208. številka. Ljubljana, v četrtek 11. septembra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Našim kmetovalcem v probudo. V naši deželi, kjer se po zadnjem ljudskem štetju z dne 31. grudna 1900 od 508.348 prebivalcev 3 58.783 ljudi, to je 71-9% peča s poljedelstvom in gozdarstvom, kjer je od vsega površja 9 5.93% rodovitnega in le 4 07% nerodovitnega sveta, kjer se rodovitnega sveta nahaja v hektarih: njiv 147.383, travnikov 171.200, vrtov 7412, vinogradov 11.631, pašnikov 156.341, planinskih pašnikov 13 646, gozdov 442.309, jezer, močvirja in ribnjakov 1625. skupaj 951547 ha in kjer se naši kmetovalci pečajo z najrazličnejšimi panogami kmetijstva, posebno s poljedelstvom, živinorejo, vinarstvom in sadjarstvom, se v zadnjih desetletjih opaža, da propada občno blagostanje, da se zelo raz-širjuje izseljevanje v tujino, zlasti v Ameriko, in da vkljub postranskim dohodkom naš kmetijski stan vsako leto s poprečno nad 5 m i 1 i j o n o v k r o n izgube gospodari.. Kranjska je po tem poljedelska dežela in je bila do polovice prejšnjega stoletja premožna, kajti kupčija Trsta z avstrijskimi deželami je dajala deželi obilo zaslužka s prevažanjem blaga, s katerim se je tudi pečal poljedelec. A tudi kupčija med planinskimi deželami in rodovitnimi nižinami ob Savi, ki se je posluževala te vodne poti, je prinašala neko blagostanje na Kranjsko. Odkar so nastale železnice, so se pa poslabšale gospodarske razmere. Poljedelski pridelki ne zadostujejo deželnim potrebam. Malorodovitna zemlja, majhne kmetije, razkosanost posestev in pomanjkanje delavcev, vse to vpliva neugodno na poljedelstvo. Poljedelci obdelujejo vsled teh razmer del svojega posestva le površno ali pa tudi prav nič. Vzrok propadanja našega kmetijstva leži v tem, da naš kmetovalec ne izhaja, ker so njegovi stroški večji kakor dohodki in to zaradi tega, ker noče ali ne zna dovolj dobro in ceno pridelovati. Pri nas je gospodarjenje slabo, zato jele ena pot pridelovanje povišati in izboljšati, namreč da se uvede boljše LISTEK. Summa summarum. K ranemu čaju so se sešle vse tri dozorele »estre: Ljubov, Ana in Polina. Bile so vse mračnega lica, razzlobljene, kakor bi se hudovala druga na drugo. Ljubov, srebajoča čaj, je čitala časopis, Ana je zrla ven na ulico . . . Vstopila je Katarina Štefanovna ter sedla na svoje navadno mesto. Hčerke so pogledale mater izpod obrvi ter se obrnile strani. »Kaj je v časopisu?« vpraša Katarina štefanovna, nalivajoča si čaj. »Kaj?« odvrne ji Ljubov mračno. »Kaj je novega v časopisu, vprašam.« »Nič novega.« »No, da bi ne bilo ničesar?« izpre-govori mati z dvomljivim glasom. »Poglejte sami!« zamrmlja hčerka ter vrže časopis na mizo. »Koncertna tekma je že minila?« »Mislim, da to itak veste; čemu torej povpraševati po tem?« odvrne hčerka ne vljudno kakor poprej. »A plesne zabave, bazarji, razstave, — vse je že minilo?« gospodarjenje, t. j. umno in napredno kmetovanje ali z drugimi besedami: Kranjsko kmetovanje se mora predvsem tehniško korenito preustrojiti in izboljšati. Dandanes ne zadostuje več sama varčnost in pridnost — četudi so to krasne lastnosti, ki zaslužijo pohvalo našega kmetskega ljudstva — ne, kmetovalec, ki hoče, da mu vse dejanje in ne-hanje ne izpodleti, se mora skrbno oprijeti novodobnega gospodarskega napredka, pazno mora zasledovati vse, kar je veda novega o d k r i 1 a i n s k u š n j a kot dobro potrdila. Bili so časi, ko se je vse delo vršilo s človeškimi rokami in živalsko silo, dandanes rabimo najrazličnejše stroje, ki nadomestujejo drago ročno delo in število teh strojev je tako narastlo, da je treba za njih poznavanje dolgoletnega učenja. Nekdaj se je ročno človeško delo plačevalo slabo, dandanes je cena delavne roke vsled narodno-gospodarskega in obrtnega razvoja visoka; zato je treba gospodarju napeti svojo misijonsko silo, kako bi to drago človeško delo nadomestil s cenejšim, tam kjer se sploh da nadomestiti in ga pustil samo tam, kjer to mora biti in mu cena dobljenih izdelkov povrne stroške. Nastopajoči ž i v a 1 s k i in r a s 11 i n s k i š k o d 1 j i v c i z a ht e v a j o umno in pravilno uporabo sredstev, s katerimi naj se kmetovalci obvarujejo pred njihovimi poškodbami. Nadalje zahteva današnje umno gospodarjenje, da se zna s primerno velikimi stroški in tru dom pridobljene pridelke ne le dobro shraniti, da ne trpe v shrambah, ampak koristonosno uporabiti in kar le mogoče z dobičkom prodati, da se dobiva dovoljnih denarnih sredstev, s kojimi gospodar pokriva tekoče in trajne gospodarske stroške. In slednjič z gospodarstvom na kmetijskem posestvu je združeno precejšnje premoženje. Ne le, da je treba njive, travnike, vinograde obdelovati, ampak skrbeti se mora za živino, poslopje, gozd itd.; v varstvu gospodarjevem so družina, stariši, posli in delavci. Od pravilnega, preudar-jenega in razumnega gospodarjenja in razdelitve dela je odvisna bolj ali manj srečna in koristna izvršitev del in »Ne razumem, mati, čemu povprašujete po tem. Gotovo imate kaj posebnega v mislih!« reče vneto Ljubov. »O ho ho —« vzdihne mati, »jaz imam le jedno samo misel, jedno željo, ki pa se mi noče izpolniti.« »A kdo je tega kriv?« omeni Ana pikro. »Upam, da me nikakor ne,« poprime se besede Polina. »Nii, kdo pa drugi — očividno: bedna mati. Gospodičine hčerke si niso znale najti moža, — mati je kriva . . .« »Nikakor »niso znale«, mama, marveč — niso mogle!« popravi njene besede Ljubov. »Kako to: »niso mogle«?« jame se hudovati Katarina Štefanovna, »zdi se mi, da ste imele vsega na razpolaganje. Bile ste na vseh koncertih, na vseh plesih, pri Meiningenskih, na predstavah Rossija, da, tudi Liliputane ste morale videti! Kadar človek jame računati, koliko denarja se je potrošilo letos za te le neumnosti — pa se mi srce zaliva s krvjo...« »A vse zaman!« omeni Ljubov. »Da, vse zaman!« potrdi mati. »Ve ste mi že tako nesrečne!« »Dovolite, mati, kako naj ne bomo njihova kakovost. Z eno besedo, kakor pri vsakem drugem stanu, tako je dandanes še bolj potrebna i kmetijskemu stanu strokovna izobrazba, združena z občno omiko, saj so mu na-, ložena večja bremena in se ima z najtežavnejšimi razmerami boriti. Da se potrebna izobraženost za umno gospodarjenje obširnejega kmetijskega posestva v navadnih razmerah ne da več doseči le na očetovem domu pod vodstvom starišev, o tem je omikani svet že davno prepričan in zato so začele države in dežele ustanavljati za povzdigo strokovne izobrazbe šole, v katerih naj bi se mladina, namenjena za prihodnje gospodarjenje na posestvih, teoretično in praktično izvežbala za svoj prihodnji poklic. Tako imamo v Cislitaniji sedaj 172 kmetijskih in gospodinjskih šol, katere je v pretečenem letu blizu do 7000 učencev obiskovalo. Naša dežela ima dosedaj v to svrho ustanovljeno kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu in gospodinjsko šolo v Ljubljani. Ker je zemlja najdražji zaklad, ki nam ga je izročil modri Stvarnik v oskrbovanje, ker je ona najpravičnejša in vsako sleparijo v delu z nezakrinkano in neizprosno odkritosrčnostjo odkrije, ker ona vsakega po svojem pravem zaslužku poplačuje, zato zahteva in vcepi svojim oskrbovateljem i vse čednosti, s kojimi se človeštvo diči. Radi tega je ona podlaga vsemu človeštvu in vsem stanovom. Zato je ljubezen do rodne zemlje ali ljubezen do domovine ravno pri vsakem poljedelskem narodu najglobočje razvita in ukoreninjena ter rodi največje vrline. Ta zaklad, t. j. zemljo prav oskrbovati in negovati, nam mora biti glavna dolžnost. Ta dolžnost postane pa vsakemu posestniku, vsemu poljedelsk. stanu in vsem merodajnim činiteljem še prva skrb v tem trenutku, ko se pride do prepričanja, da je nastal vsled zanemarjenja ali prehudega izkoriščenja nesklad in da je zemlja odrekla svojo pomoč ali da se ne oskrbuje po pravih načelih. nesrečne!« zakriči razdražena Polina; »po mislite samo, v čem ste nas kazali svetu . . .« »Kako to »v čem«?« vpraša mati osupnjena. »Kakšno obleko smo imele? Sram nas je, pogledati jo. Vse staro, prešito, obrnjeno, čudno samo, da še ne zakrpano!« »Zlasti je bila dragocena moja sivkasta obleka, ki ste jo kupili nekoč pri branjevki v Apraksinovem dvoru!« omeni Ljubov. »Caromična obleka! Kromkov se nasmeje vsakokrat, kadar me vidi v njej. »Vi imate zelo radi sivo barvo!« mi je rekel pred nedavnim. Nasmehnila sem se mu zapeljivo ter mu odvrnila: »Gospod Kromkov, jaz sem kaj stanovitna v svoji naklonjenosti . . .« Da, in on — on — takšen bedak, še ni bil v zadregi, ko se je norčeval z menoj. Oh, moj Bog!« In Ljubov si zakrije lice z rokami ter se spusti v jok. Sestri sta jo sočutno gledali. Katarina Štefanovna je strmela in molčala. »A moji krasni plesni čreveljci!« prične Ana, »vselej, kadar sem morala plesati, mislila sem samo na jedno — da se mi ne bi razleteli ter da bi ne ostala To slednje opazujemo pri nas. V izboljšanje teh razmer je dežela med drugimi sredstvi ustanovila i kmetijsko šolo na Grmu. Sedaj v pričetku šolskega leta, ko se v vsaki obitelji veliko govori in premišljuje o bodočnosti svoje mladine, ko se kujejo načrti in delajo trdne obljube in sklepi, obračamo se do vseh starišev, ki imajo posestva, katera bodo enkrat izročili svojim sinovom v nadaljno oskrbovanje, naj dobro premislijo, da so njihova posestva zaklad, katerega so oni marljivo obdelovali, ki naj ga neprikraj-šanega in n eom a d e ž e v a n e ga izroče svojim naslednikom. Kakor pa kažejo vsa znamenja, ta zaklad na svoji vrednosti vsled pomanjkljivega oskrbovanja silno trpi in hira, prva in domovinska dolžnost mora tedaj vsakega posestnika biti, da se ta žalosten pojav izboljša. V ta namen mora vsak oče ravno svojega najboljšega sina postaviti dedičem in naslednikom v posestvu in ga sedanjim razmeram primerno podpreti z zadostnim znanjem, da bode na svojem posestvu z vspehom gospodaril. Ves kmetijski stan se pa bode le tedaj izboljšal, ako bode imel med seboj strokovno izobražene može — uzorne gospodarje, katere bode posnemal in po katerih naukih se bode ravnal. Zato je pa dolžnost vsakega posestnika, ki je v položaju, da da svojemu sinu primerno strokovno izomiko, da to stori v lastno in v občno korist; vsem merodajnim činiteljem pa bodi na tem, da tako stremljenje podpirajo in širijo. Ravno sedaj razpisuje veleslavni deželni odbor kranjski sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1902./3., za sinove kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo — kateri bi hoteli vstopiti v kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sa-djerejo pečali. Samo ob sebi je umevno _ - , v nogavicah. Ta misel me je preganjala in me morila! A med tem časom bi se imela razgovarjati s svojim kavalirjem! Hahaha!« . . . »Odkod naj bi vzela denar?« zakliče otožno Katarina Štefanovna ter razpro-stre roke. »Vemo, da od nikoder!« odvrne Ljubov, »radi tega nam tudi ne smete očitati, da se nismo omožile.« »A ne omožimo se nikdar!« pritrdi Ana. »Škoda denarja, ki je bil potrošen za koncerte, za Meiningenske itd.!« omeni Ljubov. »A to tem bolj, ker je ves ta denar bil izposojen., kaj ne mati?« vpraša Polina. »Da, izposojen!« pritrdi mati, »saj vam je dobro znano, da imamo izposojenih zgolj na menice več nego dve sto rubljev, koliko pa še na dolžna pisma, na obljubo . . .« »Nu, kratko rečeno, hiša je že izgubljena,« se nervozno nasmeji Ana, »ali pa si bomo mogle najeti vilo?« »Kaj? tebe celo mika iti na deželo?« vpraša Polina. »Bedasta si: Kako bomo tu lovile ženine in kje? Na Nevskem prospektu?« da se vsprejemajo tudi plačujoči učenci in eksternisti. Pri tem si uaojamo opozarjati, da je napačno domnevanje, da je absolvent po dovršenem uku na zavodu v vsakem oziru samostojen, v svoji stroki povsod Jonu, in d* mu ni treba ničesar več storiti za svoje na-daljno izobraževanje. Tako mnenje je povsem pretirano, kajti nobena šola na svetu ne more nadomestiti praktične izkušnje. Šola daje potrebno probudo, izuči pa človeka le življenje. Zato je absolventom priporočati, da vstopijo kot volonterji v vzorno opremljena veleposestva ali da na očetovem domu pridno pomagajo in se ravnajo po nasvetih starišev, dokler ne postanejo samostojni gospodarji. Z ozirom na to, da se v deželi Siri kmetijska veda, da se povzdignejo razne panoge kmetijstva na višjo stopinjo dohodkov in se s tem izboljša materijalni položaj kmetijskega stanu, da narašča vedno večje število strokovno izobraženih gospodarjev, ki naj v praktičnem življenju delujejo sebi v korist, v posnemo svoje okolice, — upoštevaje blagi namen šole in v spodbudo k vstrajnemu delovanju njenega učiteljstva — tedaj v namen: da s e kranjsko kmetovanje tehniško korenito preustroji in izboljša tako, da bode postalo enkrat aktivno, pripo-poročamo vsem starišem, ki so v položaju, da zamorejo dati svojim sinovom stro-kovno-kemijsko izobrazbo, da se v mno-gobrojnem številu odzovejo tej ugodni priliki s e b i, s v o j i okolici in domovini v korist. Že zgodovina nas uči, »da je razvoj blagostanja narodov nerazdružljivo spojen z izobrazbo in po ž lah tne-njem srca in glave, da le omikan, neodvisen in samostalen narod spoznava in ve ceniti vrednost svobode in dospe do lepše, vzvišene prihodnosti.« Spremenjenim razmeram v deželi se moramo prilagoditi in ž njimi računiti, ž njimi vred moramo preinačiti naše delovanje. To se je storilo v vseh v kmetijstvu naprednih deželah. Posnemajmojih in to nam bode le korist donašalo. V namen, da se povzdigne kmetijski stan v deželi, v namen, da se kmetovalci poslužujejo dane jim prilike, da dado svojim sinovom neobhodno potrebno strokovno izomiko, v namen probude našega kmetijskega stanu tedaj so bile pisane te vrste. DalBog, dabi n a š 1 e m n o g o b r o j e n odmev! _ al. V Ljubljani 11. septembra. Razpuščeni deželni zbori. Osem deželnih zborov, katerih doba bi potekla v jeseni: deželni zbori Nižje Avstrijske, Gorenje Avstrijske, Moravske, CJolnograške, Štajarske, Koroške, Šlezije in Predarlske so razpuščeni. V kratkem se razpišejo nove volitve in boj se začne. Največje važnosti bode boj na Nižje Avstrijskem. Tam se odloči, ali obdrže še nadalje večino klerikalni krščanski socialisti, ki imajo glavno svojo trdnjavo na Dunaju. Liberalci, nemški nacionalci in socialni demokratje že sedaj poživljajo na najhujši boj proti Luegerjancem, ki so bili doslej gospodarji ne le v občinskem za stopu Dunaja nego tudi v deželnem zboru, kjer so uganjali svoj reakcionarni terorizem. Na Moravskem bo hud boj proti dosedanji krivični nemški večini, katero tvorijo nemški in ustavoverni veleposestniki proti Čehom. Žal, da so Cehi razkosani v tri stranke ter delajo tudi na Moravskem klerikalci veliko zgago. Sprava med Čehi in Ne mci se je doslej na Moravskem vedno razbila, ker so se Nemci zavedali svoje moči. Boj proti nenaravni, le umetno vzdrževani nemški prepotenci na Moravskem bo gotovo hud in velike politične važnosti. Na Koroškem stopi v letošnjem deželnozborskem zasedanju sklenjeni volilni red v veljavo ter dobi deželni zbor na podlagi splošne volilne pravice štiri nove poslance. Na Štajerskem bodo Slovenci merili svoje moči z nemškutarji in Nemci. Slovenski klerikalizem štajerski bo gotovo zopet mešal, a nadejati se je, da ostanejo razmere neizpremenjene. Pokaže pa se tudi, ali ima »giftna krota«, »Štajerc« re9 kaj vpliva in moči na slovenskega kmeta ob Dravi. Nove deželno-zborske volitve prineso v nemških deželah nedvomno precej izprememb. Obstrukcija Čehov. Dr. Edvard Gregr je imel v Slanem govor, v katerem je naznanil, da začno Čehi v državnem zboru proti nagodbi z Ogrsko obstrukcijo. Dejal je, da so vspehi češke delegacije ničevni. Mlado-češki program zahteva samostojnost Čehov v avstrijski državi, ohranitev češke narodnosti ter uresničenje češkega deželnega prava. V narodnem oziru niso dosegli Čehi nikakega napredka, zato se kaže med narodom že velika apatija do javnega življenja. Oportunistična politika se Čehom ni obnesla. Koerber jo je izrabil le zase. A sedaj je prišel trenotek, ko imajo Čehi moč v svojih rokah, ko morejo zadati vladi smrtni sunek in ubiti tudi nesrečni centralistični sistem. Češka delegacija, deželnozborski klub in zaupni možje so sklenili, osvetili se za krivico 14. oktobra 1899. Badenijeve jezikovne naredbe se morajo Čehom vrniti ali pa se ne dožene parlamentarno nagodba z Ogrsko. Tako so sklenili vsi češki poslanci, dasi so morda med njimi tudi slabiči in bojazljivci. Tak bojazljivec je dr. Začek, podpredsednik parlamenta, ki je govoril te dni tako obupno, da mora biti vsakega čeha sram. Žaček poživlja Čehe k begu, zato je sličen Miloti iz Dedič, ki je bil tudi Moravec ter je izdal kralja Otokarja. (Hanba-klici). Zato seveda danes dr. Žačka hvalijo nemški listi, a Čehov vendar ni premotil. Njih sklep je trden in neomajen. Ali pa imamo tudi moč in sredstva, da doženemo boj proti vladi, parlamentu in višjim faktorjem? Na podlagi 40 letne svoje izkušenosti morem reči: Da. Tudi manjša stranka more ustaviti delovanje parlamenta. Groženj se ne bojimo, saj hujšega kakor v šestdesetih in sedemdesetih letih se nam itak ne more zgoditi. Koerberjeve obljube že davno nimajo nobene vrednosti in za njegove darove ne posodi niti noben Žid ničesar. »Nehajte govoriti budalosti,» de mati. »O tem ni treba govoriti, da moramo na deželo. Premislila sem že vse to in sem sklenila, ako mi da Pavel Zaharič dve sto rubljev, da najamem vilo v Ozerkah.« »Bistrogleda mati, vi ste imeli ozir na ravnino? Ali ni res?« vpraša Ljubov. »Kakšno ravnino? Oh, nu, da! Toda ondi je vendar občinstvo . . . Vrhu tega pa še koncerti, vožnja po ribniku . . .« »Ako bi Pavel Zaharič prosil katero od nas za roko, to bi bilo bolje!« reče Ljubov. »Meni se zdi, da je že nekako postaran . . .« omeni počasi mati. »Recite rajši: že gotov starec! A vrhu tega še tako zopern, z jednim očesom. A vendar, jaz bi ga vzela!« reče Ana. »Jaz tudi!« pridoda Polina. »Nehajte govoriti budalosti! Pavel Zaharič se ne oženi!« »Toda denar da?« »Jaz upam. Moram govoriti ž njim.« »V vsakem slučaju moramo odriniti na deželo!« reče Ana; »prvič si poiščemo cenejše stanovanje in potem: na deželi je vse bolj po ceni. Obleke ni treba skoro nobene — našivamo si maloruskih in mordovskih kostumov — in to bo vse.« »Ako pa to ne bo v modi?« »Pa kaj drugega ... Bodisi maloruske jopice! To je tudi zelo poceni.a In vse tri sestre so jele rešetati, kako ceno se živi na deželi in kako poceni je ondi obleka. Katarina Štefanovna je odšla po svojih opravkih v kuhinjo. Sestre so se nagovorile do sitega o znanem predmetu ter iztuhtavale neštevilno več ali manj trdnih načrtov za bližajočo se gonjo na ženine, ter se razšle po sobah. Najstarejša — Ljubov — se je vlegla v salonu na divan s francoskim romanom v rokah. Čitajoč je obračala največ pozornosti onim stranem romana, kjer so bile opisane ljubavne spletke in poleg teh zaljubljene besede, katere si je prizadevala vtisniti v spomin, da bi se potem mogla košatiti ž njimi in omamiti nemara ž njimi prazno glavo mladeniča, kateremu je bilo odločeno, zaplesti se v njeno dekliško mrežo. Časih pa ji je zopet in zopet prišla na misel njena revščina, njena nesrečna siva obleka. »Moj Bog, da jo moram še vedno nositi!« si je mislila in solze so ji privrele iz oči. (Iz ruščine.) Ce misli, da nas pridobi zopet z gospodarskimi lapalijami, se moti. Za manj, kakor je povrnitev jezikovnih naredb, se ne damo kupiti. Možno je, da bo imela naša obstrukcija velike posledice, a za svobodo ni nobena žrtev prevelika. — »Hlas Naroda« pa je prinesel članek proti obstrukciji ter priporoča spravo z Nemci. Rusija in Finska. Nedavno je izišel carjev ukaz, ki zapoveduje za Finsko uvedbe ruskega jezika v vseh uradih. Zakoni in naredbe izidejo v zanaprej le v ruskem jeziku. Da se ta ukaz izvrši, prišlo je na Finsko mnogo novih ruskih uradnikov. Carjevo voljo pa najbolje zastopajo generalni guverner Bobrikov, vojaški zapovednik general Turbin in civilni upravitelj jurist Dentrich. Ker ti uradniki ne poznajo finskih zakonov in običajev, pojavljajo se očitna nezadovoljstva med finskim prebivalstvom. Minister notranjih zadev je ukazal vsem poštnim uradnikom na Finskem vsako sumljivo pismo pred očmi prejemnika odpreti in prečitati ter ga potem poslati vrhovnemu guvernerju. S takimi nasilstvi bo pač Rusija komaj dosegla svoj cilj. Vsako zatiranje narodne individualnosti je sramota za močnejšega zatiralca. Najnovejše politične vesti. Shod nemških juristov se vrši sedaj v Berolinu. Shoda so se udeležili tudi nemški juristi iz Avstrije, dasi dosedaj še vendar nimamo z Nemčijo skupnega zakonodajstva. — G a 1 i š k i deželni zbor se vendar skliče jeseni, ker je baje nemški cesar s svojim govorom v Poznanju zopet pomiril avstrijske Poljake. — Nemiri na Hrvaškem so se povsem polegli. V Zagrebu je zopet policijsko dovoljeno, imeti javne lokale odprte do 11. ure. Iz Broda se je vrnil 16. pešpolk. — Bur-ski generali so bili te dni pri angleškem koloniJBkem ministru Chamber-lainu ter so mu izrazili svoje želje, kakor: popolna amnestija za vse angleške podanike, ki so se udeležili južnoafrikanskih bojev; enaka pravica za angleški in nizozemski jezik v šoli in uradu: izpust vjet-nikov itd. Minister se je začudil tolikim novim zahtevam, ter ni mogel ničesar obljubiti. — Državni zbor se po najnovejših zatrdilih nikakor ne skliče v začetku oktobra, temuč šele v drugi polovici ali pa celo h koncu oktobra. — Papeževa nevolja zoper Francosko se je pokazala s tem, da ni nagovoril papež 500 francoskih romarjev v Rimu, kakor je to njegova navada. — Pri vojaški slavnosti na Šipka-sedlu bo blagoslovil spominsko cerkev načelnik ruske vojaške duhovščine Jalo-bovvski ob asistenci bolgarskega metropolita Kusevića z duhovščino. — Državni proračun za leto 1903 je že dovršen ter se predloži takoj v začetku seje državnemu zboru. Razni resorti so stavili napram prvotnemu proračunu ministrov tolike nove zahteve, da bi izkazal proračun 60 milijonom kron primanjkljaja. — Kako cesar Viljem plačuje in kaznuje. Podmaršal poznanjskega deželnega zbora in kraljev dvorjanik grof Teodor Zoltovvski je izjavil, da se ne more udeležiti cesarjevih slavnosti v Poznanju. Cesar Viljem mu je vsled tega odvzel dostojanstvo in naslov. Poznanjski župan "VVitting, ki je glede zatiranja Poljakov s cesarjem istih nazorov, postane ravnatelj narodne banke. Dopisi. Iz Idrije. Tukajšnji „Sokol" priredil je pretočeno nedeljo javno telovadbo na Šolskem trgu. Ni ravno hvaležno prirediti javno telovadbo v našem mestu, kjer je občinstvo vzpričo mnogih sokolskih nastopov v telovadnem oziru razvajeno. Navzlic temu se je zbrala na trgu nešteta množica domačinov, zapazilo pa se je tudi nekaj gostov. Z obilo udeležbo izrazilo je občinstvo simpatije delavnema društvu. Pa jih je tudi vreden naš „Sokol" v polni meri. Imajo sicer starejša sokolska društva slovenska izurjenih telovadcev, a vendar je mladi idrijski „Sokol" jeden prvih v neumornem izvrševanju sokolske naloge. Ni se še pozabila velika sokolska slavnost, pa je že zopet, komaj po preteku jednega meseca priredil „Sokol" javno telovadbo in to s popolnoma novim sporedom, ter s tem pokazal, da pravo sokolsko društvo ne sme poznati ne utrujenosti ne odpoČitka. Ta telovadba bila je znova dokaz, da je delaven vaditeljski zbor duša vsemu delovanju v sokolskem društvu. Le ker so vaditelji storili svojo dolžnost in so se telovadci najpridneje vdeleževali telovadbe, bilo je mogoče, da je telovadba vspela tako izborno. S prepričanjem se lahko reče, da je bil ta nastop v dobi petletnega društvenega obstoja najlepši v telovadnem oziru. Navzoče občinstvo bilo je presenečeno nad lepim nastopom. Telovadba pričela se je ob l/j4 uri popoldan in izvršila po določenem sporedu. Otvoril jo je naraščaj, ki je pod vodstvom nač. br. Novak-a v zastopa nastopil k prostim vajam. Nastop se je izvršil pravilno. Lep je bil pogled na male dečke (27 po številu) v starosti od 7—14 let v lični telovadni obleki, sosebno lepo so pristojale mladim Sokolom krasne črnogorske čepice. Vse štiri proste vaje izvedel je naraščaj po taktu godbe brez večje pomote. V točni izvedbi je pač malo zaostal za telovadbo na slavnosti, čemur je najbrže bilo vzrok, da je bilo premalo časa za vežbanje in je bilo več dečkov-novineev. Ravno ta telovadba je dokaz, da društvo umeje svojo vzvišeno nalogo. Idrijski „Sokol" je jedini izmed slovenskih „Sokolov," ki goji telovadilo naraščaja. Za naraščajem izvajali so telovadci proste vaje z lanskega vsesokolskega shoda v Pragi. Te sestavljene vaje so zelo težke in le izurjeni telovadci zamorejo iste dobro izvajati. Naši telovadci izvedli so jih precizno, sosebno 1., 3. in 5. oddelek, ki so bili izvajani, kakor da bi jih bil izvajal lc jeden sam telovadec. 2. in 4. oddelek se je sicer izvedel tudi brez hibe, a vendar se je zapazila tupatam neenakost. Te vaje izvajalo je 18 telovadcev, predtelovadil je br. Novak. Po končanih prostih vajah so nastopili telovadci v 3 vrstah k orodni telovadbi. Prva vrsta ! predv. br. Novaki telovadila je na visoki bradlji in skok v višino s sprožno desko, druga (predv. br. L. Reinhart) na drogu in mizi, tretja (predv. br. Fr. Krčnik) pa na konju in nizki bradlji. Orodna telovadba pokazala je, da društvo goji telovadbo sistematično in vsestransko. Nastopalo se je lepo k orodju, ravno tako izvršili so se tudi odskoki z orodja. Vidi se, da društvo vadi posebno korak in je v tem oziru zaznamovati velik napredek pri večini telovadcev. Le nekaj telovadcev (med temi vaditelj 2. vrsti) je še, ki jim dela korak preglavico. Upam, da s trajno ve/.bo odpravijo i ti napake v korakanju. Telovadba se je zaključila s skupino na bradlji pri kteri so nastopili vsi telovadci in so isto, dasi je bila zeio težka, izvedli z lahkostjo. Nad eno uro trajajoči telovadbi sledilo je navzoče občinstvo z zanimanjem in izražalo z burnim ploskanjem priznanje vrlim telovadcem. Sosebno se je odobravalo telovadbo naraščaja, proste vaje in skupino. Po telovadbi bil je izlet k bratu starosti J. Grudnu v Jeličnem vrhu, kjer je bila dobro obiskana vrtna veselica. Pri tej sviral je oddelek c. kr. rud. godbe, ki pa v svojem nastopu ni bila povsem sigurna. Isto se je zapazilo pri godbi za proste vaje. Gg. pevci si. delavskega bralnega društva so zapeli več točk, ki so bile z navdušenjem sprejete. Pri nastopu mraka vrnili so se „Sokoli" in drugi vdeležniki v mesto. Pohvalno moram omeniti naše požrtvovalne narodmj gospice, ki so za oaraSJhg napravile nekaj telovadnih oblek. Omeniti moram tudi, da je dan minil brez običajne plohe dežja kar je pri sokolskih nastopih nekaj nenavadnega. „Sokol" pa naj spodbujen po novem vspehu nadaljuje svojo pot v korist narodu. Na zdar! Rimski klerikalizem in še to in ono. XXXIII. Liguori je vsled svojega načelnega stališča glede probabilizma, glede mentalne reservacije in glede dvoumnosti prišel do konsekvenc, vsled katerih stoji njegova moralka nravno še veliko nižje, kakor raz-upiti židovski talmud. Naj nam bo dovoljeno, da pojasnimo Liguorijevo moralo na nekaterih izgledih. Prisega je nravnemu človeku sveta stvar in na prisegi slone dostikrat vsi pravni odnošaji posameznih ljudi. Kriva prisega se je vedno strogo kaznovala in se tudi danes kaznuje. Kako pa Liguori? Na vprašanje: Ali se sme priseči, dvoumno odgovarja Liguori: Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 208, dn6 II. septembra 1902, »Dovoljeno je priseči dvoumno, če je nagib pravičen in če dvoumnost sama ni greh, kajti, če se ima pravioo, prikrito istino in se more to zgoditi brez laži, se ne zgodi ireverencija proti pri aegi.« Pa tudi če kdo brez pravičnega vzroka dvoumno ali z mentalno reser-vacijo priseže, ne stori smrtnega greha, nego le majhen greh! Ako na pr. sodnik hudodelca ali priče ne vpraša po pravu (non legitime), priseže lahko (tisti, ki je vprašan), da ničesar ne ve o hudodelstvu, tudi če v resnici kaj ve, ako si le misli, da ničesar ne ve, česar bi se ga smelo legitimno vprašati ali kar bi moral izpovedati. Taka prisega je tudi dovoljena, če je priča iz kakega druzega razloga osvedočena, da zatoženec pri tem, kar je storil, ni moralično kriv.« Liguori ni bil zastonj advokat ter poučuje svoje klijente, kako naj odgovarjajo, če se jih nezakonito vpraša. L'guori pravi: »Če kdo ni zakonito vprašan, ni dolžan svojega hudodelstva priznati, nego se sme sodniku umakniti z lokavostjo, ako z dvoumnimi besedami in tajnim pridržkom tako taji, da ne izreče laži.« In dalje uči Liguori: Gotovo je, da priča, če je sodnik ni zakonito vprašal, n i dolina povedati resnice. V tem slučaju sme tudi pod prisego reči, da o hudodelstvu ničesar ne ve. Našim moralnim čutom nasprotujejo Liguorijevi nauki očitno. Vsak nraven človek mora stati na stališču, da je prisega sveta stvar, da se mora pod prisego govoriti gotovo in čisto resnico. Tudi država zahteva to, sveti L'guori pa uči ravno narobe. Vsa pogubnost te Liguo-rijeve morale se pozna šele iz tega, da po Liguoriju vpraša sodnik nezakonito že tedaj, če za dotično dejanje nima pol dokaza niti gotovih i n d i o i j. Pa Liguori ne uči samo tudi direktno krive prisege, češ, ako grozi komu smrtna kazen, ječa, pregnanstvo ali izguba imetja, sme obtoženec svoje dejanje tajiti tudi pod prisego, dasi je bil zakonito vprašan. Tako je Liguorijevo stališče glede prisege. Ali se je čuditi, da imamo potem duhovnike, kakor je goški kurat Ferjančič? I Ivan Nabergoj f. | Po dolgem bolehanju je včeraj na Prošeku pri Trstu umrl blag mož, vele zaslužen rodoljub in slovenski prvoboritelj, umrl je Ivan Nabergoj. Od leta 1865. do 1. 1900 je bil Nabergoj voditelj in prvi bojevnik tržaških in okoličanskih Slovencev. 35 let je bil član mestnega sveta tržaškega, od leta 1873. do leta 1897. torej 24 let je bil državni poslanec. Tako v mestnem svetu, kakor v državnem zboru je vedno vestno, z vnemo in nevstrašenostjo zastopal narodne, politične in gospodarske koristi svojih volilcev in sploh vseh Slovencev. Pa tudi zunaj mestnega sveta in državnega zbora je razvijal Nabergoj veliko delavnost. Pridobil si je neomejeno zaupanje ljudstva, a tudi smrtno sovraštvo laike stranke, dasi je kot državni poslanec tudi Lahom izkazal mnogo dobrot. Kar so dosegli tržaški Slovenci in kar imajo danes, je v veliki meri zasluga Nabergojeva. Nabergoj je bil priprost človek, a imel je zlato srce in je goreče ljubil svoj slovenski narod in mu žrtvoval vse svoje moči. Blagi Nabergoj, ki je dosegel starost 65 let, je bil spoštovan povsod, koder prebivajo Slovenci in vest, da je izdihnil, bo vsako rodoljubno srce napolnila z žalostjo. Bodi vrlemu možu, ki je toliko let ponosno in pogumno do Adrije držal kvišku slovensko zastavo, ohranjen časten ■pomin. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. septembra. — Osebna vest. Finančni svetnik v Ljubljani, gospod Ivan Lončar je na svojo prošnjo umirovljen. — Nadvojvoda Ludovik Viktor ■e je danes zjutraj z brzo vlakom v posebnem salonskem vozu odpeljal v Opatijo, kjer ostane 15 dni. — Slovenci in Srbi. Nemški listi porabljajo zagrebške dogodbe v to, da bi se prikupili Srbom in jih oddaljili od drugih Slovanov. V ta namen razširjajo sedaj vest, da Slovenci odobravamo zagrebške izgrede, daje iz Ljubljane šlo mnogo ljudij v Zagreb pomagat Hrvatom proti Srbom in da so se v Ljubljani zgodile proti s r b s k e demonstracije. Nemci so si .vse to izmislili na perfiden na- čin izmislili, dabimej Slovenoi in Srbi delali razpor. Noben rodoljuben Sloveneo se ne bo v takih časih spozabil tako daleč, da bi se v boju mej Hrvati in Srbi postavljal na jedno ali drugo stran. Vsak rodoljuben Slovenec obžaluje in obsoja dogodbe v Zagrebu. Da bi bil šel kdo iz Ljubljane pomagat Hrvatom pri gonji na Srbe, je prav ostudna laž. Tudi niso Slovenci v Ljubljani uprizorili nikake protisrbske demonstracije, pač pa so nekateri Hrvatje pri kavarni »Valvazor« demonstrirali, a Slovenci se lepo zahvaljujemo, da bi se ta hrvatska demonstracija podtikala nam. — ..Slovenec11 na zatožni klopi. Danes se vrši pred porotnim sodiščem v Ljubljani obravnava o tožbi državnega poslanca dr. Ferjančiča proti uredniku »Slovenca« dr. E. Lampetu in odgovornemu uredniku tega lista J. 1 iako v c u zaradi žaljenja na časti. Inkriminiran je neki, za dr. Ferjančiča žaljivi spis dr. šusteršiča, ki ga je priobčil »Slovenec«, ne da bi bil v to primoran. O izidu te obravnave bomo jutri poročali. — Poročil se je na Bledu okrajni komisar gosp. Mihael Angelo baron Zois z gospodično Mileno Tre o, hčerko ljubljanskega stavbenika, g. Vilj. Treota. — V Selcih nad Škofjo Loko gospoduje znamenit gospod. Majhen po postavi, gorostasen v svojih načrtih in nedosežen v blamažah. Po milosti dr. Kreka nastavljen v Selcih, prijel je takoj z obema nogama in rokama za vajeti političnega konja. Takoj v prvih mesecih je hotel pognati k vragu vse liberalce po selški dolini in je v ta namen porabil vsa sredstva, katera so mu dovoljena ali nedovoljena. Toda sreča Tomažu Blamaži ni bila vedno mila. Najprej je sitna osa stegnila svoje želo nad napredne pevce, kateri so jo z brezovo vejo zapodili od sebe. Na Bukovci se je postavil sam načelnikom krajnega šolskega sveta La razpisal dražbo zidanja šolskega poslopja. Tomaž pa je pri volitvah slovesno odletel in je bil drug mož izvoljen za predsednika. Toda Tomaž se ne da motiti. Postavil se je pri obč. volitvah za kandidata v podobčino Seloa. Tukaj so dali Tomažu samo 51 glasov oziroma 49, ker se je Tomaž dvakrat sam volil; njegov napredni protikandidat je dobil 110 glasov. Tomaž je zapisal v svojo spominsko knjigo bla-maž: Danes zopet ni bil dan po božji volji in tudi po moji ne. Toda Tomaž se ne da zmotiti. Polotil seje vodovoda in dal napraviti načrt. Obletalje hiše liberalcev, da bi mu pomagali pri tem vodovodu, a Tomaž se je lepo in nesmrtno blamirah Tomaž še drži vajeti. Hotel je e silnim pritiskom preprečiti trirazredno šolo v Selcih in namesto te napraviti, samo na kljub tej, jednorazrednico na češnjici. In pravijo, da se je tudi tukaj Tomaž strmoglavil. Pa ne samo v dejanji, tudi v besedah je on mož brez primere. Liberalce primerja s hudičem. Svojega bližnjega žuga »očitno« ubiti. Tiste du hovne, ki se nočejo vojskovati z liberalci, primerja z mutastimi psi itd. Nočemo preveč pisati o tem možu, da bi se ne domišljal preveč. Naša želja je le, naj ostane le še dolgo na sedežu, ki mu je odmenjen sedaj, ker vidimo, da Tomaž dela za nas. Le še nekaj bi mu svetovali, ali drugi naj mu svetujejo, namreč: Tomaž naj le še hujše udriha, ker čimbolj bode mahal z gajžlo, prej se mu bode izrabila, kakor vsem njegovim sobratom istega duha. Tako smo se pomudili pri Tomažu za par minut in mu le želimo stanovitnost v tem započetom delu, da ne omaga, ker je možek bolj majhne postave. — Za pogorelcev Martinaku nabrani in županstvu v Cerknici od po slani milodari: Kmetska posojilnica na Vrhniki 60 kron, Karol Kotnik iz Verda 20 kron, Miha Tomšič, Josip Lenarčič, Gabrijel Jelovšek, dr. Marolt, Feliks Jelo všek, Ivan Gruden, Josip Verbič, Marija Petrič vsi iz Vrhnike po 10 kron. Skupaj 160 kron. — Lesna kriza na Kranjskem. Neki lesni trgovec nam poroča sledeče: Nekaj mesecev je že, kar je nastopila v lesni trgovini popolna kriza. Cene žaganega in drugega rezanega blaga so jako odnehale. Vagon takega blaga je imel v Trstu in Reki v obče ceno 600 kron, danes ima le 500 kron cene. Tudi ni upati, da se to stanje kaj zboljša, ker so ležišča lesa na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Galiciji, Bosni in Hercegovini ogromna. In ravno radi tega, ker se misli, da se bodo cene še bolj znižale, kupujejo kupci le toliko^ kolikor hipno potrebujejo. Dva vzroka sta, ki povzro-čujeta tako silno znižanje oen. Veliko izdelovanje blaga in ogromne oene preteklega leta so provzročile nakopičenje blaga, posebno v Bosni in Hercegovini, ki je slednjič lesni trg preplavilo. Da si zamore kdo vstvariti pojem o tej krizi, zadostuje, da si ogleda ležišča lesa v Beljaku. Na-daljni vzrok je občutljivo zboljšanje kurza, kar ovira izvažanje. Samo mehki stavbeni les (tramarija) se še do sedaj dobro in lahko prodaja, a dvomljivo je, kako dolgo, kajti tudi to blago je začela Bosna in Hercegovina v ogromnih množinah proizvajati. — V šoli »Glasbene Matice1, v Novem mestu prične zopet redni pouk 18. septembra. Vpisovanje dosedanjih i novih učencev bode 15., 16. in 17. t. m. vselej od 11. do 12. ure dopoludne in od 1. do 2. ure popoludne v šolskih prostorih (Glavni trg, Bergmanova hiša I. nadstr.) Z novimi učenci naj njih skrbniki pridejo osebno ali pa naj pošljejo pismeno izjavo, da so zadovoljni z vpisanjem učenca. Učenci, ki se ne zglase navedene dni, ampak kasneje, se bodo, ako mogoče, sicer sprejeli v glasbeni pouk, toda plačati jim bode takoj vsa društvena članarina in tudi pri učnini jim ne bode mogoče dajati kakih olajšav. Plačila so le-ta: 1. Društvena članarina za voditelje učencev vsako leto 4 K; 2. vpisnina za vsakega učenca vsako leto 2 K; S. učnina za vsak učni predmet gosli, klavir i. t. d. razun petja na mesec 3 K; 4. učnina za petje in glasbeno teorijo samo na mesec 40 vin. Učencem na druga glasbila je učenje petja brezplačno. — Poročil se je gospod Bogomir Gruden, mestni učitelj na Dunaju, z gdč. Drago Samčevo, hčerko rajnega rodoljuba in župana kamniškega g. dr. M. Samca, čestitamo! — S Huma pri Ormoži ob Dravi. Ponoči od 6. na 7. t. m., ko je ura polnoč odbila, treščilo je tukaj v takozvano »staro šolo ali sedaj mežnarijo« in hipoma je bilo vso veliko poslopje v ognju. V tem poslopju je bila šola od leta 1825. do leta 1885. Začetkoma ni bilo ljudi na pomoč in tako je mežnar komaj sebi in svojim rešil življenje. Pogorelo je vso veliko poslopje z lepo prešo ali stiskalnico, s hlevi in nekaj živine. Rešila se je le ena krava in vino v pivnici. Zraven sta pogoreli 2 kleti dvema posestnikoma. Od silnega požara je poškodovano več vinogradov na okrog. V jutro pogasili so gasilci iz ormoške okolice in Ormoža ogenj, da ni bilo večje nesreče. Nova šola je bila v veliki nevarnosti. Dva orožnika iz Ormoža zaslužita posebno pohvalo pri gašenju. Bog nas varuj takih nesreč. — Tekmeca v Dravo sunil. Dne 19. januvarja t. 1. je izginil iz Maribora železniški delavec Štefan Trunčič. Šele po dolgem času je izpovedala Antonija Mlaker, da je Trunčica sunil v Dravo tekmec v njeni ljubezni, 291etni železniški delavec Jos. Winker iz Majšperka. Porotniki so zanikali vprašanje uboja, potrdili pa dodatno zaradi težke telesne poškodbe ter je bil obsojen VVinkler v 18 mesečno ječo. Trunčičevega trupla še niso našli. — Trojo novih razglednic. V založništvu B. Sevarjevem so izšle razglednice: palača c. kr. deželne vlade (Erjavčeva cesta) in c. kr. deželno sodišče. V krasnem barvotisku je izšla razglednica novega mostu cesarja Franca Jožefa. Razglednice so prav lepe ter kažejo troje največjih modernih stavb Ljubljane. Gotovo najdejo mnogo odjemalcev. — Po zagrebških izgredih. Ker vladata v mestu red in mir, je policija dovolila, da se hišna vrata zapirajo ob devetih, javni lokali pa ob jednajstih. Čudno se godi časnikarju Radiču. Najprej so ga aretirali, češ, da mu preti nevarnost. Potem so ga izpustili, koj na to pa ga zopet zaprli in izročili dež. sodišču, ki je pri njem odredilo hišno preiskavo. Radiću očitajo njegovi nasprotniki, da je on kriv, da je bil aretiran podpredsednik trgovske zbornice. — Rade&ki diletantjo prirede na korist »Dijaškemu domu v Celju« dne 14. t. m. v Radečah v »Narodnem domu« a prijaznim sodelovanjem tamburaškega društva »Kum« veliko veselico. — Izpred porotnega sodišča. Včeraj ao se začele porotne obravnave v Ljubljani. Včeraj so se obravnavali trije slučaji. Obsojeni so bili: 231etni čevljarski pomočnik Janez Črnologar iz Žirov na dve leti težke ječe, ker je svojemu stricu ukradel 635 K denarja; 171etna Neža Primožič iz Podjelovega brda radi detomora na štiri leta težke ječe in 421etni ope-kar janež Logar iz Zgor. Bele radi uboja na pet let težke ječe. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca avgusta pričeli so v Ljubljani na novo izvrševati obrt in sicer: Ana Zagore, Florijanske ulice št. 24, gostilničarski in krčmarski obrt; Fran Iglic, Mestni trg št. 11, trgovino s pisalnimi potrebščinami, papirjem in galanterijskim blagom; Ivan Stembal, Gradišče št. 4, čevljarski obrt; Berta Kušar, Prečne ulice št. 2, prodajo jedil ter točenje vina in piva; Gregor Zamejc, Gradišče št. 10, branjevski obrt; Jernej Keber, Ravnikarjeve ulice št. 11, zidarski obrt z omejeno pravico; Josip Brajar, Sv. Jakoba trg, prodajo sladčic; Ivan Kreutzer jun., Marije Terezije cesta št. 8, gostilničarski in krčmarski obrt; Frančiška Bratovi, Sv. Jakoba nabrežje št. 25, malo trgovino z galanterijskim in drobnim blagom; Ivan Buko vnik, Ulice na grad št. 11, krojaški obrt; Fran Pire, Kolezijske ulice št. 2, izdelovanje in prodajanje kislega zelja; Antonija Kovač, Mestni trg št. 11, gostilničarski in krčmarski obrt; Ivan Zaje, Lattermanov drevored, pečenje kostanja in prodajo sadja. — Odgla-sili, oziroma opustili pa so obrt: Ivan Kreutzer sen., Marije Terezije cesta št. 8, gostilničarski in krčmarski obrt; Frančiška Vrhovec, Židovske ulice št. 8, branjarijo; Frančiška Bratovž, Stari trg št. 22, kramarijo z drobnim blagom; Marija Zavrl, Pogačarjev trg, prodajo živil. — La »tavico snežno-bel« barve je ustrelil g. nadučitelj Anton Bezeg v Banjaloki pri Kočevju. — Glas iz občinstva. V Tivolskem parku se dan za dnevom podijo psi okoli in pokvarjajo krasne naprave. Lastniki psov naj bi iste vodili na vrvicah, kakor je predpisano, ali pa ne hodili v park, če imajo pse seboj. — Hotel „Magistrat". Včeraj in sploh zadnje dni je v Ljubljani toliko tujcev, da ne dobijo prenočišča po hotelih in gostilnah. Ljudje spe po stolih in po klopeh v gostilnah. Danes ponoči je prišel elegantno oblečen gospod na policijsko stražnico na magistrat in je prosil, da se mu dovoli spati na slamnici, ker v celem mestu ne dobi postelje in je že ves utrujen od hoje po mestu. Policaji bo mu odstopili jedno posteljo, da se je prespal. — Nevarna tatica. Včeraj zvečer splazila se je znana tatica Kristina Pfei-ferjeva skozi okno v stanovanje Barbare Cankarjeve na Selu št. 30 in ji je ukradla obleko. Dan poprej je ukradla Kristina Pfeiferjeva postrežnici Mariji Ribičevi na Radeckega cesti svilnat solnčnik in rudečo svilnato bluzo in Frančiški Stanovnikovi belo pisano šerpo. — Huda branjevka. Predvčerajšnjim je na sejmišču neki policaj hotel odstraniti branjevko F. E. s prostora, ker ni imela dovoljenja prodajati. Ženska pa se je kar zagnala v policaja, mu potegnila kapo z glave in jo vrgla na tla in se tudi zakadila v njega. Policaj pa jo je le ukrotil in vzel seboj v »špehkamro«. — S hrasta padla je 91etna deklica Malka Debevc v Št. Rupertu. Nabirala je na hrastu jezice. Zlomila se je veja in deklica je padla na štor pod hrastom in si prebila spodnjo čeljust Prepeljali so jo v bolnico. — Pijan f ijakar. Včeraj popoludne vozil je po Bleivveisovi cesti neki fijakar svate. Bil je pa tako pijan, da je na kozlu izgubil ravnotežje in padel nazaj v voz med svate, kateri so ga pustili v vozu ležati in bo izstopili. — Tri „ljubljanske srajco" so prišle včeraj popoludne v prodajalnico Uršule Uranove na Tržaški cesti in si hoteli kupiti tri srajce. Ker pa srajc ni bilo dobiti, je jedna »ljubljanska srajca« vzela seboj tri harmonike. — Prst odtrgalo. Posestnikovemu sinu Antonu Skvarču na Uncu je mlatil* niča odtrgala srednji prst na desni roki. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. — K odra padel je včeraj popo ludne pri zgradbi ikofovih zavodov v Št Vidu zidar Martin Bilek in si je zlomil desno nogo in izbil več zob. Tudi je no tranje poškodovan. Prst božji! — V nogo se je vsekal pri ob aekavanju dreves mlinarjev sin Lovrenc Demšar z Martinovega vrha v kranjskem okraju. Vsekal se je v desno nogo in težko ranil. — Nagla vožnja. Dne 9. t m. je po Marije Terezije cesti neki voznik vozil tako naglo, da ni videl, da so prečnice zaprte in je zadel z vozom v prvo preč nioo in jo poškodoval. * Najnovejše novice. Nemške banke. Deželna banka v Hanovru je izgubila nad polovico svojega delniškega kapitala ter vstavila plačevanje — Kuga v Odesi. Dne 6 in 7 t. m. sta se pripetila zopet dva slučaja kuge. — 17 bo-cijalno-demokratičnih shodov se vrši danes v Berolinu in okolici, da pro testujejo zoper prepoved uvaževanja živine. Odkar so meje za inozemsko živino zaprte, se je meso nenavadno podražilo. — Dva roparja je prijela žandarmerija v VVetzlarju. Roparja sta dva slabotna 19 let stara fanta iz Češke, ki ju je policija ie dalje časa zasledovala zaradi šestih roparskih umorov, oziroma poskusov. — Madja rs ko junaštvo. V Segedinu sta . se bančni uradnik Balabinus in jurist Beros tako hudo sprla, da sta nabasala vsak svoj revolver ter izstrelila na cesti vsak po 6 strelov drug na drugega. Zadel pa ni noben, pač pa je policija zaprla huda dvobojevnika. — Drugi nemški En n c na vseučilišču v Bonu. Pri-odnji mesec pride na bonsko vseučilišče že drugi lin nemškega cesarja. K vpisovanju pride sam cesar. — Bančni ravnatelj poneverjalec. V VVeimaru so zaprli ravnatelja hangvviesenerske banke, ki je poneveril nad pol milijona mark. * O Bolgarih. Bolgarom se očita, da nimajo nič svojega razun bolgarsko-pravoslavne cerkve. Vojska je ruska, uprava francoska, šolstvo grško, železnice avstrijske, visokošolci so v tujini, strokovni uradniki so tujci, denar posojuje tudi — tujina. * Senzacijonalna razsodba. Na Dunaju se je izvršila 10. t. m. obravnava proti 261etni odgojiteljici, Ani Seurat, ki je ukradla iz zaprte omare 1228 K, a je bila vkljubtemu oproščena. Seurat jeposetila omenjenega dne rodbino dr.-ja Otona Kesslerja, kjer je bila odgojiteljica. In ko je bila sama v sobi, je ukradla denar. Skrila ga je v svoji sobi za divan pod podplat čevlja. Tajila je le malo časa, potem je priznala, da je vzela denar v trenotku duševne zmedenosti, vedela ni, kaj je storila, a ko je imela denar že v rokah, se je sramovala vrniti ga. Porotniki so zatoženki popolnoma verjeli in vseh 12 je zanikalo vprašanje krivde, zato je bila odgojiteljica oproščena. Državni pravdnik je uložil takoj ničnostno pritožbo in je zahteval, da ostane A. Seurat v zapora, kar se je tudi zgodilo. * Upor menihov- Štrajk nezado-voljneiev je prišel tako v modo, da so se ga oprijeli sedaj celo — frančiškani v Italiji. Po smrti starega in mehkužnega generalnega vikarja frančiškanskih provinci) v Italiji je zasedel njegovo mesto Irec o. Flemming, mož velike energije in nravne strogosti. Temu se niso nič kaj dopadle dosedanje navade samostanskih lenuharjev. Bogoslužni kutarji so namreč prebili večino dneva v gostilnah, ponoči pa v nežnih druščinah, ter izostajali po cele noči izven samostana. Vsled tega je novi vikar v provincijali Neapelj in Terra di Lavoro zaukazal izprazniti 18 samostanov, a menihi naj bi se izselili v bolj nravnostne kraje. Tak ukaz pa je naletel na hud upor frančiškanov, dasi so prisegli brezpogojno pokorščino. Začeli so se očitno puntati zoper svojega poglavarja ter groziti z izstopom. Istočasno pa so tudi našuntali ianatizirano prebivalstvo, posebno ženske, ki so prišle n. pr. v Eboli na tisoče pred samostan ter istega oborožene stražile. Ko je vsled tega generalni vikar svojo zapoved preklical, zavladalo je po mestu veliko veselje. Z zvonjenjem, godbo in streljanjem so dajali duška svojemu veselju, da ostanejo pri njih naj boljši gostje gostilničarjev in veseli družabniki žen in hčer. * Dostojanstvo po višini — gnoja. Mongolci imajo jako čudne nazore o dostojanstvu. Kot okras svojih hiš kupijo pri gospodarskih poslopjih gnoj, čimvečji kup kdo ima, tembolj je premožen. Pri nekaterih hišah je celo 4 sežoje visok v okrožju do 8 sežnjev. Mongolec ima rajši sestradane njive, kakor izgubo na časti in dostojanstvu svojem po višini — gnoja. Bilo je dovolj truda v času sedanje kolere, da so uradi prisilili Mon-golce odstraniti te »spomenike«. * Bradate ženske. Ne samo Francozinje imajo pod noskom mičen mah, so ženske, ki imajo precej ponosne brke. Te ženske živč v pragozdih Ugande in so drugače — prav grde. * Čudna stava. »Novosti« pripovedujejo, da sta stavila nedavno v Nižni-Nov gorodu sinova bogatih trgovcev v neki gostilni, kateri izmed njiju bo naročil dražjo jed. A je zahteval skledo »okroške« ter si je vlil v ogromno skledo 24 ste klenic šampanjca; poleg tega je naročil še nekaj drugih dragih pridevkov, katere je dejal v juho. No, račun je iznašal »samo« par sto rubljev. B pa je naročil prazno skledo, v katero je vlil kvasa, a je potem potegnil izza svojih škornjev 3000 rubljev v bankovcih, strgal jih je na majhne kosce in jih je vrgel v kvas. B. je seveda zmagal s svojo »duhovitostjo« in je dobil stavo. Društva. — Slov. delav. pev. društvo Slavec1' priredi v nedeljo, dne 14. sep tembra 1902. leta Veliko jesensko veselico na Koslerjevem vrtu v Spodnji Šiški Vspored: I. Petje. 1. J. Pavčič: „Pred bo jem", zbor. 2. Fr. Gerbič: „Ni je drage", zbor. 3. F. S. Vilhar: „Pjesma Hrvata", zbor II. del. „Čruovojuiška bitka." Municija: Papirnate bombe, granate, Šrapneli ter drugo moderno streljivo. III. del. Ob 7. uri: „Be-nečanski večer" s čarobno razsvetljavo vrta in Ples. IV. Godba. 1. Fr. Kovarik: „Gre-nadier" koračnica. 2. Straus: „ Cvetke iz juga", valček. 3. I. pl. Zaje: „Čarovnica boisiška", overtura. 4. I. K. Skalickv: Polka mazurka 5. Kovarik: „Pri Svitaui", pesem. 6. Sebram mel: Češki potpourri. 7. Gleisner: „Aneliua", polka fran. 8. Parma: „Intermezzo" iz opere „Ksenija". 9. Kovarik: „Jarni Kvet„, over tura. 10. I. pl. Zaje: Zbor iz opere Zrinjski 11. Rosner: „Vse vprek", potpourri. 12. E. Kuocb : Polka hitra. Sodeluje slav. društvena godba ljubljanska. Začetek ob pol 4. uri popoludne. Vstopnina 40 vin. za osebo, č. člani „ Slavca" in otroci do 10 let prosti. V slu čaju neugodnega vremena vrši se veselica v celem obsegu v nedeljo, dne 21. septembra 1902. leta. — Društva avstr. zelezničnih uradnikov skupina v Ljubljani priredi prih. soboto dne 13. t. m. ob 8 uri zvečer v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti izvanredni društveni shod. Na dnevnem redu je jako važno stanovsko vprašanje. Zastopano bode društveno vodstvo iz Dunaja in razne skupine odpošljeje na shod svoje delegate. Odbor prosi kolege državne in južne železnice i tem potom, da se v najobilnejem številu vdeleže prevažnega zborovanja. — Telovadnega dru&tva „Sokol v Šiški11 prvi občni zbor bo v ne deljo 14. septembra 1902 ob 10. uri zjutraj v telovadnici h. št. 62 v Spodnji Šiški. — ,Slovenskega političnega in gospodarskega društva za Spodnje đltajarsko1 osnovalno zborovanje bo v nedeljo dne 14. septembra t. 1. popoludne ob 2 uri v dvorani gostilne Fr. Hodnika v Žilcu. Dnevni red: 1. Pozdrav sklicatelja. 2. Govor o gospodarski in po litični organizaciji spodnje štajerskih Slovencev. 3. Vpisovanje k društvu pristo-pivših udov. 4 Volitev društvenega od bora. 5 Razni govori o gospodarskih in političnih zadevah spodnje štajerskih Slovencev. 6. Predlogi in nasveti. Ker je imenovanega društva edini namen čuvati verske, narodne in gospodarske pravice spodnje štajerskih Slovencev, se potegovati za narodno svobodo istega, za po-vzdigo občnega blagostanja in boljše bodočnosti naroda, ker društvo ni in ne sme postati ognjišče bratomornega prepira, nego bode le organiziralo vse sloje našega naroda v skupno, edino, složno delovanje na verskem in gospodarskem polju spodnje štajerskih Slovencev, vabimo vse rodoljube slovenske na ta shod in k pristopu k temu društvu. Za osnovalni odbor: Ivan Kač. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 11. septembra. Tržaški namestnik grof Goess je šel včeraj na dopust, in sicer je dobil dopusta 1 2 tednov. Dunaj 11.septembra. Proračun za prihodnje leto je izgotov-ljen. Po prvem načrtu bi bil znašal primankljaj nad 60 milijonov kron, na kar je finančno ministrstvo Črtalo ali zmanjšalo toliko postavk, da izkaže tudi ta proračun majhen prebitek. Praga 11. septembra Ker se v nemške šole sprejema mnogo čeških otrok, je mestni svet odposlal posebne delegate k vpisovanju in zavračajo delegatje vse tiste otroke, ki niso zmožni nemškega jezika. Radi tega je v nemškem taboru velika razburjenost. Brno 11. septembra. Volitve v deželni zbor moravski so že razpisane in se bodo vršile v kmetskih občinah 16. oktobra, iz mest in trgov- skih zbornic 20 oktobra in iz velepo-sestva 23. oktobra. Brno 11. septembra. Tukajšnji Čehi so priredili v „Besedi" velik shod, na katerem sta govorila tudi dr. Ža-ček in dr. Stranskv Na shodu se je protestiralo proti temu, da se češki otroci sprejemajo v nemške šole. Po shodu je bil demonstrativen obhod Pri nemškem gledališču so bila okna pobita Rim 11. septembra. Iz Neapolja se poroča, da je Vezuv začel bi juvati. Zahvala. Podpisani odbor „S!ov. pevskega druStva" v Ptuju izreka tem potom najiskrenejso zahval o vsem čast. gospem, ggdč. pevkam in gg. pevcem, ki so se udeležili dne 7. septembra 1903, slavn osti „Slov. pevskega društva" v Ptuju in sodelovali pri koncertu; dalje g. Fr. Korun-u, ki je z izvanredno spretnostjo vodil veliki pevski zbor in celjsko narodno godbo pri glavni vaji kakor tudi pri koncertu samem; slavnim pevskim društvom in sicer: celjskemu, „Maribor', ljutomerskemu in slavnemu kvartetu, ki so pripomogli s posebnimi pesnimi, da je slavnost tako sijajno vspela; nadalje vsem Čast. gg. poverjenikom „Slov. pev. druStva", ki so drage volje pospeševali društveni smoter v svojih krogih; preč. g. o Alfonsu Svet, gvardijanu oo. minoritov, ki je blagohotno prepustil dvor minoritskega samostana za to pevsko slavnost; slavni „Čitalnici" v Ptuju, ki je prepustila prostore „Narođnega doma" za zborovanje in za vse druge točke vršeče se pri tej veselici, in da je preskrbela postrežbo mnogim gostom; potem vsem čast. članom društva in gostom, prečast. duhovščini, vsemu posvetnemu razum-ništvu, sploh vsem udeležencem slavnosti; konečno vsem časnikom, ki so nas podpirali 8 prijavljanjem raznih dopisov in vabil ter prosi, da tudi v bodoče polpirajo društvo po svojih močeh in pripomorejo, da se bode društvo zopet krepko razvijalo in napredovalo v povzdigo slovenske in slovanske pesmi Za odbor „Slov. pev. društva" v Ptuju. Zupančič, Kajnih, predsednik. tajnik. Borzna poročila. Dunajska borza dne 11. septembra 1902 Skupni državni dolg v notah . . . . 101 45 Skupni državni doig v srebra .... 101 30 avstrijska zlata renta ....... 12145 avstrijska kronska renta 4% .... 100 25 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120 85 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 98 25 avstro-ogrske bančne delnice .... 16' 2 - Kiaditne delnice......... 693 75 London vista.......... 23960 Nemški državni bankovci za 100 mark 116 97 20 mark............ 2341 20 frankov........... 19C5 Italijanski bankovci........ 94 70 C. kr. cekini........... 1128 Žitne cene v Budimpešti dno 11. septembra 1902. Termin. Pšenica za oktober .... za 50 kg K 6 75 „ april 1903 ... „ 50 „ .703 Rž „ oktober .... „ BO , »6 Korusa ,. maj 1903. . . . „ 60 „ „ 540 Oves „ oktober 50 n „ 543 Efektiv. 5 vinarjev viiji. 30.000 kron znaSa glavni dobitek o'omusk* razstavne loterije. Opozarjamo na to naše čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 25. septembra 1902, ter da se vsi dobitki dobiteljem izplačajo tudi v gotovini po odbitku IO 0. 1357 laffiHJgBB NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE lH- ■ v cpbvih bolne orroke «. moka za ohroke Umrli so v Ljubljani: Dne 7- septemera: Lucija Mlakar, pomožnega uradnika žena 36 let. Cerkvene ulice 21. je-tika. — Angela Repše, umetna veailja, 20 let- Zaloška cesta 11. Otrpnenja srca. Dne 9 septembra: Marija Česen, mizarjeva žena, 28 let. Hranilnična cesta 7. Jetika, V deželni bolnici: Dne 3 septembra: Alojzij Kremžar, magi-stratni svetnik v p. Rak. Dne 6. septembra: Martin Železnikar, delavec 32 let, jetika. Dn« 8 septembra: Marija Detela, delavčeva žena, 38 let. Vnetje možganske mrene. — Karo-lina Sušnik, delavčeva hči 1 leto. Karolinška zemlja 20 Črevesni katar. Dne 10 septembra: Franja Jhan šivilja, 58 let Hrenove ulice 9. Izkrvavenje. — Marija Virant, kajžarjeva hči 21/, let. Streliške ulice 15. Črevesni katar. Mateorologično poročilo. VUina nad mor]« lo«-J m. Bradnjl »r»čnl tlak 736-0 mm Sept. Cas opa-Bovanja Stanje barometra v mm. II 10. 9. zvečer 736 3 174 11 7. sjutraj 736 7 140 m 2.popol. i34 0 273 Vetrovi Nebo i1 „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani: M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spod Šiška pri kolodvoru. A. Gruden, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Kustrin, Breg št. 6. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. K. Ur bas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša). Bled: Oton Fischer. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice. Dijaki iz boljših hiš se vsprejmo na stanovanje in hrano. (2193) Naslov se izve v uprav. »SI. Naroda«. Dva dijaka ,2202) al. sever al. jng ar. j zahod pol oblač. megla del. oblač Srednja včerajšnja temperatura 16 6', nor-166*. se sprejmeta. Poljanska cesta št. 60, I. nadstropje, vrata 15. Glasovir dobro obranjen, se radi pomanjkaa pnjro-stora proda. Vpraša naj se: Hrenove ulice st. 13, spodaj na desno. (2204—i) I Mutoskopi I Jfovo urejena prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev G. Skrbić Ilica 40 Zagreb Ilica 40 ustanovljena 1889 priporoča svoje na glasu Nolidnr. točne in cenene domače proizvode odlikovane z nwj \ ečjlml odlikovanji. (288-16) Moderni stroji! Brez konkurence! Ceniki gratis in franko. Popravila točno in ceneno. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXII. (190a). Izhaja po 4«/, pol* obselen v ▼•liki o.mtrki po eden pot na meaec v zvezkih ter stoji vsa Uto 9 K so h, pol leta 4 K 60 h, Četrt leta s K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K so h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po So h. »Narodna Tiskarna" v Ljubljani. —sprejme tako] -- fi. Sušnik (2186-d trgovina s špecerijo in železnino. Zaloška cesta štev. 15. P3ST Sprejme se ~S£Q izurjen trg. pomočnik vešč špecerijske stroke in trgovine z barvami. Ponudbe, z naznanilom zahtev je pošiljati na gosp. Šandor Aleksander v Zagrebu, Ilica štev. 40. (2179—2) Novo zgrajena hiša v Bohinjski Bistrici, prav blizu predora in pripravna za vsako obrt, se odda V najem. Hiša obstoji iz osmih sob, dveh kuhinj in hleva za dva konja, zraven je senčnat vrt in veliko dvorišče. — Ceno pove lastnik Valentin Mužan, lesni trgovec in gostilničar na Bohinjski Beli. (2176—2) Dva dečka požtenih starišev in pridno prodajalko sprejme takoj (2200) Ivan Brinšek, trgovec v Trnovem. Dijaki in učenci srednjih in ljudskih šol vsprejemajo se na stanovanje in hrano. Vpraša naj se: Krakovski nasip št. 18, pri sv. Jakoba mostu. (2190—1) Š9F Kavarna restavracija in kopališče v Krškem popolnoma opremljeno, dobro idoče, se proda radi rodbinskih razmer takoj. Vpraša se pri lastnici Frideriki Kessler v Krškem. (2197—i) Jfaznanilo. Naznanja se s stem, da je občni zbor Mlekarske zadruge občine Jablanica v Vrbici, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, sklenil dne 15. avgusta 1902 razhod iste. Upniki se poživljajo, da naznanijo svoje terjatve pri načelništvu podpisane zadruge. Mlekarska zadruga obč. Jablanice v Vrbici, (2198-1) dne 31. avgusta 1902. And. Samsa, Mihael Froseu, načelnik. blagajnik. Glasbena Matica" y Ljubljani. 9f Začetek glasbene šole. (21. šolsko teto 1902 03.) V1» 1*0•*'iinje učencev v šolo ^Glasbene Matice" se vrši v pon- deljek, torek in sredo 15., 16 in 17. septembra 1. 1902. vselej dopoldne od 9. do 12. ure in popoludne od 3. do 5. ure v II. nadstropju društvene hiše v Vegovih ulicah št. 5. Vpisovanje v šolski pevski zbor a) v deški in dekliški zbor (sopran in alt), b) v dijaški moški zbor (tenor in bas) se vrši v četrtek, 18. septembra od 9.—12. ure in od 3.—5. ure istotain. V petek, 19. septembra popoldne ob 4. uri uaj pridejo vsi učenci v pevsko dvorano (II. nadstropje), da se jim ondi objavi razdelitev po oddelkih in učiteljih ter čas pouka. Kedui pouk v vseh predmetih se prične v soboto, dne £©. septembra. A. TJčnl predmeti. 1. klavir v osmih razredih po dve uri na teden; 2. gosli v šestih razredih po dve uri na teden; 3. solopetje za koncertno iu operno izobrazbo v petih razredih po dve uri na teden; 4. glasbena teorija v dveh oddelkih po dve uri na teden; 5. harmonija v dveh oddelkih po dve uri na teden; 6. kontrapunkt v enem oddelku po dve uri T. glasbena zgodovina v enem oddelku po dvakrat na teden; 8. govor in deklamacija za učence solopetja po enkrat na teden; 9. zborovo petje v dveh oddelkih po dve uri na teden; a) deški in dekliški zbor (sopran in alt) po dve uri na teden; h) dijaški moški zbor (tenor in bas) po dve uri na teden. na teden; Opomba. Pouk v nadaljnih instrumentalnih predmetih: čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta in pozavna se otvori in bo društveni odbor preskrbel učitelje, če se oglasi primerno število učencev. B. Učitelji. 1. gosp. Fran Gerbic, šolski vodja: klavir in solopetje; 2. gosp. prof. Matej Hubad, koncertni vodja: solopetje, zborovo petje, glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, glasbena zgodovina, govor in deklamacija; 3. gosp. Josip Vedral, glasbeni učitelj: gosli in klavir ter ensemble-vaje goslarjev; 4. gosp. Josip Prochazka, glasbeni učitelj: klavir; 5. gdč. Klotilda Praprotnik, glasbena uči- teljica: klavir. Pogoji vsprejema: 1. društvenina starišev 4 K na leto; 2. vpisnina za vsakega učenca 2 K; 3. ukovina: a) za, klavir 4 K na mesec, b) „ gosli 4 K na mesec, c) „ solopetje 6 K na mesec, č) „ glasbeno teorijo 1 K vsako polletje; tlj „ za harmonijo 4 K na mesec kot edini glavni predmet, 2 K na mesec kot postranski predmet poleg klavirja, gosli ali solopetja, 1 K na mesec kot obvezni predmet za vse učence od 5. razreda klavirja in gosli, odnosno 4. razreda solopetja naprej ; c) za kontrapunkt 4 K na mesec; f) „ glasbeno zgodovino po dogovoru; ia, Pon-tabel. Beljak, Celovec, ?r3u:'.eci»fesLe, Ljubno Dunaj, čas Seltihal v Solno„'rad, Inomost, Čea Klein -RaiSing v Line, Budejevice, Plzen, Mari »ine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prapo, Lipako; cea Arostetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobe: vlat v Trbiž, Pontabe!, Beljak, Ge-fcovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž., Beljak, v Poutabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljahno; tez Sete-thal v Solno^ma, Lend-Onatein, Zeli ob jezeru, i-..