^ZUDENTSKl USMR^^^IT.9
LETNIK  XXI
LJUBUANA, 24. DECEMBRAJSiU
fcENA  lNrttri
O REALIZMU V POLITIKI
,,Ne jezi se na svet; ni mu mar," je rekel Mark Avrelij, rimSKi cesar.
,,Prva nisi, zadnja ne na svetu," je Aškerc povedal siroti Anki.
2favzemati se za absolutno načelnost v naši zunanji politiki je prava
norost, ob vseh grdobijah, ki se na svetu dogajajo, so naš*poučili v Del
/u.                                      .                                   ^^Š^ŠM
,,Politiko se meri po njeni efektnosti," pravi Gojko Stanič, sekretar Vwniverzitetnega komiteja. ¦jrf   ,,Politika je ponujanje boljše alternative," pravi moj oče.
Naša študentska politika ni realistična. l\!aša politika ne ponuja bist veno boljših alternativ, ker je edina možna bistveno boljša alternati va, ki jo vidimo in sanjamo, zelo daleč in nejasna, imenuje pa se spr ememba totalitete sveta. Naša politika se ne da meriti po efektnosti, pa ne samo zato, ker nimamo nobene socialne in politične moči, a mpak predvsem zato, ker ne pristajamo na efektnost, na meščanski kult uspešnosti kot merilo in osnovni princip politike. Naša politik a se zavzema za načelnost, ker vidi v vseobčem pristajanju na svet i n pragmatizmu, ki ga zastopa Delo, smrt socializma in utopitev člo večnosti. Naša politika ve, da ni na svetu ne prva ne zadnja v svojih zahtevah, ve pa tudi, da zgodovino delajo ijudje in ne obratno. Naš a politika se jezi na svet, čeprav mu ni prav nič mar. Naša študentska politika je nepolitika.
Že dolgo me ima, da bi napisal ta članek. Že dolgo se nabira v men i. Prišlo mi je pa do grla, ko sem bral pripis uredništva v Delu z dne 24. 11. 1971. Pa ne samo zato, ker so popolnoma spremenili smisel štude ntskega pisma ob obisku iranskega premiera, ampak zlasti zato, ker je ta pripis neverjetno jasen in direkten odraz neke primitivne, hudo poe nostavljene zdravo-razumarske logike, ki jo pogosto srečujemo naces tah in v gostilnah pa vse do naše partijske in državne politike. Ta logik a je približno takale: povsod po svetu se dogajajo grdobije in zločini, p ovsod po svetu Ijudje hlastajo, za denarjem, za dobičkom in strežejo s vojim egoističnim interesom. Nikjer pod soncem ni dežele, kjer bi vlad ala demokracija, povsod se politika dela z lažjo, polresnicami, zahrbtn ostjo in taktiziranjem. Vse to pa je tako že od nekdaj, od prazačetkov človeške zgodovine, pogojeno je v sami človeški naravi, v naravi stvari, zapisano v zvezdah, m kot vse kaže bo temu tako še naprej, na veke ve kov. Kaj pa lahko pri tem narediš ti, uboga para, ki se greš študentske ga gibanja, ki govoriš o socializmu in ponavljaš tisto staro bajko o prol etarcih, ki se združujejo?  Komunizem je utopija in (po besedah Stane ta Kavčiča, predsednika    IS, izrečenih na pogovoru s študenti) ne bo nikoli uresničen. Glede na tako stanje stvari je torej najbolje, da imam o kar se da dobre in prijazne odnose z vsemi državami, da jih sem ter t ja tudi malo pokritiziramo, kadar gre njihova grdobija že čez vse meje in kadar to ne škodi preveč ekonomskim stikom, ker bi sicer kot majh na in nerazvita dežela naposled ostali lačni in goli. Najbolje je, da si ka r se da udobno in prijetno, kolikor pač razmere dopuščajo, uredimo s vet tostran bariere, zakaj onstran bariere je negotovost, mraz, nepresp ane noči in ogenj in kri. Treba je seveda spreminjati svet, toda počasi, postopoma (kot je rekel Mitja Gorjup, glavni urednik Dela, napo^vo ru s študenti), previdno, korak za korakom. Morda bo čez mnoc)o,S|nn ogo let, ko bomo s prijateljskim dogovarjanjem odpravili vojne^cTosegli „ razcrožitev in vsaj približno nasitili lačni dve tretjini človeštVa, na svet u že kar znosno in prijetno. Za vse to pa je potrebno potrpljenje, dolgo tf trajno taktiziranje, nikakor pa ne mladostno zanesenjaštvo iri.heijčaka   X
študentov, ki da so že vsega presiti, ki jim gre predobro ir^iočftjoi sMfemeniti svet kar od danes do jutri in se sploh ukvarjajo s poutil<o,"n ajesto da bi študiralL Taka približnoj^alogika.                                                       ^*1^™     *
Mi pa — norci, cepci — se vedno verjamemo v možnost revolucionar ne spremembe totalitete in da se svet lahko v bistvu spremeni. Verjam emo, da zgodovino delajo Ijudje, konkretni individui, ti in jaz, in da je torej od njih (se pravi tudi od nas) odvisno, kakšna bo ta zgodovina. D okler pa je ta bistvena svetovna revolucionarna sprememba še zelo zel
0 oddaljena, če ne že za vedno izgubljena šansa, do takrat pa nam preo stane, da zbadamo ta odtujeni svet tam, kjer ga boli, da mu ne pustim o, da zaspi v svoji samozadovoljnosti, da delamo ta naš mali časopis, h odimo na ulice in zasedamo fakultete, da samoumevnost sveta spremi njamo v vprašljivost, samoumevnost tega, da se vrtci gradijo s samopri spevki, maximarketi pa z družbenim denarjem, samoumevnost tega, d a je univerza fabrika kadrov za industrijo, samoumevnost tega, da hod
1  Tito na prijateljske obiske v Perzepolis in VVashington (čeprav najbrž ne more drugače), samoumevnost tega, da je naša jugoslovanska pot v socializem enosamo nezadržno gibanje napredka, ki ga le sem ter tja moti kakšen majhen madež, kot je socialna diferenciacija ali kakšen ne znaten, od zlih sil zapeljan razredni sovražnik, kot so študentje.
Ko je pred kakšnim mesecem nastal ves miš—maš v zvezi z zaplemb o tretje številke Tribune, jecnekdo vprašal: ,,Kritizirate Tita, ker ima d obre odnose z reakcionarnimi režimi.Kaj bi pa vi naredili, če bi bili na njegovem mestu? Ati bi lahko ravnali drugače? " Tvoje vprašanje, tov ariš, je mistificirano, narobe je zastavljeno, in napačno vprašanje lahko da le napačen odgovor. Ne vem, če bi se na Titovem mestu lahko izog nil obiska v Perzepolisu. Najbrž so celo rezultati tega obiska bili dobri in pozitivni. Morda bi se dalo izvesti obisk na nižji ravni. Toda ni vpra šanje v tem, kaj bi lahko storil Tito ali česa ne bi mogel storiti, vpraša nje je samo, kaj lahkostorim jaz kot konkretni, zgodovinski, tukaj—in -zdaj—bivajoči individuum, ki mu pa kljub temu, da ga boli zob, ni v seeno, da v neki zelo zelo daljni deželi pobijajo svoje politične nasprai tnike kot pse in da se ta zločinskost sveta skuša prodajati kot samoi|ix!. evna racionalnost. DE TE FABULA NARRATUR, pravi Marx v Kapit alu. 0 tebi govori ta zgodba.
Zato se študentje ne borimo za oblast, ne gre nam za oblast, in v te m se razlikujemo od ostalih grup n akterjev v politiki. V tem je tudi n aša prednost, ker v politični tekmi za vpliv in za stolčke nimamo kaj izg ubiti. Dobro vemo, da spfememba garniture oblasti ne spremeni ničes ar ali zelo malo, da je potrebna trajna sprememba strukture oblasti in da je zmaga na koncu, ne na začetku revolucije (Roza Luxemburg). P ot do tja pa je zelo dolga in naporna. Na njej je bistveno važen vsak po sameznik z vsemi svojimi sanjami in s svojim trpijenjem. Važno je, da postavi samega sebe na zatožno kiop in se vpraša po vseh svojih nazori h in pogledih, po svojem načinu živijenja. Bistvene stvari se dogajajo v glavah Ijudi. Revolucija je samospreminianje.
CE QUI M'!NTERESSE, CE N'EST PAS LE BONHEUR DE TOUT LE MONDE, CEST CELUi DE CHACUN!
'*"""         "                             (Boris Vian: L'ecume des jours)
Kar me zanima, ni sreča vseh^ampak sreča vsakogar.
mladen dolar
MED DVEMA KONFERENCAMA
Sklenil sem informirati študentsko in drugo javnost o dogajanju na nedavnt k onferenci ZK, ki je razpravljala o socialni diferenciaciji. Imel sem namen, da pod robneje osvetlim nekatera dogajanja    na konferenci, tako v glavni kot tudi strans ki debati (o delu CK med dvema zadnjima zasedanjima konference), in vlogo uni verzitetne delegacije. Vendar te naloge   nsem izpolnil, ker še ni v celoti objavljen a vsa razprava, niti končna resolucija. Zato objavljam na tem mestu svoj prispeve k k diskusiji. Ne samo zato, ker sem bil edini diskutant iz študentske sredine, te mveč tudi zato, ker |e zaradi tega teksta prišlo do ostrejše polemike, pa tudi tov. Kardelj se je dotaknil nekega mesta v tej diskusiji, čeprav implicitno. Menim, da moj prispevek ni bil v sredstvih javnega obveščanja zadostno predstavljen, saj so nekatera polemična stališča izpuščena, čeprav bi morala biti zaradi kasnejše pole mike v celoti objavljena. Sicer pa to ni samo moja pnpomba, saj je bila večina po lemičnih ali kakorkoli ostrejših prispevkov podana v sredstvih javnega obvcščani a izrazito opiljeno in. neproblemsko (z izgovorom krajšanja). Na koncu teksta bo m podal še nekaj splošmh vtisov ter nekaj replik, ki jih med zasedanjem nisem m ogel izreči.
. . . Tekst razprave ...
Prva replika na podlagi tega prispevka velja tov. Kardelju, ki je z svojo razpra vo prvič jasno povedal, kaj si predstavlja pod pojmom ,,konsti iz mmulega dela". Gre namreč za to, da bi delavec v nekem podjetju imel vpliv in določeno korist od tistega dela sredstev, ki se odlivajo iz delovne organizacije v ,,širšo družbo" m so danes na razpolago birokratskemu aparatu, bankam ipd. Ta sredstva se vedno pripadajo njemu, in ima zato vso pravico, da o njih odloča. Vendar sta tu dve ne varnosti, kljub lepi in koristni ideji. Pojavlja se namreč vprašanje, kako to izvesti, da ne bomo zapadli v kapitalske ali etatistične odnose, kar je v nasprotju s to ide jo. Pravilno uresničena bi ta zamisel omogočila materialno osnovo družbenega s amoupravljanja, saj bi zahtevala izredno dobro organizirano samoupravljalsko str ukturo, ki je po mojem še nimamo. Treba bi bilo namreč stalno preprečevati, da bi se ,,preteklo delo" ne prelivalo le v osebne dohodke, pač pa v sklade podjetja, v modernizacijo itd. Ker omogoča ta ideja tudi nalaganje svojih sredstev v kaki z unanji investiciji, tudi v drugih podjetjih ipd. (kar naj bi predstavljalo matenalno osnovo ,,socialistični solidarnosti"), je treba v zvezi s prejšnjo pripombo paziti, da to ne postane običajna oblika delničarstva in podobnih kapitalističnih zamisl i, česar tudi sam Kardelj ni izključil. Do takšnih rešitev, ki bi vodile v še povečan o izkoriščanje šibkejših (dei. organizacij), pa bi prišlo takrat, ko bi odločanje o s redstvih, ki prehajajo v družbo, in koristi od njih prevzela birokratska tehnokrats ka elita v družbi in v delovni organizaciji, ko bi bilo samoupravljanje zopet le nav idezno, delavec pa zadovoljen, s tem, da bi dobil nekaj večjo plačo. Da bi se to n e zgodilo je potrebna visoka stopnja modernizacije družbenega upravljanja, javno st dela, stroga zakonitost, družbeni nadzor, ki bi omogočal vsakemu človeku preg led ali zahtevo po pregledu nekega poslovanja, poleg vsega pa visoko družbeno/a vest in izdelan sistem odgovornosti. Potrebno bi bilo torej v praksi uresničiti nač elo, ki sem ga podal ob Leninovi  prispodobi  o snanlki. Tedaj bi uresničev anje načela ,,minulega dela" moralo teči hkrati z radik3lnejšim uvajanjem samou pravljanja (neposredne demokracije) na vseh področjih, to pa ni uresničljivo zgo Ij s političnimi ali ekonomskimi ukrepi, zakoni, amandmaji. Te ukrepe mora nos iti realno revolucionarno gibanje množic, sicer bomo nujno končali v takem ,ih drugačnem ,,buržoaznem socializmu". Podobno velja za drugo načelo o uravnil ovki za birokracijo, kier je sicer nemara treba kdaj napraviti kompromis, toda ted aj se je tega treba tudi zavedati. Akceptiranje potrebe po množičm imciativi je z ato, poleg (v Kardeljevem smislu razumljene) ideje o oblasti nad ,,živim in minuli m delom", najpozitivnejši element Kardeljevega referata.
