LETO XIV april 1988 glasilo SZDL občine logatec Ocena gospodarskih razmer in možnosti razvoja Logatca Brez političnih obetov v letu 1988 Verjetno zlepa nismo slišali toliko kritik o delu zveznega izvršnega sveta, kot prav v letu 1987. Vse kritike in mnenja pa niso bistveno spremenile začrtane usmeritve ZIS. Napovedi ekonomskih strokovnjakov so tako pesimistične, da resnično lahko pričakujemo izredno težavno leto 1988. V tej zmedi, poplavi predpisov in njihovega spreminjanja ter administrativnega urejanja je delež samoupravnega reševanja resnično pičel; ob vsem tem ostane nam zelo ozek manevrski prostor, kjer poizkušamo napraviti, kar se pač napraviti da. Čeprav je informacija o poslovnem uspehu organizacij združenega dela za zadnje tri mesece, ki jo je pripravila SDK Ljubljana, še kar spodbudna, saj nobena organizacija združenega dela v Logatcu ni izkazala izgube, pa je znižanje akumula-tivnosti in obremenitev gospodarstva z obrestmi tolikšna, da lahko v letu 1988 pričakujemo ob nespremenjenih pogojih gospodarjenja mnogo slabše rezultate, zlasti pa zaostajanje osebnih dohodkov za republiškim poprečjem. Ker naši delavci, zaposleni v različnih delovnih organizacijah, med seboj primerjajo osebne dohodke, ta primerjava pa temelji na končnem znesku osebnega dohodka, smo se v svetu za delitev osebnih dohodkov pri občinskem sindikalnem svetu odločili, da iz gospodarskih organizacij dobimo podatke o razmerah in načrtovanih novih aktivnostih za učinkovita vlaganja in prenovo logaškega gospodarstva Za mnenja smo zaprosili vodstva delovnih organizacij Oceno razmer in razvojnih možnosti pa so oblikovali v Gospodarski zbornici in Izvršnem svetu občine Logatec Za takšno naravnanost smo se odločili tudi zato, ker nedavna »okrogla miza« o kadrovski politiki, ki jo je pripravila mladinska organizacija ni dala zadovoljivega odgovora in jasne slike gospodarske usmeritve, ne v letnem in ne v srednjeročnem obdobju. Vedeti moramo, da organizacijo in spremembe v organizaciji ustvarjajo ljudje, zlasti vodilni kadri. Pripravljenost za delo pa z nizkimi osebnimi dohodki prav gotovo pada in tako lahko računamo na odliv najboljših kadrov iz delovnih organizacij, ki ne bodo uspele zadovoljiti svojih delavcev s primernimi osebnimi dohodki To pa lahko pomeni tudi zmanjšanje zaposlovanja v Logatcu in večjo migracijo kadra iz občine Logatec Sicer pa ob večji produktivnosti in posodabljanju tehnologije že tako pričakujemo zmanjševanje zaposlovanja Zaradi tega so nove usmeritve in pogledi, uprti v bodočnost, za občane Logatca nadvse pomembni Poglejmo kaj menijo posamezne delovne organizacije: Kmetijska zadruga Logatec Večina delavcev v Logatcu nas sodi po naslovu naše delovne organizacije. Toda dejavnost je neprimerno širša in obsega še žagarsko proizvodnjo, trgovine, destilarno, odkup mleka, hranilno kreditno službo, poleg tega razpolagamo tudi s 700 ha zemljišč V primeru, da bi se posvečali zgolj dejavnosti kmetijstva, našim kmetom ne bi bili sposobni nuditi takorekoč ničesar, niti skromnih posojil ne. Mnogim naša dejavnost ne ustreza, toda sedanja kmetijska politika ne daje upanja, da bi brez vzporednih dejavnosti lahko kakorkoli uspeli Enako je tudi na naših kmetijah. Kmetija, ki nima svojega gozda je obsojena na životarje-nje in nikakor ne more izkazovati pozitivnih učinkov. Če samo bežno spremljamo našo kmetijsko dejavnost in življenje našega kmeta, lahko ugotovimo, da je zemljiški maksimum ovira boljšemu gospodarjenju, da je poleg tega prisotna razdrobljenost kmetij in da v kmetijstvu ni ekonomske logike, še zlasti pa ne pravega razumevanja za probleme našega kmeta in kmetijstva na splošno Kmet z našega območja mora imeti v sklopu svoje kmetije vsaj 30 % gozda, da na zem- lji lahko uspešno gospodari Kmet dobi v današnjih pogojih premalo, da bi lahko razvijali kmetijstvo v zažele ni smeri To so na žalost zadeve, ki presegajo naše zmožnosti Tako mi, kot naš kmet delamo kar zmoremo in kakor moremo S tem pa ni rečeno, da je to najustreznejše Strojna opremljenost kmetij je zadovoljiva, vendar so stroji premalo izkoriščeni. Poleg tega je pomemben vzrok za sedanje razmere tudi prenizka cena zemlje Kmetijam zmanjkuje mladih rok, saj prav mladi odhajajo v industrijo Namesto ekonomsko učinkovitih kmetij, kmetijsko proizvodnjo še naprej drobimo in tako stopicamo v začaranem krogu Kmetijski strokovnjaki ugotavljajo, da bi moral imeti kmet vsaj 17 krav, ali v hlevu 40-50 glav živine Sestavljalci programov živinorejske proizvodnje pa menijo, da bi rejci na 1 ha redili 1,5 do 2 kravi s povprečno mlečnostjo 4000-5000 litrov mleka. In kako naj te cilje dosežemo? Z dejavnostjo kmetijske zadruge izključno na področju kmetijstva prav gotovo ne, še zlasti ne v sedanjih nestabilnih pogojih Če bi želeli pomembneje spremeniti dosedanji način dela, bi se moral spremeniti tudi odnos družbe do kmetijstva V vseh sistemih se kmetijstvo subvencionira, mi v Jugoslaviji pa uvažamo mleko Kljub temu naša usmeritev v proizvodnjo krme, mesa in mleka ostaja, seveda v povezavi z vsemi ostalimi dejavnostmi, ker v drugače ne Nekaj osnovnih kazalcev o delu ključnem računu 1987: celotni prihodek dohodek 1 od tega kmetom: dohodek 2 čisti dohodek moremo omogočiti kmetu višjih odkupnih cen ne mesa, ne mleka Ideje, zlasti pa izpeljava posameznih idej zahteva določena vlaganja in menimo, da bomo prav z zadružnimi sveti uresničili nove ideje za izboljšanje kmetijske proizvodnje Sredstva za OD tako kot v drugih OZD, tudi mi delimo na osnovi rezul tatov dela OD naših delavcev niso med najnižjimi v občini Kljub temu pa dajemo precej več kot ostale DO v razvoj kmetijstva, saj je to naš namen in cilj. Dejstvo je, da zadruga velik del razpoložljivih sredstev iz ostanka dohodka namenja kmetijstvu, pri čemer kmetom ne zaračunavamo posameznih stroškov v proizvodnji mleka in mesa, poleg tega smo nosilci investicijske dejavnosti pri melioracijah in pašnih sistemih Naši načrti niso velikopotezni, so pa uresničljivi Da bi jih uresničile, moramo racionalno poslovati, saj vemo, kaj pomenijo danes posojila za obratna sredstva, kaj pomeni likvidnost in drugi kazalci ekonomičnosti Zadolževanje in investiranje v preveliki vnemi nam kaj lahko, ob sedanjih obrestnih merah in spreminjajočih predpisiih. čez noč spremeni našo uspešnost Kljub temu pripravljamo razširitev naše destilarne za proizvodnjo eteričnih olj S tem ne bomo rešili zaposlovanja v Logatcu, ustvarili bomo le možnosti za nadaljnji razvoj Logatca Naši delavci so primerno usposobljeni in tudi izkoriščeni, saj smo v lanskem letu fizični načrt proizvod nje presegli za 5 % Razmerje osebnih dohodkov je v naši DO 1:2,80 Kljub temu naši OD niso usklajeni z strukturnimi značilnostmi posameznih poklicev logaškega gospodar stva Menimo, da so na vseh nivojih nižji kot v nekaterih drugih DO Naše nagrajevanje ni idealno, saj so OD delavcev, ki neposredno sodelujejo in ustvarjajo dohodek prenizki Na tem področju nas čakajo še nove naloge Kmetijske zadruge Logatec po za- ind 87/86 2 563 218 598 209 615.944 230 169 118.118 979 497825251 344453979 188 175 skladi del ČD za SP 44 180 686 14 000 000 60 233 dohodek na delavca čisti OD 8161 096 275942 188 221 Konfekcija Logatec Naša delovna organizacija vključuje skupno 220 delavcev, večinoma žensk Znani smo po lahki konfekciji in na žalost tudi po nizkih osebnih dohodkih Naša sedanja usmeritev, še zlasti na domače jugoslovansko tržišče, nam ne daje kakšnih posebnih možnosti učinkovite prodaje Poleg tega nas prizadenejo dolgi plačilni roki do 150 dni, revalorizacije ter odvajanje prispevkov za nerazvite Samo za primerjavo lahko rečemo, da prek,5 % našega dohodka namenjamo za nerazvite Tekstilna industrija na splošno zaostaja z OD v republiškem merilu, naša DO pa zaostaja že v logaškem gospodarstvu za 27 %. To nas nujno sili v spremembo našega programa. Na vsak način bomo morali opuščati prodajo tekstila v sosednje republike in se v večji meri usmerili v izvoz, pa čeprav tudi na vzhodno tržišče. Nova usmeritev, s katero bi poživili našo delovno organizacijo in dosegli večjo učinkovitost, pa je seveda omejena s kadri, s katerimi razpolagamo. Prav gotovo, da naša dosedanja usmeritev, tako proizvodna kot kadrovska ni bila takšna, da bi z lahkoto zamenjali enako tržišče. Kljub temu nismo pesimisti! Menimo, da bodo dosedanji razgovori za dopolnitev programa napredovali v toliki meri, da bomo osvojili tudi proizvodnjo težke konfekcije. Tu mislimo predvsem na povezavo z usnjarno Vrhnika Če bodo naši načrti tekli v zaželeni smeri, bi v naši konfekciji dolgoročno lahko zaposlili 100 novih delavcev V sedanjih razmerah nimamo visoke režije, saj zaposlujemo le 35 ljudi, od tega 15 v strokovni režiji Efekti seveda niso takšni, kot si jih želimo. Da bi bili v večji meri usposobljeni za nastop na zahtevnejšem zahodnem tržišču, kamor doslej izvažamo le 3,79 % naše proizvodnje, pa potrebujemo ljudi z večjim strokovnim znanjem. Kadrovanje le-teh pa je pogojeno z OD in možnostmi za dodelitev stanovanj Za uveljavitev na svetovnem tržišču potrebujemo tudi svojo blagovno znamko, sredstva za novo opremo, zlasti kro-jilnico, večje uvozne pravice, kot jih imamo sedaj in ki nam bi lahko pokrile več kot samo uvoz šivank. Tako postajajo za nas zanimive dolgoročne kooperacije, saj so cene tudi pri takoimenovanih, lohn-poslih zadovoljive, zlasti ob prenosu izkušenj na oblikovanje in kreacijo lastnih modelov, za kar nam manjka strokovnega kadra. Vse izvozne usmeritve zahtevajo dosledno spoštovanje dogovorov, še zlasti pa dobavnih rokov. Vse začrtane usmeritve pa, vsaj dolgoročno gledano, zahtevajo spremembo sedanjega načina delitve OD Spremeniti bomo morali razmerja v korist strokovnega kadra. To se nam bo obrestovalo v dvigu dohodka in vplivalo tudi na povečanje OD vseh zaposlenih. Trenutno je razmerje v delitvi OD 1 : 3,25 medtem, ko nam panožni sporazum dopušča razmerje 1 : 4,80 Kljub dosedanjemu dokaj neugodnemu položaju menimo, da je konfekcija usmerjena in odprta mladim strokovnjakom in daje dovolj možnosti za štipendiranje mladih, vse do inženirjev tekstilne stroke Pričakujemo, da mladi ne bodo zamudili našega izziva, saj ima naša organizacija vse možnosti nadaljnjega razvoja in prodora na tuje tržišče Nekaj osnovnih kazalcev: celotni prihodek dohodek čisti dohodek akumulacija dohodek na delavca poprečni čisti OD GG TOK Logatec Naša dejavnost obsega gojitev in vzdrževanje gozdov, urejanje gozdnih cest ter posek in spravilo lesa iz gozdov v zasebni lasti. Naši gozdarji, nemalokrat pa tudi gozdni posestniki, ne zmorejo vsega dela pri urejanju in izkoriščanju gozdnih površin. Obremenitve so neenakomerne, vendar se kot delovna organizacija ravnamo po sprejetem delovnem času, čeprav bi nam nemalokrat godilo, da bi bil delovni čas drugačen. Naš delavec sekač dela po normi kot delavci v industriji, toda način in teža dela sta drugačna od del v industriji; lahko ga primerjamo z rudarstvom. Osebni dohodki so odvisni od količine planiranega poseka, vendar prihaja do odstopanj, bodisi zaradi lastnikov, še zlasti pa nas prizadenejo različne naravne nesreče. Seveda je v takšnem obdobju posek mnogo večji, tako so tudi osebni dohodki večji, npr. lani. Naslednja obdobja bodo verjetno pičlejša, še zlasti, če gledamo dolgoročneje, saj so naši gozdovi že zelo prizadeti. Kot gozdarska organizacija, ki opravlja storitve predvsem gozdnim posestnikom, ne moremo kaj prida računati na povečanje števila delavcev v gozdarstvu, kajti kmet samostojno odloča o spravilu lesa in lahko sam opravi vsa gozdarska dela. In prav ta negotovost nam ne daje širokih možnosti za zaposlovanje, čeprav bi občasno potrebovali več delavcev, kakor jih imamo zaposlenih Dobršen del naših gozdov še vedno leži na težko dostopnost v gozdove in tako širimo in urejamo gozdne poti in cestišča. Žal pa s temi posegi krčimo tudi gozdne površine, kar je seveda davek sedanjemu napredku Težave so vsekakor tudi v pravočasnem spravilu lesa, saj s sedanjo tehnično opremljenostjo ne moremo na težko dostopna okolja, s stališča gospodarnosti pri izkoriščanju gozdov bi morali podpirati tista kmečka gospodarstva, ki lahko s konji izvlečejo hlodovino s težko dostopnih območij Doslej smo poizkušali s skromnim povezovanjem s kmeti, ki so vlačili hlodovino na nakladalna mesta, vendar pa oblikovanost tal, veliki stroški vzdrževanja ter davčni vijak ovirajo večji razmah tovrstnega sodelovanja. Naši dokaj ugodni rezultati preteklega obdobja so predvsem posledica ujme iz leta 1986 Tedaj je vihar poškodoval 300 ha gozdov. Podrtega in poškodovanega drevja je bilo 26 799 m" od tega 24.500 m1 iglavcev in 2 339 m1 tehničnega lesa iglavcev Na prizadetem območju smo zgradili: ind. 87/86 1.971 836.653 206 983.685.114 190 710.562.865 175 59.287.433 62 5 435.000 175 195.504 210,7 15,7 km utrjenih gozdnih cest, 10,4 km neutrjenih gozdnih cest, 5,3 km gramoznega posipanja, 9,6 km traktorskih vlak. Skupno smo torej zgradili 41 km gozdnih prometnic v skupni vrednosti 98 767 000 din Tudi cena pogozdovanja je sorazmerno visoka in znaša 3.800 000 din za ha; pomembni pa so tudi stroški zaščite proti divjadi, saj letno zaščitimo kakih 200 000 mladih smrekic. Žal je naš gozd že močno prizadet zaradi ekološke onesnaženosti in gozdnih za-jedalcev. Na osnovi opazovanj na posameznih kontrolnih mestih lahko trdimo, da je prizadetih že 70 % iglastih in 20 % listnatih gozdov. To pa niso zanemarljivi podatki. Menim, da niso odveč naši napotki gozdnim posestnikom, da takoj, ko opazijo nova žarišča sušenja ali prizadetosti zastran gozdnih škodljivcev, storijo vse za omejevanje in odstranjevanje uničevalnih virov. Ob pravočasnem poseku in spravilu bo kmet-gozdar iztržil vsaj primerno nadomestilo. Predvsem pa je pomembno, da se vejevje in ostanki, ki jih napadejo gozdni škodljivci - zlasti lubadar, sežgejo in tako prepreči nadaljnje širjenje zajedalcev. Po vsem tem je nujna obnova gozdov. Samo v I. 1987 smo pogoz-dili 60 ha gozdov v skupni vrednosti 130.187.400 din. Letos pa bomo obnovili še 20 ha gozdov v vrednosti 68268400 din Za obnovo gozdov je prispevala občinska skupščina 19 000.000, nadalje je 44.228.000 din, dodelila SIS za gozdarstvo; razliko 35429.000 pa smo pokrili iz lastnih sredstev. V naših gozdovih opažamo, da najboljše uspevajo na posameznih rastiščih drevesne vrste iz samozasev-kov, zlasti javor Smreka, s katero običajno pogozdujemo, ugotavljamo, da ni najodpornejša, vendar boljše drevesne vrste ne poznamo in tako sodimo, da se moramo resnično čimbolj podrejati naravi, kajti NARAVI NE ZAVLADAŠ, LAHKO PA JO UNIČIŠ! celotni prihodek dohodek 1 čisti dohodek skladi dohodek na delavca poprečni čisti OD GG - TOZD Gozdarstvo Logatec Smo med redkimi delovnimi organizacijami, za katere lahko rečemo, da bodo nujno obstajala; kajti v primeru, da bi naša dejavnost postala nerentabilna, lahko pričakujemo zlom celotnega gospodarstva. Pa še v tem primeru je nujno vzdrževanje in gojenje gozdov, če ne želimo, da nam naše naravno bogastvo propada še bolj, kot se nam to že dogaja V zadnjem obdobju so bili naši sečni plani precej preseženi prav zaradi posledic žledu in viharja v letu 1986. Od skupnega poseka lesa lahko rečemo, da dobi 60 % KLI Logatec, ostalo pa dobavljamo večinoma tovarnam papirja Naslednje obdobje bo glede poseka bolj sušno in bomo moral sekati predvsem les, ki ga prizadevajo gozdni škodljivci (lubadar) kot tudi zaradi daljinskega onesna zevanja, zaradi katerega se suše naši gozdovi. Mogoče ni odveč podatek, da znaša obremenitev sekača 2.000 m' letno, in čeprav ima sekač benifici-rano delovno dobo, je za svoje delo še premalo plačan. Prav tako imamo dokaj dobro izkoriščeno gozdno mehanizacijo. Izkoristek na traktorsko vleko znaša 3.500 m' Tako lahko govorimo, da z našimi delavci obvladamo vso sečnjo in na našem območju ne bomo bistveno širili gozdarske dejavnosti. Letni posek znaša 14.600 m', od tega je 2.000 m' listavcev, med temi sortimenti pa je 900 m' drv. In če sedaj poizkušamo še nekoliko modernizirati proizvodnjo oz. našo sečnjo s traktorji na daljinsko upravljanje, bodo naši učinki resnično taki, da ne bo novega zaposlovanja Žal pa seveda ne moremo biti zadovoljni s čistim dohodkom, saj tako ne moremo kaj bistveno posegati na področje vlaganj in združevanja sredstev za predvidene naložbe. Celo za novo tehnološko ureditev za obdelavo drobnejših sortimentov v KLI Logatec ne moremo kaj prida prispevati Takšna situacija je nastala po sprejemu ukrepov ZIS in zaradi tega celo na našem področju ni tako, kot si vsi želimo. K sreči nam spravilo lesa ne dela kakšnih posebnih preglavic v investiranju, saj nam ni potrebno graditi novih cest. Zgraditi bomo morali le nekaj vlak. Čeprav se zdi morebiti malo, pa imamo na ha gozda 30 m gozdnih cest in 120 m gozdnih vlak, kar sodi v evropsko poprečje Čeprav je želja KLI Logatec, da bi mu dobavili večje količine listavcev, pa teh na logaškem območju ni. S tem ni rečeno, da v gojitvenih delih ne bomo upoštevali prav večje odpornosti listnatih gozdov in pri pogozdovanju to tudi upoštevali. Žal gozd ne zraste v enem letu in tako v 000 din 2.041.864 243 399664 258 267.275 257 75.844 346 12 490 258 323096 243 Finančni kazalci uspešnosti poslovanja v letu 1987 seveda lesa listavcev na Logaškem še ne bo Preusmeritev v gojenju pa narekuje že sedanja obolelost gozdov. Poleg listavcev bomo pri obnovitvah poizkušali še z macesnom in duglazijo. Stanje gozdov, in to kar v letnem merilu posekamo, zahteva tudi od naše industrije več domiselnosti in idej za predelavo slabših ali drobnej-ših sortimentov. Če bodo znali naši sosedje v Italiji izkoristiti tudi slabši les, zakaj torej ne bi bili sposobni to storiti tudi mi. Zavedati se moramo, da je čas, ko nam zraste drevo predolg, da bi na lahek način zametavali darove narave TUJCE Kazalci uspešnosti poslovanja za leto 1987: celotni prihodek dohodek 1 čisti dohodek skladi dohodek na delavca poprečni čisti OD v 000 din 920832 438077 286 048 35.196 10.188 305.715 210 173 160 61 181 237 UD........i i i i i i.......i i i i ittt rr Tehnični pregledi traktorjev in enoosnih traktorskih prikolic Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča lastnike traktorjev in enoosnih traktorskih prikolic, da bodo tehnični pregledi po naslednjem razporedu LOGATEC 9. maja 1988 od 8 do 17 ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu ROVTE 10. maja 1988 od 8 do 17 ure na dvorišču gostilne »PRI REZKI« v Rovtah LOGATEC 11 maja 1988 od 8 do 12 ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu HOTEDRŠICA 11 maja 1988 od 13 do 17 ure pred Kulturnim domom v Ho-tedršici LAZE 12 maja 1988 od 8 do 12 ure pred Zadružnim domom v La zah Pri tehničnem pregledu bo navzoč tudi predstavnik zavarovalnice, pri katerem boste plačali obvezno zavarovanje Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaščenih delovnih organizacijah izven občine ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC □LULU TTT I I I 1 I I I I [ I I I I I I I I 1 I I 1 I 1 I I I LTJJJJJ Razpis štipendij Odbor za delovna razmerja Gradnik Logatec, TOZD Gradnje razpisuje 4 kadrovske štipendije za poklic zidarja - IV stopnja zahtevnosti. Pogoji za pridobitev štipendije - uspešno zaključen 8 razred OŠ, - zdravniško potrdilo, da kandidat lahko dela na višini Vloge z dokazili sprejema kadrovska služba Gradnika do vključno 16. 5. 1988 Spričevala o uspešno končanem 8 razredu bomo sprejemali po zaključku šolskega leta Predsednik ODR Mirko Kogovšek m i i i i ii i iii i i i i i i i 1jjttttttttt tttt i i I I I i ittt C Občinski sindikalni svet obvešča člane sindikata, da je v Logatcu odprta odvetniška pisarna na Tržaški 13, kjer lahko dobite brezplačno pravno pomoč vsak četrtek od 15. do 17. ure. Občinski sindikalni svet LOGATEC [ I I I I I 1 i i i i i i i m h i i i f i i i i i i i i n OBČINSKI SINDIKALNI SVET LOGATEC VABI NA PRVOMAJSKO SREČANJE, KI BO 1. MAJA OB 14. URI V GRAJSKEM PARKU. n i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ii i i i i i i i i Studentski servis OBVEŠČA vse dijake in študente, da svoje članske izkaznice lahko podaljšajo do 10 junija 1988 Za podaljšanje izkaznice potrebujete potrdilo o vpisu v šolo ali potrjen index za tekoče šolsko leto Tisti, ki bi se želeli vpisati na novo potrebujejo - 2 fotografiji, - potrdilo o vpisu v šolo in 500 din. Uradne ure so ob ponedeljkih in petkih od 8 do 10. ure in ob sredah od 15 do 17 ure v prostorih OK ZSMS, Notranjska 14 nun n n 11111 m 1111 < ■ ■ i m n i 11 111111111111111 Iz delegatskih klopi republiške skupščine Čeprav naša sredstva obveščanja vsakodnevno prinašajo različne vesti iz zvezne in republiške skupščine se nemalokrat zgodi, da ne vemo kako posamezne odločitve vplivajo na naše gospodarjenje in na kakšen način se odražajo v vsakdanjem življenju in delu. Slovensko gospodarstvo se vse bolj zavzema za tržno gospodarstvo, saj sedanji administrativni način poseganja v gospodarske odnose ne spodbuja dobrega gospodarjenja Cene izdelkov predelovalne industrije so zamrznjene, medtem pa so se cene bazičnih izdelkov in energije povečale Posledice takšnega ukrepanja se kažejo v povečanju delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo. K vsemu temu pa prištevamo nove in nove težave. Ena takih težav je tudi izpolnjevanje obveznosti SR Slovenije do sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin za leto 1987. POVEČANJE OBVEZNOSTI DO NERAZVITIH ZMANJŠUJE MOŽNOSTI NAŠEGA LASTNEGA RAZVOJA Politika pospeševanja hitrejšega razvoja manj razvitih republik in AP Kosovo je za to srednjeročno obdobje opredeljena v družbenem planu SFRJ za obdobje 1986-1990 in drugih planskih dokumentih federacije. Materialna podlaga za njeno izvajanje pa je določena z zakonom o sredstvih sklada federacije za kreditiranje gospodarsko manj razvitih republik v obdobju 1986-90 Zvezni zakon določa, da se sredstva sklada oblikujejo po stopnji 1,56% družbenega proizvoda gospodarstva Jugoslavije in sicer tako, da skupščina sklada federacije določi letni znesek za vsako republiko na podlagi uradnih podatkov zveznega zavoda za statistiko o doseženem družbenem proizvodu gospodarstva. Čeprav se je stopnja v primerjavi s preteklim obdobjem celo znižala, pa se struktura gospodarstva SRS spreminja tako, da upada delež akumulacije, zaradi inflacije pa prihaja do bistveno višje stopnje rasti nominalnega družbenega proizvoda (okoli 140 %). Dinamika rasti akumulacije je bistveno počasnejša in tako moramo večji delež akumulacije slovenskega gospodarstva usmerjati za obveznosti sklada Obveznost, ki bi jo morali pokriti v mesecu marcu predstavlja 30 % akumulacije slovenskega gospodarstva. Izvršni svet SRS ocenjuje, da sedanja metodologija ni več ustrezna Pogajanja pa so doslej prinesla le nekoliko drugačen način plačevanja. Pravzaprav lahko govorimo le o odplačevanju več obrokih. To pa seveda še vedno ni nikakršna rešitev za slovensko gospodarstvo Po dosedanjih podatkih bi morali v letošnjem marcu plačati še 59,1 milijard obveznosti od skupne vrednosti 151,1 milijard za leto 1987. Takšna obveznost pa nas že sooča s tako nizko likvidnostjo gospodarstva, da preprosto obveznosti nismo mogli izpolniti, ker DO niso imele razpoložljivih sredstev Samo v Logatcu plačamo za navedene obveznosti 512.132.900. Čeprav so bili roki že dvakrat spremenjeni (1. rok 10. marec, 2. rok 25. marec in sedaj roki v aprilu), s takšnimi rešitvami ne moremo biti zadovoljni Menimo, da bi slovenska delegacija v zvezni skupščini morala vztrajati pri spremembi zakona. NEIZPOLNJENE OBVEZNOSTI ZIS NA PODROČJU DEVIZNEGA POSLOVANJA Med pomembne zadeve, ki jih je obravnavala skupščina SRS lahko štejemo tudi osnutek zakona o spremembi zakona o deviznem poslovanju. Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je namreč predlagal spremembo 200, b člena, s katerim se podaljšuje veljavnost le-tega še za naslednje tromesečje in po katerem se plačila za potrebe reprodukcije OZD, katerih izvoz je večji od uvoza opravljajo v določenem obsegu po prvi prednosti iz 110. člena tega zakona in sicer odvisno od priliva OZD in njihovih pravic do uvoza in plačevanje v skladu s plačilno bilanco Jugoslavije. Zelo zamotano in nejasno, tako, da nam - navadnim državljanom to ni razumljivo. Tudi ZIS še ni pripravil vseh navodil in razlag kako naj bi v praksi to potekalo. Trditev, da podaljšanje veljavnosti tega člena ustvarja večjo dohodkovno motiviranost in stopnjo varnosti do tujine, je bolj iz trte zvita. Zato so delegati republiške skupščine predlagano spremembo zavrnili in zahtevali, da ZIS predloži osnutek celovitih sprememb zakona o deviznem poslovanju v smislu že danih predlogov slovenskega IS in Gospodarske zbornice Slovenije in Jugoslavije Skupščina SRS je namreč na seji 11. 1. 1988 pooblastila slovensko delegacijo, da za 1 tromesečje da soglasje k omenjenemu členu pod pogojem, da se upošteva predlog Gospodarske zbornice Jugoslavije in, da se usklajevanje pravočasno začne in zaključi do konca marca. Počasnost usklajevanja zvezne administracije bo verjetno povzročila, da bomo lahko še pisali o devizni zakonodaji, kajti od sprejema dalje je ta zakonodaja deležna kritik in različnih pogledov: ne razumljiva je in za gospodarstvo neučinkovita. ZAKON O FINANCIRANJU AVTOCESTE BRATSTVO IN ENOTNOST TER GRADITEV IN REKONSTRUKCIJA CEST POMEMBNIH ZA VSO DRŽAVO TER OSNUTEK ODLOKA O STRATEGIJI RAZVOJA PROMETA IN ZVEZ V SFRJ - NOV PREIZKUSNI KAMEN JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA Pomembno področje razvojnih planov obsegata tudi osnutka zveznega odloka o strategiji razvoja prometa in zvez v SFRJ ter osnutek zakona o financiranju graditve avtoceste Bratstvo in enotnost ter graditve in rekonstrukcije cest pomembnih za vso državo. Skupščina SRS se zavzema, da sta izgradnja avtoceste Bratstva in enotnosti ter avtocest po Osimskih sporazumih prednostni nalogi v programu pospešene izgradnje sodobnejših cest. Seveda pa delegatom posameznih področij ni vseeno katerim cestam dajemo prioriteto. Že izgradnja navedenih cest zahteva poseben način zbiranja sredstev za izgradnjo, kakor tudi za vzdrževanje. Osnutek odloka o strategiji razvoja prometa in zvez v SFRJ pa v dani inačici pomeni zahtevo po rebalansu družbenih planov vseh družbenopolitičnih skupnosti. V osnutku predložena strategija pomeni opustitev strokovno planskih postopkov, saj dokaj poljubno, nepopolno in nesistematično povzema nekatere ugotovitve in usmeritve dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ter materialne možnosti družbe. ZAPRTA EKONOMSKA POLITIKA NAS VODI V ŠE BOLJ NEENAKOPRAVNE ODNOSE NA SVETOVNEM FINANČNEM IN BLAGOVNEM TRGU Za vzpostavitev zunanje likvidnosti države tečejo pogajanja z mislijo mednarodnega denarnega sklada in o osnutku memoranduma o ekonomski politiki Jugoslavije v letu 1988 po novem takoimenovanem Bralci Kmečkega glasa so si nad-robnosti o konferenci lahko prebrali v treh marčevskih številkah Nekaj se je o konferenci slišalo prek radija in televizije, nekaj pa je bilo napisanega tudi v dnevnem časopisu. Ker pa menim, da je skrajni čas, da se problemov v zvezi z kmetijstvom zavemo vsi (preden zmanjka hrane!), bom kot udeleženec konference, ki je bila 29 februarja letos v Žalcu, predstavil na tej konferenci izražene zahteve Mladina Slovenije zahteva jasen nacionalni koncept reforme kmetijske politike, katere ogrodje naj sestavljajo stabilna in dolgoročna kmetijska politika, katere cilj naj bo doseganje čim višjega dohodka in ki Stand-by aranžmaju MDS je za navedeni aranžma v višini 4600000 dolarjev za leto 1988, predložil dokaj ostre zahteve, ki jih nismo sposobni izpolniti. V pogajanjih bi morali doseči sprejemljivejše okvire za ekonomsko politiko in njeno uresničevanje. Spremembe bi morali doseči tudi v notranji organiziranosti in sicer: - večji tržnosti gospodarstva, - v odprtosti v svet in večjem izvozu, - v samostojnosti OZD, - v motiviranosti vseh ekonomskih in političnih dejavnikov za dosledno in odgovorno izpolnjevanje sprejetih odgovornosti ZIS naj bi nosil polno odgovornost za nadaljnja pogajanja Posebno odgovornost naj bi prevzel za vsebino sporazuma, zlasti glede na realnost in možnost za prevzemanje obveznosti do MDS in njihovega izvajanja doma. Skratka, če bi bil ZIS v predhodnem obdobju bolj elastičen v dejanjih kot je v načrtovanjih, ne bi bilo potrebno odlaganje plačevanja dolgov in ne novo zadolževanje ZIS IN ODGOVORNOST Na skupščini SRS vse več delegacij postavlja vprašanje odgovornosti in njegovega predsednika Tudi na zadnjem zasedanju, 16. 3. 1988, je bila ta zahteva ponovno postavljena. Kljub kritikam pa ZIS v resnici nima lahkega dela, kajti različni interesi in splošna zadolženost (doma in v tujini) ga puščata v negotovem položaju, saj so zahteve in mnenja republik zelo različne, ZIS pa nikakor ne najde pravih rešitev. Počakajmo torej, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Vsekakor pa moramo računati le na isto, kar smo zmožni narediti sami, brez tuje pomoči A. Č. bo kmetijstvo obravnavala kot gospodarsko panogo, ne le kot socialno dejavnost, ki skrbi za preskrbo. Zaradi različnih naravnih razmer pridelovanja naj se določanje pogojev kmetovanja prenese iz zveze na republiško raven Med družbenim in zasebnim sektorjem naj se vzpostavi delitev dela skozi tržno konkurenco. Vsakdo naj proizvaja tisto, kar je pri njegovem načinu proizvodnje proizvedeno ceneje Predhodno pa je treba izenačiti pogoje poslovanja obeh sektorjev: enake odkupne cene, enake premije in subvencije, enaka dostopnost do zemlje, do sredstev za vzpodbujanje in kreditiranje itd. Agrarna reforma - danes in takoj S problemske konference ZSMS v Žalcu Družinska kmetija je bila predlagana za ustavno kategorijo, ki naj postane temelj kmetijske proizvodnje. Jasno je bila postavljena tudi zahteva za odpravo zemljiškega maksimuma, in za tako davčno politiko, ki bo kaznovala neoptimalno ali celo neizrabo kmetijskih zemljišč. Konferenca se je zavzela za načrtno družbeno podporo koncentraciji zemljišč na družinskih kmetijah. Hkrati se zahteva tudi zakonodaja, ki bo preprečevala drobljenje obdeloval ne zemlje. Prav tako je treba absolutno pravno ravnati z zakupom kmetijskih zemljišč navezano na pravico do dedovanja Kmetom naj bo kot podjetnikom omogočeno medsebojno svobodno združevanje z namenom, da si zago tovijo čim boljši položaj na trgu Onemogočeno mora biti administrativno poseganje (predvsem omejevanje) na kmetijski trg. Prav tako je treba preprečiti različne kampa nje za setev te ali one kulture. Za usmerjanje kmetijske proizvodnje naj država uporablja sredstva, ki jih kot država ima ali mora