-most, Brt-^enc, Čarih, Oenevo, Pariz , tez Kierd-Reiilinjr 6 Steyr, Lino, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, na Danaj Bes Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 4i m popoldne * Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frauzensfetite, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda). frc&a v &ovo»aesto is v Kooevjo. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m ejuUhj v Novomesto. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri Š m popoludne istotako, ob 7. uri 08 /n avečer v Novomesto, Kočevje. — Frlbod v Ljubljano juž. koi. Pro^a 1% Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja 6ez AniHtetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubijana direktni vozovi i. in i 1. razreda;, inoinosta, Frar.-auuBtoBte, >t•:utir. Ltoca, bievra, Ausaeea, Ljubna, Ceiovca, BeljaJtK Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak im Trbiža. —- Ob ... uri iS m dopoldne osobni b Dunaja cez Sunstetten, ia Lipska, Kariovib varo«, Heua, ManjniiJ »arov, Pizuja, Bnatjevic, doiaograda Lonca, Btejraj ftartsa, >ieu«ve, Carina, bregeuca, Ino-aaooTa, Zeiia o>r je.:exu, Luuo-Gaste Ljubno, Celovca, Št. Moburja, Poutabla. — Ob 4. ur. 44 m pty poicone OHObni viok s Dunaja, iz Ljabna, beu.-.i Bolj; »a, Celovca, Monakova, Luomosta, Frauzensfe^te, E^uttaOla. Ob nedeljah in praznikih ob. H on itf m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ur' 51 m zvečer osubn; z Duuaia, iz Lipbkega, Prage, jL'taucovib varov, Karlovib varov, Hena, Marijinih vaivf, Plziija, buaejevic, L.nua, Ljubna, Beljaka. Celovca, Poctabla, črez Selzthal iz Luomosta. Progr« Iz JSioveg-a- aia><«tA in iLoauvj*. Ofeoboi vlaki: Ob b. ort in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Ko čevja, ob u. uri -j.- m popemdn«! iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3o m aveCer, istotako.— Odbod \% u r .g . ^ drž. kol. v S&m-nik. Mešani vlaki : Ob t. mi 2d m «>atra;, ob & ari D rr. popoludne, ob 6. ari 50 nt in ob i'i uri 25 a> aveoei, po«lecinji vlak le ob :-;deijan i.-j prnanftih — p-rlbod v h$m UJaso drž. koi. 1% Kaisalkc Mešani vlaki: Oc i. ari 4& m sjutraj, ob LL, ari o m a'^, .. •• c!:ie, ob S. rai 10 m in ob 9. uri 55 m r.večer, poslednji vlak le ob nedeljam m pcasnikib. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517) TV(arija 5cycr učiteljica za kzlavir stanuje na Jurčičevem trgu št. 3 **»t I. nadstropje, in je dobiti vsak dan doma od IO. do i«, ure dopoludne. iz realke in gimnazije se sprejmejo v boljšo rodbino pod cenenimi pogoji na hrano in stanovanje s kopalno sobo. Kje? se izve v prodajalni Fr. Čuden na Glavnem trgu. (1922—5) Odda se takoj v najem stara, dobro vpeljana prodajalna m peiarija oddaljena uro hoda iz Trsta, na razpotji dveh glavnih cest. (2171—2) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«. pc^tna in brzcjaima upraviteljica želi sedanje mesto takoj premeniti. Rada bi bila namreč kje v bližini Ljubljane nastavljena. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo do 25. t. m. pošiljati na upravništvo »Slov. Narodac pod naslovom >Oktoberc. (2177—2) Naznanilo. Podpisana zadruga ima na prodaj po dogovorni ceni vse potrebo vito sirarsko orodje kotel vsebine 300 litro v, po-snemalnik, hladilnik, pinjo Viktorja kakor tndi za razpošiljanje 200 litrov mleka potrebno posodo.(219a_1) Mlekarska zatlr, občine Jablanice v Vrbici, dne 31. avgusta 1902. And. Samsa Mihael Prosen načelnik. blagajnik Pričetek šolskega leta na mestnih in zasebnih ljudskih in meščanskih šolah. Na L, II. in III. mestni deški šoli, na mestni nemški petrazrednici, na mestni slovenski in nemški dekliški osemrazrednici, na dekliških šolah pri Uršulinkah, na mestni dvorazrednici na Barju, na zavodih baronice Lichtenthurn, Huth Hanns, privatni deški šoli v Marijanišči in nemškega Schulvereina začne se šolsko leto 1902/3 v torek, dne 16. septembra t. I. s klicanjem sv. Duha. Za vpisovanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk so določeni dnevi 13., 14. in 15. septembra. Vpisovalo in sprejemalo se bode: za I. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju v Komenskega ulicah; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju na Cojzovi cesti; za III. mestno deško petrazrednico, za nemško deško petrazrednico in nemško dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti; za slovensko dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na sv. Jakoba trgu; za dekliške šole pri ss. Uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno dvorazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji; za deško šolo v Marijanišču v poslopju Marijanišča na Poljanski cesti; za dekliško šolo V Lihtenthurničnem zavodu na Poljanski cesti; za zasebno dekliško osemrazrednico v zavodu Huth-Hanns na Poljanski cesti; za nemško deško Šolo Schulvereina v realčnem poslopju. — Otroci, ki ne stanujejo stalno v Ljubljani se ne smejo sprejemati na novo v ljubljanske šole. Učenci in učenke, ki so zahajali že doslej v tukajšnje šole, dasi stanujejo izven mesta, smejo zahajati v šole še dotlej, da zadoste svoji šoloobveznosti. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski dne 1. septembra 1902. (2125—3) Dam ske in gospodske obleke najnovejše novosti za jesensko in & %i zimsko sezono so že došle v velikih množinah v iti % »Angleško skladišče oblek" D Ljubljana, na vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. im Velikanska zaloga blaga nudi bogato izbero ter se najlepši lk predmeti zaradi pomanjkanja prostora oddajo za vsako ceno. ¥k Velika izbera deških in dekliških oblek za šolsko mladino, m poročila pe meri izt>rJul>IJuiil točno, ako se mu pošlje (1507) znesek po poštnem povzetja. 2 (6) 2ahvala. Jfer mi čas ne dopušča, da bi se pismeno zahvalil vsem kolegom, l^i so mi čestitali k sedem" desetletnici, storim to tem potom ter jim kličem: ^Bog živi moje kolege! U Črnučah, 10. septembra 1902. Matevž Oblak 2187) dejclni dacar. Išće se družabnik ali zastopnik s kavcijo 1000 K za prodajo novega istrskega vina belega in črnega v tem mestu. — Ponudbe na ,,Cantina Parentina" v Trstu, via Fontanone 9. (2172—2) Ne skisanim filistrom ampak prijateljem humorja priporočamo spisal Rado Murnik. Velika 8. Str. 229. Vsebina Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Krii-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 1832-18) Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h. Založništvo L. Schvventner v Ljubljani, Diorski trg 3. i «i» «1» •!» «1» «1» «1» «i» »1» «i» »1» •!•» »i* •!•» •!-» «1» »i» »i» »1» »1» «1^ «i» »i» »t» »i* «i» «i» •!■» r?xtr?tKtrJrs>tKtr?rKtitr^tj??j>t»>tj?ti> tj> tt*ti?tj?tj?tj?tj?tj?tj?tj? j? tj?; DT= M. Pire naznanja, da se je s svojo odvetniško pisarno preselil iz hiše št. 4 v Gosposkih ulicah v Kolodvorske ulice št. 26 1 m g n i |$ (zraven „stare Tišlerjeve gostilne") v pritličju na levo. M m m: F F QHcar § JY{ejeic Ljubljana, j^rešernovc ulice šf. 9 priporočala svojo ja prihodnjo sejono popolnoma na novo sorfirano mloap ©blel{ za gospode in deel^e, pwr$n\\{p\> in j^auclol^eu posebno pravične (2166—3; s*- obleke za Jelarje v vsak^i vcfil^osfi po najnižjih cenafi. Trpe|no 6lago. Dunajski £roj. mm PSI mm PSI Šolsko poročilo. Povodom začetka šolskega leta priporočam svojo tovarniško zalogo šolskih zvezkov * papirja * veliko zalogo šolskih knjig za ljudske šole * torbice * svinčnike * peresa * črnilo * šestila * risarski papir in druge potrebščine. Točna m solidna lernej gahovec postrežba m • r (prej Jom. I»«*trle) (2196— li zagotovljena. 7? CD OO OO' O p < < p * oo 03 CD hO 3«»_ Zrebatlje nepreklicno = 25. septembra 1902 <>laviii dobitek 30«000k?on Olomuške razstavne srečk a 1 krono priporoma [6 T. O. ^Ai^^TJElJE^ v Ljubljani. (i98i-ii) _® Vsi dobitki ge 1 z p 1 »•«•«• j o dobiteljeiii v gotoilnl po «»tlbltUti 1«> ,. i__ Učne knjige za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah kakor tudi vse druge šolske potrebščine priporoča £. Schwentner knjigofržec v Cjubljani dvorski trg štev. 3. (2195—1) IzdajateljMn odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 4186 3^SS