Odklanjam pa kritiko, ki jo je naslovil na tiste, ki so kntično združevah ,,pret eklo delo in delmčarstvo".   V svojem prispevku sem omenil obe ideji (delnice m nejasnosti  v zvezi s preteklim delom) zato, ker od predloga amandmajev ni bilo nikjer jasno spregovorjeno o tem, pač pa so se pojavile raznorazne govonce i n ugibanja pa tudi javni predlogi, ki so težili h kapitalizaciji, m to povezani zaves tno ali nezavestno z neopredeljeno kategonjo mmulega dela. Sam pa sem vezal to dvoje na buržoazne koncepcije, ki so v naši družbi pnsotne (stalinistične in soci.i Idemokratske), in ki jih zastopajo tudi nekaten naši vodilni politiki m gospodars tveniki, — vse to pa izvira iz zaustavljene revolucije. To bi moral seveda natančne je opredeliti, menim pa, da smo začeli delati velike napake kakih 10 let nazaj, ke r prej narejenih napak - vobdobju ,,domačega stalmizma" (če pretiravam, bo po kazala zgodovina) - nismo odpravljali dovolj radikalno, temveč smo vse skupaj s krčili na nekaj ekonomskib in političnih ukrepov, npr. devalvacijo in kasnejšeek onomske in ustavne reforme, premalo pa smo se naslonili na že uvedeno samoup ravljanje in množično iniciativo, čeprav smo o obojem veliko pisarili in govoričil i. Popravljanje napak ni spremljala množična nova revolucionarna iniciativa. Da bi takrat morali začeti z radikalnim odpravljanjem napak, kažejo tudi kasnejše kr ize in afere (Rankovič), delavski m študentski nemin ipd. Seveda se zavedam obj ektivnih možnosti in subjektivmh slabosti; to oboje izhaja iz nekega prekletega k roga kontrarevolucije znotraj revolucij samih, takrat ko se etablirajo (npr. stalini stične oblike diktatur ter neplodna strankarska politika delavskih in drugih ,,rev olucionarnih" partij na zahodu)— toda vse to ne sme biti opravičilo, ki bi nas da nes odvezovalo začete revolucije, odgovornost i za napake m omogočale zapiranj e oči. Tudi sam ne morem podati nekega recepta za odpravo sedanjega stanja, la hko podam le nekatere splošne in načelne osvetlitve, ki so seveda tudi sama podvi žena kntiki in samokritiki. Ostalo moramo napraviti vsi skupaj, tisti, ki nam gre za neko človeško perspektivo naše družbe m sveta. Delovanje umverzitetne deleg acije je bilo usmerjeno izključno v tem smislu, in če smo kritizirali in oporekali, je to izhajalo z načelnega stališča. Mislim, da med narni ni ,,učenjakov", ki bi kra tili delavskemu razredu moč in oblast — nad živim in minulim delom, nasprotno, borimo se za njegov dejanski vpliv v družbi. Kakršnekoli drugačne interpretacije (kritizerstvo, elitarizem intelektualcev, boj za moč in oblast), pa od kjeikoli bi p rihajale, štejem za zlonamerne.
Njihov cilj je onemogočiti tako vlogo umverze v družbi kot iudi ZK v njej tak o da bi eni kot drugi demagoško kazali na ,,nepolitičnosti umverze in študentov" in to izkoriščali za politikantsko delovanje ter manipulativne posege. V tem prim eru bi bilaspet enkrat žrtvovana slovensk.i (mlajša) inteligenca političnemu pray matizmu ter diletantizmu ,,akcionaštva". To je seveda daleč stran od revolucion arnega delovanja, toda na žalost se tega zavedamo le nekaten.
Moja druga pripomba oz. replika velja tov. Mikelnu, ki se je spotaknil ob Leni nov citat o snažilki, češ da je to ultraleva utopija in v nasprotju z njegovim citato m (o svobodi literature) nekotekten citat. Tu ponavljam svoj odgovor na konfero nci, da sem vzel ta citat kot ilustracijo nekega načela, ki pa semga vsaj v glavnih črtah konkretiziral (glej pnspevek). Mislim, da je ta zahteva osnova ,,socialističn ega samoupravljanja." Tudi mnenje klasikov o uravnilovki za birokracijo ni utop ija. Zanimivo je, da so vsi trije to objavili v svojih važnejših tekstih („0 pariški k omuni", ,,Država in revolucija") in ga javno niso preklicali, čeprav je npr. oktobr ska revolucija kmalu prekinila s to prakso. Lemn se je še kako zavedal, da počenj a kompromis, in ni hotel zanikati načela. Pariška komuna pa se je vega načela vs eskozi držala in danes se ga dokaj korektno drži Kitajska (ki npr. ne pozna nobe ne priviligiranih kategorij, komunisii     pa niso v mčemer (vsaj v načelu in v popr ;čju) priviligirani nad Ijudstvom), Sam celo menim, da je Lenin napravil napako, co jezačel posebej priviligirati birokracijo, posebej partijsko, ki je začeladobiva
ti posebna sredstva in pooblastila. Spomnimo se, da so to dejstvo posebej napadii li Konštadski uporniki in drugi delavski upori v sovjetski Rusiji, že po koncu kotr irevolucije, da je to kritizirala R. Luxemburg, in da so bili mnogi odpon v zvezi * tem celo med komunisti pri nas. Tudi Djilas se je v svojih, sicer demagoških nas topih skliceval na to  n a p a k o .  Morda )e tudi zato to dejstvo tabu tema. V bo rbi in v najostrejših dnevih revolucije so vse revolucije uresničevale to zahtevo po nepriviligiranosti (in ne toliko po egalitarizmu), kar je zgolj skrajna m pnmitivna oblika zahteve po nepnviligiranosti, posebej še ne-komunistov. Mislim, da ni seda j dokaz proti rcačelu to, da se je uveljavljalo le v obdobju vojnega komunizma m zaostrene revolucionarne borbe m potem nič več, temveč je dokaz za to, da se u veljavjanje obeh načel poknva z revolucionarnim dogajanjem. Dokler je revolucio narni proces živ in živa ustrezna zavest, foliko časa je tudi možna   r a d i k a I n a demok racija.  Le zaustavitev revolucionarnega procesa, ki se ponavadi zgo c!i z etabliranjem neke dosežene stopnje v njem, povzroči tudi odpoved tema dve ma (m tudi drugim) praviloma  proletarske   (radikalne, neposredne)  d e m o k r a c i j e   (= prol. diktatura, kot to trdi tudi R. Luxemburg). Kolikor bolj se rev. proces zaustavlja m ponavlja znotraj nekih vnaprejšnjih danosti, toliko manj je te demokracije, toliko več neproduktivnih slojev (birokracije) m toliko teže je znova pognati proces naprej. Ne trdim, da bi se morali iti sedaj zopet partizanstvo, temveč je potrebno najti moderne, času pnmerne oblike radikalne demokracije m uveljavljanja njenih poglavitnih nače1. V naših razmerah (mislim pa, da tudi dr ugod v razvitejšem svetu) se to pokriva z uveljavljanjem sociahstičnega (ne buržo aznega, ki ostaja zavestno na pol poti, se hkrati boji m omalovažuje samega sebe) samoupravljanja kot celovite družbene zadeve m sodobne obhke permanentne re volucije. Zato menim, da ostajata tudi ,,moji" dve načeli na svoj način obvezujo či (pa še mnoga druga, ki jih je treba le potegniti iz izkustva revolucij in   d e m o k r a t i č n i h  gibanj po svetu do danes. Le uveljavljanje teh načel omogoča, da birokrat deluje v interesu delavca. Konkretno, menim, da bi morala posebej biro kracija v ZK (ali, če rečemo lepše, admmistracija in vodilni organi) slediti tem na čelom, da bi morala delovati javno, izpostavljena najstrožjemu nadzoru in kritiki vseh socialistično-demokratično mislečih Ijudi posebej komumstov, delovati stro go zakonito, kot tudi slediti demokratični iniciativi množic, kadar se pojavi. Odp ravljeni bi morali biti vsi njeni pnvilegiji, posebej v ra/poljganju z družbeno moč jo in v skladu s prvim pravilom plačana v obsegu poprečne plače delavca (tu za s edaj še ni važno, ali bi to ugotavljah glede na občinsko, repubhško ali državno po prečje). Če potem nekdo ne bi več hotel biti član ZK, bi s tem pač pokazal, kaj ga drži v njej, m tore) bolje da gre ven. Etabliranje revolucije ne pomem njene zm age, kajti revolucija le zmaguje, njena zmaga je permanenca procesa in šele takrat, ko bo najširša, v osnovi neposredna demokracija ,,tekla sama po sebi", lahko gov orimo o ,,koncu oz. o zmagi revolucije". V tem smislu je ,,zmaga komunistov šel e na koncu revolucije" (zopet R. Luxemburg). Mi pa se ponašamo, kot da je glav no že za nami, da je revolucrja zmagata ipd. V resnici pa bi mo-rala biti družberia zavest usmerjena v pnhodnost ir> se zavedati, da je najtežje še pred nami, vse dok ler se ne začne revolucija kot zavestno svetovni proces. Nikomur ne smemo dopu stiti | ravice, da piruje nad delno zmago, in s tem zapij^ celoto. Zato ne smemo p ustiti etabliranja nekih birokratskih struktur, posebej ne v partiji in, če se ne da drugače, opomniti nanje, četudi s provokacijami n negiranjem danega stanja.
V svoji zahtevi sem ,,realist" le toliko, da dopuščam različne, pa tudi večje p lače za birokracijo, toda vendarle se mora ravnati po uravnilovki m po poprečni plači delavce (npr. dvakrat večja, če ne gre drugače). Če opravlja poleg zgolj od mmistrativnega dela še kako drugo, dejansko delo, pač dobi zanj neki dodatek. V t.-ndar so tu znane nevarnosti korupcije, zato bi bilo potrebno vedeti, da so vse na (jrade in dodatna sredstva, tudi kadar so nujna, kompromis, in jih je zato treba sk rčiti na minimum. K tej rahtevi spada tudi to, da bi morale biti vodilne funkcije v ZK štete kot častne funkcije m ne kot ,,službe", in da bi tore) moralo veljati nač i'lo stnktne roelekcije, toda ne \z ene vodilne pozicije na drugo, temveč, kar je bi lo že zahtevano m spisjeto, iz vodilne funkcije v proizvodnjo. Tako b^ preprtjrili (vsaj deloma) reprodukcijo nekega vladajočega sloja, ki se reproducira in množi iz samega sebe. Te zahteve sem omejil na ZK, ne zato da bi pn tem tudi ostalo, t emveč zato, ker je treba pnčeti tu, pn nas komunistih, kjer za izvajanje še tako striktnih demokratičnih načel ne bi smelo biti ovir (tudi demokratični centrahze m je oblika demokracije, ne pa da je demokratičnost oblika centralizma). Seveda hi morala ta načela počasi preiti na vso družbo in na ostale pohtične institucije, u;r na koncu v vse oblike družbenega življenja (gospodarstvo — nekateri vodilni k idri, ki so oblika tehnokratske birokracije, kultura ipd). Vem, da bi tošlo počasi, toda mislim, da takrat ko se združita lep zgled m družbena potreba, stvar uspe. Vse skupaj pa ima svoje mesto v širokem, demokratskem gibanju, ki se mora nuj 10 začeli, o katerem sem govoril prej. Vse kar pišem in zahtevam (bolje želim), g n'dam iz tega zornega kota. Menim, da je čas zrel za takšno gibanje, ki bi dalo re ilno vsebino našemu samoupravljanju in socializmu. Menim tudi, da bi tak doqo vor med komunisti, kt bi uveljavil prej zarisan skfop načel (ki seveda mso vsa, ki se lahko pojavijo v teku razvoja) in ki bi ga izpolnjevali kar najdoslednejše, Dovrml jgled ZK, ji vrnil družbeno moč, ki bi bila upravičena, povzročil bi ,,na\ivno"di •ferenciacijo med komunisti in ,,komunisti" ter čiščenje vrst ZK (m gotovo tudi njeno obnovitev z resnično zavzetimi člani). Ta proces seveda ne Ui ostal brez od '¦neva v družbi, saj imamo člani ZK v njej velik vpliv, tako da bi se k temu proces u počasi pndružila vsa družba in njena temeljna orgamzacija — samoupravljanje. Šole sedaj se bi pojavila možnost uspešne uporabe amandmajev, načela ,,pretekle ga defa", odpravljanja neupravičenih socialmh razlik, pa tudi odprave ekonomske krize, nacionalnih prepirov, ki so danes več ali manj kanalizacija družbene kritike in revolucionarnih energij v množicah na stranski tir (saj se vendar tudi nacional ni spori nikoli ne morejo ,,pravilno" rešiti, če se rešujejo le kot nacionalni, ekon omski kot ekonomski in razredni kot razredni, temveč se mora zanetiti   d r u ž b e n o jugoslovansko gibanje, ki povzema vse te probleme v enoten zgodovinski tok, ki jih odpravlja). Mislim, da so pogoji in možnosti za takšno gibanje zreh in da manjka le močna, organizirana ,,subjektivna" iniciativa. Za zdaj bi bilo jedro ta kega gibanja iz iniciative ZK, pa tudi študentsko gibanje, ki ima nemara večjo st opnjo kntičnosti in zavzetosti kot ZK, toda šibko enotnost stališč m zahtev ter skoraj nič organiziranosti. Vsi ki žehmo torej dati impulz m iniciativo, se moram o navzeti študentske zavzetosti ter kntičnosti in poštenosti ter ,,komunistične or rganiziranosti" (mislim nasploh ter \/ emfatičnem pomenu) m ,,revolucionarne d iscipline". Začnimo torej pn sebi, v vrstah študentov ter komunistov na umverzi, izpolnjujmo torej te zahteve pri sebi.
Mislim, da bo zanimivo poslušati ugovore k temu, pričakujem namreč več ali manj buržoazne m cmične komentarje, ki pa nas morajo opogumiti, da vztrajamo. Eden takih jc bil tudi Mikelnov na konferenci, ko je dejal, da bi morali tedaj kom unisti postati nek beraški red.
Odgovonl bom v enakem stilu kot Mikeln (aforističm ,,neresm" stil):
1.   Kljub vsem pngovorom niso vsi komumsti birokrati, tudi znotraj svoje or gamzacije ne, torej ne bi vsi postali ,,berači".
2.   Ce ta trditev velja, tedaj pove zanimivo dejstvo o delavskemu razredu, kt nam je žal ostalo priknto, namreč, da je poprečna plača delavca tako niska, da g a postavlja na mvo berača.
3.   Kljub temu da sicer ne vemo, kaj je delavski razred, v tem pnmeru to nen adoma tako hitro vemo, namreč tisti, katerih poprečni standard je enak beraštvu. Zanimivo!
4.   Kljub tem ,,ugotovitvam" menimo, da smo delavska partija, nastopamov imenu delavskega razreda, smo njegova avant   garda, hkrati pa nočemo deliti nj egove življenjske situacije—beraštva. To se pa kaj slabo poda neki  d e I a v s k i
partiji, mar ne. Morda gre to skupaj z avant —gardo, toda ne vem, s čim bolj - ali z avant (spredaj, pred) ah z gardo.
5.   Konferenca je Mikelnov ugovor sprejela z navdušenim aplavzom, kot da b 1 se delegati s tem rešili ,,hude more m strahu", pa menda ne pred tem, v tistem paradoksalnem ,,trenutku resnice" zaslutenem, delavskim razredom, ali vsaj pred njegovim ,,osnovnim slojem", o katerem je tudi tov. Kardelj dejal, da ga bodo ti sti, ki ga sedaj ne najdejo, že čutili ob pravem trenutku (kot se spomnim, tu ni bi lo aplavza).
To negativno plat konference (imela je tudi pozitivne strani, predvsem v večp kritičnosti in zavzetosti ter poler^ničnosti, k čemur je krepko prispevala tudi univ erzitetna delegacija) je po srečnem zaključku izrazil tisti delegat, ki je v svoji dis kusiji odkrito podvomil o tem, da smo še delavska partija. V zasebnem pogovoru v veži skupščine (medtem ko so se po nekem, mojemu stališču nasprotnem mnen ju, zunaj v prvem snegu zavrtela kolesa zgodovine) mi je dejal, da bo očitno zop et vse delala partija namesto delavca in da se resno sprašuje,  kje     sebomo srečaliz   delavcem.
Naj mi tov. Mikeln oprosti, če je ta del videti kot izključna polemika z njim, kajti to ni res. On je le izrekel mnenje, ki je viselo vsem na ustih, ne da bi se do k onca vprašal, kaj stoji za njim. Ne bi sploh polemiziral, pa me je presenetilo nav dušeno ploskanje delegatov in moja lastna reakcija, kajti za hip sem tudi sam spr ejel njegov argument. No, tega sem se ustrašil, zato tolikšna pozornost temu ugo voru. Hkrati sem poskušal tudi malo bolj razviti svojo, takrat bolj intuitivno doje to zamisel, mislim pa, da je resnična. Izkoriščam sicer dragoceni prostor tega list a, da odgovorim na še en možen ugovor, češ, kako določiti, kdo je birokrat in k do ni in koliko je to. Mislim, da je najboljše kar vprašati delavce in sploh prizade te občane, naj sami povedo in pokažejo nanje in sploh na vse, ki opravljajo kakrš nokoli navidezno, a bogato plačano delo. Se bomo že sporazumeli in če bo prišl o do kakih napak, bo krivičnosti ter neupravičenih socialnih razlik veliko manj, kot jih je sedaj.
P.S.
Opažam, da se mi je ta sestavek zavlekel v odkrito ali prikrito polemiko s ma rsikom in marsičem, kar ni v neposredni zvezi s temo. Tako bo morda Jaša ugot ovil, kako se deloma navezujem na njegovo pobudo in se hkrati kritično obrača m nasproti nekaterim njegovim stališčem.
Lahko ga je razumeti tudi kot enega izmed prispevkov na temo o reformi ZK in političnega sistema, o čemer bo razpravljala bližnja zvezna konferenca ZK. Mo goče bi našo iniciativo sprožili tudi tam, čeprav vem, da ne bo velikega razumeva nja, toda kot informacija o tem, kaj se dogaja v ,,bazi" in kam gre naša pot, bi bi la zanimiva.
andrej ule
Največje tvorbe intelekta buržoazija priznava in opravičuje le na ta na čin, da jih prikazuje kot neposredne tvorce materialnega bogastva, kar
skuša lažno dokazati.                                                    ...   . ..      .
(Karl Marx)
MARX imarKet
Najprej sem mislil na socializem
Ko sem vstopil v maxi-market, sem najprej videl veliko Ijudi, in gledal sem nj ihove obraze, ki so izražali, kdo je glasoval za in kdoproti samoprispevku za otro škovarstvo. Med temi dvojimi so bili obrazi z dvomečimi pogledi, ki so nemirno begali po tej, od skupščine veličastnejši trgovski palači. ,,Market" pa je bil očitn o tako konkreten, da je onemogočal presojo. Bil je in še vedno je, da bi pričal še novim rodovom o teh težkih časih, ko se socializem še opoteka na majavih noga h, v obupnem optimističnem prizadevanju, da bi dosegel in presegel tisto na zah odu. Pa je revež socializem napel možgane in se začel ličiti z bleščečo fasado, da bi jemala vid, in ne bi videli tistega, kar je za njo. Ljudje pa, ki so v marketu najp rej dvomeče obstali, so sprevideli, da bogpomagaj, ker je pač tako. HOdili so po etažah te živopisne trgovine in si dopovedovali, da je vseeno lepa in dobra, čepr av si niso upali priznati, da je to nova delovna zmaga socializma, kakor tudi ne, d a je to mali poraz tega istega.
Potem vidim — ni vodometov
No, kar se mene tiče, kaj dosti bolje ni bilo. Da bi se mi ne zvrtelo v tjlavi, se m se začel ravnati po tistem kriteriju z zahoda. Spomnil sem se ameriških ,,shop ing—centrov", pa se mi je marketzdel kaj boren;v notranjosti ni poganjalo nobe no eksotično drevo, ni bilo videti nobenega vodometa, ni bilo posebnega prostor čka z glasbo in ,,go—go girls", namesto punc iz mesa in krvi, oblečenih v prodaj alne artikle, so s svojimi ribjimi očmi zrle v Ijudi polakirane lutke, vsa plastika, s katero so prostori obliti, ni imitacija mahagonija ali bukovine, ampak je gola čud dno oblikovana plastika.
Mladen Dolar se spremeni v naslonjač
Dlje ko so me noge nesle gor—dol po tekočih stopnicah, bolj sem izgubljal za vest. Počasi sem se le navajal na okolje. Ogledala so se ogledovala v nas (nekaj št udentov), hladi'niki in pomivalniki se niso odločali za nas, kajti nismo se jim zde li že godni za uporabo. Vsi so se spreminjali. Ljudje so postajali sesalci za prah, dežniki in igrače, s stropa pa je gostolela priljubljena glasba teh predmetov. Pote m sem videl prekrasen nalonjač. Bil je tako lepo oker, in odločil sem se, da cj;; b om preizkusil. Ravno sedem nanj, pa prihiti zgroženi prodajalec. In še preden je kaj rekel, sem dobro pogledal in se tudi sam zgrozil nad samim seboj. Ssdelsem na Mladenu Dolarju. (Ta mi je pozneje povedal, da je tudi sam mislil, da je naslo njač.) Takrat sem končno ugotovil, da mi je dovolj post-opanja po maxi—marke tu; stekel sem po tekočih stopnicah ven v zakajeni zrak.
darko štrajn
TRG    REVOLUCIJE
Trg revolucije v Ljubljani, zadnje dni novembra, že skoraj urejen — tako kot so pred nekaj leti načrtovali. Ali pa malo drugače, vendar še vedno v marmorju, st eklu, betonu.
Slavimo: Dan Republike.
Slavimo: dograditev maximarketa.
Trg revolucije naj bi bil simbol te revolucije. Tu je sedež revolucionarne obla sti: skupščina v lepi zgradbi, s kipi ob vhodu. (Na drugi strani zgradbe je CK par tije. Vmes, na dvorišču sejna dvorana.) Ljudska oblast — oblast, ki je izšla iz rev olucije. Inševeč: razvijajoče se samoupravljanje.
Po zidovih sosednjih hiš še zmeraj visijo, že malo raztrgani in obledeli, plakat i: samoprispevek v Ljubljani, vsi na volišča, vsi glasujmo za ,kajti ,,očka, mamica, dedek, babica . . ." aii ne veste, da ,,sodobna industrija potrebuje sodobnestrok ovnjake, take pa vzgajamo v sodobni šoli" . . .
Kajti imamo skupščino, dobili smo amandmaje, skupščina je samoprispevek, samoprispevek je šola, vrtec, socializem. Vsi smo za . . .
Nasproti skupščme se dvigata stolpnici. Tu bi moral biti izvršni svet, pa še z meraj domuje naspruti ekonomske fakultete. Ena stolpnica je še danes nedograj en skelet, v beton pretvorjen denar za izgradnjo ekonomske fakultete, izvršneg a sveta in še česa. V drugo se je vselil finančni kapital: Ljubljanska banka, pravi naslov za denarne zadeve. Banka je denar,9denar je moč, moč vlada, denar vlada, banka je nasproti skupščini, je višja od nje.
Dobili smo še maximarket, največji, najnovejši, najlepši, najbolj -aložen, z na jbolj prijaznimi pi.odajalkami, nižjimi cenarni,xliscount prodajo, parkiriščem za avtomobile . . .  ,,Vsaka civilizacija si gradi spomenike, ki najbolje izražajo njene ga duha" . . . In študentje jih spravljajov negotovost. Vseh 10 milijonov NDdin, ki so vloženi v maximarket, v naš maksim! Nosijo plakate: ,,Tu smo, vaši smo!" ,,Čutijo se oropane, so osamljeni in govorijo o oblasti združenega delavskega raz reda in 0 tem, da je narodni dohodfek tako visok, kot je. Da se denarja ne da pri uoprati, ampak samo porabiti. Tako ali drugače, za maslo ali topove, kot piše Sa muelson v svojih učbenikih. Za novo ekonomsko fakulteto ali za maximarket, k ot se dogaja v resnici.
Maximarket je utelešeni trgovski kapital, v vsej svoji marmornati bahavosti, z vsemi Ijubkimi prodajalkami vred.—
Trg revolucije v Ljubljani, zadnje dni novembra: skupščina, Ljubljanska ban ka in maximarket. Na drogovih visijo partijske zastave, rdeče kot kri, z zvezdo, srpom in kladivom. ,,Proletarci vseh dežel, združite se! ,,Ob njih jugoslovanske i n slovenske trobojnice, z rdečimi zvezdami. In rumene zastave, z rdečim krogom in črkama ,,mm". Maximarket. Maximarket. Maximarket.
mladen švarc
REDNA LETNA SKUPSCINA STANOVALCEV STUDENTSKIH DO MOV V LJUBLJANI ALI ŠTUDENTU NAJPREJ KRUHEK IN POTE M ŠE MALOPOLITIKE
8,10h - petdeset Ijudi
8,15h — sedemdeset Ijudi
8,20^ — Miro Bukvič, predsednik sindikata stanovalcev študentskih domov v Ljubljani, napove, da se bo skupščina začela ob osmih tridese t in nas prosi, naj sedemo (verjetno se boji, da bi prihajajoči, ko bi nas videli stati, odšli).
8,35h — Miro Bukvič otvori skupščino, po izpolnitvi proceduralnih postopkov, z rokami na hrbtu začne s svojim govorom.
8,40^ — (Ijudi že sto) — Miro Bukvič govori, dolgo, navaja poino ko nkretnih podatkov o reševanju zadanih nalog v preteklem letu. Stvari so se proti pričakovanjem fantastično uredile (in resnično je bilo dosti narejenega). Poroča o sprejemanju in izvajanju družbenega dogovora, o politiki cen in sprejemanju v študentske domove, s tem, da je postelj v študentskih domovih vedno več (bog daj še en IFIP), da so po blokih zamenjali dotrajano opremo, opozori, da se socialna selekcija začne v osnovni šoli, da se bo treba za naprej boriti v tej smeri, razburja se zara di nepravilnosti pri sprejemanju v študentske domove in našteva napol konkretne primere,      govori o reorganizaciji sindikata, na koncu prizn a, da je politizacija študentov zanemarjena zaradi reševanja konkretnih materialnih vprašanj, da se bo pa za naprej ,,dalo študentom, stanovalc em študentskih domov, dalo tudi malo politike". Poročilo o primeru d iscipliniranega, naravnost zgtednega dela.
Sledi jedrnato poročilo predsednika organizacijskega odbora forum a. Besede dajejo vtis njegove vsestranske fantastične urejenosti. Skupšč ina je naravnost fantastično ekspeditivna. Vse je v redu, razen majhneg a dolgčasa.
K mikrofonu stopi direktor študentksih domov Jurij Kogoj in pove, da z veseljem konstatira faktično dejstvo, da so se stvari resnično obrn ile na bolje, da problemi sicer še so (npr. problem študentskega tabora v Ankaranu), da pa se vseh problemov ne da rešiti naenkrat, da nima v eč kaj dosti povedati, da bi samo ponavljal Bukviča.
Skupščina, kljub temu da je nesklepčna, ker se je udeležilo okoli 4% stanovalcev študentskih domov, poteka kot raportiranje. Zatakne pa s e pri volitvah. Delovni predsednik predlaga informativne volitve, potre bne glasove za sklepčnost pa naj bi si zagotovil vsak kandidat sam; to j e posebno potrebno, ker bi bilo na drugi skupščini verjetno še manj Iju di, sicer pa so bili kandidati na skupščinah blokov že tako rekoč potrj eni.
Dva študenta protestirata proti nelegalnosti volitev. Znajdemo se v precepu vesti in problema organizacije noves kupščine. Bukvič zagrozi, da bov primeru ponovne skupščine prisiljen odstopiti. Direktor študen tskih domov nam pove in nas prepriča, da so te volitve samo formalna potrditev volje večine, ker so bili kandidatski postopki izvedeni po blo kih. Gojko Stanič privatno reče sosedom za svojim hrbtom, da bi bilo sploh pameTno organizirati skupščine samo po blokih. Glasujemo za pr edlog delovnega predsednika. Med razdeljevanjem volilnih listov (za in formacijo) kapajo posamezniki s prošnjami in kritikami, ki se zgubljajo v nepomembnostih, s katerimi samo potrjujejo visoko zavest samoupra vljanja v študente:kih domovih.
Volitve so končane, nelegalne volitve, naši predsednikiv forumu in sindikatu so nelegalni.
Mnogo se je še govorilo, mnogo so še dejali Miro Bukvič, direktor š tudentskih domov, toda vse zaobsega to, kar sem povedal. Tako, drage kolegice in kolegi, imamo nelegalno izvoljene predstavnike, boga zahva lite, da vas niso odstavili zaradi vaše lenobe in malomarnosti do vodstv a skupščine. Miro Bukvič vas samo opominja, da ne najde več zaupanj a v vas, saj poznate izrek: Vlada je izgubila zaupanje v Ijudstvo in ga je odstavila.
Dragi kolegice in kolegi, smo pomislili, kaj pomeni, če nas odstavijo.
miro bolčina
RDEČA JESEN 1956 NA POLJSKEM IN MADŽARSKEM
Zakaj pisati danes o dogodkih, ki so se dogajali pred petnajstimi leti, in se jih le malokdo še spominja?
Poljska in zlasti madžarska revolucija sta nam danes predstavljeni 'če nam spl oh sta) v popolnoma napačni, tendenciozni luči, ki v veliki meri spominja na od nos Sovjetske zveze do okupacije na Češkoslovaškem. Kar se Poljske tiče, lahko v zgodovinskih knjigah prebiramo o dokončni destalinizaciji s prihodom Gomulk e na čelo državnega aparata. O Madžarski pa zvemo, da je bila prva intervencija ruskih čet morda preuranjena, da pa je druga prav gotovo rešila Madžarsko pred nevarnostjo restavracije kapitalizma. Vsakdo, ki zgodovino nekoliko nadrobneje pozna, dobro ve za neresničnost in zlaganost teh trditev. Zato mi je žal, da se bo m moral k tej temi spustiti kot laik in bom lahko orisal samo grobo podobo tra ičnih preteklih dogodkov.
Pisati in razmišljati o teh stvareh pa je potrebno še iz drugih razlogov. Predvs em moramo jesenske dogodke leta 56 razumeti v širši povezavi delavskih gibanj i n nemirov v socialističnih državah. Mednarodni revolucionami proces se je začel v vzhodni Nemčiji, v deželi z najmočnejšo tradicijo boja proletariata, ki so ga zm agovalci druge svetovne vojne razklali na dva dela in s tem do neke mere strli njeg ovo moč. Leta 1953 so se uprli v vzhodnem Berlinu gradbeni in metalurški delav ci proti nemogočim življenjskim pogojem in proti ruski zasedbi. Splošna stavka i n zahteva po oblasti delavstva sta bili kmalu krvavo zadušeni. Varnost in neskrbn ost velikega stalinističnega sistema pa sta se močno zamajali. Spopad se je nadalj eval v Vorkuti, na področju, kjer je bilo skoncentrirano največje število koncentr acijskih taborišč v SZ. V letu Stalinove smrti se je dvignilo v stavko pol milijona delavcev—taboriščnikov v upu, da je z dikatatorjem padel tudi njegov sistem. Re presije so bile brutalne, vseeno pa so se taborišča na široko odprla, in začelo se j e popuščanje v vseh okvirih sovjetske družbe. Začela se je doba ,,destalinizacije". Nastopile so prva rehabili tacije, bolj in bolj so se razkrivali zločini iz stalinske er e. Novi oblastniki so si skušali utrditi oblast s tem, da so odkrivali pravo podobo svojih predhodnikov. Ta logika pa se je kmalu obrnila proti njim samim, saj se je vedno bolj razkrivala prava logika sistema, ki ga sami v bistvu niso prav nič spre menili. Analiza sistema je bila spočetka privilegij intelektualcev, vendar so tudi d elavci začutili pravo naličje sprememb in so zahtevali svoje pravice.
POMLAD V OKTOBRU
Osnovni vzroki nezadovoljstva poljskih delavcev so bili enaki kot pri berlinsk em proletariatu. Medtem ko se je industrija bliskovito razvijala, se dohodki prakt ično niso spremenili (od 1950 do 1955). Izbruhnilo je v Poznanju. Ko zahteve del avcev po zvišanju plač niso bile uresničene, so stopili v stavko. Prišlo je do množ ičnih manifestacij. Nastopila je armada. Proti organizatorjem stavke je bil sprože n proces. V tem trenutku se je poljski proletariat kot en mož dvignil proti birokr aciji. Delavci so ostro zavrnili razlago o reakcionarnih provokacijah, v največji va ršavski tovarni Zeran so se solidalizirali s poznanjskimi tovariši. Mladi partijski se kretar v tej tovarni, Godzik, je kasneje dejal:
,,Končno smo začeli razmišljati. Spomnili smo se na oktobrsko revolucijo in
na njene delavske delegate, na svete delavskih delegatov. Iz zbledelih spomino
v in iz dokumentov smo dognali, kaj se je pravzaprav v Sovjetski zvezi dogaja
lov obdobju oktobrske revolucije ..."
Tovarna pa je izdala razglas, v katerem je pisalo:
,,Cilj delavske demokracije po tovarnah je, da se delavci nemudoma neposred
no vključijo v vodstvo tovarn, saj so oni tisti, ki so najbolj zainteresirani za nj
ihov razvoj in usodo. Hkrati pa je to edina garancija, da se bodo lahko odprav
ile vse napake in izkrivljenja, saj bo tako lahko vodstvo kontroli rala celotna d
elavska skupnost."
Prišlo je do edinstvenega revolucionamega sožitja med proletariatom in inteli genco. Studentski tednik Po Prostu je prvi začel z ostro in neusmiljeno analizo b irokracije. Delavci so jo vzeli za svojo in jo spremenili v realnost.
Poljski oktober je pretresel cel narod, proruska birokracija se je morala umika ti korak za korakom. Vedno bolj so rasle zahteve, naj vodstvo prevzame Gomulk a, zaprt od leta 1951 zaradi ,,nacionalizma" in ,,titoizma". Gomulka je za Poljak e predstavljal simbol neodvisnosti in borbe proti stalinizmu. Liberalno krilo part ije (Cyrankiewicv) je spoznalo, da je to edini izhod. Pod pritiskom revolucionarn ih množic se je 1 9. oktobra sestal osmi plenum centralnega komiteja Komunistič ne partije Poljske, ki je moral Gomulko znova sprejeti v partijsko in državno vod stvo. To pa seveda ni bil edini in končni cilj delavcev. Delavske delcgacije iz vse d ržave še niso bile zadovoljne, zahtevale so odstop Rokossovvskega, ruskega marša la poljskega porekla, ki je bil minister za narodno obrambo. Zahtevale so demok racijo v sindikatih ter reorganizacijo ekonomije tako, da bi lahko delavski predst avniki imeli nanjo tvoren vpliv.
Takoj naslednjega dne, ko so vrgli Rokossovvskega, 19. oktobra, so prispeli v Varšavo Hruščev in drugi sovjetski voditelji. Sovjetska armada se je bližala poljsk im mejam. Pogovor med Rusi in Poljaki je trajal celo noč. Šele ob jutru so Sovje i odstopili od svojih prvotnih stališč. Prva etapa revolucije je bila dobljena. Prav gotovo ne zaradi dobrega srca ali visoke zavesti ruskega vodstva. To zmago je izv ojeval cel poljski narod. V Poznanju, kjer se je vse skupaj začelo (mesto je takrat imelo 300.000 prebivalcev) se je na cestah zbralo več kot sto tisoč Ijudi, ki so ma nifestirali svojo privrženost Gomulki in zahtevali, naj se ruske čete ustavijo. Po t ovarnah po vsej Poljski so se ustanavljali sovjeti in oddelki delavske milice. Proti birokraciii, a za socializem. Zeranski delavci so se obrnili k centralnemu komitej u: ,,Borili   se bomo proti vsem tistim, ki mislijo, da je naša demokratizacija prva etapa v naši vrnitvi k buržoazni demokraciji."
V nedeljo, 21. oktobra, razgrne Gomulka pred javnostjo rezultate dela osmeg a plenuma. Tisti Gomulka, ki je deset in petnajst let pozneje zapiral in obsojal de lavce, ki so se posluževali stavke kot svojega /adnjega izhoda, je tega dne svečano spregovoril celi Poljski: ,,Delavski razred se ne bo nikoli odrekel stavki kot svoje mu orožju . . . Poznanjski delavci niso rnanifestirali proti Ijudski Poljski, marveč proti napakam, ki so se tako globoko vgnezdile v našem socialnem redu."
Hruščev se je umaknil, delavci so dosegli svoje; vendar pa se Poljska ni otresla stalinističnega jarma. Na prvi pogled je težko razumeti — ni bilo niti oborožene okupacije, stara birokracija jeopokleknila pred zahtevami Ijudstva — vse je ostalo pri starem. Razlogov je več. Stari birokratski aparat se ni dosti spremenil, ,,levo k rilo" partije ni samo v sebi nikoli prekinilo s preteklostjo. Nenehno je bila prisot na grožnja s strani Sovjetske zveze. Edini odmev poljske revolucije je bil na Madž arskem. Po drugem vkorakanju ruskih čet je bila prihodnost začrtana tudi za Go mulko. Poljsko gibanje je tako postalo odrezano od proletariata v drugih država h. Zaustavljen je bil program, ki si ga je zastavil Po Prostu:
,,Vse to prav gotovo presega nivo ekonomije . . . Gre za vprašanje oblasti. Del avski razred, ki ga je v stalinskem obdobju tlačila birokracija, odtujena družbi, z ahteva sedaj direktno sodelovanje pri oblasti; prijemlje jo za roko, kot stvar, ki mu pripada in od katere je odvisna njegova usoda . . . Ko reakcionarni in birokra tski elementi uspejo zaustaviti ta procesv eni tovarni, mestu ali okolišu, se naše vrenje prenaša v druge tovarne, v druga mesta, v druge okoliše; vse dokler ne bod o razbite birokratske verige in ne bodo odločitve in nadzor nad vodstvom tovarn ke v rokah proletariata."
Še enkrat se je izkazala resnica, da socialistične revolucije ni mogoče izpeljati v eni sami deželi. Tega so se zavedali sami Poljaki. Na začetku so morda še upali, da je bila revolucija v njihovi domovini samo iskra, s katero se bo vnela vsa Evro pa. Na dan, ko je Gomulka govoril Ijudstvu, je Radio Varšava vzneseno spregovor il: ,,Rubikon je prekoračen; v oktobru je prišla pomlad, pomlad resničnega prole tarskega internacionalizma."
Pomlad, ki so jo pregazili ruski tanki v Budimpešti in dvanajst let pozneje v P ragi.
Bojazen pred tem, da bodo ostali sami, potolčeni, je izrazil Roman Zimand, eden glasnikov poljskih revolucionarjev: ,,Do dokončne zmage socializma na Pol jskem ne more priti, če stalinizem ne bo dokončno uničen. Ne moremo pa ga ra zbiti, če ne bomo sprožili proti njemu splošne fronte, ne samo na Poljskem, amp ak v mednarodnem delavskem gibanju. To je problem naše države in hkrati prob lem proletariata vsega sveta."
Zimand je pisal te besede pod vtisom madžarske revolucije, ki se je začela 23. oktobra; objavljene pa so bile v Po Prostu, četrtega novembra, na dan, ko so blin dirani ruski tanki vdrlj na Madžarsko in pokazali, kakšen je odgovor Hruščeva na vstajo madžarskega Ijudstva.
REVOLUCIJA ALI KONTRAREVOLUCIJA?
Tudi na Madžarskem se je revolucionarno vrenje začelo v vrstah intelektualce v. Pod okriljem organizacije Mladih komunistov je krožek Petofi začel ne samo z neusmiljeno kritiko birokratskega sistema, ampak je bil tudi osnovna celica orga niziranja komunistične opozicije. Organiziral je sestanke in debate po sektorjih (ekonomisti, filozofi, profesorji . . .). Devetnajstega junija je organizirano veliko zborovanje, na katerem vdova Lazsla Rajka zahteva pravico za svojega moža, obs ojenega in usmrčenega v znamenitem stalinskem procesu. 27. junija osem tisoč manifestantov ploska besedam starega pisatelja komunista Tiborja Deryja: ,,Kon čati moramo s to državo policistov in birokratov!"
Stalinistični teror je na Madžarskem personificiral krvnik Rakosi. Pod pritisk om prebujajočih se množic ga je državni aparat moral žrtvovati; na njegovo mes to je postavil Geroja, bivšega agenta GPU. Na sestanku centralnega komiteja v ju liju 56, kjer so postavili Geroja, so določili svoje okvire destalinizacije: ,,Treba je tudi pristaviti, da se je v krožku Petofi in okoli njega začel razvijati nov center p olitične moči, ki se postavlja v opozicijo edinemu pravemu političnemu centru t e dežele, to je centralnemu komiteju partije madžarskih delavcev. Brez dvoma je ta tzziv skrbno organiziran."
To je bila meja, do katere je lahko šel Gerojev oblastniški aparat.
Ob obletnici Rajkove smrti so se šestega oktobra razvile maožične demontra cije proti režimu. Vodil jih je Imre Nagy, star komunist in borec proti stalinizmu in ,,rusifikaciji". Okoli njega so se zbirali komunistična inteligenca ter revolucio narni študentje, zaupanje ima tudi med kmečkimi množicami.
Štirinajstega oktobra je bil znova sprejet v partijo, vendar brez vsake funkcije. Vladni aparat je popuščal.
Poljski dogodki so burno odjeknili po vsej Madžarski. Za 23. oktober je krož ek Petofi sklical množične demonstracije, ki bi naj potekale v znamenju solidam osti s poljskimi delavci in kjer naj bi se izkristalizirala mnenja in ocena o madžar ski politični situaciji. Manifestantjesso zahtevali vrnitev Nagya v centalni komite, nov gospodarski plan, razumno politiko s kmeti, kazni za odgovorne, in spoštova nje enakopravnosti narodnosti. Mamfestacija se je kljub policijski prepovedi iz u re v uro razširjala. Ljudje so skandirali: ,,Nagy v vlado!" ,, Rusi domov!" ,,Rakos i na sojenje!" Ob osmih zvečer je bil napovedan Gerojev govor.
Temperatura se je umirjala, množica je pričakovala, da bo liberalno krilo v C K zmagalo, da bo napetost popustila. Toda Kremelj je v Varšavi že popustil, m s e hotel še enkrat umakniti. Gero se je zanašal na Ruse, armado in na AVH (zlogl asna politična policija) in ostro obsodil manifestacijo.
Množica je krenila pred poslopje radia in zahtevala sprejem delegacije, ki bo njihove zahteve spoiočila vsej javnosti. Policija je začela s streljanjem. Armada je deloma prestopila na stran upornikov. Boji so se pričeli v različnih delih mesta, študentje so formirali permanentni revolucionarni komite, ki je vodil boje. Revo lucija se je začela.
Centralni komite je zasedal vso noč. Po eni strani je bila Imreju Nagyu pover jena oblast, po drugi strani pa so zaprosili ruske čete, naj ,,naredijo red". Nagy je bil hkrati šef vlade in talec. Ta manever je bil izpeljan zato, da bi množice spravi li v zmedo in da bi položaj lahko spet vzeli v svoje roke. Prepozno   Boji niso pren ehali. Preselili so se v druga mesta, zajeli so celo deželo. Generalna stavka je para lizirala celo Madžarsko, povsod so se borili proti agentom AVH in proti ruskim č etam. Partija se je razklala. Na eni strani visoki funkcionarji in karieristi, ki so se zanašali na Ruse, na drugi strani široka baza, ki se je povezovala z upornim prebi valstvom.
V vseh mestih (Budimpešta, Miskoic, Sopron. Gyper itd.) so se formirali del avski sveti in revolucionarni komiteji, ki so prevzeli oblast. 27. oktobra delavski je svet Miskolca sporočil: ,,Že dva dni Delavski svet in Študentski parlament upr avljata mesto. Delavski svet je prevzel kontrolo nad vojaškim garnizonom in poli cijskim aparatom."
Nagy ni izgubil zaupanja med delavci. Vendar ti niso bili zadovoljni samo z le pimi besedami. Znova so zahtevali razpustitev AVH in umik ruskih čet.
Rusi so se umaknili, monstruozni policijski aparat je bil razbit. Kremelj je pri znal   egalnost novevlade.
Od 27. do 29. oktobra je trajalo sestavljanje nove vlade. Vanjo je Nagy sprejel tudi Belo Kovacksa in Zoltana Tildyja, predstavnika malih lastnikov m kmetov. V vlado je prišel tudi predstavnik stare komunistične opozicije Losconczy. 28. oktobra so se končala pogajanja med Nagyem m Revolucionarnim študentskim komitejem. Ob tem je Nagy izjavil: ,,Vlada ostro zavrača stališče, da bi bilo seda nje Ijudsko gibanje kontrarevolucionarno. Vlada se bo predvsem opirala na delav ski razred." Istega dne je izdal proglas Szabad Nep, partijsko glasilo. Razglasil je ustanovitev Revolucionamega komiteja madžarskih intelektualcev in obelodaml njihov program: Takojšnja ureditev odnosov s SZ in umik ruskih čet, splošne vo litve, nič ne sme biti prepuščeno kapitalistom in veleposestnikom, tovarne mora jo priti pod neposredno kontrolc svobodno izbranih delavskih svetov, prejšnji sis tem delovmh norm mora biti takoj odpravljen, sindikati morajo postati neodvisn i, preklicana mora biti prisilna kolektivizacija.
Tndesetega oktobra je Nagy izdal sestav vlade: Imre Nagy, Zoltan Tildy, Bela Kovacks, Ferenc Erdei, Janos Kadar, Geza Losconszy in en delegat socialdemokr atske partije.
31. oktobra so se umaknile že skoraj vse ruske čete, delavski sveti so priznali novovlado in pozvali k nadaljevanju dela. Življenjesna Madžarskem se je normali ziralo.
Ne da bi kdorkoli slutil, so se pripravljale na nov vdor ruske čete, pripravljala se je izdaja Kadarja, Judeža madžarske revolucije (kako svež je še spomin na Hus aka, Bileka, Indro . . .).
ZAČETEK KONCA
Madžarska idila je bila kratkotrajna. Še istega dne, ko so se umaknile, so se ru ske čete začele spet vračati. Prav gotovo je zanimivo dejstvo, da se je istega dne (31. oktobra) začela anglo-franeoska agresija na Egipt, ki je nacionaliziral Sueški prekop. Vzporedna akcija dveh imperializmov.
Prvega novembra se je Nagy še skušal pogajati. V Budimpešti se je srečal z Ni kojanom in Suslovom ter proglasil nevtrainost Madžarske in njeno željo po izsto pu iz Varšavskega pakta.
Tietjeta novembra je bila vlada razširjena s predstavniki socialistov, in Pal Ma leter, vojaški poveljnik apora je bil imenovan za ministra za obrambo. Istetja dne so na svojo željo iz partije izstopili Imre Horvath, Ferenc Muennich, Antal Apro m Georg Lukacs. Kadar je izginil neznanokam.
Zvečer, ko so pogajanja z rusko delegacijo še potekala, je Pal Maleter izginil (ugrabljen) in četrtega novembra navsezgodaj so blindirani ruski tanki prestopili mejo in napadli neodvisno madžarsko republiko. Obenem pa je Revolucionarna delavska m kmečka vlada, ki jo je postavil Kadar, ki se 4. novembra naenkrat spe t pojavi, pozdravila intervencijo v imenu boja proti kontrarevoluciji.
Toda madžarski proletariat ni popustil. Oboroženi spopadi izdanega, osamlje nega naroda z mnogo močnejšim sovražnikom so se vlekli do 13. novembra. In še potem, čeprav vojaško pregažena, se madžarska revolucija ni predala. Politični boj se je nadaljeval. Delavski sveti so zapovedali splošno stavko. Vsa dežela je bil a ohromljena. Še ves november je trajala dvojna oblast po tovarnah, podjetjih . . . Med starimi in novimi koncepcijami ni bilo pomiritve. Madžarski proletariat je o stal zvest svojemu revolucionarnemu programu. 14. novembra je Centralni delav ski svet Budimpešte izdal naslednji proglas:
1.   Mi, delavci, smo prepričani, da lahko red in mir v tej deželi vzpostavi samo čl ovek, ki uživa neomejeno podporo vsega Ijudstva. Zato predlagamo, da vodst vo v vladi prevzame tovariš Imre Nagy.
2.   Protestiramo proti temu, dn so na ključna mesta Državne varnosti imenovani Ijudje iz starih proslulih struktur.
3.   Zahtevamo osvoboditev vseh zaprtih tovanšev.
4.   Zahtevamo nemuden umik vseh ruskih čet.
5.   Zahtevamo, da radio in tisk ne razširjata vesti, ki ne odgovarjajo resničnim po datkom.
6.   Če našim zahtevam ne bo zadoščeno, bomo onemogočili vsako delo razen na tistih področjih, ki so nujno potrebnaza normalno življenje prebivalstva.
7.   Zahtevamo odpi.ivo enopartijskega sistema in legalizacijo vseh stran, ki so os novane na socialističnih idejah.
8.   Nadaljevali bomo z delom, brž ko bodo uresničene naše zahteve.
Šele po tednih ogorčenega boja, potem ko so Rusi 23. novembra zaprli Nagy in prepovedali delo Nacionalnega delavskega sveta, so uspeli streti odpor proletar iata. Šele 9. rlecembra si je Kadar upal razpustiti delavske svete, čemur je sledila splošna stavka 10. in 1 1. decembra, nakar je bil aretiran Sandor Racz, predsedni k Centralnega delavskega sveta Budimpešte.
Odpor se je nadaljeval še v januarju 57, ko delavci niso pristajali na vključeva nje v Delavsko in kmečko partijo. Kulmmacijo pa je krvavi Kadarjev režim doseg el v juniju 58 na insceniranem procesu proti Imreju Nagyu, Mikosu Gimesu, Gezi Losconczyju, Jozsefu Szilagyiju in Palu Maleterju, ne samo zaradi njihovega sode lovanja v revoluciji 56, ampak tudi zato, ker niso hoteli te revolucije zanikati, ke r so do konca ostali zvesti njenim idealom.
Dejstvo, ki je jasno kazalo naravo madžarskih dogodkov, je bil letak, ki so ga delavci delili ruskim vojakom 7. novembra, ob obletnici oktobrske revolucije: ,,Vojaki! Osvobodili in zgradili ste svojo domovino za ceno krvave revolucije. Da nes praznujemo njeno 39. obletnico. Zakaj nas napadate in nam hočete odvzeti našo svobodo?  Sami vidite, da tisti, ki dviguje orožje proti vam, niso lastniki tov arn, veleposestniki in buržoazija, ampak madžarsko Ijudstvo, ki bije obupen boj, da bi doseglo to, za kar ste se vi borili leta 1917. Sovjetski vojaki, pri Stalingradu ste dokazah, da znate braniti svojo domovino pred tujim agresorjem. Zakaj ste p resenečeni, če mi branimo svojo?
Sovjetski vojaki, ne dvigmte orožja nad madžarskim ruirodom."
FAŠISTIČNA NEVARNOST
Glavni argumenti Kadarja in Rusov po intervenciji so bili: fašisti iz cele Evrop e naj bi prihajali in se povezovali na Madžarskem, množični pokoli komunistov, govor kardinala Mindszentyja tretjega novembra . . .
Kar se tiče fašistov, bilo naj bi jih med 42.000 in 47.000. Čeprav bi bila ta št evilka točna, fašisti ne bi mogli ničesar opraviti proti milijonom delavcem. So pa dejstva, ki celo to številko postavljajo v čudno luč. Po intervenciji naenkrat v cel i deželi ni bilo nobenega fašista več. V množici procesov med ,,normalizacijo" ni bilo niti enega takega sojenja. Pač, skušali so prikazati kot tak proces proti neke mu Farkasu, vendar je bil na koncu ta bivši Horthyjev agent sojen za zločine pre d letom 1944.
Po vsej Evropi so krožile slike usmrčenih in iznakaženih ,,komunistov". Kad arjeva številka je bila 160. Vsi so bili agentje AVH, ki se je kljub pozivu na razpu st skušala znova formirati. Trditev o pokolu komunistov so je pokazala za smešn o ob dejstvu, da je bilo na Madžarskem v tem času milijon članov partije, od teg a 400.000 v Budimpešti. To je samo dokaz, na kakšno mesto so se komunisti v r esmci postavili. O zloglasnem kardinalu pa je ludi znano, da so bile njegove ideje v popolnem nasprotju z delovanjem delavcev in da niso imelesnikakršnega odziva Seveda pa je razumljivo, da sta Kadarjeva m sovjetska propagandna mašinerija sk ušali izkoristiti vsako najmanjšo podrobnost, da bi diskreditirali revolucionarno g ibanje.
LETOŠESTINPETDESET V DANAŠNJI LUČI
Upam, da ra skopa informacija o polpreteklih dogodkih pove še mnogo več, kot pa samo golo konstatacijo ali zgodovinski ekskurz.
Iz analize teh dogodkov lahko potegnemo več zanimivih misli, ki nam bodo pomagale, da se bomo v prihodnje znebili nepotrebnih in nesmiselnih iluzij. Leto 56 je v svetu in pri nas znano kot leto destalinizacije. V tem letu je Hruščev na p artijskem kongresu prebral sloviti dokument, ki naj bi bil dokončen prelom s pr eteklim obdobjem.
Dogodki na Poljskem, Madžarskem, pa tudi v sami Sovjetski zvezi nam kažejo drugače. Kot sem omenil že na začetku, gre za problem ,,destalinizacije". Na Pol jskem in Madžarskem sta prišla na oblast človeka (Gomulka, Kadar), ki sta bila v obdobju stalinizma preganjana, mučena, zaprta. Prav tako je Hruščev svojo moč zgradil na razkrinkanju svojega predhodnika. \n vendar so se vse tn države vrnile k stari logiki — to nam prikazujejo tudi novejši dogodki, lanskoletni upor poljski h delavcev, politični procesi v vseh treh državah, komunistična opozicija v SZ . . Pojasnila ni težko najti. Vsi ti Ijudje, vse te nove oblastne strukture so s stalinizm om obračunale samo verbalno (ne smemo pozabiti, da je bil tudi Husak pod Stal inomzaprt), njihovi koncepti, prepnčanje, organizacija partije in pojmovanje so cializma pa se niso spremenili niti za las. O vspm tem niti ne bi pisal tako na širo ko, če bi se mi ne vzbujala še ena nluzija. Namreč, jugoslovanska pot v socialize m. Pied letom dni je bilo precej vroče krvi zaradi nekega članka, kjer sem zap sal, da je bilo leto 48 za Jugoslavijo samo navidezen prelom s stalinizmom. To mibel
moram, žal, še enkrat ponoviti. Brez dvoma je bilo obdobje po letu 48 (do neka ko 52) obdobje najhujše notranje represije. Verjamem, da je bila ta represija nuj na, in tedaj upravičena, žal pa se je logika tistega časa ohranila vse do danes. Sev eda je prišlo v tem času v naši družbi do določene demokratizacije, toda partija, kot edina organizirana idejna sila svojih metod ni dokončno odrekla. Prav tako j e današnja globoka kriza naša partije (ki jo je končno priznal tudi Tito) dediščin a preteklega obdobja. Zanimiva je tudi ideja, kako naj v ZKJ dosežemo idejno e notnost — dingirano, z vrha. Dokler ne bomo pogledali nazaj in dokončno sprem enili osnovnih pojmovanj, bomo kot partija proletariatu vedno bolj odtujeni. Gre preprosto za to, da se situacije ne da reševati administrativno, z deklaracijami in d ekreti. Zato moram še enkrat, ne vem že katerikrat, povedati to, da se v eni sami državi mora Socializem nujno izroditi. To kaže primer Jugoslavije kot tudi analiza leta 56. Če bi se Madžarom in Poljakom pridružile še druge države Evrope, bi bila a morda situacija danes čisto drugačna. Saj so bili dogodki v teh dveh deželah pr va resnično proletarska revolucija po oktobru 17. Vse ostale revolucije so nastal e (do neke mere sta bili izjema Kitajska in Jugoslavija) pod direktnim okriljem i n po kalupu Kremlja. Revolucija pred petnajstimi leti je pokazala, da termin del avski razred ni izmišljen in prazen, za današnji čas neuporaben. Pokazala je tudi, da komunistične partije niso že same po sebi avantgarda. Pokazala je smer in po t, ki jo bomo morali prehoditi, če bomo hoteli ustvariti resnični socializem.
Odkriva se nam še en problem. Problem miroljubne koeksistencesin nevmeša vanja. Jasno je, da je velesile ne bodo spoštovale, kadar bo šlo za njihoveSosnovne interese (Vietnam, Kambodža, ČSSR . . .). Ostane nam samo jadikovanje o nače Inosti in ozemeljski nedotakljivosti. Poljski in madžarski primer nam postavlja pr oblem proletarskega internacionalizma. Ta pojem je umazan in oblaten zaradi ru ske hegemonije, s tem pa njegovo bistvo ni zamkano. Ne bi se spuščal v dolga raz pravljanja, postavil bi samo preprosto vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi na Madž arskem pred rusko okupacijo prišle skupine delavcev iz drugih evropskih držav, Jugoslavije, Poljske, Češke, Avstrije . . .   Bi Hruščev vseeno tvegal?
Samo vprašanja, domneve . . ., domneve, ki se nam porajajo vedno znova in v edno bolj žgoče.
jaša zlobec
P.S.     Z zaključkom tega članka se odpirajo mnogi aktualni problemi in vprašan ja, ki so tu samo nakazani. V naslednjih številkah Tribune odpiramo o tem širšo polemiko.
KRONOLOGIJA DOGODKOV
POLJSKA
23.  JUNIJ:
Skupščina delavcev tovarne Zispo v Poznanju. Poslana je delegacija v Varšavo. Vlada je noče sprejeti na pogovor. 28.-29. JUNIJ:
Delegacija se vrne; stavka: delavske manifestacije in vstaja v Poznanju. Upor je v krvi zadušen. .19. OKTOBER:
Začetek 8. plenuma centralnega komiteja KP Poljske. Gomulka in dru ge žrtve stalinskih čistk so znova sprejeti v CK. Nenapovedan prihod s ovjetske delegacije, ki jo vodi Hruščev. Delavci v Varšavi se organizira jo. Miting na politehnični šoli.
24.  OKTOBER:
Prvi Gomulkin govor v Varšavi pred 350.000 Ijudmi. Čistka stalinskeg a krila v partiji se nadaljuje.
Kmalu zatem ekipa Gomulke korak za korakom razbija organiziran o delovanje detavcev. Policija preprečuje stavke, Po Prostu, študentski tednik, središče opozicije, je prepovedan.
MADŽARSKA
23.  OKTOBER:
Solidamostna manifestacija s Poljsko v Budimpešti. Streljanje pred sta vbo radia. Začetek uličnih spopadov. Armada prestopi na stran uporni kov.
24.  OKTOBER:
Revolucionarni komiteji se konstituirajo po vsej deželi. Prva ruska inte rvencija.
26.  OKTOBER:
Enota polkovnika Maleterja, ki je prestopila na stran upornikov, je v B udimpešti zasedla kasarno Killian.
27.  OKTOBER:
Delavski sveti se formirajo po vseh tovarnah v Budimpešti.
28.  OKTOBER - 3. NOVEMBER:
Vodstvo obljubi reforme, pcci pogojem, da uporniki odlože orožje. De
lavski sveti zahtevajo garancije in se še bolj razvijajo in učvrščujdjo.
4. NOVEMBER:
Ob zori sovjetske čete napadejo Budimpešto. Spopadi po vsej deželi d
o trinajstega novembra.
14. NOVEMBER:
Dokument Centralnega delavskega sveta v Budimpešti. Splošna stavka.
Novi madžarski voditelji potrebujejo leto dni, da onemogočijo zadnje
delavske svete.
27. JUNIJ:
Imre Nagy, Pal Maleter in drugi vodje revolucije so usmrčeni.
Nastop Toneta Remca v Zagrebu ob začetku stavke zagrebških študen tov je vzbudil silno negodovanje slovenske javnosti. To negodovanje je baziralo na Tanjugovi vesti, objavljeni v Delu, ki pa je bila nepopolna i n je smisel Remčevega nastopa izkrivila. Zato objavljamo celotni tekst njegovega govora, prepisan z magnetofonskega traku in preveden v slo venščino. Prepričani smo, da lahko opredelitev do Remčevega nastopa sloni le na avtentični informaciji.
Uredništvo
GOVOR TONETA REMCA NA PLENUMU ZVEZE ŠTUDENTOV ZAGREBA, 22. XI. 1971
Kolegice in kolegi, tu sem na zasebnem obisku. Pravzaprav nimam uradnih pooblastil za svoj govor, vendar mislim, da me slovenski študen tje ne bodo dezavuirali. Vašo odločitev za štrajk sem razumel kot radi kalizacijo tiste politike, kise je formirala kot večinsko stališče na zad nji — 22. seji CK ZKH. V tem smisfu dojemam tudi to akcijo kot radik alizacijo koncepta družbeno-ekonomske reforme, ki nam je propadla prvič, propadla drugič in pričakujemo, da bo zaradi kompromisarstva politične strukture tudi tretjič. Obstoje konkretni projekti ,,stabilizac ije", ki so v neposrednem nasprotju z osnovnim konceptom reforme! Zaradi tega mislim, da ne bo nerazumevanja, če to vašo konkretno zah tevo povežete s celoto družbeno-ekonomskih revolucionarnih spreme mb, ki morajo slediti po sprejetju, v teku realizacije že sprejetih ustavn ih amandmajev. Mislim, da je vitalni interes tako hrvaškega naroda kot vsakega drugega naroda in narodnosti v Jugoslaviji, a predvsem tistih p roizvajalnih okolij, ki so najvitalnejša, ki ustvarjajo največji del presež ne vrednosti, in imajo zaradi tega največ moralnih pravic, da zahtevajo neposredno udeležbo v razdelitvi te presežne vrednosti . . .
Tudi devize, kakor se centralistično odvajajo in distribuirajo, so sa mo en vidik odtujevanja te presežne vrednosti. Predlagam, vam, da vod ite akcijo v tem smislu in razmislite o svoji strategiji, ker je v globalni p olitični akciji vsekakor bistveno pomembno, s katerimi silami je mogo če računati. Mislim, da so sile, ki živijo od dela, pa tudi tiste, ki želijo živeti od manipulacije z drugimi, ki delajo. . . , da so v vsaki republiki v vsakem okolju politične sile, ki bodo razumele vašo potezo. Ne more m sicer predvidevati, toda prepričan sem, da bo ta osnovna ideja, ki jo razumem kot radikalzacijo koncepta reforme, našla razumevanje.
Ne morem povedati, na kakšen odmev bo naletela konkretna oblik a boja, toda menim, da ima vsako politično gibanje, tako tudi gibanje zagrebških vseučiliščnikov, pravico izbirati tista sredstva, ki izhajajo iz analize lastne situacije in konkretnih pogojev, v katerih žive in delajo, kot najbolj učinkovita. Seveda, v vsaki organizirani demokratični druž bi, tako tudi v Jugoslaviji, vsakdo ki začenja z akcijami, odgovarja tudi na končne efekte in implikacije svojih odločitev in s tem odgovarja tu di za sredstva, ki jih je v določeni politični bitki izbral. Predlagam, da pregledate, na kakšen način bi bilo mogoče najpopolneje obvestiti o bi stvu vaših akcij študente drugih univerzitetnih centrov. Mislim, da je z ares malo znanega o specifičnih strukturalnih problemih hvraškega go spodarstva, pa bi bilo zaradi tega mogoče pametno, da se odločite za n ek organiziran sistem komunikacij, mogoče z nekakšnim biltenom ali pismenim ali celo delegacijami, katere boste poslali. Mogoče bi ne bilo slabo, da bi med štrajkom, in mislim, da le-ta ne bo tako kratek, klical i v Zagreb študente komuniste in teoretike, da na tem mestu s teoretsk o analizio razbijejo ostanke iz unitarističnega razdobja Jugoslavije.
Tako bomo uspeli identificirati in (sprovocirati, da se bodo pojavili na odprti politični sceni) vse tiste sile, ki so ali lahko so centri odpora tisti Jugoslaviji, za katero smo se vsi skupaj odločili, to je Jugoslavija p roizvajalcev-samoupravljalcev, ki po humanistični demokratski poti gr e k osvoboditvi človeka.
P.S.      Iz ,,Tanjugove" vesti, ki je služila za osnovo vsem časopisnim poročilom, sta bili izpuščeni dve bistveni opredelitvi: povezava zahteve za spremembo deviz nega sistema z reafirmacijo in radikalizacijo celovitega koncepta družbenoekono mske reforme in opozorilo na politično odgovornost za skrajne posledice in imp likacije štrajka kot oblike boja. Tako je bil nastop vsebinsko popačen in sem za radi tega tudi uradno zahteval popravek oziroma dopolnilo informacije, kar pa jedirekcija Tanjuga v Beogradu odklonila.
Strinjam se, da bi se moral na mestu samem javno ograditi od nesmiselnega Bu diševega pozdrava: ,,Dragemu prijatelju, ki je v slovenski skupščini pred dvema mesecema izpeljal znano akcijo 25 poslancev", saj takšna predstavitev ni imela nobene zveze z mojimnastopom. V Zagreb sem prišel kot nosilec delovne skupi ne, ki mora po sklepu predsedstva ZSJ pripraviti delovno gradivo za razpravo o 2. fazi ustavnih sprememb, takratni zbor študentov pa je bil sklican kot zaklju ček javne razprave o amandmajih k ustavi SR Hrvatske.
Za Tanjugovega dopisnika in vse jugoslovanske dnevne liste jebil Budišin ,,poz drav" seveda bistvena informacija, pomembnejša od tistega, kar sem rekel o reformi in odgovornosti. Prav tako se strinjam, da je bilo odveč napovedovati ,,da me slovenski študentje ne bodo dezavuirali", ker se to lahko razume tudi kot pritisk, kar pa ni bil moj namen. Končno bi rad povedal vsem tistim, ki eksploatirajo moj zagrebški nastop s ciljem, da bi dosegli tisto, kar jim ni uspelo ob akciji 25 poslancev, da so bila stališča o tej akciji na politični ravni sprejeta, s svoje strani sem spoštoval sklep CK ZKS in zato predlagam, da se danes pogova rjamo o pravih vprašanjih in razlikah, ki so ostala odprta, ODKRITO, ne pa prikrito in neposredno. To velja tudi za \/ssepritiske na UK ZKS, ker me ni izklju čil iz ZKJ, ampak je v smislu statuta izrekel kritiko.
In še to - sprejemam iniciativo za odpoklic iz republiške skupščine, zato ne name ravam odstopiti in predlagam, da zbori volivcev razpravljajo o mojem celotnem poslanskem delu. Vendai; mislim, da bi bilo tudi v tem primeru smiselno razprav ijati o temeljnih političnih vprašanjih sedanjega trenutka in v odprtem dialogu odgovonti, koliko mi je uspevalo izražati resnične interese volivcev in uresničeva ti na demokratičen način sprejeto politiko ZKJ. .Ljubljana, I7.XII. I97I.                                                      Tone Remc
POPIS PREBIVALSTVA V TRŽAŠKI POKRAJINI
NAČIN, postopek popisa slovenskega prebivalstva v Italiji je izzval ogorčene proteste slovenske etnične skupnost;. Kakšen odmev pa je riobila ta ponovna gro ba diskrimmacija in ogorčenje slovenskega prebivalstva v javnosti matičnega naro da?  Verjetno so vsake ocene ali morebitne kritike čisto odveč. Najbolje je naves ti dejstva, resnično obveščati javnost o tistem, kar pač ,,uradni" informacijski mediji ne morejo ali pa ne smejo povedati. -
Politično stanje v Italiji je zelo napeto. Desnica je dvignila glavo, na vse mogo če načine skuša, v sodelovanju z vsemi reakcionamimi silami, preusmeriti demok ratični razvoj italij.unske družbe. Ena od izjemnih priložnosti, kjer lahko reakcij a računa na svoj uspeh, je ravno problematika slovenske etnične skupnosti v Ita
Na volitvah 13. junija letos je desnica slavila zmago, ne toliko zaradi volilnih uspehov samih, kakor zaradi posledic ki se jasno odražajo v največji in obenem oblastveni stranki v Italiji — v krščanski demokraciji, tervseh nazadnjaških krog ih italijanske družbe, ki so prisotni tudi v drugih, tako imenovanih ,,naprednih" strankah vladne koalicije, in ki med drugim zastopajo ,,načelno" in odprto stali šče do Jugoslavije in cone B.
Kako dvoumna in dvomljiva so taka stališča, dokazuje ravno popis v tržaški pokrajini. Vsi oblastveni krogi v Trstu se danes na tak ali drugačen način opredel jujejo za mirno sožitje in sodelovanje z Jugoslavijo, obenem pa delujejo še vedno po starih načelih in metodah. Le da jim je danes poglavitna skrb pokazati ,,čist" in pošten obraz pred Jugoslavijo in jugoslovansko javnostjo.
Kakor drugod \>o Italiji je KD (krščanska demokracija) tudi v Trstu razceplje na na dvoje. l\la smer, ki si želi povratka v stare čase, ki hoče na vsak način zaust aviti dnašnji družbeni razvoj v Italiji, in na smer, ki si tega ne želi, vendar nima d ovolj političnega poguma, da bi se temu jasno zoperstavila. Prvi upajo, da bodo pridobili na prihodnjih volitvah čim več glasov iz italijanske desmce, drutjim pa so vsi glasovi dobrodošli, le da bi ne mieli radi vezanih rok. Marca 72 bo kongres tržaške KD. Ze sedaj se bije boj med predstavnikom naprednih, današnjim tržaš kim županom Spaccinijem, in predstavnikom desničarjev Sardosom Albertinijem za kandidaturo za tržaškega župana. Cenjeni gospod Sardos pa je ravno pred ned avriim predsedoval zborovanju, kjer je poslanec KD — Greggi govoril oconi B. K ako je govoril, ni treba posebej omenjati. Med drugim je zanimivo, da desničarsk i krogi nedavne Morove izjave niso sprejeli kot odpoved cone B, temveč nasprotn
0.  Politika ima pač svoj šarm ravno v tem, da se dajo iste f raze popolnoma različ no razumeti.
Oglejmo si, kako je potekalo popisovanje. Majhna vmesna pripomba: Sloven ci v Italiji so že zdavnaj poudarili, da je metoda popisa diskriminacijska, da je vp rašanje o narodnosti postavljeno le v tržaški pokrajini, ne pa v goriški in videmsk
1,  itd. itd. Toda pustimo to in poglejmo, KAKO so izvedli ta popis.
Že pri razdelitvi vprašalnikov se je izkazalo, kako nas nameravajo izigrav.iti: popisovalci so delili le italijanske vprašalnike, slovenskih sploh niso imeli. Po ost, rih protestih so jih končno le privlekli na dan, vendar so jih delili le na izrecno z ahtevo družinskih poglavarjev. Poleg tega so popisovalci v glavnem imeli le en slo venski formular, ki so ga pokazali, niso ga pa hoteli oddati. Ali pa so jim zmanjk ¦ ili, dejali so, da so to le faksimile, neveljavni, le pripomoček za tistega, ki ne raz ume dobro italijanščine, ne pa pravica; družinskim poglavarjem so odgovarjali, n aj si jih gredo sami iskat na osrednji urad, itd. Težko bi bilo našteti vse mogoče t rike, saj bi bil potreben pravi statistični urad.
Seveda ni bilo povsod enako. V okoliških občinah, kjer so župani Slovenci a li pa italijanski komunisti, je bilo drugače.   kot v tržaški občini. Zupani v okoliš kih občinah so se na vse načine upirali pritisku osrednjega administrativnega cen tra, ki je vodil popisovanje. Ta osrednji administrativni center je bil pokrajinski popisovalni urad, katerega delo je koordiniral gospod prefekt in pokrajinska trgo vinska zbornica v osebi gospoda Siainbacha (nekdanjega SS? ? ). To naj bi bil LE TEHNIČNI administrativni centei, ki odgovarja osrednjemu državnemu statistič nemu uradu v Rimu (ISTAT), je pa svojo tehnično vlogo vzel zelo politično, in izvajal tako svojo politiko.
Zaradi vseh protestov je tržaška občina z brzojavko zahtevala pojasnilo od IS TAT, kateri obrazci so veljavni. Nemudoma so prejeli brzojavni odgovor, ki je za javnost še vedno tajen. Menda je v tej brzojavki pisalo, da so veljavni obrazci z oz nako CP—TS—ISTAT, to je oznaka, ki je bila tudi na slovenskih obrazcih. Zatem je tajnik tržaške KD gospod Coloni izjavil, da so slovenski obrazci polno veljavni. Gospod dr. Candussi (pokrajinska trgovska zbornica) pa je popisovalcem naroči I, da lahko nemoteno' pobirajo slovenske obrazce. Toda, taisti gospod Candussi je istega dne, ko je dal popisovalcem ta nalog, od centralnega urada ISTAT v Rimu, brzojavno zahteval naj prekliče prvotno brzojavko — o vsebini katere javnosti ne ve ničesar. In tako je prišel iz Rima drug a brzojavka, v kateri je menda pisalo, dasoveljavni le italijanski obrazci.
Tu se je pokazalo, kako /na biti italijanska administracija dinamična in hitra. Gospod dr. Candus je namreč prej kot v poldrugi uri preklical svoj prvi nalog in popisovalcem tokrat zabičal, naj slovenskih obrazcev ne sprejemajo, ker so velja vni le italijanski. Ne vsebina prve ne druge brzojavke ni bila objavljena, in so tore j to le vesti iz ,,nezanesljivih virov".
12. novembra se je sestal občinski odbor tržaške občine. Na dnevnem redu je bil popis prebivalstva. Ozračje je bilo napeto, desnica napadalna do skr.ijnosti, seja za zaprtimi vrati. Menda se je izkazalo, da cenjeni župan gospod sploh ni bil točno obveščen o celotnem poteku, ker je bil na potovanju in menda, med drugi m, sploh ni prejemal prevodov vseh člankov objavljenih v Primorskem dnevniku. Menda so ti prevodi romali neposredno v predal odbornika za popis gospoda soc ialdemokrata Mocchija. Menda je župan kasneje odredil na lastno odgovornost, d a se lahko tudi v tržaški občini pobirajo slovenski obrazci.
Isti večer pa je ,,obiskal" vse okoliške župane predstavmk osrednjega statisti čnega urada gospod llini (trgovinska zbornica) in zahteval od županov, da pobir ajo le italijanske obrnzce.
Med drugim so popisovalci, ki so sprtjemali slovenske obrazce, dobili na svoj dom ,,vljudnostni" obisk karabinjerjev, menda z grožnjo tožbe, ker kot javni ur adniki ne izvršujejo navodil.
No, končno so vsi vprašalniki, tako italijanski kot slovenski, pobrani. Popiso vanje je zaključeno. Rfsr1 Župani so dobili ,,vljudnostni" obisk predstavnikov p refekture in rimskega ISTAT. Zahteva? Vrniti morajo vsem družinskim poglavar jem slovenske obrazce m zahtevati, da izpolnijo italijanske. Če tega ne storijo, b odo kazensko odgovorni — torej sodno preganjanje za tiste, ki izvajajo ustavne p ravice in mednarodne pogodbe. Ogorčenje županov v imenu slovenskega in vseg a demokratičnega prebivalstva je sarkastično — sodno obravnavo lahko opravim o kar v našem Kulturnem domu, saj bi s tem sodili vsem Slovencem v Italiji.
Zanimivost: predstavnik ISTAT je izjavil, da je on le tehnik in da dela po pol itičnih navodilih predsedstva vlade.
sergej lipovec
UNIVERZITETNI KOMITE MED CK IN ŠTUDENTSKO LEVICO TER POJAVI SLOVENSKEGA NEOSTALINIZMA
Zlasti v zadnjem času se nahaja UK ZKS v Ljubljani v čudni pozici ji: doživlja več ali manj izražene poskuse ekskomunikacije s strani CK, vrhov SZDL, nekaterih občinskih komitejev ZKS, katerim se politika UK kaže kot ,,frakcionaštvo", razbijanje akcijske enotnosti komunist ov", ,,privatizem" itd. S strani študentske levice pa letijo na UK očitk i, da je oportunističen, nelevičarski, zbirokratiziran itd. Reakcije UK s o tako prisotne v teh dveh relacijah: nasproti Ck in njegovim   agentu ram se v določenih važnih situacijah UK postavlja kot opozicija (zlasti v razpletu akcije 25 poslancev in na zadnji konferenci ZKS o socialni diferenciaciji). To svojo neprijetno vlogo skuša UK ohranjati na dva na čina: z več ali manj ostro kritiko tako CK kot študentske levice — ta dvojna vloga pa že prehaja v taktiziranje in pritiske na del najbolj anga žiraniti študentov, zlasti študentov komunistov na Tribuni, še prej v ak cijskih odborih in zdaj v Gibanju 13. november. Taktiziranje je, kot so pokazali dogodki na zadnji konferenci, neogibno potrebno za zbiranje političnih točk v neenakopravni borbi s CK in ostalo političnc reakci jo.
To argumentirano ugotovimo na naslednjih primerih. Na tretji seji konference ZKS je bilo slišati večkrat ostre napade na študentsko gib anje in Tribuno in pritiske na UK, naj vendar že enkrat uredi situacijo na univerzi. J. Vipotnik (predsednik SZDL) je med drugim dejal: ,,Un iverzitetni komite zahteva po svojih predstavnikih danes, na tej konfe renci, ostro obsodbo komunistov v Socialistični zvezi, hkrati pa je zel o mil do svojih napak." Nato pove, katere so te napake. Hkrati   pa prav isti univerzitetni komite zelo.milo ocenju;e pamflet na predsedni ka Tita, češ da gre za uredniški spodrsljaj in ne za nameren napad na p redsednika republike! (Komunist, 26.11.1971)
,,Na vso srečo," je malo prej nekdo od članov UK nasestanku akt iva UK ostro kritiziral pismo P. Kristana, objavljeno v 3. številki prepo vedane Tribune in se je lahko na to zgovarjal (Komunist, prav tam)
Točka UK je tudi v tem, da je v sporočilu v tem dogodku, objavlje no v Komunistu, naročil urednikom Tribune, naj se ,,striktno drže zak ona o tisku"(? )
Verjetno taka prizadevanja niso slučajna, zlasti, če zvemo, da je o t em imel čast govoriti tudi F. Popit (sekretar CK ZKS) na tej konferen ci: ,,Ne vem, če ste brali Tribuno. Toda tisti, ki jo je imel čas prebrati, lahko vidi, da ustanavljajo tam pravzaprav ligo komunistov, ki ima pre dvsem svoj program nastopanja in akcije . . ." (Komunist, 26.11.71) G lede na zadnjo sejo UK ni mogoče reči, kak se bo UK odločil. Pritiski in grožnje CK ter v zadnjem času tudi sekretarjev osnovnih organizaci j ZK z območja Ljubljana—Vič, posebno sekretarja J. Cemažarja, ki o d CK ,,zahtevajo", da ,,obravnava cielo komunistov na univerzi, poseb no pa delo UK" . Prav v takšnih pobudah lahko zaznavamo ponovno aktivizacijo latentnega slovenskega neostalinizma.
Ne pozabimo, da na tem terenu deluje tudi znameniti dr. Obračunč (predsednik ZB NOV Ljubljana—Vič—Rudnik), ki se je izkazal ssvoji m govorom na skupščini ZB (glej Tribuno, št. 2, moj članek ,,Študent ska populacija v luči socioloških raziskav in v izjavah politikov na Slov enskem"). Prav vzpon te skrajne reakcije predstavlja veliko nevarnost za nadaljnjo demokratizacijo, zlasti za delovanje študentskega gibanja in naprednih intelektualcev.
Reakcija UK ne poteka enotno. Medtem ko si zlasti sekretar pr izadeva za čimprejšnjo izključitev ustanoviteljev 13. novembra iz ZK (".   .   .   da   pomeni   ta   članek   recimo   izstopno   izjavo.",   Komunis t, prav tam), so nekateri člani proti temu. Lahko povsem opazujemo, kako daleč mora iti UK v žrtvovanju radikalnega dela študentov. V svo jem referatu je sekretar postavil zahtevo, da morajoštudenti (člani ZK), ki so iniciatorji kakršnihkoli akcij na fakulteti, o tem takoj obvestiti sv ojo organizacijo in od nje dobiti soglasje. Če pa gre za akcijo z večjim odmevom, morajo obvestiti UK. Kaj to pomeni, je znano iz izkušenj (s pomnimo se, ko je UK letos maja prepovedal študentom, članom ZK, udeležbo v demonstracijah, ki jih je organiziral AO). Toda nekateri so bili proti temu predlogu, zato ni nujno, da ga bodo v tej obliki tudi spr ejeli.
Namen politične reakcije je jasen. UK prisiliti (če že ni), da bo prev zel vlogo žandarja in branilca ideološke čistosti nasproti najbolj angaži ranim študentom.
Ali se spetvračamov stare čase birokratizma in neomejenega mono polaZK?
,,Najpnmerneje se mi zdi vprašati: Kulturni center, kaj počneš? "
M. Pungartnik
,,Organiziranje vodenja in združevanja v programskem svetu, ki bi moral biti v zpodbudnik in usmerjevalec, je pokazalo, da nismo mogli ustrezno rešiti nekater ih vprašanj zaradi povsem novih okoliščm, v katerih so se znašla prizadevanja za ureditev in poživitev študentskega kulturnega dela. Vedeti je treba, da ne morem
0 govoriti o izobilju (bogastvu) študentskega kulturnega življenja, in priznati je t reba, da so redke (jih ni) dejavnosti, ki bi združevale pridevnika ,,kulturen" in ,,š tudentski". Tako smo verjetno v hujši zagati kot tiste kulturne skupnosti, ki ima jo opraviti z že organiziranimi in mnogo let pred kulturnimi skupnostmi ustanov ijenimi kulturnimi ustanovami.
Pri oživ!)anju študentskega kulturnega centra pa je bilo treba opraviti dvojno delo. Vzporedno so morala potekati dejanja, ki opravičujejo obstoj centra, pa sa me še niso delo centra. Če se zdi, da je položaj paradoksalen in kontradiktoren, pa je treba povedati, da prav ti dve lastnosti razkrivata stanje študentske kulture, za katero predpostavljamo, da je iščoča in eksperimentalna. Prava naravaštuden tske kulture, kakor jo lahko opredelimo v tem trenutku, je namreč ravno to, da je neopredeljiva in v največji meri nepredvidljiva, da je težko začrtati projekie ta m, kjer je načelo gibanja — spontanost.
To bi pomenilo, da je namen študentskega kulturnega centra po načinu dog ajanja študentske kulture tej kulturi nasproten, saj institucionalizira to, kar je po svoji naravi usmerjeno v drugačno - neinstitucionalizirano, in ravno to delo loč uje študentsko kulturo od že verificirane in ji daje s tem upravičenost, drugačno st. Vendar pa je ta logika preenostavna.
Študentski kulturni center bo s svojim dolom — teoretičnim preučevanjem m ehanizmov, po katerih poteka študentska kultura, uspel. Take so njegove ambici je: nuditi najširši prostor študentski kulturi, ne da bi s tem posegal v njeni bistve iii značilnosti — neinstitucionaliziranost m spontanost, in jo omejeval ali prepre čeval.
Študentski kulturm center bo tako samo sredstvo za načelno manipulacijo. Na razpolago bo študentski kulturi in bo samo svobodno uporabljiv objekt in n e subjekt, ki bi oblikoval študentsko kulturo po shemah, ki bi pomenile osiroma ^enje in pnlagajanje študentske kulture prostoru, v katerem nima kaj početi. Štu dentski kulturni center je — metaforično rečeno — gibljivo in votlo ogrodje, ki g i študentska kultura uporablja na svoji poti prehajanja iz zasebnega v javno.
Zato ima delo centra hkrati s svojo iskateljsko naravo tudi možnost sprožanj
1 in omogočanja dela študentske kulture, saj s preizkušanjem delovanja študents ke kulture to delovanje sooblikuje tako, da študentska kultura prehaja k svoji os veščeni samorefleksiji, ki se odpira temu delovanju.
Zato ob poHetnici življenja študentskega kulturnega centrasvojih prošenj in ¦ahtev ne moremo podkrepljati z bleščečimi in v oko skočljivimi argumenti in d ,-janji, ampak smo morali razmišljati o delovnih metodah m pogojih, ki ustrezajo delu in mišljerijii  študentske populacije."
Besedilo med narekovajema je bilo nekam teže berijivo iz povsem preprosteg a vzroka, ki ga niti ne kaže skrivati. Dobro je vedeti, da človeku misel sama od s ebe drugače zapleše, kadar se ukvarja s pisanjem različnih uradnih prošenj, drzn a ptica-beseda postane neokretna kura, ki pa pridno in skrbno zbira zlata zrna p o prostranem dvorišču. Torej je sedajscelo malomarnemu korektorju že jasno, da med narekovaja vpet del besedila spada k prošnji, ki naj bi z obratno pošto prine sla mlademu študentskemu kulturnemu centru vsaj nekaj od vsega, kar potrebuj e, da bi lahko z.ičel delati.
Drugn pojasnilo, ki smo ga dolžni, hoče opravičiti izbiro naslova. Pobran je b il v Tribuni, št. 2, letnik XXI, oktober 19.71, stran c — iz članka M. Pungartnika Kultura z nami, ki je po svoji otroškosti, mladeniškem zardevanju in starčevski modrosti enkraten primer tudi v Srednji Evropi.
Čeprav doslej napisano pod nobenim pogbjem ne pustim uvrstiti med humor no pisanje, pa je resno treba povedati nekaj stvari.
Študentski kultumi center je skoraj do konca pnpeljal mučen proces samoo rganiziranja m urejanja, in že v decembru pripravlja:
gledališko gostovanje (iz Zagreba)
glasbeno gostovanje (iz Indije, Pariza)
literarni maraton
filmske projekciju
nov časopis za kulturo (SP)
svobodne katedre
Sedež izvršilnih organov študentskega kulturnega centra je na RAdiu študent, Študentsko naselje blok/VIII — klet. V dopoldnevih pričakujemo spodbude in načrte in pojasnila dajemo.
Center se zaveda, da njegov način dela še ni do kraja domišljen, toda izbirati je bilo med nadaljevanjem zanimive — toda nikjer zaznavane razprave o naravi š tudentske, eksperimentalne, raziskujoče, institucionalizirane kulture — in med p ričetkom oživljanja študentskega dela na področju kulture.
Njega mika, strah ga je zanjo, bega ga, prehiteva ga — in vse to kultura.
adam franko
Who wants to read TRIBUNE?
wcll not just left-wing intellectuals for a start
You might also find Tribune interesting if you are: a crane driver, a computer maintenance engineer, a viewer (drop-forge), an elcctro-plater, a foreman tile-fixer, a glass-blower, a Labour Party agent, a tax inspec-tor, roughcaster, tailor, trade union official, philatelist, mortuary tech-nician, T.V. engineer, miner, bus conductor, musical instrument sales-man, co-op roundsman, engine driver, civil servant, welder, Member of Parliament, compositor, milling machine setter/operator, housewife, joiner, general labourer, nurse, local government officer, or lithographic printer.
Left-wing worker»—by hand and by brain—obviously want to read Tri-bnne too. Order a copy from your newsagent. Or send L1 for 26 weeks trial mbscription to: Dept A, Tribune, 24 St. John Street, London, E.C.1
•k Althouoh a recent $urvey shovvs that over one third of our readers could be so described. Othar occupations selected at random from readers' replies to quastionnaire.
Zakaj se ne^pemirjam zaradi zastrupljanja okolja
Norel^^V, blaznel sem, povsem sem obupal, neizmerno sem bil pot rt. Bral s^Virtše sem bral in na srečo sem bral še naprej. Najprej sem prebral JBFušfcsa nikdar ne nehajo rasti. Prej sem bral, da bom po zaslu gi gerontologije in medicine doživel še najmanj dvesto let. No, potem s em razmišljal: če so mi ušesa v enaindvajsetih letih zrasla do te velikos ti, potem bodo v naslednjih 200 letih zrasla vsaj še osemkrat toliko, me dtemjco bo ostala moja glava cnake velikosti.
Njttl sem, blazpeLsem. povsem sem obupal, neizmerno sem bii potrBPrr22i botfHsto   sam, nobena   me ne   bo marala zaradi moj^BušBLin kerlJP moje spolno življenje   nenormalno urejeno, b om^BstflmojRstrum, ki bo navzven povsem normalen v sebi pa b o ^¦ra^Be nnogoče iztirjenosti svojega blodnega duha.
Bre^Bm, jfolaznel sem, povsem sem obupal, neizmerno sem bil pol T^P bral sem šo naprej, veliko bral, dosti razmišljal in vesel serrv daHn fljti bral in da sem bral tudi krajše članke in ne le velikih plah t zHle(fljnembnih kongresov. Kajti prebral sem le kratek člančič, in sp^BenBjri pravHn srečen.______
He c^Bli me^^Htako ^^I^^BHh zelenih dreves mi prepevajo ptic e PB<e'^k travnBBRetajo pis|t|PPpnlji in se razposajeno vsedajo na pis^K c^fcve. Po modrem nebu, ki se širi nad menoj  v nedogled plav ajoHi o^BČki, v daljavi vidim zelene hribe in še dlje za njimi visoke g ore Bkri^B snežnobelim snegom.
J«^kaKO sem srečen. Bral sem, da bomo prl sedanji stopnji razvoja čistil^B industrije zastrubili vse naše vode, hitra letala nas bodo z izpu šnimi plini"p^jpeljala v nebesa, naše čudovito izobilje nas bo zakopalo v svojih odpadkih, \n*um to dobimo, s sedanjim razvojem te pošte, no rmalno dostavljeno že do Inta 1980. 300 vrst življenja je že mrtvih, zan je smo rabili nekaj milijonov lot, za vse ostale rabimo le še 9let.  Kakše n napredek.
Joj, kako §a^Tsrečen. Probleni mojih slonjih ušes bo rešen v pičlih 9 letih.
V oceno smo dobili:
Od koprske založbe LIPA:
Arthur Hailey: LETALIŠČE
Francoise Sagan: ŽAREK SONCA V MRZLI VODI
Marcel Haedrich: PARIŠKA LEPOTICA
Heinz G. Konsalik: KIRURGINJA
Marija Gorše: ZID
Od Knjižnice Mestnega gledališča Ijubljanskega: Taras Kermauner: OD VLOGE DO EKSISTENCE
Tribuna     I/cl^^^SŠ LV^^^Bhuštvo ii^^^a: 61000 Ljubljali^Tg ivvo 111ci'"TTff - 1 elei'on 21-280. Tekoči račun: 50 | -8-78-1       Kokopisov ne vračamo -Tiska DDU, LjubljanaJ|unova 39 - Peštnina plačana vgotovini. Lc^ia naročnina 25 Not^^^
TrHumo urcjajo: Kiladcn l^^i(glavni urednik), T"*ga "jgjohi^r (Ooli^bvorni urcdnik), Dragic^(jW>ec (sekretar redakcljc^TSajlktor), Franko Adam, Boris Cizej, MilaniB|j^^ladimir Siinič, DArko Štrajn, Mladen Švarc.                   ^^^^^fc«^_^
Tehnični urcdnik: Torno Podgornik   ^^^iBlB^^^i^fc^^^ Fotografije: Drcv Franc                          ^^^^^^^HBBte
Stalni sodclavci: Milan Dekleva, Jure Dctcla, Jož^^BH^^B Pavcl Kristan, Andrej Medvcd, Jure Mikuž, Jernej NOvak,"^^ Lado Planko, Marjan Pungartnik, Janez Stcrgar, Tomaž Salaniun. Cvctka Tot, Milcnko Vakanjac, Petcr Vodopivcc, Tomaž Wrabcr, Vinko Zalar, Pavlc Zgaga, Alcksander Zorn.
ŽE SPET POPRAVEK
Naravnost neverjetno nas presenečajo neumestne zamenjave obeh Josipov, Vidmarja in Stritarja, čeprav smo že poudarili, da je bil eden poet, drugi pa ne. Očitno so na delu svobodni intelektualci, pokficni c iniki, ki vnašajo anarhijo v urejeno preglednost zgodovinske zakonitost i, očitnosti in geneze človeškega duha. Vsled tega se Josipu  Vidmarj u iskreno opravičujemo. Eseja K NAŠEMU TRENUTKU ni napisal on. Napisal ga je Josip Stritar. S tem poudarjamo svojo lojalnost, predlaga mo pa tudi, da vsa sramota podtikanje in izkrivljanja pade na nas. Pop ravkov ne bo več. Zdaj dokončno vemo.
a. zorn