem poklicu in vedenju; zdravniško izpričevalo o zdravju; potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti in, če je prosilec nedoleten, roditeljsko ali varuško dovolilo.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj invalidi in dobrovoljci v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 22. decembra 1925.
C I 1250/25—1.	2250
Oklic.
Pavla Landau, šivilja v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 39, je .vložila zoper Erika A r z t m a n a, godbenika v Mariboru, sedaj neznanega bivališča^ tožbo zaradi 800 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3 0. decembra 1925. ob četrt na devet pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je bivališče Erika Arztmana neznano, se mu postavlja za skrbnika Anton Lumir, posestnik v Mariboru. Slovenska ulica št. 12.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 21. decembra 1925.
Nc I 165/25—2.	2193 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Marije Fisterjeve, rojene Bernikove, užitkarice v Stari Loki št. 41, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic, ki ju je prosilka baje izgubila: Vložni knjižici Okrajne |
hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z.: 1.) št. 6885 z vlogo 6463 Din 14 p, glaseča se na imo: Brdnik Marija; 2.) št. 8222. z vlogo 258 Din 75 p, glaseča se na ime: Rajgelj Frančiška.
Imetnik teh vložnih knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da sta vložni knjižici brez moči.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 15. decembra 1925.
Št. 312.	2216 3—2
Razpis za dobavo živi!.'
Za dobo koledarskega leta 1926. se razpisuje po odloku velikega župana v Mariboru z dno 9. decembra 1925., št. 2497/28, in po zakonu o državnem računovodstvu, oddelku «B. Pogodbe in nabave», na dan 10. januarja 1 926. pismena ofertna licitacija za dobavo živil, in sicer:
1.	) mesa in drobnine raznih vrst;
2.	) kruha (belega in črnega), žemelj itd.;
3.	) moke in mlevskih izdelkov raznih vrst;
4.	) špecerijskega blaga (sladkorja, kave, olja, riža, soli itd.)
za javno hiralnico v Ptuju.
Popis potrebnih količin navedenega blaga, nadalje obči in posebni pogoji za dobavo blaga se dobivajo v pisarni javne hiralnice v Ptuju.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo
oznako: «Ponudba za dobavo..............po razpisu
z dne 21. decembra 1925., št. 312, ponudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roko predsedniku dražbene komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe.
Vsak ponudnik mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu kavcijo 5 % (ali 10 %, če je tuj državljan) skupne dogovorjene vrednosti dotične nabave, in sicer pri blagajni upraviteljstva javne hiralnice v Ptuju, najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v predpisanih vrednostnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna potrdilo, ki se mora pokazati predsedniku dražbene kohaisije.
Ponudnik mora izročiti predsedniku dražbene komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo, dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Pripominja se, da pristoji upraviteljstvu pravica izbiranja, ne glede na ponujeno ceno.
Upraviteljstvo javne hiralnice v Ptuju,
dne 21. decembra 1925.
K št. 1633.
Dodatek k objavi o krajevnih volilnih odborih za volitve v delavsko zbornico za Slovenijo.
V	tej objavi (Uradni list 114 z dne 24. decembra 1925.) naj se dodado na str. 824 odstavku, ki se začenja z besedami: «Volilni imeniki bodo razgrnjeni» besede: «v Ljubljani pa v pisarni glavnega volilnega odbora, Miklošičeva cesta (poslopje okrožnega urada za zavarovanje delavcev, pritličje)».
V	Ljubljani, dne 24. decembra 1925.
Za glavni volilni odbor:
Predsednik: dr. Anton Mrak s. r. Prišednika: Melhior čohal s. r., Rado Čelešnik s. r.
Br. 9621/1925.	2224 2—-1
Natječaj.
U smislu §. 17. provedbene banske naredbe ka uredbi o izboru općinskih odbora u Hrvatskoj i Slavoniji raspisuje se natječaj za popunjenje mjesta načelnika upravne općine Dol. Vidovec u Modji-murju za trogodište 1925.—1927. uz beriva, koja će naknadno ustanoviti općinski odbor.
Propisno taksirane i obložene molbe imadu se ovom uredu predložiti najkasnije do 12. januara 192 6.
Sreski poglavar sreza Prelog, dne 20. decembra 1925.
— - •
Razne objave.
Opr. št. III—11.812/25—21.	2225
Razpis.
Podpisani urad razpisuje za okoliš mariborske ekspoziture s 1 u ž b o z d r a v n i k a - u r a d n i k a. za nadpreglede. Plača znaša po določilih službenega pravilnika za zdravnike-uradnike 30.000 Din na leto; vazen toga ima zdravnik pravico do rodbinske doklado.
Ako bi pogoji za namestitev zdravnika-uradnika ne bili dani, se namesti zdravnik pogodbeno. V tem primeru mu pripada ista plača z 10%nim doplačilom, rodbinsko doklado in ugodnostmi, ki jih določa pogodba, natisnjena v «Radnički zaštiti» št. 6 in 7 iz leta 1924., str. 172.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene /. rojstnim, domovinskim in poročnim listom, rojstnimi listi otrok, šolskimi izpričevali, potrdili o dosedanjem službovanju, o zdravju in o ureditvi vojaške obveznosti, naj se vlože do dno
31. j a n u a rja 1 92 6. pri podpisanem uradu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 22. novembra 1925.
Ravnatelj: dr. Bohinjec s. r.
Vabilo na šestinpetdeseto skupščino
ki jo bo imela
Kranjska industrijska družba
v soboto dne 16. januarja 1 926. ob desetih
v zborovalnici Slavenske banke v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo in sklepanje o uspehu minulega poslovnega leta.
2.	) Poročilo preglednikov.
3.	) Volitev preglednikov (§ 25. družbenih pravil).
4.	) Volitev članov upravnega sveta (§ 17. druž-
beniTi pravil).	2227
* * *
Gospodje delničarji se vabijo, naj polože svoje delnice najkesneje do dne 7. januarja 1925. pri kateremkoli izmed spodaj navedenih bančnih zavodov in naj si dado pri pologu izročiti izkaznice za pristop na glavno skupščino (§ 10. družbenih pravil). Ti zavodi so: v Ljubljani Kreditni zavod za trgovino in industrijo in Slavenska banka; v Trstu Banca Commerciale Italiana; na Dunaju Allgemeine österreichische Boden-Credit-Anstalt in österreichische Credit-Anstalt für Handel und Gewerbe.
Predsednik upravnega sveta.
Odgovorni urednik: Anton Funtck v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani,