ANNALES 3/'93 Izvirno znanstveno delo UDK/UDC 949.034"17" BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM Flavij BONIN ravnatelj Pomorskega muzeja "Sergej Mašera", 66330 Piran, SLO direttore del M useo del mare "Sergej Mašera", Pirano IZVLEČEK Gusarski in piratski napadi so vedno imeli dvojen pomen. Ko so bili primorani v boj z močnejšim nasprotnikom so bila to prava herojska dejanja. Večinoma pa je bilo ravno nasprotno, ko so gusarji napadali slabo oborožene trgovske ladje, so trgovcem in potnikom naredili veliko škode. Gusarstvo v Sredozemskem morju je imelo dolgo tradicijo. Že v dobi Rimskega imperija je doživelo svoj prvi razcvet. V različnih obdobjih je doživljalo padce in vzpone. Nabolj je gusarstvo cvetelo v 16. stoletju, ko so bili muslimanski gusarji z afriških obal sestavni del turške mornarice. Zadnji večji gusarski napadi v Sredozemlju pa so bili v 20 letih 19. stoletja. Zadnji večji vojaški poseg Beneške republike je bila v 80. letih 18. stoletja vojna s tuniškimi gusarji na severni obali Afrike. Vojaške akcije so se začele že v 60. letih 18. stoletja in s krajšimi premirji so se nadaljevale do propada Beneške republike. Gusarji so na celotnem področju severne Afrike (Maroko, Alžir, Tunis, Tripoli) izkoristili vsako napetost na evropski celini ter napadali in ropali trgovske ladje. V tem obdobju so se poslabšali predvsem politični odnosi med Turčijo in Rusijo.1 Anglija, Francija, Nizozemska, Danska in še nekatere evropske pomorske države pa so sklenile, da bodo plačevale gusarjem letno dajatev za varno plovbo. Na ta način naj bi privarčevale denar in številne nevšečnosti z od­ kupnino ugrabljenih in zajetih trgovcev ter ladij. Beneški senat je sprejel določene ukrepe za varnejšo plovbo. Leta 1763 je podpisal pogodbo o svobodni plovbi z gusarji s področja Tunisa, naslednje leto je podpisal pogodbo z gusarji iz Tripolija, leta 1765 pa z maro- čanskimi gusarji. V primeru, da je bila katera izmed beneških ladij napadena, so ji morale druge beneške ladje v bližini pomagati. Pogodbe so gusarjem prepo­ vedovale zapirati beneške državljane in vpluti v Jadran­ sko morje. Gusarji so tudi po podpisu pogodb večkrat kršili določila. Ulcinjski in alžirski gusarji so večkrat napadli albansko obalo, ki je bila v posesti Serenissime. Pridružili so se jim gusarji iz Tunisa in Tripolija. Z alžirskimi in tuniškimi voditelji se je senat dogovoril za mir, stripolskimi pa ne. Senat je naročil Petim modrim za trgovino (Cinque savii alla mercanzia), naj preuči nastali položaj in primerno ukrepa.4 Vodja tripolskih gusarjev je postavljal nove zahteve, 1 Prim. Stefani G iuseppe, L' assicurazione a V enezia dalle origini alla fine della Serenissima, Trieste 1956, str. 129 ; Romanin Sam uele, Storia documentata di Venezia l-XI, Venezia 1853, VIII. del, str. 288 ; Alberto Santoni, Da Lepanto ad Hampton Roads, Storia e politica navale deli' eta' moderna (secoli XVI-XIX), M ilano 1990, str. 128-130 2 Prim. Stefani G iuseppe, o .c. str. 129 ; Romanin Sam uele, o.c. str. 288, G iuseppe Gatteri, Storia Veneta, V enezia 1863, str 147 3 Prim. M aštrovič Vjekoslav, Poslednji gusari na Jadranskom moru, Zagreb 1983 4 129 - Prim. Cessi Roberto, Storia della Repubblica di Venezia, M ilano 1968, str. 111 ; G iusepp e Cappelletti, Storia della Repubblica di Venezia , V enezia 1848, Vlil. knjiga, str. 10 ; Sam uele Romanin, o.c. VI. knjiga, str. 43 3 ; Antonio Battistella, La Republica di V enezia ne' suoi undid secoli di storia, Venezia 1921, str. 565 ; Pom peo M olm enti, La storia di V enezia nelle vita privata, str. 144 ; (Svet petih modrih za trgovino - C inque savii alla mercanzia) Magistratura je bila ustanovljena leta 1506. Sestavljalo jo je pet svetnikov, ki so opravljali službo štiriindvajset m esecev. Za člane so izbrali senatorje, ki so pluli in so se dobro spoznali na pomorsko trgovino. Do leta 1517 je bila magistratura začasna, tega leta so jo uvedli za stalno. Glavna naloga Sveta je bila ureditev trgovske izmenjave v Benetkah. V njihovi pristojnosti je bilo reševanje sporov v trgovini, kjer so lahko primerno ukrepali. Imeli so nadzor nad davki in so lahko prisostvali zasedanju večine magistratur (Svetov), da bi bolje uskladili delovanje upravnih teles. Pomagali so ostalim magistraturam (svetom) pri organizaciji pomorskega prometa in trgovine. 21 9 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 ki so bile za Beneško republiko nesprejemljive. Senat je uvidel, da brez vojaškega posega ne bo nič dosegel. Pred Tripoli je poslal admirala Jacoba Nanija z močno vojaško floto. Glavni namen admirala je bila osvoboditev beneških državljanov in blaga, ki so ga gusarji zaplenili. Beneški admiral je gusarje opozoril, da če ne bodo osvobodili ujetnikov, bodo Benečani uporabili oboro­ ženo silo. Gusarji so se zbali groženj in osvobodili ujetnike ter vrnili zaplenjeno blago. Podoben položaj je nastal dvaj­ set let kasneje - leta 1784. Tokrat so beneške trgovce napadli gusarji s področja Tunisa. Zanimiv je povod za nastalo napetost med državama. Tuniški trgovci so najeli beneško ladjo za prevoz blaga iz Aleksandrije v Sfax. Na ladji je izbruhnila kuga in že pred odhodom iz Aleksandrije je umrl ladijski poveljnik, ladjo pa je upra­ vljalo preostalih 8 mornarjev. Med plovbo so umrli trije mornarji in 10 tuniških potnikov (trgovcev). Zaradi kri­ tičnih razmer so morali ladjo preusmeriti na Malto. Ko je ladja prispela na Malto, so jo zaradi zdravstvene zaščite skupaj s tovorom zažgali. Preživeli tuniški trgov­ ci se z odločitvijo niso strinjali in so se pritožili tuniškemu vladarju Hamudaju. Menili so, da se beneški mornarji niso dovolj zavzeli, da bi rešili tovor. Glede na zdra­ vstvene norme je bil ukrep malteškega Zdravstvenega urada povsem v skladu s tedanjo zakonodajo. Vročekrvni tuniški vladar pa je požig izkoristil v svoj prid in Beneški republiki napovedal vojno. 6 Beneški senat je podrejenim magistraturam naročil, da oborožijo in izpopolnijo floto, da bo pripravljena na morebitni vojaški spopad z gusarji. 21. junija 1784 je vrhovni voditelj admiral Angelo Emo čakal na izplutje iz beneškega pristanišča.7 Floto so sestavljale sledeče ladje: linijski ladji Farna (vodil jo je admiral Angelo Emo) in Forza (admiral Giovanni Mo­ ro), fregata Palma (kapetan Marco Cigogna), šambek Tritton (kapetan Girolamo Zoppola), bombardi Distru- zione (kapetan Giuseppe Dupleffis) in Polonija (Vin- cenzo Tommasi) ter galeota na vesla Esploratore.8 Na beneški bombardi Distruzione je bil kronist Tom- maso Mascheroni, ki je opisal pot, potek vojnih operacij ter vrnitev ladij v Benetke.9 Za obdobje od 22. septembra 1785 do 30. marca 1786 pa hrani PAK ladijski dnevnik fregate Sirene, ki jo je vodil poveljnik Andrea Quirini. 10 Omenjeni deli se po vsebini močno razlikujeta. Kro­ nist T. Mascheroni je opisal potovanje z ladjami, kraje in mesta, kjer so se zasidrali, ter potek beneških napadov na tunizijska mesta. V ladijskem dnevniku fregate Sirene pa so admiralovi dnevni ukazi (priprava ladje za boj, taktični razpored ladij, najnujneša popravila na ladjah, nega bolnikov, količina dnevnega obroka in vode, kaz­ novanja ob kršitvah discipline itd., nikjer pa ni opisana škoda, ki so jo povzročile bombe). V Kotorju so se jim pridružile še druge ladje, floto je tako sestavljalo štiriindvajset vojaških ladij, od tega je bilo šest linijskih. 11 V ladijskem dnevniku Sirene so omenjene sledeče: linijske ladje ("nave") Farna, Eolo Vodili so delovanje dveh glavnih trgovskih skladišč "Fontica dei Tedeschi" in "Dogane da mar". V teh ustanovah ni bilo dovoljeno uskladiščiti trgovsko blago za dalj časa brez potrebnega dovoljenja. Sodbe, ki so jih svetniki izrekli tujim trgovcem, so bile neprizivne. Svetniki so sodelovali pri sklepanju zavarovanj ladij in ladijskega tovora. Kaznovali so tiste trgovce, ki so opravljali trgovske posle, ne da bi bili vpisani v register trgovcev. 5 Prim. Battistella Antonio, o.c., str. 764 ; Romanin Sam uele, o.c. VI. knjiga str. 348 ; (Magistrata sopra la sanita' - Magistraturo so v Benetkah ustanovili leta 1485. Sestavljali so jo trije providurji in dva nadprovidurja, službo so opravljali dvanajst m esecev. Zdravstveni urad v Benetkah je postal vzor vsem ostalim podobnim ustanovam v evropskih deželah. N jihova glavna naloga je bila skrb nad zdravstvenim stanjem v mestu. Zaradi tega so morali spremljati zdravstveno stanje vsega Sredozem lja. M orali so vedeti, kje so se pojavile nalezljive bolezni, da so lahko primerno ukrepali. V primeru nenadnih smrtnih prim erov so izvolili zdravnika (Protomedico), ki je mrliče v prisotnosti providurjev pregledal. Izdajali so dovoljenja za obisk ljudi, ki so opravljali karanteno. Skrbeli so za čistočo mesta, nevarne odpadke so morali odvreči v ta namen izkopane jam e in jih potem zasuti. Zdravnikom so izdajali dovoljenja za opravljanje poklica. Kršitelje zdravstvenih norm in karantene so strogo kaznovali. Zaradi tega je morala imeti vsaka ladja zdravstveno potrdilo. 6 Prim. Battistella Antonio, o.c., str. 765 7 Prim. Battistella Antonio, o.c., str 765 ; Romanin Sam uele, o.c., str. 290 ; Capeletti G iuseppe, o.c., str. 399 8 Tom m aso M ascheroni, Giornale storico del viaggio in Africa della veneta squadra comandata dali' Eccel. Cavalliere e Procuratore di San M arco il signor. Angelo Emo ecc. Venezia, G . Novelli 1787, str. 9. Izvod knjige hranijo v O srednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru označeno z inventarno številko 8980. 9 Tom m aso M ascheroni: G iornale storico del viaggio in Africa della veneta squadra comandata dali' Eccel. Cavalliere e Procuratore di San M arco il signor. Angelo Emo ecc. Venezia, G . Novelli 1787. 10 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena Com andata dal' lllmo. et Eccmo. Andrea Quirini A llm e. delle Naui. D nevnik obsega 55 strani. Na prvi strani ima nalepko z napisom "Biblioteca Civica Capodistria no. 9 - Archivio Cadamuro". 11 Prim. Capeletti G iuseppe, o.c., str. 399 ; Giovanni Cassoni, Breve storia dell' Arsenale, Venezia 1847 Beneška m ornarica je imela ob propadu Republike leta 1797 naslednje vojaške ladje: - Linijske ladje s 70 topovi 10 - " " 66 " 11 2 20 ANNALES 3/'93 jn Vittoria12, fregate Concordia, Palma, bombardi Poloma in Distruzione 15, galeota Esploratore Kavalier' Angelo13, šambeka Nettuno in Cupido14, 16 in keč Capitan Nordio17. V kroniki T. Mascheronia Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 - " " 55 - Fregate s 42 - 44 topovi - " 32 - G aleje - Bom barde - Kuter - Barke - topovnjače s 4-6 topovi - Brik 1 6 - 1 8 topov - Goleta s 16 topovi - Galeota s 30 do 40 vesli - Šambeki - Feluke - Ladje obusiere - Splavi /po 2 minometa/ 12 - Prim. Attilio Cucari, Guida pratica ai velieri di tutto il M ondo, Roma 1981, str. 115-155, Alberto Santoni, D a Lepanto ad Hampton Roads - Storia e politica navale deli' eta' moderna (secoli XVI-XIX), M ilano 1990, str. 4 7 ; Linijske ladje - V 17. in 18. stoletju so nova tehnična spoznanja in odkritja pripomogla k temu, da so glavne pomorske sile postopoma gradile ladje boljše kakovosti in večjih dim enzij - linijske ladje. Taktiko linijskega bojevanja so prvi uvedli angleški pom orščaki. Leta 1653 je britanska admiraliteta sprejela priročnik "Fighting Instructions", s katerim je uzakonila taktiko linijskega bojevanja. D a bi bila taktika uspešna, pa je bilo treba izpolniti določene pogoje: ladje so morale biti približno enako hitre, morale so biti enako upravljive ter imeti enako bojno moč. N obena izmed ladij ni smela biti izpostavljena sovražnikovi prem oči. To je privedlo do rangiranja ladij v več razredov (klas). L, II., in III., razred (klasa) ladij so sestavljale glavno udarno m oč flote. Ladje IV. razreda (klase) so skrbele in varovale trgovske ladje, v vojni pa pom ožne ladje. Ladje V. razreda so bile manjše in hitre, zato so jih uporabljali za izvidnico in za prenos informacij (za zvezo). Ladje VI. razreda pa so varovale obale. Tem u primerno so bile tudi oborožene. M ed klasifikacijo ladij so bile med državami manjše razlike, kot osnovo pa so služili naslednji podatki: - linijska ladja I. razdreda je imela 100 in več topov - " " II. " " " 80 do 99 1 - " " III. .......................... 64 do 74 " - " " IV. " " " 44 do 56 " - " " V. ......................... 32 do 36 " - " " VI. " " " 24 do 28 " Pri gradnji ladij so uporabljali najboljše surovine (hrast, brest, macesen, tikov les, prvovrstno že lezo itd.), zato so lahko zgradili ladje, ki so bile dolge do 70 m. Tonaža teh ladij pa se je gibala od 1 .500 do 5 .000 ton. Na ladjah je bilo tudi do 850 mornarjev in vojakov. Kot zanim ivost lahko dodamo, da je bila debelina ladijskega trupa okoli 60 cm. 13 Prim. Attilio Cucari, o. c. str. 157 - 187, Fregata - Že v srednjem veku so obstajale S časom pa so fregato izpopolnjevali. Pridobila je na velikosti in bojni moči, tako da so v 18. stoletju postale poleg linijskih ladij glavna sila vojne mornarice večine pomorskih dežel. Prevzele so vlogo, ki so jo imele linijske ladje IV. in V. razreda. Skratka fregato so razvili v ze lo hitro, okretno, lahko upravljivo in dobro bojno ladjo. V 18. stoletju so gradili fregate od 40 do 60 metrov dolžine, oborožena je bila s 50 - 60 topovi. Posadka pa je štela od 250 do 500 mož. 14 Prim. Pomorska enciklopedija VII. del, Zagreb 1961, str. 446-447, Carlo de Negri, Vele italiane del XIX secolo, M ilano 1974, str. 169-175. Šam bek - Ladje tega tipa so uporabljali po vsem Sredozem lju, predvsem pa severnoafriški trgovci in gusarji. Bile so različnih velikosti, običajno so imela 3 jam bore z latinskimi jadri. Ladje so bile cenjene predvsem zaradi lahke upravljivosti in velike hitrosti. Uporabljali so jih za izvidnico in za vzdrževanje in prenos informacij. 15 Prim. Carlo de Negri, o. c., str. 36-41, Pomorska enciklopedija I. del, Zagreb 1954, str. 524-524 . Bom barda - Beneški ladijski mojstri so ta tip ladje začeli graditi v 15. stoletju. Ladjo so uporabljali izključno za vojaške nam ene. Prvotne ladje niso bil večjih dimenzij, vendar so bila močno (masivno) grajene, da so prenesle težo in sunke večjega minometa (bom barde). Ladje so plule s pomočjo vesel, imele so tudi jadra. V 18. stoletju je bila bombarda že izpopolnjena bojna ladja, ki je plula izključno na jadra. Bila je močno grajena, da je lahko prenesla težo dveh minometov. Uporabljali so jo za napade na utrjena mesta. 16 Prim. A . V. Vecchij, Storia generale della M arina militare, Livorno 1895, Galeota - V 1. pol. 14. stol. so v beneški ladjedelnici že gradili ladje tega tipa. Ladja je plula s pomočjo jader in vesel (od 16 do 30 vesel). Ladja je služila predvsem za izvidniške nam ene. Galeote so bile manjše od galej, sicer pa podobno zgrajene. O bičajno so imele okoli 15 vesel na vsaki strani ladje (30 skupno), največ pa do 23 vesel na enem boku. Veslali so vojaki, za vsakim veslom po eden. Ko se je vnela bitka, so prijeli za orožje (sablje in samokrese). Ladja je bila oborožena s topovi. G aleote so imele po en jambor, velike so lahko imele še manjši jam bor na prem cu. Preko podaljšanega kljuna so vojaki prešli na sovražnikovo ladjo. Krma je bila vzdignjena in prekrita (galerija). Grajene so bile iz najboljšega lesa, hrasta, macesna, bresta. Ta tip ladje so uporabljali po vsem Sredozem lju. Zelo razširjena je bila pri gusarjih in piratih. Ker je bila ze lo hitra, so gusarji lahko napadli ladjo ali mesto in zbežali, še preden se je organizirala obramba. 17 Prim. Carlo de Negri, o. c., str. 77. K eč - bil je tip manjše tovorne ladje, bila je hitra in lahko upravljiva. V novejši dobi so gradili ladje s tem imenom za športna tekmovanja. 13 2 23 12 2 16 3 7 7 5 3 10 221 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 pa še linijski ladji Forza in Preša, šambek Triton ter tovorne jadrnice tipa keč, trabakule 18 in polake 19. Potek vojaških opreacij je za nas zanimiv predvsem zato, ker je bilo veliko članov ladijskih posadk slovanske narodnosti. Ladje so prevzemale vojake in mornarje od Istre do Kotorja in s tem popolnjevale posadke. ° V ladijskem dnevniku Sirene so omenjeni sledeči pri­ imki oficirjev in ladijskih pilotov - Franinovich, Suda- rovich, Morsich, Subotich, Zar, Napich, Petrovich, Mio- uilouich, Allescich, Chiuich. V kroniki Tommasa Mas- cheronija pa še Wiscovich, Budinich, Lucovich, Wco- vich, Gianxich, Milosevich, Lazarovich in Paucovich). 27. junija je flota izplula iz Malamocca in že naslednji dan so mornarji na obzorju opazili istrsko obalo.21 Zaradi slabega vremena bombardi nista mogli slediti ostalim ladjam, zato sta ju fregata Palma in šambek Tritton vlekla. 30. junija je veter postal močnejši, Tritton ni mogel več zdržati bombardine teže. Polonijo so odvezali in šambek ji je z zmanjšanimi (skrajšanimi) jadri sledil. Tega dne se je galeoti odlomila prečka, ki je padla v morje, ne da bi povzročila škodo. Prvega julija je pihal močan severovzhodnik; ladje so še dodatno zmanjšale površino jader. Šambek je vlekel galeoto, zaradi moč­ nega vetra pa sta se zatekla v Premudo. Ostale ladje so se zatekle v Ancono in tam ostale tri dni.22 12. julija je flota prispela pred Kotor. Naslednji dan se je zasidrala pred Herceg Novim (Castel Nuovo). V mestu jih je čakal grof VVracchia iz Kotora s četo 120 vojakov.23 Na ladje se je vkrcalo tudi 60 mornarjev. V mestu so dopolnili zaloge hrane in vina.24 Zaradi neugodnega vremena ladje niso mogle izpluti do 25. julija. V tem obdobju je po Dalmaciji razsajala huda kuga, kar je povzročalo dodatne težave. Ponoči 26. julija so valovi odnesli z bombarde Dis- truzione čoln, v katerem je bilo sedem sodov, veliko vrvi in ostalega materiala, čolna sta izgubila tudi trabakul in šambek. 28. julija je flota prispela na obale Krfa.25 Na obalah Krfa so topničarji vadili v streljanju s topovi in z minometi - 500 - liberski minomet je vrgel mino 1200 korakov daleč.26 Del flote je odplul 12. avgusta. Na otoku je ostal šambek Tritton. Floti pa so se pridružili šambek Cupido, šambek Nettuno (Domenico Duodo) in fregata Con- cordija (Tommaso Condulmer). Po šestih dneh plovbe je flota prispela na obale Sicilije. 27 Ponoči 18. avgusta je na bombardi Distruzione iz­ bruhnil požar, a mornarji so ga z vodo in mokrimi cunjami pogasili. Ladje so do 24. avgusta mirno plule proti Afriki. Naslednji dan je začel pihati močan ju­ govzhodni veter. Ker se je flota nahajala v bližini Malte, so mornarji pričakovali, da bodo pluli proti otoku in se tam zasidrali. Admiral pa je ukazal, naj plujejo po že prej prejetih ukazih. 26. avgusta se je zaradi močnega vetra na šambeku Nettuno zlomil jambor, na posadkino srečo brez večje škode. 28 Močan veter je trajal do 18 Prim. M ario M arzari, Trabaccoli e pieleghi, M ilano 1988. Carlo de Negri, o. c., str. 190-194 - Trabakul je bila jadranska obalna tovorna jadrnica, ki je imela podoben trup kot bracera. Prem ec je bil zavihan proti krmi in se je končal v podolgovati "jabolki", ponavadi je bil ta del izrezan v obliki glave. Tako kot je imela bracera, je imel tudi trabakul oči, pod njimi pa že lezna usta za spravljanje sidrne verige. Trup je bil izdelan iz hrastovine, pluba in spoji pa iz m acesovine ali hrastovine. Krmilo je bilo globoko in so ga zato v plitkih vodah dvignili Imel je 2 jambora, na katerih so bila v začetku oglavna jadra, medtem ko je krmno kasneje sošno in pozneje tudi prednje. Imel je prečnik. Trabakul je dolg do 30 m, širok do 6, gaz ima do 2 metra. Nosilnost od 60 do 200 ton. Italijanski ribiški trabakuli so manjši - dolžina od 12 do 22 metrov, širina 3 do 5, gaz 1 do 2.1 in nosilnosti 9 do 40 ton. 19 Prim. Pomorska enciklopedija VI. del, Zagreb 1960, str. 432, Carlo de Negri, o. c., str. 156-161 - Polaka je bila manjša ali srednje velika jadrnica, uporabljana predvsem v vzhodni polovici Sredozem lja. Najbolj je bila razširjena v XVIII. in XIX. stoletju. Imela je dva ali tri jam bore. Trup je bil podolgovat in ovalne oblike, z oglato krmo. Prevažala je lahko do 3 50 ton tovora. Posadka je največkrat štela 8 do 15 članov. Služile so predvsem za plovbo po Sredozem skem morju, kajti le malo polak je zap lu lo do drugih evropskih luk. 20 Prim. Tom m aso M ascheroni, o.c., str. 10; Battistella Antonio, o.c., str. 765 ; Cappelletti G iuseppe, o.c., str. 400 ; Romanin Sam uele, o.c., str. 292 21 T. M ascheroni, o.c., str. 11 22 T. M ascheroni, o .c., str.12 23 Prim. Giovanni Cassoni, o.c., str. 171 - 182. V Beneški republiki so vojake delili na dva glavna rodova - pomorski in kopenski. Ta dva sta se delila na podrodove. Glavni podrodovi so bili mornarji in galjoti (marinari e galeotti), topničarji (bom bardieri e artiglieria), inženerija (genio), težko oborožena pehota (corazzieri) itd. Vojake so delili tudi po poreklu ("narodnosti"), glede na področje, s katerega so prihajali ("Stratioti" - iz Grčije, "Dalmati" - iz Dalm acije, "Montenegrini" - iz Č rne gore, "Crovati a cavalo" iz notranjosti Hrvaške, "Italiani" - Italijani itd.). 24 T. M ascheroni, o .c., str. 13 25 T. M ascheroni, o.c., str. 14 26 F. Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana, Ljubljana 1978, str. 124 (1 beneški korak je dolg 190 cm). Alberto Santoni, Da Lepanto ad Hampton Roads, M ilano 1990, str. 68 (V tem obdobju je vsaka država po svoje označevala kaliber topov. Šele v drugi polovici 19. stoletja so začeli z enotnim milimetrskim označevanjem . Najbolj ražširjen je bil francoski način - topove so delili na 42, 32, 24, 18, 12 in 9 librske, izstrelili so kroglo težko 19, 14.5 , 11, 8, 5 .5, in 4 kilogramov. 27 T. M ascheroni, o.c., str. 15 222 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 ANNALES 3/'93 1 25 ID 29. avgusta. Prvega septembra je flota prispela pred Tuniški zaliv, vendar ji je neurje preprečilo, da bi se zasidrala blizu obale. Pluli so torej proti Kartaginskemu rtu (Capo Cartagine).29 Vreme se je izboljšalo šele 3. septembra. V Karta- ginskem zalivu so beneški mornarji opazili večje število gusarskih ladij. Admiral A. Emo je zvedel, da so gusarji pred nekaj dnevi zaplenili neapeljsko tartano, zato je sklenil ladjo ter posadko rešiti.30 Poslal je čolne ad­ miralske ladje z mornarji in vojaki na obalo, kar je storil tudi admiral Tommaso Condulmer s Concordije. Mor- 28 Ibidem, str. 15 29 Ibidem, str. 17 30 Prim. M ario M arzari, II bragozzo, M ilano 1982, Carlo de Negri, o. c., str. 45-49. Tartana je bila tovorna in ribiška ladja (obstajal je tudi vojaški tip tartane). V Jadranu je tartana ponavadi imela jambor z latinskim jadrom in prečnikom . Tartane za daljšo plovbo so im ele po 2 jam bora (francoske tudi do 4 jam bore). Nosilnost je bila do 75 karov. Ribiška tartana je imela 8 članov posadke, medtem ko tovorna do 10. Trabakola narji so napadli gusarje na neapeljski tartani. Prestrašeni gusarji so takoj pobegnili in beneški mornarji so ubili le dva nasprotnika. Medtem sta prispeli še ladji Palma in Forza. Poveljnika sta poslala svoje čolne na pomoč, a prišlo pa je do nesporazuma. Mornarji in vojaki s Farne in Concordie so neapeljsko ladjo že osvobodili in so se s čolni od­ pravljali nazaj na ladje. Vojaki, ki so osvobodili tartano, so še vedno streljali na bežeče gusarje. Mornarji na novoprispelih čolnih so mislili, da boj še vedno traja, zato so streljali na mornarje, ki so bili na neapeljski 223 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 tartani. Preden so uvideli svojo zmoto, so ubili enega beneškega mornarja, tri pa ranili, med njimi tudi pilota Viscovicha.31 Po prvi vojaški akciji se je flota 5. septembra zasidrala v zalivu. Naslednji dan je nekaj ladij odplulo na križar­ jenje pred obalo. Zasidrane so ostale ladje Forza, Net- tuno in Preša. 9. septembra sta v zaliv pripluli dve angleški fregati. Zaustavili sta se blizu beneških ladij, jih pozdravili in odpluli proti Tunisu.32 11. septembra so se ladje Forza, Nettuno in Preša pridružile ladjam, ki so križarile ob tuniški obali.33 Ker je začelo pri­ manjkovati živil, se je admiral odločil, da flota odpluje proti Sardiniji. 14. septembra je flota prispela pred Cagliari. Mornarji so pričakovali, da bodo ladje vplule v pristanišče, vendar so se zmotili. Admiral je ukazal, da se morajo ladje zasidrati nekaj milj pred pristaniščem. Morali so počakati na dovoljeneje španskega podkralja v Cagliariju, ki so ga dobili že naslednji dan. Admiral Emo je ukazal, naj vse čolne spustijo v morje in odplujejo proti pristanišču. V BeneSka trgovska ladja 30 m V pristanišču so jih pričakovali uradniki Zdravstvenega urada (Ofizio di Sanita') ter pregledali tako čolne kot tudi mornarje.34 Nek član urada je bil hkrati posrednik pri prodaji živil med mornarji in sardinskimi kmeti. Pri kmetih je kupil živila po zelo nizkih cenah in jih nato drago prodajal beneškim mornarjem. Benečani so se pritožili podkralju, ki je uradnika takoj odstavil in kaz­ noval. Kronist je Sardince opisal kot zelo čudne ljudi. Bili so nizke in neskladne postave, oblečeni pa v črne ovčje kožuhe in široke hlače, ki so segale do kolen. Skratka, bili naj bi pravi "divjaki" (Selvaggi). 35 22. septembra so beneške ladje odplule iz Sardinije proti tuniški obali, kjer so križarile Forza, Nettuno in Preša. Tri dni kasneje so beneški mornarji opazili tri ladje, a šlo je za beneške ladje Nettuno, Forza in Preša. Posadkam je zmanjkalo živeža in plule so proti Sardiniji. 36 Prvega oktobra je del beneške flote prispel pred Suso. Admiral Emo je floto taktično razporedil, da so ladje nadzorovale vsa večja pristanišča pred tuniško obalo. Mesto Susa je imelo močno obzidje z obsegom 1.700 korakov (okoli 3230 metrov), od tega z morske strani 350 korakov (okoli 665 m). Mestno središče so varovale štiri močne trdnjave in številni utrjeni stolpi z močnim topništvom. Hiše v mestu so bile večinoma nove, okolica pa je bila lepo obdelana in vzdrževana.37 5. oktobra so beneški topničarji začeli z poskusnim streljanjem, vendar so ob dvanajsti uri nehali, ker so bile ladje predaleč in bombe niso zadele mesta.38 Ad­ miral je ukazal, naj se ladje za 200 metrov približajo mestu.39 Takratso streljali tudi z mesta. Bombe so švigale mimo jader in jamborov. Ena izmed bomb je zadela Forzo, vendar je le lažje ranila oficirja in dva vojaka.40 Admiral je zvečer ukazal poveljnikoma bombard, da se približajo mestu.41 Ob prvem svitu so začeli s pravim napadom na Suso. Morje je bilo mirno in primerno za napad. Večina bomb je padla v mesto, kjer je povzročila veliko škode; iz mesta so se slišali prestrašeni kriki ne­ močnih prebivalcev. Nekaj bomb je zaradi slabega eks- 31 T. M ascheroni, o.c., str. 18 32 Ibidem, str. 19 33 Ibidem, str. 20 34 Ibidem, str. 21 35 Ibidem , str. 22 36 Ibidem, str. 23 37 T . M ascheroni, o .c. str. 25, G iuseppe Gatteri, o .c. str 148 38 Prim. Giovanni Cassoni, o.c., str. 176-177. V Benetkah so imeli v tem obdobju okoli 500 dobro izurjenih topničarjev. 39 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena..., Č e primerjamo dnevnik ukazov Sirene, so mornarji pred napadom izvedli številne naloge, od ugotavljanja globine morja, kjer ima sovražnik nam eščene topove, do zavarovanja splavov in oboroženih čolnov, ki so se najbolj približali obali. Adm iral Emo je skrbno izdelal taktiko napada. 4 0 T . M ascheroni, o. c., str. 27 41 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 2; Beneški mornarji so vsako noč šli v izvidnico. Uporabljali so najm anše čolne - kajiče, da jih nasprotnik ne bi opazil. V bližini obale so na različnih mestih ugotavljali globino morja. Pazili so na sovražnikove premike, posebno pozorni so morali biti, če je kakšna ladja izplula iz pristanišča. 224 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 plozivnega polnjenjapočilo vzraku, kar je imelo dodaten zastrašujoč učinek. 2 Z bombarde Distruzione so iz­ strelili samo 15 bomb, ker seje 300-librskemu minometu poškodovalo ležišče. Izstrelili pa so tudi 15 strelov iz 500-librskega minometa. Beneško admiraliteto je pre­ senetilo, da iz mesta niso streljali na ladje in se branili. Zaradi neurja, ki je trajalo do 10. oktobra, Benečani niso napadali. Tudi tega dne je bilo morje preveč nemir­ no, da bi topničarji zadeli cilj. Admiral je ukazal, naj se ladje pripravijo na odhod, ker je branilce hotel pre­ senetiti. 3 Ponoči so se ladje približale Susi in ob petih zjutraj so beneški topničarji ponovno začeli z obstrel­ jevanjem. Na bombardi Distruzione so še vedno imeli težave z minometom. Večina izstreljenih bomb je padla v mesto in povzročila veliko Škode. Po končanem na­ padu je admiral ukazal umik.44 Med napadom na Suso je bil ranjen admiral Giovanni Moro, kapetan ladje Forza. Sodeloval je pri streljanju, zaradi nepazljivosti pa mu je top zmečkal dva prsta. Admiral je hotel, da mu zdrav­ nik prsta takoj amputira, ta pa ju je hotel rešiti. A zaradi okužene rane je admiral G. Moro umrl. 45 18. oktobra je admiral Emo ukazal poveljnikoma bo­ mbard, naj plujeta proti Siciliji. V viharnem vremenu so mornarji z velikim naporom upravljali ladje. Šele 23. oktobra se je flota zbrala v varnem pristanišču Trapani,46 kjer so ladje obnovile zaloge živil in vode. Pritoževali pa so se zaradi pretiranih cen. Prebivalci mesta so bili lepe postave in urejenega videza. Zelo strogo so spoštovali zdravstvene predpise. Mesto je bilo urejeno, okolica pa intenzivno obdelana. Mesto Trapani je bilo znano po zelo kakovostni soli. Veliki kupi slednje so ležali na prostem v pristanišču, od koder sojo trgovske ladje prevažale po vsem Sredozemlju. 19. novembra je pred pristanišče prispel še admiral s petimi ladjami, vendar zaradi slabega vremena niso mogli pristati.47 Posadki Concordije je uspelo privezati se v pristanu, kar je poskušala tudi Forza. Zaradi neizkušenosti ka­ petana pa vseh manevrov niso izvedli natančno in pra­ vočasno in jadrnica je nasedla.48 Posadka pa sama ni mogla rešiti ladje. Viharje postajal močnejši in topničarji so iztrelili nekaj strelov in tako prosili za pomoč. Odzvalo seje preko dvajset beneških in pristaniških čolnov. Ker je Forza nasedla na kamnito dno, je niso mogli rešiti. Čolni so se vrnili, posadka ponesrečene ladje pa je s plavanjem skušala doseči kopno. Od petdesetih mor­ narjev so štirje utonili. Močno neurje je trajalo tri dni, nato pa so mornarji skušali rešiti orožje in drugo ladijsko opremo z nasedle ladje.49 Posadki bombard sta dobili nalogo, da floto preskrbita z živili in s pitno vodo. Šambeka sta še vedno križarila pred tuniško obalo ter pazila, da ni izplula nobena gusarska ladja. Admiral Emo je poslal pred Tunis fregato Palmo, ki je zamenjala šambek Nettuno.50 Na bombardi Poloniji so mojstri skušali usposobiti ležišča poškodovanih minometov. Minomet je moral vzdržati izstrelitev vsaj stotih bomb. Med tem sta tudi šambeka prispela v pristanišče. 22. decembra so mestni veljaki povabili admirala Ema, naj uradno obišče mesto. Na obali so ga pričakali z vsemi slovesnostmi, vojaki so bili v slovesnem kordonu, topničarji pa so izstrelili 15 topovskih strelov (salv) v pozdrav. Admirala je čakala bogato okrašena kočija s štirimi pari konj in spremstvom. Admirala so najprej odpeljali do cerkve Sv. Device Marije (St. Vergine Maria di Trapani). Nato so nadaljevali s sprejemom.51 Na bombardi Polonija mojstri niso mogli usposobiti minometa, zato so ga poslali na popravilo na kopno. Pri poskusnem strelu pa je mina poškodovala minomet, ki nato ni bil več uporaben.52 7. januarja 1785 sta na jugovzhod odplula šambeka. Morala sta priti pred Tunis in tam prevzeti pisma beneškega konzula. 8. januarja 1785 je v pristanišče prispel kapetan Goriucchia. Be­ nečani so ga pozdravili s sedmimi topovskimi streli. Kapetan Goriucchia je na svojo ladjo prevzel topove in ostalo opremo potopljene ladje Forze. 13. januarja je v Trapani prispela novica, da sta se zaradi slabega vremena morala šambeka zateči v Paler­ mo. Nevihta je oddaljila šambeka, tako da se posadki nista več videli. Poveljnik Cupida je pomislil, da je Net- 42 T. M ascheroni, o.c., str. 28 43 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 3; Beneški mornarji so izvajali različne taktične prem ike na bojni liniji, s katerimi so povzročali zm edo v nasprotnikovem taboru. 44 T. M ascheroni, o .c., str. 29 45 Ibidem, str. 30 46 T. M ascheroni, o .c., str. 31, G iusepp e Gatteri, o.c. str 148 47 T. M ascheroni, o.c., str. 32 48 Ibidem, str. 33 (Bivši ladijski kapetan, admiral G iovanni M oro je zaradi malomarnosti zdravnika umrl med boji v Susi). 49 T. M ascheroni, o.c., str. 33 ; Alberto Santoni, o. c., str. 67 (Linijska ladja v 18. stoletju je imela približno tako procentualno porazdelitev teže : ladijski trup in sidra 61% , topništvo 9%, vetrilo 3%, rešilni čolni 3.5% , zaloga živil za dobo treh m esecev 10%, posadka 2% in balast 11.5% skupne teže). 50 T. M ascheroni, o .c., str. 34 51 Ibidem, str. 34 52 Ibidem, str. 35 225 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 Beneška Galeja 34 m tuno plul proti Palermu in jo je zato tudi sam ubral proti Palermu. Ko je Cupido prispel v Palermo, so pris- taniščni uradniki znali povedali le, da Nettuna niso opa­ zili. Ker šambeku Nettuno ni uspelo priti do Palerma, se je zasidral pod hribom Monte di S. Pelagia. Neurje je postajalo vse močnejše in posadki je že trda predla. Da bi zmanjšali nevarnost brodoloma, so sneli vsa jadra in odvečne dele vetrila.53 Neurje je doseglo višek 29. januarja. Z beneških ladij, ki so bile zasidrane v Trapaniju, so morali mornarji sneti jambore. Ker sidra niso zdržala pritiska, so valovi potiskali ladje proti obali. Meščani Trapanija so znali povedali, da tako hudega viharja še niso doživeli. Ladje, čeprav v varnem pristanišču, so bile brez pomoči. Večina mornarjev je zbolela za hudo vročico. Admiral je ukazal postaviti bolnico na kopnem, da bi mornarje lahko pri­ merno zdravili. Zaradi vročice je zbolelo 400 mornarjev in vojakov. Zdravstveni negi navkljub jih je veliko umr­ lo.54 Zdravi mornarji so morali pomiti in pospraviti vse ladijske prostore, ker so smrdeli zaradi zastale deževnice. 11. februarja 1785 je admiral odlul proti jugozahodu z dvema fregatama Concordijo in Palmo. Nihče izmed ostalih beneških kapitanov pa ni vedel, kam je admiral nameraval. Eden izmed šambekov je na krov prevzel vetrilo potopljene ladje Forze in odplul proti Palermu. V Palermu ga je čakal drugi beneški šambek, ki je pri­ čakoval ladijske dele in opremo, ker sam za plovbo ni bil sposoben.55 Naslednji dan sta iz pristanišča izpluli bombarda Polonija in trgovski keč (Checchia mercan- tile). V Benetke sta morali peljati preostale stvari nasedle ladje in bolne mornarje, ki so bili tudi edini člani po­ sadke. Na bombardi je bil zdrav samo poveljnik, na keču pa četrti pilot, ki je prej služboval na Forzi. V pristanišču so bile zasidrane Distruzione, Esplo- ratore in Preša. Mornarji na ladjah so skrbeli za bolnike na obali.56 Z nasedle Forze niso odpeljali še vsega materiala, zato je ladjo stražilo šest vojakov. Razbitino je 21. fe- 53 Ibidem , str. 36 54 Ibidem, str. 36 55 Ibidem, str. 37 56 Ibidem, str. 58 226 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 bruaEja vihar popolnoma uničil. Valovi so ladjo raz­ polovili, premec je ostal na prvotnem mestu, krmo pa so valovi potisnili za 50 korakov proti obali. Kapitan Dupleffis je takoj zjutraj poslal čolne k ladijskim raz­ bitinam, da bi rešili vojake. Petvojakovje utonilo, šestega pa so v težkem stanju prenesli v začasno bolnico, kjer so ga skušali rešiti.5 22. marca 1785 je v pristanišče prispel admiral s tremi ladjami. Prihajal je z Malte, kjer je z dveh beneških preskrbovalnih ladij pretovoril prepečenec in ostala ži­ vila. Po petnajstih dneh počitka je beneška flota odpula proti tuniški obali. V pristanu sta ostali samo ladji Es- ploratore in Preša. Ladji Distruzione in Concordija sta se ločili od flote in pluli v drugo smer. Concordija je s topovskim strelom pozdravila ostale ladje. Pri pripravi topa so sodelovali trije topničarji. Prvi je držal gorečo baklo, drugi pa bi moral pokriti ležišče smodnika. Pred topom je stal tretji topničar, ki je top pravkar napolnil. Zaradi nepazljivosti prvih dveh je pozdravni strel ušel predčasno, kar je tretjega reveža stalo roko.58 13. aprila 1785 je beneška flota prispela pred Tunis. Ob 15. uri so beneški mornarji opazili sovražnikovo ladjo. Topničarji so takoj začeli s streljanjem, vendar je gusarska ladja zbežala. V naslednjih dneh so pred Tunis priplule še Palma, Cupido in trgovska ladja ter pripeljale živila in vojaški material.59 21. aprila je admiral ukazal posadki Nettuna naj pluje v Trapani, kjer naj bi oddala pošto in zaupne vojaške dokumente. 23. aprila je floto obiskal beneški konzul iz Tunisa. Zaradi zaščitnih zdravstvenih ukrepov je edino konzul stopil na ladjo vrhovnega poveljnika. Pogovarjali so se o pogojih pri sklepanju miru z gusarji.60 Stanje beneških mornarjev je bilo kritično. Primanj­ kovalo je hrane, zato je prvega maja flota odplula proti Trapaniju.61 Pred Tunisom je ostala le fregata Palma, ki naj bi gusarskim ladjam preprečila izhod. Na poti v Trapani so beneški mornarji srečali šambek Nettuno, ki se je vračal pred Tunis. Poveljnik je admiralu oddal dokumente. Po preteku dveh dni je admiral znova poslal Nettuna na pot. Tokrat ga je poslal v Alžir z darili za tamkajšnjega mestnega poglavarja.62 6. maja 1785 so beneške ladje pred Sicilijo srečale floto španskih ladij (tri fregate, dve galeji in manjšo linijsko ladjo). Španske ladje niso imele obešene raz­ poznavne zastave, zato so se beneški mornarji pripravili na boj. Španci pa so zastavo le izobesili in vse je minilo brez posledic. Naslednjega dne so beneške ladje prispele pred Trapani, kjer so bile zasidrane številne beneške ladje. Med vplutjem je beneška flota izstrelila nekaj topovskih strelov v pozdrav. Med streljanjem pa se je zopet dogodila nesreča. Eden izmed topničarjev ni bil dovolj pazljiv in je ustrelil v mornarja. Topovska krogla je mornarju odnesla roko, mornar pa je zaradi sunka padel v morje ter utonil.63 Po petdnevnem počitku so 12. maja beneške vojaške ladje izplule iz pristanišča.64 Floti se je pridružila še tovorna ladja, ki je bila natovorjena s prepečencem. Med potjo je beneška flota srečala tri beneške trgovske ladje. Admiral jim je ukazal, naj mu sledijo. Flota je plula proti Malti ter prispela na otok 18. maja65, kjer je bila zasidrana deset dni. V tem času so ladijski mojstri popravili bombardo. Na ladje so sprejeli večje število ozdravljenih mornarjev. Zjutraj 29. maja je flota odplula proti Trapaniju, kamor je prispela dva dni kasneje.66 8. junija 1785 je pred Trapani izAlžira priplul Cupido. Istega dne je admiral ukazal ladijskim poveljnikom, da se pripravijo za izplutje, a zaradi nevihte niso mogli. Fregati Palmi seje zaradi močnega neurja strgala sidrna vrv, nato pa se je nevarno približala Farni. Nato so tudi na Farni prerezali vrv, ki je držala sidro in se s tem izognili trčenju. Kljub temu je Palma Farni poškodovala del vetrila. V iharje fregato Palmo potiskal naprej proti šambeku; tudi tu so morali mornarji prerezati sidrne vrvi. Ko se je vihar umiril, so z ladij spustili čolne ter poiskali sidra. 67 21. junija je flota izplula iz Trapanija proti Malti. V pristanišču sta ostala šambek Cupido in ladja Preša. Ko 57 Ibidem, str. 38 58 Ibidem, str. 38 59 T. M ascheroni, o.c. str. 39. Arm and Hayet, Vita e costumi a bordo dei grandi velieri, M ilano 1973, str. 70 60 T. M ascheroni, o.c., str. 39 61 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena...; str. 7 ; V ladijskem dnevniku je večkrat om enjeno, kakšno količino vode in hrane dobi posam ezen mornar. Posebno pazljivi so postali, ko je začelo primanjkovati pitne vode. Najprej so ukinili tople - kuhane obroke. 62 T. M ascheroni, o .c. str. 39 63 Ibidem, str. 40 64 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., Medtem, ko so bile ladje zasidrane v pristanišču so ladijski mojstri (mizarji, kalafati, kovači itr.) ladje temeljito popravili. 65 T. M ascheroni, o.c., str. 40 - M esto je bilo ze lo močno obzidano, polno obrtnih delavnic in trgovin. 66 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str.42. Beneška flota je postavila v vsakem pristanišču zasilno bolnico, v kateri so zdravili bolne vojake in mornarje. Največji problem tedanjih mornajev je bila podhranjenost (skorbut) ter nalezljive bolezni - predvsem sifilis (morbo galico). 67 T. M ascheroni, o .c., str. 42 2 2 7 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 je flota preplula okoli 20 milj, so mornarji opazili dve ladji, ki sta se jim hitro priblilževali. Bili sta to beneški ladji, ki sta prihajali s Krfa. Prvo je vodil admiral Andrea Querini, druga pa je bila trgovska ladja tipa polaka. Ladji sta se pridružili beneški floti, nakar so skupno pluli proti Malti, kamor so prispeli 23. junija.68 Admiral Emo je poslal ladji Eolo in Polonijo v Benetke po nove minomete in podstavke (ležišča). Na ladji Po- loniji je izbruhnila epidemija; pristala je na obali Istre, saj posadka ni bila več sposobna nadaljevati plovbe. 1. julija 1785 so na bombardo Distruzione natovorili dva minometa z ležišči in 100 bomb. Skupno je na ladji nato bilo 250 bomb.70. Beneška flota je bila na Malti zasidrana 18 dni, 11. julija pa so ladje izplule iz pristanišča. Vreme je bilo jasno in lepo. Po štirih dneh plovbe so ladje prispele na severno afriško obalo. Mornarji so mislili, da bodo šli ponovno pred Suso, vendar je admiral ukazal pluti v drugo smer. Vreme se je poslabšalo, pihal je močan severni veter. Iz fregate Concordije so izstrelili dva topovska strela in s tem opozorili beneško floto, da je bila ladja Preša v hudih težavah. V ladijski trup je namreč vdirala voda. Na Con- cordijo so hitro preložili sidra in vrvi ter vso prtljago mornarjev s Preše. Na Concordijoje šla večina mornarjev in vojakov. Na Preši so ostali le ladjedelski mojstri, ki so ladjo skušali rešiti.71 18. julija jo je admiral že odpisal, a nato se je pojavila na obzorju v popolni opremi, saj so jo mojstri uspeli popraviti. Tega dne je admiral zopet ukazal spremembo smeri - pluti proti Susi. 20. julija so beneške ladje prišle pred Suso in se zasidrale 12 milj od obale. Pred mestom so se zasidrale Palma, Con- cordija, Farna, Eolo, Distruzione, Polonija, Esploratore in Preša. Naslednji dan ob petih zjutraj sta se bombardi približali mestu in izstrelili po dva poskusna strela, nato pa sta se hitro oddaljili. Iz mesta so odgovorili s številnimi topovskimi streli, vendar ladij niso zadeli. Tudi naslednji dan je mestna obramba streljala na beneške ladje, a bile so preveč oddaljene. Pihati je začel močan severni veter in beneške ladje so morale uporabiti še drugo sidro.72 24. julija je pred Suso prispel še šambek Cupido. Na ladji so peljali pošto v Tunis, nato pa je ladja odplula v Trapani. Mornarji Cupida so povedali, da je moral drugi šambek Nettuno zapustiti položaj pred Tunisom, ker je voda vdirala v ladjo, ki se je pogreznila za 12 palcev vsako uro.73 Po treh dneh se je veter polegel. Admiral je ukazal bombadrama, naj se približata mestu in naj ob petih zjutraj začno z bombardiranjem. Topničarji so začeli s poskusnimi streli, a bombe so zgrešile cilj in ladji sta se oddaljili na varnostno razdaljo.74 Vreme je bilo še naprej mirno in lepo. Admiral je zaukazal bombardama, naj podaljšata sidrni vrvi za 200 metrov, da bi se lahko bolj približale mestu in bi zadetki bili natančnejši.75 Bombardi sta sicer imeli 600 metrov dolgi sidrni vrvi, dodali pa sta še eno "gomeno" in s tem imeli možnost se za 800 metrov bližati in oddaljevati od cilja ne glede na veter in morske tokove.76 Bombardi sta začeli z napadom ob 4. zjutraj. Streli so sedaj bili veliko na­ tančnejši. Iz bombarde Distruzione so izstrelili 32 bomb, od katerih sta le dve zgrešili cilj. Topničarji na Poloniji pa niso bili tako natančni. Tudi oni so izstrelili 32 bomb, vendar so samo tri dosegle cilj. Iz mesta so topničarji izstrelili večje število bomb, a ladij niso zadeli.77 31. julija 1785 sta bombardi nadaljevali z napadom. To­ pničarji so začeli streljati ob petih zjutraj. Z bombard so iztrelili 64 bomb. Večina je padlo v mesto, sedem bomb je počilo v zraku, dve pa sta končali na obali. Ob svitu so se na jambore povzpeli nižji oficirji in si ogledali mesto. Trindvajset mestnih hiš je bilo popol­ noma uničenih, večje število pa poškodovanih. Prvega avgusta so topničarji na bombardah začeli z ognjem že ob treh zjutraj. Z bombarde Distruzione so izstrelili 47 bomb, 39 jih je padlo v mesto, 8 pa počilo 68 Ibidem, str. 42 69 Ibidem . str. 43 70 Ibidem, str. 43 71 Ibidem , str. 44 72 Ibidem, str. 45 73 Prim. Attilio Cucari, o. c., str. 73. Ladijske črpalke (najmanj dve na vsaki ladji) so bile eden izmed obveznih pripom očkov na ladji. N am reč trup lesene jadrnice iz te dobe je bilo zelo težko nepropustno žaščititi. Se pravi vedno je v trup vdirala voda, ki so jo morali izčrpati. V primeru večjega vdora pa so morali črpati z obema ali več črpalkani, da je lahko ladja priplula do prvega pristaniSča. 74 T. M ascheroni, o.c., str. 46 75 Luigi Fincati, D izionario di M arina, Genova 1870, str. 161 - Gom ena je bila običajna ladijska sidrna vrv okoli 200 metrov dolga. V prim eru, ko so v e č sidrnih vrvi (gomen) povezali, so podaljšano sidrno vrv imenovali "usto." Bombardi sta imeli 600 metrov dolgo sidrno vrv, dodali sta še eno "gomeno" in s tem imeli 800 metrov dolgo vrv 76 Sidra so naložili na večje ladijske čolne in jih tako pripeljali bliže obali. Mornarji so se s pomočjo vrvi približali s splavi ali večjimi ladjami k obali. 77 T. M ascheroni, o.c., str. 47 78 T. M ascheroni, o.c., str. 47, Carlo de Negri, o.c., str. 37. Francoska mornarica je pri napadu na G enovo leta 1684 uporabila 10 bom bard. Topničarji so v napadu porušili ali poškodovali več kot 1 .000 mestnih hiš. 228 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 v zraku. Pri streljanju se je ležišče minometa težje poškodovalo, da ga niso mogli takoj popraviti. S Polonije so topničarji izstrelili 61 bomb, od teh jih je 55 zadelo mesto, ostale pa so padle na obalo ali v morje. Tudi ta dan so šli mornarji na vrh jamborov in si ogledali stanje mesta. Mornarji so ugotovili, da so bombe popol­ noma porušile 48 hiš.79 Tega jutra se je tudi fregata Palma približala mestu in ga zasula s topovskimi kro­ glami. Iz mesta so topničarji ves čas streljali na ladje, a zopet brez uspeha. Po enodnevnem počitku so ladje 3. avgusta spet bombardirale mesto. Napad so topničarji začeli že ob dveh zjutraj. Z bombard so izstrelili 99 bomb. Večina jih je padla na mestno središče. Tega dne so tudi topničarji iz Suse zadeli ladje, vendar brez večjih posledic.80 Slabo jo je odnesel edino slovanski vojak (soldato Schiavone), ki je bil na jamboru bombarde Distruzione, od koder je oprezoval za natančnostjo za­ detkov.81 Sovražnikova krogla je zadela vrh jambora ter eksplodirala, bombni delec pa je zadel vojaka v obraz. Odprl mu je ličnico od ust do očesa, izbil večino zob in poškodoval tudi čelne kosti. Vojak je ostal še tako priseben, da je sam splezal z jambora. Druga krogla je zadela enega izmed topov na ladji.82 4. avgusta 1785 ob dveh zjutraj so beneški topničarji nadaljevali z bombardiranjem mesta. Obe bombardi sta izstrelili po 32 bomb, ki so vse padle v mesto. V naslednjih dneh so napade zaradi slabega vremena mo­ rale prekiniti. Šestega avgusta so beneške ladje dvignile sidra in odplule iz zaliva. Medtem so z ladje Eolo izstrelili sedem topovskih strelov, v čast nobila Alviseja Badoara, ki je umrl zaradi vročice. Ko so truplo spustili v morje, so izstrelili še salvo iz mušket. 83 8. avgusta je admiral ukazal poveljniku ladje Eolo, naj odpluje v Trapani po živila. Eolo je za seboj vlekel ladjo Prešo. Na obeh je bilo okoli 230 bolnih mornarjev in vojakov. Šambek Cupido je moral v Livorno, fregata Concordija pa je plula s posebno nalogo v neznano smer. Pred Sousseom so ostale Farna, Palma, obe bom­ bardi in galeota Esploratore.84 Po štirih dneh plovbe so ladje prispele pred Sfax. Približno 20 milj severovzhodno od mesta so bili trije otoki imenovani "Querchini" (Kerhennah). Med otoki in kopnim je bilo morje plitvo (7 do 8 čevljev) in zato plovno le za ladje z manjšim ugrezom.85 Okoli otokov je bilo morje prav tako plitvo, okoli 8 do 9 korakov, ter primerno za sidrišče. Mesto Sfax se je začelo okoli 120 korakov od obrežja, s te strani pa ga je varovalo okoli 300 korakov dolgo in močno obzidje, s števinimi utrjenimi stolpi in z močnim topništvom. Mestna okolica pa je bila lepo in skrbno obdelana.86 Benečani so s čolnov merili globino morja okoli oto­ kov in mesta. 15. avgusta so se ladje približale cilju in topničarji z bombarde Distruzione so začeli s poskusnimi streli.87 Ena bomba je eksplodirala na mestnem obzidju. S Polonije so izstrelili štiri granate, od katerih sta dve padli v mestno središče. Naslednji jutro se je beneškim ladjam približal čoln, s katerim je prihajala pošta be­ neškega konzula iz Tripolija. V pismu je bila opisana 79 T. M ascheroni, o.c., str. 48, 80 Ibidem, o.c., str. 49 81 Prim. Giovanni Cassoni, o.c., str. 171 - 182 - M ed razvrstitvijo vojakov po poreklu so slovanske vojake poim enovali "soldati schiavoni". 82 T. M ascheroni, o.c., str. 48 83 Ibidem, o.c., str. 49 84 Ibidem, o.c., str. 49 85 F. Gestrin, o.c. str. 124 - Beneški čevelj je meril 34 ,77 cm. 86 T. M ascheroni, o.c., str. 52, G iusepp e Gatteri, o.c., str. 148. Vrhovni voditelj beneške m ornarice admiral A . Emo je naredil izviren načrt za napad na Sfax. Mesto je bilo močno obzidano. Imelo je še eno prednost, globina morje pred mestom je bila majhna, kar je večjim vojaškim ladjam preprečilo dostop v pristanišče. D o te dobe nam reč mesto ni še nikoli napadla večja pomorska flota. Dal je zgraditi velike in m očne splave na katere so postavili topove. S splavi so se lahko približali mestom na tuniški obali in jih z uspehom bom bardirali. Beneški napad je gusarje in ostale prebivalce mest presenetil, ker niso pričakovali česa podobnega, zato so tudi utrpeli veliko žrtev in materialne škode. 87 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena..., str. 8; Pri poskusnem streljanju so pri polnjenju minometov in topov uporabljali različne količine sm odnika. Začeli so z polovičnim polnjenjem. Č e bom be niso zad e le cilja so količino povečali do največje m ožne mere, in če tudi v tem primeru niso dosegli željenih rezultatov, so s streljanjem prenehali. 229 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 škoda, ki so jo povzročile beneške bombe v mestu Sousse. 88 16. avgusta ob pol štirih zjutraj so beneški topničarji začeli s pravim napadom na mesto. Z bombarde Dis­ truzione so topničarji izstrelili 27 bomb, od katerih jih je kar 23 padlo v mesto, dve sta padli na obalo, dve pa sta eksplodirali v zraku. S Polonije so izstrelili 32 bomb, katerih večina je padla v mesto. Ob zori so napad prekinili ter se oddaljili na varnostno razdaljo.89 Naslednji dan so z napadom začeli ob štirih zjutraj. Z bombard so izstrelili 109 bomb, 90 jih je padlo v mesto. Admiral je ukazal tudi topničarjem Farne, naj poskusno streljajo. Medtem pa je galeota Esploratore zasledovali gusarsko ladjo tipa sandal.90 Gusarji so se prestrašeni s plavanjem rešili na obalo. Beneški kapitan pa ni hotel tvegati in zapleniti sandala, saj bi moral jadrati preko plitvine. Medtem ko je mestna obramba Soussa s topniškim ognjem držala beneške ladje na razdalji, prebivalci Sfaxa niso streljali na beneške ladje. Čeprav je bila obramba mesta dobro organizirana in oborožena, pa branilci niso pričakovali beneškega napada.91 Ker se je 18. avgusta vreme poslabšalo, so beneške ladje odplule proti oto­ kom "Qurchini" (Kerkhennah), kjer so bile varne pred nevihtami, ki so divjale v tem obdobju. Ker se neurje ni poleglo, je admiral ukazal pluti proti Trapaniju, kamor so prispeli prvega septembra. Mornarji so se najprej oskrbeli s pitno vodo.9 Posadka Eola je še vedno skrbela za bolne mornarje. V mesto je iz Livorna prispel tudi šammbek Cupido. Drugi šambek Nettuno so potegnili na kopno in začeli popravljati trup, ki je bil v zelo slabem stanju.93 5. septembra 1785 je admiral poveljniku galeote Es­ ploratore ukazal, naj gre križarit pred otok Favignana, kjer so se je nahajale beneške ladje, ki jih je vodil admiral Querini. Ob petih popoldne so mornarji z galeote opazili beneške ladje in v pozdrav izstrelili nekaj topovskih salv. Naslednje jutro se jim je galeota približala. Skupino so sestavljale ladje Sirena, Vittoria, Kavalier' Angelo, nek keč in trabakul. Na keču je bil natovorjen prepečenec, trabakul pa je vozil 1.200 sodov vina. Na ladji Vittoriji so pripeljali 500 -librski minomet in 72 bomb istega kalibra za bombardo Distruzione. Na keču je bilo na­ tovorjenih 93 bomb za bombarde.94 V Trapaniju so beneški mornarji obnovili zaloge vode, prepečenca ter ostalih živil. 16. septembra je del flote zapustil pristanišče, kjer sta ostala samo keč in ladja Eolo, posadki pa sta prevzeli skrb za bolnike. Šambek Cupido je z pošto odpotoval proti Livornu. Vremenske razmere se še vedno niso izboljšale in z ladjami je bilo precej težav. Najhuje je bilo bombardi Poloniji, od koder so ob petih zjutraj izstrelili 5 to­ povskih strelov in tako prosili za pomoč. V bombardinem skladišču je bilo že pet pedi vode. Z ostalih ladij so poslali kalafate, ki so v dveh urah odkrili dve luknji in ju zamašili.95 Neurje je z galeote Esploratore odtrgalo čoln, ladji Vittoriji se je zlomila prečka na krmnem jam­ boru, fregati Concordiji pa se je polomil jambor na premcu. Viharno vreme se je nadaljevalo. Beneška flota je 22. septembra prišla pred zaliv Golette.96 Admiral 89 90 91 92 93 94 95 96 T.M ascheroni, o.c., str. 53 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 9 ; Admiral Emo je zelo točno izdelal taktiko umika, večji čolni ali ladje so varovali manjša plovila pri umiku. Na ta način majša plovila so bila vedno krita invarna pred nasprotnikovim ognjem. Prim. Panlesico Italiano, V enezia 1839, IV. del str. 1441, Sandal je bil tip manjšega turškega plovila. V 17. stoletju so ta tip ladij gradili tudi v beneški ladjedelnici.. Ladja je bila majhnijših dimenzij, zelo lahka in hitra. O bičajno sta veslala po dva mornarja. U porabljali so jo v ribiške namene, kakor tudi za prevoz lažjih tovorov. T. M ascheroni, o.c., str. 54 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 11; Admiral je vsakodnevno ukazal, kdo mora poskrbeti za prevoz pitne vode. T. M ascheroni, o.c., str. 55 Ibidem, str. 55 Ibidem, str. 56 T. M ascheroni, str. 57 ; PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena..., str. 3 ; 22. septembra 1785. Zab e ležen i so prvi podatki o dnevnih ukazih, ki jih morajo mornarji opraviti. Vpisane so tudi važnejše naloge mornarjev na ostalih ladjah. Vsekakor se kronika in ladijski dnevnik dopolnjujeta in v datumih ni bistvenih razlik. 22. sept.. 1785 - ladja Farna Ladje so morale imeti pripravljeno topništvo. Skladišča (stive) so morali mornarji urediti in izprazniti - urejena so morala biti zaradi sprejem a morebitnih ranjencev. M orali so pripraviti in urediti ladijske čolne. V čolnu je moralo biti enako število mornarjev in vojakov (vsi dobro oboroženi s strelnim orožjem). V kajičih je bilo od 6 do 8 vojakov, poleg enakega števila mornarjev. Oficirji na ladjah so bili treh rangov - plemiči, pehota in mornarji (patrigio, militare e marina). M ornarji so ladje namestili v bojno linijo. Večje ladje so bile v zadnji liniji, čolni in splavi pa bliže obali. Pri morebitnem sovražnikovem napadu so večje ladje varovale splave in čolne pri umiku. 23. sept. 1785 Farna (str. 3) ; Vodja mojstrov s Concordie je moral zbrati mojstre z Vittorie in Eola in skupno popraviti čolne Concordie, Eola, Esploratora in Nettuna. V se ladje so morale imeti stalno pripravljene čolne za obram bo. Pregledati so morali vetrila in menjati poškodovana ali strgana jadra, vrvi ter prečke. 230 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM CUSARJEM, 219-242 Emo je poslal pismo tuniškemu beju, v katerem je spo­ ročal, da je beneška flota bombardirala že dve mesti in povzročila veliko škode. Če bej ne bi sprejel mirovnih pogojev, bo flota nadaljevala z napadom na Goletto.97 Zaliv Golette je polkrožne oblike, na eni strani meji na Kartaginski rt, kjer so v tem obdobju bile še vidne razvaline antičnega mesta. Trdnjava Goletta je ležala pet milj od rta, Tunis pa osem od zaliva. Za obrambo zaliva je skrbel sistem manjših trdnjav. Največja je imela z morske strani 70 korakov dolgo obzidje. Trdnjave so imele številne topove različnih kalibrov francoske iz­ delave. Ves obalni pas je bil lepo in intenzivno ob- Na ladjah je primanjkovala pitna voda, zm anjšala se je njena uporaba v kuhinji. 24. sept. 1785 Farna (str. 4) Poveljnik Sirene je moral poslati pred mestom (400 korakov od obale) v izvidnico kajič. Izvidniki so morali paziti na vse premike in hitro obvestiti na novosti (posebno skrb so morali posvetiti francoskim ladjam, ki so bile v pristanišču). Enako nalogo je dobil poveljnik Vittorie. Mojstri so morali na ladjah popraviti vse poškodbe, še posebejo vetrila. 25. sept. 1785 Farna (str. 5) M ornarji s Farne so morali s kajičem v izvidnico 700 do 800 korakov od obale. M ornarji so morali pregledati globino morja, do koder bi lahko prišle večje ladje. Častnik, ki je vodil mornarje je po opravljenem delu poročal admiralu. O pravili so tudi trigonometrijska merjenja. Mojstri so tudi tega dne imeli veliko dela z popravili jader in vetril 26. sept. 1785 za Concordio Primanjkovalo je pitne vode. Najtežji je bil položaj na Eolu, kjer so najprej zmanjšali uporabo (le 2 krat na teden so kuhali tople obroke - častniki so še vedno dobili en topel obrok na dan). Na dan so lahko uporabili samo 3 sode vode, naslednji teden pa dva soda na dan. 27. sept. 1785 Sirena (str. 6) Poveljnik Sirene je moral poslati mornarje z čolnom da so varovali sidra, sidrne vrvi in bojo bom bard. Adm iral je pripravil tudi načrt za primer, če bi se mornarji in vojaki izkrcali na obalo. Ker sta čoln vodila dva častnika bi vodil en poveljnik ljudi na obali, drugi pa ljudi, ki so ostali v čolnu. Vojaki so bili dobro oboroženi, vsak je imel 24 naboje za puško. V čolnu je bilo 16 vojakov in 18 mornarjev. 28. sept. 1785 Vse ladijske posadke so morale biti pripravljene na boj. Postopma so se približali mestu. M ornarji v čolnih so morali biti pripravljeni na hitre prem ike. Posadke v čolnih sta vodila dva častnika (mornariški in "pehotni" oficir), tako so imeli večji nadzor nad vojaki. Posadka Eola je morala pripraviti 20 praznih sodov, plohe in deske. Material so uporabili za gradnjo splava. Poveljnik Coldum er s C oncordie in kapitan Cristanich sta morala na Farno, kjer sta imela razgovore z admiralom Emom. Kajič Palme, vodil ga je pilot Arm eni je moral v izvidnico v smeri mestnega pomola. Posadka na Eolu je morala dodatno zmanjšati uporabo vode. Voda je začelo primanjkovati tudi na Vittoriji. Naslednji dan so morali vse ladje premakniti za 250 do 300 korakov proti zahodu. 29. sept. 1785 Farna (str. 7) Poveljnik Sirene je moral pripraviti kajič za izvidnico. Mornarji (izvidniki) so morali nato poročati adm iralu. Posadki na bom bardah sta morali v pripravljenosti za premik proti mestu. 30. sept. 1785 (str. 8) Poveljnika Farne in Palme sta morala pripraviti kajiča za izvidnico. Mornarji so morali ob zori ladje približati mestu (za 120 korakov so približali Concordio, za 150 Eolo, za 200 Palmo in Sireno). Edino ladjo Vittorio niso prem aknili s sidrišča. Na Eolu je poveljnik lahko izpustil častnika Francovicha iz zapora, pred izpustitvijo pa je moral obljubil, da ne bo izvrševal ukaze nadrejenik častnikov. 97 T. M ascheroni, o .c., str. 58 ; PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 8 1. okt. 1785 Farna Mornarji so bom barde približajli mestu. Po ukazu so začeli streljati na utrdbe. Pri prvem poskusnem streljanju so morali uporabiti 2/3 polnjenja (smodnika). Č e so bom be padle na cilj, so uporabili prave bom be. V nasprotnem primeru, pa so povečali količino smodnika za 2 do 3 libri. Topničarji Polonije so streljli na trdnjavo ob vhodu v pristanišče. Poveljnik šam beka Nettuna je moral pripraviti čoln, ki je nudil podporo bom bardi Distruzione. Mornarji s čolna Esploratora pa so pomagali Poloniji. Poveljnika Sirene in Eola sta pripravila čolna za podporo splavov. (Vsak splav je imel poleg oborožen čoln, ki ga je varoval v primeru napada s kopnega in mu pomagal na varno). V bližini splavov je bilo pripravljeno še večje število čolnov, ki so jih razporedili v primeru potrebe. Splave so približali od 150 do 300 korakv od mestnega obzidja, odvisno od tega kakšno obram bo je imel pred seboj. O bo rožen i čolni in ladje v drugi in tretji boji liniji pa so morali streljati čez splave. S tem so sovražniku onemogočili učinkovito streljanje in hkrati varovali splave. Na splavih je bilo 6 mornarjev, 4 topničarji, 2 vojaka in oficir. Vsak splav je imel točno določeno nalogo in cilj na katerega je streljal. V primeru, da so z močnim in točnim ognjem uspeli spoditi nasprotnika z bojinih položajev, so bili na enem izm ed čolnov 4 potapljači. Njihova naloga je bila ta, da so priplavali do nasprotnikovega topništva. Tam so z močnimi žeblji zabili ležišča topov, prevrnili in poškodovali so topništvo, če je bilo to le mogoče. Za opravljeno delo je sledila nagrada 4 dukatov. V primeru slabega vrem ena je akcija odpadla in plovila so morali spraviti na varno. Čo ln e in splave je še dodatno varovala galeota Esploratore, ki je bila v neposredni bližini, vendar pa sama ni smela sodelovati v boju, da je ne bi razpoznali. V primeru, da je sovražnik s čolni napadel splave, je bilo treba to takoj sporočiti, da so hitro pripravili ustrezne protiukrepe. 231 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 delan.98 Admiral je razvrstil ladje za napad. Najbižje obali sta bili postavljeni bombardi. Admiral je ladjedelniškim mojstrom ukazal zgraditi dva splava. Za osnovo so upo­ rabili 22 sodov, bila pa sta dovolj močna, da so na njiju postavili 40 - librski top. Naslednji dan je bej odgovoril na pismo. Napisal je, da se zahvaljuje za opozorila, a zaupa svoji obrambi. Glede sklepanja mirovnih pogajanj pa se pogoji niso spremenili. Prvega oktobra so mojstri dokočali splava. Mornarji so oborožili največje ladjiske čolne s topovi, ki so služili za zaščito splavov. Admiral je ukazal, naj se ladje približajo Goletti. Topničarji so se pripravili za delo. S poskusnim napadom so začeli 3. oktobra ob petih zjutraj.99 Z bombarde Distruzione so izstrelili 3 bombe, s Polonije pa 5. Nobena izmed bomb ni zadela cilja; Benečani so prenehali z ognjem ter se oddaljili na varnostno razdaljo. Ob štirih zjutraj so začeli napad topničarji na splavih. S splavi so se približali trdnjavi na 170 korakov. Ogenj so prekinili ob osmih zjutraj. Beneški topničarji so poškodovali del obzidja. Mestana obramba je nudila močan odpor, vendar brez posledic. Naslednji dan so nadaljevali z napadom.100 Topničarji z Distruzione so izstrelili 10 bomb. Mesto pa je zadela samo ena in to hišo luškega kapitana. Bombe, ki so jih izstrelili s Polonije, niso dosegle cilja.101 9. oktobra 1785 se je vreme poslabšalo 102 in šele naslednji dan je beneška flota lahko nadaljevala na­ pad.103 Ko so se ladje približale obali, je bombarda Distruzione izstrelila 48 bomb, katerih je večina zadela mestno središče. Topničarji Polonije so na cilj izstrelili 44 granat. Goletto je zajel požar, da je bila podobna bruhajočemu Vezuviju. Sovražnikova granata je pre­ luknjala čoln ladje Eolo, a ni ekspodirala. Zadete so bile tudi vreče peska na splavu, a brez večje škode.104 15. oktobra je admiral Querini z ladjo Sireno in šam- bekom Nettunom odplul v Trapani. Šambek Cupido 98 T. M ascheroni, o .c., str. 60, PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 11 2. okt. 1785 O b 24. uri so poveljniki plovil na izvajali dane jim zapovedi (podobne kot 1. oktobra). 99 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 12 3 . okt. 1785 V se ladje so dobile točno določene naloge in obveznosti. Vittoria je branila dva splava (vodila sta jih Subotich in Zar). Podobno so tudi ostale ladje varovale splave kljub temu, da so bili mornarji v čolnih stalno pri splavih. V primeru potrebe so z ladij poslali dodatno pom oč in okrepitve. 100 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 13 4 . okt. 1785 Farna V tunizijskih pristaniščih so bile prisotne francoske ladje. Beneške ladje so večkrat sprem enile razpored pred mestom in se prem aknile od 100 do 300 korakov, glede na to kaj si je admiral izbral za cilj. Primanjkovala je voda, zato niso na ladjah kuhali toplih obrokov. 101 T. M oscheroni, o.c., str. 62 ; PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 15 5. okt. 1785 M ornarji Palm e in Concordije so šli s kajiči v izvidnico. Splave so morali povleči na določene (položaje) mesta in začeti z ognjem. Splavi so bili privezani na sidrne vrvi večje ladje. Mornarji so jih vlekli na položaje (pred obzidje) in nazaj, ko je bilo to potrebno. 6. okt. 1785 (str. 16) V primeru slabega vrem ena so morali mornarji topništvo, ki je bilo v čolnih in splavih, takoj prenesti na ladje. Adm iral je topničarjem na bom bardah vsakodnevo določal cilje (trdnjave) za bombardirati. Mornarji v kajičih so morali vsako noč stražiti in opazovati nasprotnikovo gibajne na obali. Vsako noč so menjali razpoznavna gesla, uporabljali so znana imena svetnikov ali pa krajev. (Marco, V enezia itd.). Izvidnice so vodili večinom a isti piloti in nižji častniki (Mianilouich, N apich, Franinovich, Alessich, Petrovich itd.) Z večje razdalje so streljali samo z topovi in minometi večjih kalibrov, ker drugače ni bilo pravega efekta (samo trošenje smodnika in izstrelkov). 8. okt. 1785 (str. 18) M ornarji so morali na običajno nočno stražo in poizvedovanje (izvidnico). Splave so povlekli na prvo bojno črto. Topničarji bom bard so dobili ukaz katere cilje bodo streljali. Zaradi prestopka je admiral kaznoval oficirja M iouilouicha in poročnika Pairentia. Z verig pa so po prestani kazni izpustili mornarja s Farne. 102 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 19 9. okt. 1785 Na ladjah je admiral stalno spreminjal posadke, z ene ladje so mornarji šli na drugo ladjo. Na ta način je admiral skušal ublažiti napetosti med mornarji, nam reč na ladjah je bilo večje število mornarjev in nižjih oficirjev zaradi prestopkov kaznovanih in vklenjenih oziroma zaprtih. 103 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 20 10 . okt. 1785. Kot običajno so morali mornarji s kajiči v izvidnico. Splave so morali povleči na na bojno mesto, skratka se previdno pripraviti na napad. 104 T . M ascheroni, o .c., str. 64 232 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 je odplul v Livorno. Tega dne je iz pristanišča Golette izplula večja turška ladja. Na jamboru je imela izobešeno belo zastavo. Plemič Corner s fregate Farne ji je šel s čolnom nasproti, a tuniški glasnik ni hotel predati pisma beneškemu plemiču.10 Dobil ga je kapitan neke v bližini zasidrane francoske ladje, ta pa je nato poslal svojega podrejenega, da ga preda beneškemu admiralu. V pismu je bej sporočil, da sprejema beneške mirovne pogoje.1 6 20. oktobra je beneška flota izplula iz Golette in do naslednjega jutra je preplula že 30 milj. Ker je vreme znova postalo viharno, so ladje morale skrajšati jadra. Nevihta je trajala 4 dni. Bombardi Distruzione je vihar polomil del jambora, ki je padel na palubo, a k sreči žrtev ni bilo. Admiral Emo je naročil poveljniku fregate Palme, naj priveže poškodovano bombardo in jo vleče za seboj. Zaradi viharnega vremena je manever uspel šele naslednje jutro. S fregate Concordije so mornarji prenesli na bombardo nov del jambora, ki so ga mojstri zamenjali s poškodovanim. Nato so se beneške ladje usmerile proti Trapaniju. Neurje je tudi fregati Concordiji poškodovalo vetrilo in potrebna je bila temeljitega po­ pravila107 Fregati Sirena in Kavalier Angelo ter šambek Nettuno so bili zasidrani pred Marsalo, a so se zaradi močnega vetra zatekli v zavetje otoka Favignano.108 Prvega no­ vembra je tudi fregata Vittoria priplula v Trapam. Vihar je postajal vse hujši, zato je admiral ukazal, da se ladje zatečejo na Malto. Proti Malti so pluli Farna, Eolo, Palma, obe bombardi in Esploratore. Posadkam je za­ čelo primanjkovati živieža in vode. V najslabšem po­ ložaju je bila posadka bombarde Distruzione. Vsak mor­ nar je lahko dobil le četrt litra vode na dan. Petega novembra 1785 so ladje še vedno križarile na odprtem morju. Ker je bilo pomanjkanje vode vse večje, je admiral naročil kapitanoma bombard, naj plujeta proti Agrigentu (Girgenti). Ladji sta pluli v Agrigento, vendar je bilo pristanišče že polno. Bombardi sta se namenili nazaj proti Malti, saj se nevihta še ni umirila. Sedmega no­ vembra sta tja tudi prispeli, naslednjega dne pa je Palmi in Poloniji uspelo vpluti v pristanišče. Šambek Cupido je pred nevihto srečno prispel iz Livorna. Admiral Emo je ukazal posadki, naj okrbi z vodo in hrano ladje, ki niso mogle v pristanišče, kar ji je uspelo navkljub slabemu vremenu. 10 Posadka Eola je ladjo zasidrala na drugi strani otoka in opravila 20 - dnevno karanteno (con­ tumacia). V pristanišču so ladijski mojstri opravili vsa vzdrževal­ na dela.110 Šambek Cupido so v celoti obnovili, ostalim ladjam pa samo palube in dele, ki niso bili pod vodo. 105 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdini Per La N aue Sirena.., str. 20 11. okt. 1785. Kot običajno so morali mornarji s kajiči v izvidnico. Na Vittoriji so iz verig izpustili kaznovane mornarje. Poostrili so nadzor na uporabo pitne vode. 12. okt. 1785 M ornarji so morali s kajiči v izvidnico. Na ladjah pa so potekale priprave za napad. 13. okt. 1785 M ornarji s Palme in Eola so morali s kajiči v izvidnico. Po pregledu obale so mornarji pripravili ladje in odpluli iz Tunisa. 27. oktobra so mornarji prispeli na Malto. Mornarji Sirene so s čoln hodili po pitno vodo in oskrbovali celo floto. Ladijski mojstri Sirene, Vittorie, Conco rd ie pregledali stanje ladij in začeli z najnujnejimi popravili. Tudi oficirji so se morali strogo držati discipline, v primeru neposlušnosti - če se ni vrnil pravočasno z mesta je izgubil plačo dveh m esecev. 106 T. M ascheroni, o.e., str. 64 107 Ibidem, o.e., str. 65 108 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 22 28. nov. 1785 Ladijski mojstri so nadaljevali z popravili ladij - omenjeni so "marangoni" (mizarji, tesarji), "calafati", "fabri" (kovači). Večje število mornarjev je bilo bolnih, zato so jih odvedli v mestno bolnišnico. 29. nov. 1785 Vsi ladijski mojstri so zbrali za dela na Palmi. Tega dne je zdravnik v bolnici temeljito pregledal bolne mornarje. O zdraveli mornarji so morali nazaj na ladje. 30. okt. 1785 Malta Vsi mojstri so morali na Concordio, kjer so opravili vsa potrebna popravila. Kakor vedno je opravljeno delo pregledal ladijski poveljnik. 109 T. M ascheroni, o.e., str. 67 110 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 23 1. dec. 1785 Malta Mojstri so morali na šam bek Cupido , kjer so najprej popravili vetrilo. Mojstri so delali tudi na fregati Sireni, kjer so zamenjali jam bor, ki je bil m očno poškodovan. Mornarji so s čolni vsakodnevno peljali svežo pitno vodo. 2. dec. 1785 Malta Mojstri s Farne in Conco rd ie so šli na fregato Kavalier' Angelo, kjer so opravili večje popravilo. Na fregati so ostali dokler niso dokončali dela. M edtem so mojstri na Sireni sneli poškodovan jambor, kovači pa so delali na Concordiji. 3. dec. 1785 . Malta Mojstri so odelali na Eolu, Distruzione in K. Angelo. Mornarji so še vedno obnavljali zaloge pitne vode 233 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 8. decembra 1785 je admiral ukazal poveljniku ladje Kavalier' Angelo naj gre po prepečenec na Krf. Posadka šambeka Cupido pa je morala v Livorno po pošto in dokumente.111 14. decembra sta izplula Sirena in Eolo, naslednji dan pa tudi admiralska ladja Farna.112 Širile so se go­ vorice o petih gusarskih ladjah, ki naj bi prihajale iz Alžira. Beneške ladje so izplule in križarile okoli otoka, vendar o gusarskih ladjah ni bilo ne duha ne sluha. 22. decembra je iz pristanišča izplula ladja Esploratore z nalogo, da pregleda vode okoli otoka Panteleria. 27. decembra je fregata Concordia izplula in pre­ gledala morja med otoki Linosa, Panteleria, Malto in Agrigentom. 31. decembra se je na Malto vrnila admiralska ladja Farna.113 1. januarja 1786 je na Malto prispel tuniški šambek, ki ga je poslal bej.1 4 4. d ec. 1785 Malta (str. 24) Kovači so delali na bom bardi Distruzione (spenjali so nove že lezne obroče na glavnem jamboru. Kalafati pa so prem azali trup fregate Kavalier' Angelo. Mornarji so tudi ta dan obnavljali zaloge pitne vode. 5. dec. 1785 Kalafati so delali na Eolo. M ornarje in vojake, ki so skušali zbežati z ladij v mesto, čeprav niso imeli dovoljenja, niso spustili več v mesto. 7 d ec. 1785 (str. 25) Poveljnik fregate K. Angelo je moral pripraviti vojake in mornarje (posadko) za pregled. Adm iral je imel namen pregledati tudi ladjo, zato je moral poveljnik izpopolniti zaloge vode in prepečenca, kakor tudi osnovni potrošni material (vrvi, jadra, deske itd.) Enak ukaz je dobil tudi poveljnik Sirene (ladja je morala imeti vse pripravljeno za odhod). Bolne mornarje in vojake je bilo treba peljati v bolnišnico na kopno, hkrati pa prevzeti ozdravele. Vsa potrebna dela glede bonikov je vodil glavni zdravnik (kirurg) Costanzi. Vsakega bolnika je bilo treba temeljito pregledati in določiti tip bolezni in njeno zdravljenje. Mojstrom z ladje Eolo so sneli verige, v primeru, v primeru nadaljne neposlušnosti so jih za vzgled primerno kaznovali. 8. d ec. 1785 . farna Malta (str. 26) Mojstri so začeli z popravilom kajičev na Concordiji, Palmi in Sireni. Z a oskrbo z vodo so mornarji zgoraj naštetih ladij uporabljali čolne . Vsi ladijski pisarji so morali o svojem delu poročati admiralu. Zdravnik je temeljito pregledal bolne mornarje in vojake, nihče ni smel simulirati. Simulante so strogo kaznovali, ker so "odžirali" denar za zdravljenje (bolniki so nam reč imeli boljšo hrano). Povelnjki na vseh ladjah so lahko sprejemali novince (reclute). 9 . d ec 1785 Kalafati so začeli z delom na trupih Sirene in Vittorie. Mornarji so tudi ta dan nadaljevali z oskrbo pitne vode. Eden izmed pilotinov bo delal izpit za petega pilota. 10. 12. 1785 (str. 27) Adm iral je opravil pregled vseh ladijskih posadk (mornarje, vojake, topničarje in mojstre). Mornarji in ostali člani posadke so morali biti v popolni uniformi, imeti urejene lase itd. Pregledal je tudi stanje ladijske oprem e. Tega dne so iz verig smeli vse ladijske mojstre, ne glede kakšno kazen so prestajali. Poveljnki so mornarjem dali nove kape, vendar so jih lahko uporabljali le v lepem vrem enu. 11. 12 . 1785 (str. 28) Ladiski mojstri (predvsem kalafati) so morali na Farno, kjer so začeli z popravilom palube, kjer so ostali do konca del. Posebno natančno so morali zaščititi del palube nad skladiščem prepečenca in smodnika. V ečje število mojstrov je bilo vklenjeno v verige. 12. 12. 1785 (str. 29) Poveljniki so morali organizirati vse potrebna dela, da so bile ladje pripravljene na odhod. Ladijski pisarji so morali oddati poročila in sprem em be stanja na ladjah (tako posadke, kot ladijske opreme). Poveljniki so morali pripraviti vprašanja za izpit (za napredovanje), ki so ga opravljali drugi piloti. Piloti, ki so želeli opraviti izpit, so morali oddati pism eno prijavo. Pisarji so morali popisati število in stanje jader, prečk, košev in jamborov. Poveljnik Vittorije je moral pojasniti zakaj je zaprl in priklenil pilotina. 13. 12. 1785 (str. 30) Poveljniki so nadaljevali z pripravo ladij na izplutje. Adm iral je ukazal vrstni red po katerem naj se ravnaljo poveljniki pri izplutju iz pristanišča (prva izpluje Farna, nato Palma, Concordia in Vittoria itd.). 13 . 12. 1785 za Sireno M ornarji so morali pregleati in pripraviti jadra. Oficirji so lahko šli v mesto gledat opero, vendar so morali zvečer nazaj na ladjo. V prim eru, ko ni bilo na ladji dela je lahko šlo 6 mornarjev in 6 nižjih oficirjev ter vojakov v mesto. Na ladjo so se morali vrniti ob 23 uri zvečer. Č e so se prepozno vrnili so sledile kazni. 111 T . M ascheroni, o.e., str. 68 112 T. M ascheroni, o.e., str. 68 113 T. M ascheroni, o.e., str. 113 114 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rd in i Per La N aue Sirena.., str. 31 1 . 1 . 178 6 Malta M ornarji so dopolnjevali zaloge pitne vode. Na fregati Sireni je zbolelo večje število mornarjev (6 je bilo huje bolnih) zato so jih odvedli v mestno bolnico. O zd ravele mornarje pa so izpustili iz bolnice. Kot smo že omenili ladijske posadke so bile sestavljene iz mornarjev različnih narodnosti., vendar pom em bnejše naloge so 234 ANNALES 3/'93 •1 1 C 11. januarja sta v Sirakuzo pluli Palma in Eolo. 26. januarja sta v pristanišče prispela Kavalier Angelo Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 opravljali samo mornarji, ki so prihajali Benetk. V tem primeru so stražili bolne mornarje (zaradi varnosti pred zastrupitvami, kot tudi pred pobegi). 2. 1. 1786 M ornarji so nadaljevali preskrbo z vodo. Zdravniki pa so imeli veliko dela z bolnimi mornarji 4 . 1. 1786 (str. 32) Pri delu sta se na Sireni poškodovala dva topničarja. Pravoslavni vojaki (soldati G red) so lahko poslušali mašo na galeoti Esploratore. Poveljniki so morali strogo paziti na red. 8. 1. 1786 (str. 33) Tudi ta dan so mornarji nadaljevali s preskrbo vode. Topničarji so morali skupaj s pisarjem pregledati stanje in število bom b. Tega dne so na vseh ladjah začeli z oskrbo z vinom . Nove mornarje (reclute) so poveljniki predstavili posadkam. Na ladjah vladala trda disciplina, vendar so jo člani posadk stalno kršili, kar nam povedo zapisi o večjem številu vklenjenih ljudi. Številni so bili primeri, ko so mornarji kradli in prodajali dele uniform. Tako dejanje so ladijski poveljniki strogo kaznovali, poleg telesne kazni so morali krivci nadomestiti prodano ali ukradeno blago. V primeru, da ni imel denarja je dobil za dnevni obrok samo vodo in kruh, ter na ta način odplačal kazen. 8. 1. 1786 M ornarji so nadaljevali s preskrbo pitne vode. Ladjam, ki so bile dolgo časa zasidrane na enem mestu, so morali mornarji dvigniti sidra in posušiti vrvi, nato se so ladjo zasidrali na drugem mestu. Tako so preprečili preperetje vrvi. 9. 1. 1786 M ornar Eola se ni pravočasno vrnil z izhoda v mestu, ko se je vrnil pa je še napadel in pretepel stražarja. Ostali stražarji so ga takoj prijeli in priklenili. Dva krat m esečno so mornarjem dali sveže meso. 9. 1. 1786 Zradi neposlušnosti so na Sireni kaznovali z bičanjem dva mornarja. 10. 1. 1786 Poveljnik Eola je moral pripraviti vse potrebno, da je lahko ladja odplula na kratko križarjenje. Dva vojaka z Eola sta šla v mesto oborožena, kar je bilo strogo prepovedano. V mestu je eden streljal. Tisti, ki je streljal je dobil 200 udarcev, drugi pa 60 udarcev z bičem . 115 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 34 13. 1. 1786 Adm iral je pregledal topništvo. Tega dne so vsem posadkam so dodelili (skuhali) sveže meso. 14. 1 . 1786 Na Malti so zalotili večje število mornarjev, ki so kradli. Kazenovali so jih z 10 do 15 udarcev biča. 16. 1. 1786 (str. 35) Adm iral je pregledal stanje posadk. Mornarji so še naprej prodajali dele uniform (plašče, srajce itd.). Zato so povečali kaznen na 30 udarcev z bičem (30 colpi di čorba). Poleg kazni so krivci nadomestili oblačila. Oficirji so lahko šil na gledališko predstavo, seveda primerno urejeni. Niso pa smeli sesti v prvi vrsti. 18. 1. 1786 Zdravniki so opravili pregled bolnikov. Ladijski pisarji so popisali, kaj vse potrebuje zdravnik za zdravljenje bolnikov. 20. 1. 1786 Zdrvnik (kirurg) Costanzi je pregledal bolnike. Vojaki so vadili v vojaških veščinah. 21. 1. 1786 Vojak na Eolu so povečali kazen, zato je bil do nadaljnega priklenjen v verige. Tega dne so prijeli in kaznovali štiri vojake z Eola, ker so kradli in prodajali opremo. 22. 1. 1786 (str. 36) M ornarji so nadaljevali s preskrbo z vodo. Mornarjem, ki so prodali dele uniform, so le-te dopolnili. V pristanišču so postrilni nadzor, posebno tistih oseb, ki so imele stike z mornarji. Adm iral je na vse načine skušal preprečiti prodajo beneške imovine. 22. 1. 1786 Poveljnik Vittorie je iz verig izpustil vklenjene mornarje, enako je storil poveljnik Concordije . 24 .1 . 1786 (str. 37) M ornar s Sirene je prodal pristaniškim delavcem 3 mornariške plašče. Plačati je moral njihovo vrednost. Na Sireni je zbolelo večje število mornarjev, odvedli so jih v mestno bolnico. Zdravniki so skupaj pregledali bolnike. Bolniki so imeli v bolnici skupno kuhinjo, s tem so prihranili del stroškov. Bolniki, ki so imeli sifilis (morbo gallico), so bili v posebnih prostorih, ker je bil nalezljiv. Ponovno je admiral ukazal zastražiti bolnico s 4 stražarji in vodnikom (morali so biti Benečani). Na ta način so skrbeli za fizično varnost bolnikov in ne samo na zdravniško. V bolnico so prihajali samo zdravniki in osebje, ki je skrbelo za hrano. N ihče izm ed bolnikov ni smel ven. Hrana je bila skrbno izbrana in boljše kakovosti od običajne. 24. 1. 1786 Ladijski mojstri so morali na fregati K. Angelo sneti poškodovani jam bor in ga zamenjati z novim. 25. 1. 1786 Zaradi številčnih kraj oprem e je admiral ukazal ladijskim poveljnikom naj pregledajo uniforme in oblačila posam eznega člana 235 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 in Cupido. Ladji sta bili natovorjeni z živili (prepečenec) in rezervnimi ladijskimi deli, predvsem z jambori. La­ dijske posadke so si razdelile živila, mojstri so menjavali poškodovane jambore. Stari in polomljeni jambori so bili namenjeni za gradnjo splavov.116 2. februarja 1786 seje v pristanišče vrnila ladja Palma, dva dni kasneje pa tudi ladja Esploratore, ki je peljala pošto in dokumente za komandanta flote.11 18. februarja se je vrnil šambek Cupido. Na poti na Malto je srečal ladjo Eolo, ki je bila poškodovana in seje potapljala. Posadka Cupidaje pomagala pri reševan­ ju in vlekla ladjovSirakuso, kjer je ostala na popravilu.118 25. februarja je posadka ladje Kavalier' Angelo od­ plula proti Trapaniju. V nedeljo, 26. februarja, je flota izplula iz pristanišča. Po treh dneh potovanja so ladje prispele do otoka Pan- posadke. M ornarji so dobili topel obrok s svežim mesom in zelenjavo. Nadaljevali so preskrbo vode. 116 T. M ascheroni, o.c., str.69; PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 38 27. 1. 1786 M ornarji na fregati K. Angelo so morali temeljito počistiti ladjo, predvsem pa krov. V primeru lepega vrem ena so morali naslednji dan natovoriti 4 0 .000 liber prepečenca. Tudi na ostalih ladjah so morali spustiti in počistiti (oprati) jadra, obvezno pa so jih morali posušiti. 28. 1. 1786 N a Sireno so natovorili 26 .000 liber prepečenca, na Vittorio 24 .000 liber skupno je bilo na ladji 3 4 .000 liber. Na Concordijo so naložili 3 0 .0 0 0 liber prepečenca. Preskrba z vodo. 29. 1. 1786 Ladijski poveljniki so pregledali stanje topništva. 30 . 1. 1786 Mojstri so na Concordiji popravili vetrilo. Drugi pilot Subotich je prespal v mestu ne, da bi prosil za dovoljenje. Za kazen je moral ostati zaprt v svoji sobi (kabini). Poveljnik Vittorie je vedel za Subotichev prestopek, vendar ga ni hotel prijaviti , zato je bil kaznovan z globo 2 cekinov. S tem denarjem so kupili mornarjem na Vittoriji kape. Strogo so kaznovali mornarje in vojake, ki so metali kamenje na race v rezervatu poleg pristanišča. To je bil lovni rezervat Velikega malteškega mojstra. Čakala jih je telesna kazen (bičanje). 117 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 41 31. 1. 1786 M ornarji so nadaljevali s preskrbo z vodo in vinom. C ena vina je bila po 14 lir na sod (barilo). I . 2. 1786 (str. 44) M ornarji so morali fregato Palmo temeljito očistiti in oprati. 118 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena.., str. 45 3. 2. 1786 S Sirene so pet mornarjev premestili na Vittorio, 3 mornarji pa so šli na Eolo. Z mestne bolnice so izpustiti ozdravele mornarje. Mornarji so nadaljevali s preskrbo z vodo in vinom. 4. 2. 1786 Ladijski ekonomi, so dopolnili zaloge polenovke (bacala), riža in ostalih živil. N aredili so spisek (količino) živil, ki jih potrebujejo za 2 m eseca plovbe. 5 . 2. 1786 (str. 46) M ornarji so nadaljevali s preskrbo vode in vina. 6. 2. 1786 Poveljniki so pregledali stanje posadk. Poveljnik Vittorie je kaznoval mornarje, ki so se na kopnem stepli z noži (20 ali 30 udarcev z bičem). 8. 2. 1786 Na Palmi sta se stepla mornarja in vojak - vojak, ki je prvi začel s provokacijami je bil kazenovan z 25 udarci z bičem . 9. 2. 1786 Na Sireno so privedli nazaj mornarja, ki je ubežal. 10. 2. 1786 (str. 48) M ornarji so ladje oskreskrbovali s svežo vodo. I I . 2. 1786 Adm iral je pregledal ladijske posadke. 14. 2. 1786 . N a Malti so zaradi pretepanja zaprli mornarja, šli so ponj in ga kaznovali. 16. 2. 1786 Nadaljevali so preskrbo z vodo. Na Palmi so zaprli pilotina. V mesto je šla samo polovica vojaških in mornariških častnikov, druga polovica je ostala na ladji. 18. 2. 1786 (str. 49) Kaznovali so mornarje, ki so prespali na kopnem (podvojili straže) V bodoče so šli v mesto samo 4 mornarji in 4 vojaki z ladje na dan. 236 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 telaria. Ladje so spustile jadra in čakale na angleški šambek, ki naj bi prinesel novice.119 5. marca 1 786 se je vreme poslabšalo in se sprevrglo v pravo neurje. Flota je morala zategniti jadra in nas­ lednjega dne so prispeli do otoka Lampedusa, od koder so se usmerili proti tuniški obali. Mornarji so sklepali, da namerava admiral pluti proti Sfaxu. Po nekajdnevni plovbi s šibkimi vetrovi so prispeli do otokov Quer- chinov. Zaradi plitvega morja so plovbo nadaljevali nas­ lednjega dne. 12. marca so se ladje zasidrale 3 milje od Sfaxa in admiral je takoj ukazal zgraditi močne splave. Pred mes­ tom je bila zasidrana tudi francoska ladja, ki je beneške mornarja obvestila, daje mesto dobilo 18 močnih topov. Beneški mornarji so pripravili devet splavov in jih primer­ no oborožili. Sidrne vrvi so bile dolge okoli 700 ko- rakov.120 18. marca je admiral ukazal mornarjem, naj se s splavi približajo mestu. Splavi so bili postavljeni v pol­ krogu, na sredini sta bila dva večja čolna. Mestu sta se pribižali tudi bombardi. Mestna obramba je skrbno pazila na premike beneških ladij, in ko so bile te v primerni bližini, so jih začeli obstreljevati. Istočasno so začeli streljati tudi beneški topničarji.121 Benečani so napad ponovili 22. marca. Z bombarde Distruzione so izstrelili 34 bomb, prav toliko tudi s Polonije. Mestna obramba je zadela enega izmed spla­ vov in trem mornarjem poškodovala noge.122 19. marca je šambek Cupido odplul proti otoku Lam- pedusi po vodo in živila Že 18. marca pa je admiral ukazal zgraditi nov splav na tridesetih sodih. Na splav so postavili 200 - librski minomet. Po končanih delih je beneška flota čakala na primerno vreme za ponoven napad na mesto. Med tem je prispel angleški šambek z novicami. Vse kaže, da ni bilo jasno, kaj je admiral dobil, ker je poslal fregato Concordio na Malto po navodila. Ladja je imela nalogo, da prinese tudi hrano in vodo. Angleška ladja se je napotila v Tunis k beju. Medtem so se tudi mestni branilci pripravili na ponovno obrambo. Na obali so postavili nove obrambne nasipe.123 4. aprila 1786 se je vrnil šambek Cupido, v skladiščih 119 T. M ascheroni, o.c., str. 71, PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdini Per La N aue Sirena, str. 50-52 19. 2. 1786 Ladje so preskrbeli s prepečencem . Za delo so bili zadolženi mornarji s Palme in Vittorie. M ornarji s C up ida so bili zadolženi za preskrbo s slanim mesom. Ladijski pisarji so posadkam izplačati mesečno plačo. Oficirji so imeli prost izhod v mesto. 20. 2. 1786 Ladijski mojstri so nadaljevali z deli na Sireni, Cupidu, Vittoriji in Eolu. Posadke so si dopolnili zaloge vina. Tudi ta dan je lahko šlo z vsake ladje poleg oficirjev še 12 mornarjev v mesto, kjer so lahko ostali do 23. ure. Iz aresta so izpustili drugega pilota Bassija, še prej pa je moral obljubiti kapetanu Chiuichu, da bo izvrševal vse njegove ukaze. 21. 2. 1786 Ladijski mojstri so nadaljevali že začeta dela. Posadke so dopolnjevale zaloge pitne vode. Kot običajno so oficirji in mornarji (po 10 na posadko) lahko šli v mesto. Pregledati so morali stanje bolnikov v bolnišnici, ter ozdravele vključiti v običajna ladijska opravila. 22. 2. 1786 Ladijski mojstri so nadaljevali dela na Cupidu . Posadki Sirene in Concordije so dopolnile zaloge prepečenca. Posadki bombard, Palme in Esploratora, pa so dopolnili zaloge vode. Dopolnili in pregledali so posadki Eola in Vittorije. 24. 2. 1786 M izarji in kalafati so nadaljevali delo na Cup idu . Mornarji so nadaljevali z dopolnitvijo zaloge pitne vode. Na Cupido so dopolnili zaloge prepečenca. 25. 2. 1786 Mojstri so popravili jam borne vrvi na Sireni. Na Sireni so kaznovali mornarja, ki je skušal dezertirati (telesna kazen). Na vseh ladjah so posadke pripravile jadra. Pripraviljeni so bili na izplutje. 26. 2. 1786 Tega dne nihče ni smel v mesto. Ladijske posadke so pregledovale vetrila (jadra, vrvi, prečke itd.) in dopolnjevale zaloge hrane in vode. Ladje so morali pripraviti na odhod. 120 T. M ascheroni, o.c., str. 72 121 Ibidem, str. 73 122 PAK, Družinski arhiv Cadam uro, O rdin i Per La N aue Sirena, str. 53 123 T. M ascheroni, o.c., str. 75, PAK, Družinski arhiv Cadam uro, Ordini Per La N aue Sirena, str. 54-55 20. 3. 1786 Iz smeri Trapanija sta prišla šam bek Nettuno in fregata K. Angelo. Na Malti ta posadki dopolnili zaloge živil in pitne vode. Mornarji so dobili izhode v mesto, vendar so morali biti lepo urejeni in oblečeni, strogo so morali paziti na disciplino. O b prvem neredu je bil izhod v mesto za vse prepovedan. Zdravnik Costanzi pa je prevzel na zdravljenje v mestno bolnico vse bolne mornarje. 29. 3. 1786 Mojstri so začeli s popravili ladij. O m enja se večje število kaznovanih mornarjev. Na K. Angelu je bil z petimi udarci s palico kaznovan mornar, zaradi kraje. Nadaljevali so s preskrbo vode. 237 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 je imel meso in druga živila, ki so jih razdelili po ladjah. Po treh dneh je bila posadka Cupida poslana pred Tri­ poli. Angleška ladja se je vrnila brez novic o premirju, zato so se beneški mornarji pripravili na napad. Admiral je pregledal oborožitev in stanje splavov. Med pregle­ dom so opazili, da v pristanišče pluje sovražnikova ladja. Beneške ladje so se takoj pognale v zasledovanje. Naj­ bliže je bil pilot Niccolo VVcovich. Gusarji so začeli streljati, ko so z ognjem odgovorili tudi beneški vojaki, so ubili poveljnika ladje in tri mornarje, ladjo pa privlekli za seboj. Angleški morarji so znali povedati, da je bilo ob zadnjem napadu v mestu uničenih trideset hiš, en top in del trdnjave. 13. aprila je fregata Concordija zasledila beneško floto, vendar se zaradi močnega vetra ni mogla približati. Nevihta je trajala tri dni, zato so ladje vrgle še tretje sidro. 20. aprila so še pihali dokaj močni vetrovi, 22. aprila pa so se umirili. Gusarski sandal se je ob obali približal mestu. Beneški mornarji so se takoj pripravili na zas­ ledovanje. Zaradi plitvega morja je gusarska ladja je nasedla in mornarji so poskakali v morje. Beneški mor­ narji so se vrnili, saj je bilo nasedlo ladjo pod ognjem sovražnih topov težko rešiti. V akciji so beneški mornarji ubili enega gusarja, pri Benečanih pa si je nek mornar zaradi nepazljivosti močno porezal roko. Akcijo je vodil pilot Niccolo' VVcovich. Istega dne je priplul Cupido s svežim govejim in ovčjim mesom in z zalogo vode. 23. aprila ob zori so beneški mornarji opazili ladjo, ki se je bližala zalivu. Galeota Espoloratore je francoski ladji, ki je iz Kandije v Tunis peljala milo in rozine, prekrižala pot. Po dveh dneh so ladjo izpustili. 26. aprila je v zaliv priplula druga francoska ladja s tovorom desk, železnih predmetov in volne. Prihajala je iz Marseilla, namenjena pa je bila v Tunis. Tega dne so beneške ladje zaustavile tudi tuniško trgovsko ladjo. 27. aprila je šambek Cupido ponovno odplul po živila. Ko se je vreme 29. aprila izboljšalo, je admiral ukazal ponovno napasti mesto. Ob plimi so se mu ladje pri­ bližale in ob 7. zvečer je bilo vse pripravljeno. Noč je bila temna, brez lune; ob zori pa so beneški topničarji začeli z dokajšnjo natančnostjo obstreljevati mestno sre­ dišče. Napad je trajal do poldneva. Mestni topničarji so se silovito branili in ubili enega od napadalcev. Be­ nečani so z bombard izstrelili 111 bomb, nato pa so se zaradi prihajajoče oseke morali umakniti na odprto morje. 3. maja 1786 je vreme bilo zopet primerno za napad. Beneški topničarji so usmerili ogenj predvsem na po­ ložaje obrambnega topništva. Ker so z napadom začeli zgodaj zjutraj, so razplamteli se požari osvetlili mesto. Branilci so zadeli beneški kajič in pri tem ubili enega mornarja. Topničarji z bombard so izstrelili 147 bomb. Po koncu napada so v mestu divjali številni požari, po katerih so Benečani sklepali, da so bombe zadele skla­ dišča olja ali volne. 6. maja ob 22. uri so se napadalci zopet približali mestu. Med napadom, ki je trajal od pol dveh po polnoči do treh zjutraj, so z bombard in splavov izstrelili 73 bomb. 8. maja seje beneška flota zasidrala 23 milj od mesta. Beneškim ladjam je primanjkovalo živil, predvsem pa vode, zato na ladjah niso kuhali toplih obrokov. Vsi so nestrpno čakali na Cupida, ki je z zalogami hrane in vode prispel z veliko zamudo. 15. maja je beneška flota odplula proti Querchinom. Pihal je močan veter. Flota je bila že 20 milj oddaljena od otoka Linose, a se zaradi močnega vetra ni mogla usidrati na Malti. Slabo vreme je trajalo štiri dni. Veter je lomil prečke, trgal jadra in vrvi. Bombarda Distruzione je izgubila rešilni čoln. V Tripoliju je v tem obdobju razsajala kuga in tudi beneški mornarji so bili v nevarnosti. Admiral Emo je ukazal najstrožje varnostne ukrepe, saj so mornarji na Malti prihajali v stik z najrazličnejšimi ljudmi. Na eni izmed trgovskih ladij je poveljnik umrl prav zaradi kuge. Beneškim mornarjem je zmanjkalo prepečenca, zato so dobivali svež kruh (16 unč na dan). 6. junija 1786 je fregata Kavalier' Angelo odplula na Krf po prepečenec. 10. junija je v pristanišče prispel Nettuno. Pospremil je trabakul s tovorom vina in pošto. Prispelo je pismo beneškega konzula v Tripoliju, v katerem je opisal raz­ dejanje, ki so ga naredile beneške bombe v Sfaxu. Po­ rušenih je bilo ogromno hiš, poškodovani so bili ob­ rambni stolpi in obzidje. Fregata Kavalier' Angelo se je z ugodnim vetrom hitro vrnila s Krfa. Pripeljala je 70.000 liber prepečenca, kar je zadoščalo za tri mesece (vsak mornar je dobil libro prepečenca na dan). Prispela je tudi beneška trgovska ladja, ki je pripeljala jadra, vrvi, smolo, katran, klobučevino za potrebe kalafatov in 242 bomb različnih kalibrov. 26. junij je poveljnik Mazzuccato odplul z ladjo v Maroko, kjer je na ladjo sprejel kraljevega sina in ga peljal v Meko. Ladja je bila zelo dobro in številno obo- 30. 3. 1786 (str. 54) Na ladjah so pospravljali skladišča, kjer se hrani smodnik. Sm odnik so prenesli na obalo. Nadaljevali so s preskrbo pitne vode. 238 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 rožena. Pred odhodom so z ladje raztovorili 322 bomb različnih kalibrov. 30. junija je iz Livorna prispel Cupido s 40.000 cekini. Sporočil je tudi, da so admirala Angela Ema izvolili za Prokuratorja sv. Marka, saj je prejšnji pro­ kurator Contarini umrl. Vsa flota se je novice veselila jn praznovalo se je tri dni. 2. julija 1786 je na Malto priplul keč Capitan Nordio z 250.000 librami prepečenca. 4. julija so izplule ladje Farna, Vitttorija, Eolo, Con- cordija, Palma, Kavalier'Angelo, oba šambeka,dve bom­ bardi ter galeota. Po 20 dneh plovbe so ladje prispele pred Biserto. Zaliv je velik in polkrožen, mesto pa je od rta oddaljeno 8 milj. Okolica mesta je bila intenzivno obdelana. Biserto je varovala močna obramba (utrjeno obzidje s številni topovi). Beneški mornarji so takoj začeli z gradnjo splavov. Vso pripravljalno delo so končali v štirih dneh. Sidra so potopili 700 korakov od mestnega obzidja. Splave in oborožene čolne so vodili že znani piloti in častniki. 30. julija sta bombardi začeli s poskusnim napadom. Topničarji so z Distruzione izstrelili 28 bomb, s Polonije pa 18, od katerih je večina zadela cilj. Napad je prekinil dober strel mestnih branilcev, ki so zadeli Distruzione poldrugi čevelj pod vodno linijo. Luknjo so mornarji za silo zamašili. Z mesta so topničarji izstrelili več kot 60 bomb velikega kalibra, s splavov pa se ni dalo streljati, ker so valovi bili le previsoki. 31. julija so se beneški topničarji ponovno pripravil na napad. Tega dne so sodelovali tudi topničarji s splavov in oboroženih čolnov. Večina od 136 izstreljenih granat je zadela cilj. Branilci mesta pa tokrat niso imeli sreče. Zadeli so sicer bombardo Distruzione, ki ni utrpela večje škode, pehotni vodnik pa je bil lažje ranjen. Zaradi močnega severnika so bili 1. in 2. avgusta spopadi prekinjeni. Šele ob devetih zvečer so izstrelili iz bombard in splavov skupno 92 bomb, a zaradi vetra so napad prekinili. Bisertčani so tokrat bolje streljali. Zadeli so Distruzione v jambor, eksplozija je strgala jadra in vrvi, poškodovala pa tudi eno sidro.. Tudi Poloniji so preluknjali palubo, vendar brez večjih pos­ ledic. Na oboroženem čolnu, ki ga je vodil Napich, je bomba ubila dva mornarja in enega vojaka. Krogla je zadela tudi čoln, ki ga je vodil Subitich, vendar so luknjo hitro zamašili. 4. avgusta je bilo morje mirno, primerno za silovit napad, ki je trajal tri ure in pol. Napadalci so izstrelili 183 bomb, katerih večina je priletela v cilj. Branilci pa so zadeli sprednji jambor na bombardi Distruzione in poškodovali vetrilo. Po enodnevnem počitku so Benečani ponovno na­ padli in izstrelili 198 bomb. V mestu so izbruhnili številni požari. Branilci so spet zadeli jambor na Distruzione in ga huje poškodovali. Tudi na bombardino palubo je padla bomba, a ni počila. Bila je francoske izdelave kalibra 24, v italijanskih merah pa kalibra 40. Zadeli so tudi Polonijo 2 čevlja pod vodno gladino, vendar so mornarji luknjo hitro zamašili. Ponoči pa so ladijski mojstri popravili vse poškodbe, ki so nastale na ladjah. Tega dne je iz Tunisa priplula francoska ladja s poročilom o bojih. V mestu je bilo mnogo ubitih, povzročena pa je bila tudi velika materialna škoda. Fran­ coska ladja je nato odplula v Livorno. 7. avgusta so beneški topničarji izstrelili na mesto 64 bomb. Naslednji dan so splave razstavili in začeli s pospravljanjem. 10. avgusta je beneška flota dvignila sidra in izplula iz zaliva. Po štirih dneh plovbe je flota prispela do otoka Favignane in se tu oskrbela z vodo. Zaloge so obnovili v štirih dneh, nato so ladje odplule. V pristanu je ostala fregata Kavaiier' Angelo, saj ji je severozahodni veter onemogočil pluti v smeri Livorna. Po štirih dneh je flota priplula na Malto. V pristanišču je bil zasidran šambek Cupido. Pred tuniško obalo je zasledoval gu­ sarsko ladjo, ki je zasegla neapeljski pink. Gusarji so pink preluknjali in zbežali. 24. avgusta je v trup bombarde Distruzione vdirala voda in so jo morali stalno črpati (17 palcev na uro). Štirje potapljači so ladjo temeljito pregledali in našli luknjo s premerom enega palca. Poškodbo so popravili in na ladjo natovorili 200 bomb. 28. avgusta je v pristanišče prispel keč Kapitan Fre- derigo v spremstvu manjše trgovske ladje. Skupaj sta prevažala 500 sodov smodnika, 2705 bomb različnih kalibrov (500, 300, 200 in 100 librske), večje količine vrvi, jader in jambor za fergato Sireno. 4. septebra 1786 je admiral Quirini odpotoval v Benetke na malteški spironari. Najprej se je ustavil v Sirakuzi, do koder ga je spremljal šambek Nettuno. Tega dne so beneške ladje dvignile sidra, razen Sirene, ki je ostala na popravilu. 5. septembra je flota srečala beneško trgovsko ladjo s tovorom lesa za Malto. Po devetih dneh križarjenja so se floti pridružili še Nettuno, Sirena in Kavaiier' An­ gelo. Ko je flota prispela 30 milj od Sousse, je admiral ukazal postaviti splave. 19. septembra se je beneška flota zasidrala 2 milji od Suse. Admiral je ukazal poveljnikom, naj se postavijo v bojni položaj. V prvi vrsti so bili splavi, v drugi bom­ barde in nato ostale ladje. Bombarde so postavila svoja sidra 1040 korakov od mestnega obzidja. Mornarji so sestavili 6 splavov in oborožili 4 večje čolne. Vodili so jih že znani piloti in častniki: kapetan Lazarovich, pilot Zar, Pilot Gianxich, pilot Wcovich, kapetan Milo- sovich, pilot Subitich in poročnik Paucovich. Na vseh čolnih in splavih so posadke imele dvojno poveljevanje: mornariško in vojaško. Dva dni kasneje sta fregati Sirena in Kavaiier' Angelo dobili posebni nalogi. Sirena je morala križariti pred 239 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 tuniškim zalivom, Kavalier' Angelo pa med Lampeduso in Querchini. Po hudem deževju in vetru seje 26. septembra vreme umirilo. Ob 24. uri sta se bombardi, splavi in čolni približali mestu. Začeli so s poskusnim topniškim na­ padom. Ker sta bili bombardi preveč oddaljeni, iz­ strelki niso zadeli cilja. Mornarji so sidra postavili za 120 korakov bliže mestu in se pripravili za naslednji napad. Obstreljevati so začeli ob petih zjutraj, končali pa ob sedmih. Večina od 279 bomb je padala na mestno središče. Mestni branilci pa zaradi teme niso zadeli ciljev. Naslednjo noč so mesto napadli ob treh zjutraj. Napad pa ni bil tako učinkovit, ker je bilo morje razburkano. Uspešno pa so izstrelili 150 bomb in v mestu so se pojavili številni požari. 29. septembra so napad začeli ob dveh ponoči. Na bombardi Distruzione se je poškodovalo ležišče mi­ nometa, zato so streljali samo z manjšim topom. Skupno so beneški topničarji izstrelili 118 bomb. Tudi naslednji dan so se beneška plovila približala mestu. Po dveurnem nameščanju so bila pripravljena na ogenj. V mestu je 147 bomb povzročilo številne požare. 1. in 2. oktobra 1786 je pihal močan veter, bombardi Distruzione je celo strgalo eno izmed sidrnih vrvi. 3. oktobra se je vreme umirilo in beneški mornarji so se ob polnoči začeli približevati mestu. Po dveh urah so bili na položaju, topničarji pa so začeli z napadom. Noč je bila svetla in mestni branici so lahko dokaj na­ tančno streljali na ladje napadalcev. Bomba je zadela topničarja na bombardi Distruzione in mu odbila glavo. Večjo škodo pa so zadetki povzročili na ladijskih vetrilih. Bombardi Polonija so preluknjali krov. Ranjeni pa so bili tudi trije mornarji na splavih. Beneški topničarji so v tem napadu izstrelili 273 bomb. Admiral je napad takole opisal: "Mesto je bilo zelo poškodovano in ni bilo sposobno nuditi učinkovite obrambe. Zahvalil bi se vsem, od najnižjega vojaka do najvišjega oficirja, za dobro opravljeno delo." 5. oktobra so beneški topničarji ponovno napadli mesto. Takrat pa so mestni branilci odgovorili z močnim ognjem in beneške ladje so se oddaljile na varnostno razdaljo. 7. oktobra je beneška flota dvignila sidra in izplula iz zaliva. Bombardi in galeota Esploratore so se usmerile proti Malti. 14. oktobra je flota prispela na Malto. Tu je bil zasidran Cupido, ki je končal križarjenje izpred tuniških obal. Fregato Sireno je po odhodu A. Querinija vodil plemič Trevisan. Šambek Cupido je 16. oktobra spet odplul na križar­ jenje ob obalah Afrike, vrnil pa se je 10. novembra 1786. Sciabecco 30 m 240 ANNALES 3/'93 Flavij BON IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 20. novembra je fregata Kavalier' Angelo izplula na križarjenje med Tripolijem in Lampeduso. Kmalu po odhodu je v ladjo začela vdirati voda, zato se je morala vrniti na popravilo. Na Malti so medtem mojstri popravili vse poškodovano orožje in sestavne dele (ležišča itd.) 22. novembra je priplul Cupido, vendar je takoj odplul proti Linosi in se vrnil 2. decembra 1786. 7. decembra so ladje Eolo, Vittorija, Concordija in Palma izplule in se vrnile 18. decebra. V Concordio je močno vdirala voda. Popravilo je trajalo 4 dni. 22. decembra se je na Malto vrnila fregata Sirena, ki je križarila pred otokom Lampeduso. Po dveh mesecih plovbe se je 27. decembra iz Livorna vrnil Nettuno. Z njim je prišel admiral Tommaso Con- dulmer, novi poveljnik flote. Imel je tudi dragocen tovor 45.000 cekinov. Posadko je na poti ves čas oviralo neurje, zato seje tudi potovanje dolgo zavleklo. Šambek je imel poškodovan ladijski trup, ki so ga morali mojstri na novo premazati. Po Nettunu je prišla na vrsto ladja Vitttorija, ki je ravno tako močno puščala. 28. decembra sta se v Benetke vrnila Polonija in Cupido, fregata Palma z admiralom Condulmerom pa je odplula proti rtu Capobon in Portofarini. Naslednji dan se je s Krfa vrnila fregata Kavalier' Angelo s tovorom prepečenca. 2. januarja 1787 je s Sicilije prispel Nettuno prav tako s tovorom živil. Že 8. februarja 1787 je odplul v Benetke. Tega dne sta se s križarjenja vrnili fregati Sirena in Palma. 24. februarja sta v matično pristanišče odpluli bom­ bardi Distruzione in Poloma. 5. marca 1787 sta ladji prispeli na Krf, 7. marca do Dubrovnika, 13. marca do Korčule in Visa.124 20. marca sta ladji prispeli do Poreča in se 21. marca 1787 zasidrali v Benetkah. Tako so se z delnim beneškim uspehom končali trije vojni pohodi proti tuniškim gusarjem. Če bi admiral A. Emo od senata dobil dodatno vojaško pomoč - prosil je za 10.000 vojakov, s katerimi je nameraval zasesti tunizijska mesta, bi vojna dobila nove razsežnosti. S tako močno floto in z dodatnimi vojaki, je admiral hotel uničiti vsa gusarska oporišča na obalah Tunisa. Zaradi slabega gospodarskega stanja Beneške repub­ like in slabšega političnega stanja v Evropi admiral A. Emo pričakovane pomoči ni dobil. Beneški senat je napačno razdelil floto na dva dela. Prvi del je vodil admiral A. Emo, drugi del pa admiral Condumer. Beneška flota je poškodovala in potopila del tuni­ zijskih ladij in za kratko dobo zavarovala beneške tr­ govce. Senat pa je admiralu A. Emu na koncu vojaškega pohoda naredil hudo krivico. Čeprav je bil admiral A. Emo najbolj zaslužen za beneške uspehe, je senat naročil admiralu Condulmeriu, naj vodi sklepanje miruzTunizij- ci. To je admirala Ema tako prizadelo, da je zbolel in se z ladjo Farno zatekel na Malto, kjer je kmalu tudi umrl. Po končani vojni je beneški senat pripravil eskadro 3 vojaških ladij (Sireno, Venero in Pellade), ki so varovale beneško trgovsko ladjevje na poti v Levant.125 1 Bombarda 26 m * 124 T. M ascheroni, o.c., od str. 75 do 112 125 Stefani G iuseppe, o.c. str. 129 * Risbe je računalniško obdelal Dino Gom ezel 241 ANNALES 3/'93 Flavij B O N IN : BENEŠKA VOJNA PROTI TUNIŠKIM GUSARJEM, 219-242 RIASSUNTO L'Autore constata che il regionalismo subnazionale rappresenta una tendenza nello sviluppo degli stati europei, il che è la conseguenza délia regionalizzazione e del regionalismo che in essi si sono affermati. La regionalizzazione è il fenómeno di trasmissione delle competenze dal potere centrale aile unità amministrative subnazionali, che gli stati intraprendono per poter più fácilmente dirigere le relazioni sociali. Il regionalismo, invece, è la richiesta délia popolazione di avere maggior influenza sul destino délia propria vita e dell'ambiente in cui vive. Nel linguaggio político le regioni subnazionali sono quindi unità giuridico-amministrative di uno Stato, immediatamente sotto il potere centrale e al di sopra dei poteri locali. La maggiore consapevolezza a livello régionale délia responsabilité per il proprio sviluppo, ha comportato che le regioni hanno cominciato ad inseguiré la realizzazione dei propri obiettivi non soltanto all'interno de! territorio nazionale, bensi anche al di là dei confini statali. In un primo tempo hanno stretto relazioni transconfinarie per rispondere ai bisogni degli abitanti delle aree di confine, e successivamente anche agli interessi funzionali a livello internazionale più ampio. Quando le regioni hanno constatato che sono più sensibili e suscettibili aile politiche di integrazione sovrannazionale, hanno istituito anche una loro associazione política globale. Mediante le diverse forme di unione cercano di influiré non solo sulle politiche degli stati nazionali, ma anche direttamnte sulle politiche di integrazione sovrannazionale. I successi avuti in tale campo le include indubbiamente tra i soggetti delle relazioni internazionali, anche se ancora non sono soggetti dei diritto internazionale. Le tendenze di sviluppo a livello europeo sono perd chiaramente riconoscibili e nessuna futura architettura europea puô trascurare il ruolo delle regioni subnazionali nei rapporti internazionali. Le regioni subnazionali e transconfinarie (transnazionali) sono l'espressione delle nécessité e delle richieste che la popolazione di queste aree manifesta. 242