imeti: subvencije, premije, stimulacije, blagovne rezerve, interventni uvoz itd. Zaradi dolgoletne, pravzaprav nične reproduktivne sposobnosti kmetijstva je treba nadaljevati s politiko družbene in državne podpore kmetijski proizvodnji, s tem da bi bil sistem subvencioniranja praviloma naravnan kot razvojna in proizvodna stimulacija in ne kot kompenzacija, ki na koncu spodbuja porabo. Posebej velja pospešiti stimulacijo kmetovanja v okoljih s težjimi pogoji pridelovanja. Razvoj kmetijske proizvodnje mora temeljiti tudi na celotnih bilancah ekoloških stroškov proizvodnje Zaradi omejitve same narave pa se postavlja kot razvojni cilj koncept agrikulture, ki temelji na načelu minimalnih vložkov energije in surovin za proizvodnjo posamezne kulture. Na konferenci so bile še posebej sprejete zahteve, ki zadevajo socialno varnost kmetov: tako pravico do porodniškega dopusta in ustreznega nadomestila za vse kmetice v republiki S tem v zvezi je bila izražena zahteva po spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Kmetom, ki želijo predati kmetijo naslednikom, in ki dosežejo pogoje za starostno pokojnino, je zagotoviti vsaj minimalno pokojnino za polno delovno dobo delavca v združenem delu. Kot pri davkih naj se tudi pri prispevkih priznavajo olajšave za kmetije, ki so v zagonu ali sredi večje investicije. Najboljšo plodno zemljo je treba zaščititi na ravni republike. Predvsem pa je treba zagotoviti avtonomnost zemljiških skupnosti. Hidromelioracije lahko izpeljejo, na primer, le interdisciplinarno oblikovani strokovni tirni. Konferenca je zahtevala tudi odpravo temeljnega prometnega davka za kmetijsko opremo in reprodukcijski material Prav tako je bila izražena zahteva po enakopravnih možnostih uvoza kmetijske mehanizacije zasebnim kmetom v primeri z družbenim kmetijstvom Poseben poudarek je veljal zahtevi po odpravi monopola gozdnih gospodarstev nad prometom z lesom. Razprava je zaobjela tudi vprašanje izobraževanja Srednjim kmetij skim šolam je treba vrniti posestva, učenci pa naj bi opravljali proizvodno delo na usmerjenih kmetijah, kjer naj bi opravljali tudi pripravništvo Da bi pospešili proces demokratizacije agrarnega odločanja in da bi omogočili politično samoorganizi-ranje kmetijske populacije je predlagala problemska konferenca postopek za ustanovitev Zveze kmečke Od 12. do 14 marca je bilo na trodnevni ekskurziji na 40. mednarodni obrtni sejem v Munchnu nad 100 delavcev in delavk, zaposlenih pri obrtnikih iz občin, ki jih pokriva Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26, telefon: 312-533. Iz naše občine so se udeležili tega zanimivega popotovanja 3 delavci Predsednika skupščine sklada, Zlatka Krumpač-nika, smo prosili, da nam podrobneje opiše, kako sklad skrbi za boljše znanje delavcev pri obrtnikih. »Po določilih statuta sklada enkrat letno priredimo ogled obrtnega sejma v tujini. Letos smo bili spet v Munchnu Želimo, da se s tovrstnim izobraževanjem tudi delavci iz obrt nih delavnic storitvenega in proizvodnega značaja seznanijo z novite tami v razvitih deželah Munchenski sejem je za doseganje tega cilja zelo priročen, saj na njem poleg najrazličnejših obrtnikov (Drobnega gospodarstva) iz Zvezne republike Nemčije, sodelujejo tudi številne druge dežele z vseh kontinentov Jugoslavija letos žal ni sodelovala. Poudariti pa je potrebno površinsko in vsebinsko obsežnost tega sejma, saj je izredno bogastvo znanja razstavljeno v 25, velikih dvoranah in na obsežnih zunanjih površinah. Na njem sodeluje nad 2500 razstavljalcev « Zakaj ste se letos spet odločili za MLinchen? »Lani smo bili na avstrijskem obrtnem sejmu v Salzburgu Nikjer ne piše, da se moramo držati Miinchen- mladine Slovenije in Kmečke zveze Slovenije, ki sta potrebni tudi zato, da se bodo kmetje lahko organizirano uprli nesmiselnim ukrepom agrarne politike. Obe zvezi bosta delovali v agrarni politiki, zakonodaji, vzgoji in izobraževanju, prosvetlje-vanju, samoizobraževanju, socialni politiki itd Najpomembnejša naloga te kmečke organizacije pa bo, da pripravi skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami program prenove slovenskega kmetijstva in da zagotovi enakopravni položaj kmetijstva in kmečkih ljudi z družbenim gospodarstvom. Javna tribuna, kjer so se mnenja »prizadetih« in »odgovornih« direktno spopadala, je bila primeren zgled reševanja kmetijske problematike pri nas. Martin Brus skega sejma, vendar nimamo podatkov, da bi bili podobni sejmi v spomladanskem času, na primer v Italiji ali drugje Pomembna je tudi kakovost sejma in ne nazadnje bližina « Organizira sklad podobne poučne izlete tudi po Jugoslaviji? »Razumljivo je, da pripravimo za delavce ogled mednarodnega obrtnega sejma v Celju in srečanje delavcev zasebne in družbene obrti v Teharjih. Sklad enkrat letno pripravi za udeležence iz vseh občin ekskurzijo po Jugoslaviji Leta 1986 smo bili v Vojvodini, lani v Splitu in na otoku Visu. Povsod si ogledamo krajevne zanimivosti in eno ali več tovarn, ki so pomembne za razvoj obrti« To sta ekskurziji, ki ju organizira sklad Med izvajalci programa sklada pa so tudi osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri obrtnikih. Kaj te lahko naredijo na tem področju? »V statutu je zapisano, da občinske sindikalne organizacije delavcev pri obrtnikih po dogovoru lahko izvedejo na stroške sklada enod nevno ekskurzijo Ta mora vsebovati tudi seminar z aktualno temo ali pa občni zbor« Sedaj veste, kaj nudi sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26, telefon 312 -533 Delavci pri obrtnikih in njihove 00 ZS imate le eno nalogo: izrabiti možnosti, ki jih delavci v številnih organizacijah združenega dela nimajo Stane Jesenovec 11 i 111 111 r Poučni izlet za delavce pri obrtnikih Prihaja delovna otoplitev maja ax)cooooocooooocxxx^^ Majske prireditve mladih Občinska konferenca mladine v sodelovanju z društvi in klubi organizira v mesecu maju in juniju naslednje prireditve: 8. maja ob 9 uri v domu na Griču: TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV V NAMIZNEM TENISU ob 20 uri v knjižnici: ODPRTA VAJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA •£>i .Z$.k DMG LOGATEC — Jol^Lti, 14 maja ob 9 uri v OŠ Vrh nad Rovtami: TEKMOVANJE V STRELJANJU ob 9 uri: SPUST V LOGAŠKO JAMO ob 9 uri pod Sekirico: MEDKLUBSKO TEKMOVANJE RAKETNIH MODELARJEV ob 20 uri v Gasilskem domu na Tratah: KULTURNO-ZABAVNI KVIZ ob 14 uri v Hotedršici: TEK MLADOSTI SPREJEM PIONIRJEV V MLADINSKO ORGANIZACIJO ob 17. uri v knjižnici: OKROGLA MIZA O STANOVANJSKI PROBLEMATIKI MLADIH V NAŠI OBČINI ob 10 uri v knjižnici: VIDEO MARATON 19. do 25 maja v knjižnici: RAZSTAVA KNJIG, KI GOVORE O PROBLEMIH MLADIH POHOD NA JAVORNIK ob 8 uri pred OŠ E Kardelja: TURNIR V KOŠARKI ob 8 uri na igrišču Kovk v Rovtah: TURNIR V MALEM NOGOMETU ob 10 uri pod Sekirico: TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH na 25 in 15 m skakalnici ob 7 30 uri: KOLESARSKI TRIM: Rovte-Logatec - Hotedršica - Trate - Rovte - Logatec Predsedstvo OK ZSMS Logatec Devizna vreča je močno načeta Ali bodo zdravila učinkovala OOCOOOCXXXXXXDOOC^ Bogata mladostna ustvarjalnost Hotenjski mladinci ne počivajo 25. maja 26 maja 28 maja 29 maja 4 junija 5. junija 11. junija 12 junija Krajevna organizacija mladine Vrh nad Rovtami je tudi letošnjo zimo ustvarjalno preživela Manjše akcije je kot rdeča nit povezovala dramska predstava Pod vodstvom preizkušenega režiserja Francija Jereba, smo že v jeseni izbrali primeren dramski tekst Letošnje leto smo izbrali sodobno, hkrati pa tudi zahtevnejše delo. Tor-karjevi »Pozabljeni ljudje« so preprosta, a globoka drama In prav ta globina nas je na svojevrsten način izzvala K delu so morali pristopiti skoraj vsi člani naše mladinske organizacije, saj je poleg igralcev potrebno še veliko odrskih delavcev, na katere ponavadi pozabimo, so pa še kako pomembni Z lektorskimi vajami smo zaceli sredi novembra Od takrat smo vse zimske sobote in nedelje preživeli skupaj v prostorih osnovne šole Še bolj smo se spoznali in skupaj zoreli Tudi tekst nam je prinašal vedno nova spoznanja. S premiero nismo hiteli, saj smo vedeli, da le z dobro predstavo našim gledalcem lahko posredujemo delček osamljenosti, bede in razočaranj Torkarjevih tragičnih oseb. To niso osebe, ki živijo le na odrskih deskah. Veliko jih je tudi okoli nas Pred nami pa je drugi del leta Čeprav smo vsi precej utrujeni, časa za počitek ni veliko Čaka nas dokončna ureditev večnamenskega prostora pred osnovno šolo, marsikatera kmetija bo potrebovala pomoč pri pogozdovanju in drugih delih, urediti je treba krajevne ceste itd Ob nedeljah se bomo srečevali pri rekreaciji, priredili bomo kako športno popoldne, šli kdaj skupaj v hribe, na morje itd Upam, da se bomo še naprej radi srečevali in skupaj ustvarjali mladinci Že precej dolgo je, kar smo bralcem Logaških novic nazadnje predstavili delo mladih v Hotedršici. Danes bi radi spregovorili o naši dejavnosti v zadnjem času in o težavah, s katerimi se srečujemo Jeseni smo najprej temeljito obnovili mladinski klub in zamenjali nekaj opreme Nova omara, nove zavese in nov strop so veliko pripomogli k prijetnejšemu vzdušju Zadovoljni smo, da imamo prostor, kjer se lahko srečujemo, pogovarjamo in zabavamo. Malo za zabavo, malo pa zato, da bi zaslužili nekaj prepotrebnega denarja, smo čez zimo pripravili tri plese Imena, kot so Agropop, Moulin Rouge, Reflex in druga, so v Hotedr-šico privabila mnogo obiskovalcev, ki so bili videti prav zadovoljni Mi seveda tudi Na zadnjem plesu smo preizkusili tudi novost, ki so jo obiskovalci plesov lepo sprejeli Nakup naprave za kuhanje hrenovk je dobra poteza, saj se pozno ponoči vroča hrenovka zelo prileze Z društvi in raznimi organizacijami v kraju dobro sodelujemo, saj se s svojimi predlogi udeležujemo vseh pomembnejših sestankov in smo obenem udeleženi pri večini pomembnejših prireditev v kraju. Pomagali smo pripraviti 9 tek po lov- Pisali ste nam skih smučinah, zabavo za krajane ob Dnevu republike, obdaritev starejših žena ob njihovem prazniku in tako naprej Nekoliko težav je v zadnjem času pri organizaciji proslav, saj posebna komisija pri SZDL, ki je za to zadolžena, ne dela najbolje Za kulturni praznik ni bilo niti krajšega kulturnega programa Življenje v Hotedršici smo se odločili popestriti tudi z raznimi predavanji. Pred kratkim smo si lahko ogledali zanimivo predavanje in diapozitive o ekstremnem smučanju Pripravljamo še predavanje o nedi sadovnjakov in sadnega drevja. Ne smemo pozabiti ogleda sla-lomske tekme v Kranjski gori, ki smo ga za naše člane pripravili po polovični ceni. V načrtu imamo še nekaj podobnih izletov Navadno stokamo, kako malo mladincev se vključuje v delo organizacije. Mi se bomo pohvalili Mlade je treba motivirati, dati jim je treba možnost. Potem se radi vključijo v delo Naša organizacija ima nekaj več kot 100 članov, od tega jih najmanj 30 rado dela. Tudi za prihodnost imamo veliko načrtov Program bomo še dopolnjevali in prilagajali, saj vsak dan naše mladosti prinese kaj novega 00 ZSMS Hotedršica Nepregledni ovinki Pišem vam zato, da bi odgovorni to prebrali in ukrepali, saj bo, če se zgodi nesreča, vsako razmišljanje prepozno Na cesti Rovte - Logatec je namreč več nevarnih točk Prva je oster ovinek od Zajel proti Rovtam, ki je zelo nepregleden, cestišče pa zelo ozko. Potrebno bi bilo odriniti vsaj zemljo, da bi bil ovinek bolj pregleden Podobno je tudi na sredini Logaškega polja, kjer je že bila huda nesreča Tudi ta ovinek je zelo nepregleden Tretja točka pa je v Logatcu, nasproti postaje milice Ker so tam največkrat parkirani avtomobili, je preglednost na obe strani zmanjšana. Upam, da bodo odgovorni ukrepali, da se bo prometna varnost izboljšala Andrej Jereb, Rovte oooooooooooooooooax^ Coca-cola club Nekaj iz življenja v KS Rovte Letošnja kratka kronika dogodkov v Rovtah je najbolj povezana s pripravami na gradnjo večnamenskega objekta, ki bo zgrajen s sredstvi krajevnega samoprispevka. Večina krajanov malo ve o prizadevanjih sveta KS in skupščine KS za začetek gradnje prepotrebne dvorane. Da dvorana ni želja ampak potreba, so krajani Rovt dokazali z glasovanjem za uvedbo krajevnega samoprispevka, čeprav s preteklimi samoprispevki niso bili zadovoljni. Projekti so pripravljeni in pričakujemo, da se bodo dela začela že ob prvem ugodnem vremenu Na letnih sestankih družbenopolitičnih organizacij in društev je bila gradnja dvorane osrednja točka. V njej bomo pridobili primeren prostor za delovanje Društva so ocenjevala delovanje v preteklem letu in načrtovala za prihodnost Zaradi finančnih ali drugih problemov so nekatera društva naloge iz prejšnjega obdobja prenesla v letošnje leto ali še dlje Omenim naj akcijo Gasilskega društva Rovte. Za nakup novega gasilskega vozila zbirajo prostovoljne prispevke 6 marca je aktiv kmečkih žena Rovte priredil razstavo in proslavo ob dnevu žena. Letošnja razstava je prikazovala orodja, priprave in predmete iz preteklosti Ogledali smo si pridobivanje in predelavo žit, pa tudi posode v katerih so kuhale gospodinje Težko delo žena je bil o predstavljeno pri pridobivanju lanenih vlaken. Orodja za obdelavo lesa in zemlje so bila častitljive starosti Starinske religiozne podobe so predstavljale edino dekoracijo v kmečkih domovih Razstava je svoj namen dosegla: obiskovalci so lahko primerjali delo in življenje nekoč in danes. Danes je skoraj nerazumljivo pranje na roko, kuhanje na odprtem ognjišču in pridobivanje lanenih in volnenih vlaken. Vseeno pa ženi, gospodinji in materi ostane še veliko dela, za katerega ni plačila. Saj ga ne zahtevajo, le malo hvaležnosti in razumevanja potrebujejo. Na proslavi je zapel moški zbor iz Rovt in ženski zbor aktiva kmečkih žena. Učenci šole so recitirali pesmi. Žal je organizacija razstave in proslave na ženskih ramah Z velikim sodelovanjem in razumevanjem šole v Rovtah prerašča razstava v tradicionalni dogodek Moškim je to kar prav, saj smo že tako navajeni sesti za pogrnjeno mizo. Vseeno smo vam, naše žene in dekleta, hvaležni za vse. Čuk Mladinski klub z imenom priljubljene pijače je začel delovati 6 januarja 1988. O začetkih, delovanju in namenu tega kluba sem se pogovarjala s knjižničarjem Marjanom Geo-hellijem in vodjo kluba Tomažem Zrimom. Nastal je ta sestavek V atriju lepe in prostorne knjižnice se je ob koncu leta, torej v deževnih in pustih dneh, začela zbirati nadebudna mladež, ki ni imela kaj početi. Tako so v spodnjem prostoru že omenjene zgradbe kadili, se pogovarjali, obenem pa delali škodo in nered (trgali so lamelne zavese, mazali fotelje, odmetavali smeti in cigaretne ogorke vsepovsod naokoli) Knjižničarjem sta se ponudili dve re šitvi (tega že) problematičnega in predrznega obnašanja mladih Ali naj igrajo miličnike in mladino preganjajo, kar bi bilo verjetno neuspešno in zaman, ali pa jim omogočijo vstop do enega izmed prostorov, ki jih ima na voljo prizidek Narodnega doma Odločili so se za slednje Ob tem pravi tov Geohelli tako »Menim, da ukvarjanje s prostorskimi problemi, s problemi političnega in družabnega življenja mladih ljudi ni naloga knjižničarjev Ti lahko sodelujejo v izobraževalnih procesih in se v svojem prostem času prostovoljno ukvarjajo tudi z mladimi Imamo profesionalce, toda glavna aktivnost ZSMS je v tem, da si z razdelitvijo funkcij zgradi svoje formalno okostje, potem pa se interesi funkcionarjev, če jih sploh imajo, šopirijo le še navzgor To zagotovo ni prav, bolje bo takrat, ko bo logaška mla dina sposobna razumeti, da ima vsak takega vodjo, kakršnega zasluži Poglejte si Ljutomer, Novo mesto, Idrijo Problem ni toliko, da mladina zahaja v pivnice in lokale (ker ne), problem je, da mladina sploh nikamor ne zahaja Če pa ni prostorov za kvalitetno, ustvarjalno druženje, potem posamezniki ostajajo sami; tudi takrat, ko so kje (na neprimernem mestu) skupaj In tako delajo škodo, tj. uničujejo, kar je tudi ena od potreb človeka, ki jo je civilizacija omilila in preusmerila v ustvarjalno početje Zato morajo danes tisti, ki »mislijo« mlade s tem, da jih kuje jo v zvezde, če hočejo, da bomo vsi skupaj kam prišli, v mlade tudi investirati In to ne le v tisti njihov čas, ki je izpolnjen z delom in izobraževanjem, pač pa tudi v tistega, ki mu pravimo prosti čas, aktiven počitek« Tako je torej mladina dobila svoj prostor pod soncem oz bolje rečeno - pod zemljo Kajti nahaja se v zaklonišču Lepo so ga preuredili, oblepili so stene, postavili mize in klopi, naredili šank Zabava se je torej lahko začela Fantje in dekleta zadnjih razredov OŠ in nekaj dijakov so postali redni obiskovalci kluba, v katerem so igrali različne družabne igre, pili brezalkoholne pijače, hrust-Ijali čips in si včasih, res da ne na visokem nivoju, organizirali ples Kaj pa stroški? Seveda, tudi tu ni brezplačna cona, kaj pa je danes pravzaprav še zastonj ali pa vsaj poceni?! No, v klubu je vendarle kar poceni Vstopnina je 300 din, pijača pa se prodaja po cenah, ki so dostopne vsem Ob koncu meseca se prisluženi denar sešteje, nekaj ga gre za stroške pijače, ostalo pa na račun knjižnice in 00 ZSMS Naklo In tako so vsi zadovoljni Toda to shajališče ni bilo ustanovljeno le z namenom, da se bo mlajši rod zabaval, pač pa, da se bo tudi kaj naučil Tako pridni in najbolj zagnani s knjižničarjem Marjanom že razmišljajo o poučnih predavanjih, tečajih, kvizih Trenutno je sad tega le sredino predavanje videofilmov Ostalo pride na vrsto, ko bo tudi 00 ZSMS pokazala kaj več zanimanja za tovrstno razvijanje kulture Priložnosti bo resda sedaj manj, kajti prihajajo lepi, sončni dnevi. Ko pa bo spet deževalo, pihalo in sploh ne bo za živeti brez kluba, se bodo vrata zaklonišča spet odprla Seveda pod pogojem, da bo poleg 00 ZSMS s progra mom Kaj naj zapišem ob koncu? Zadeva je vsekakor zanimiva in hvale vredna Toda življenje ni le zabava in morda je to le poizkus, da bi zabava postala nekaj več, nekaj, kar bo koristilo nam vsem Naj dodam še kratko anketo o tem, kaj mislijo o klubu obiskovalci in njihovi starši Ti je všeč tu? Bi kaj izboljšal' SANDI: Je v redu, samo drago ne bi smelo biti tako Kaj pa starši pravijo na to, da zahajaš sem? SANDI: Nič, kaj pa naj rečejo?! Kaj pa ti misliš o klubu? NATAŠA V začetku je bilo tukaj veliko ljudi, od 30 - 40, sedaj pa jih je vedno manj Zakaj misliš, da je tako? NATAŠA: Ne vem Mogoče se morajo učiti, ali pa jih ni zato, ker je treba vsak dan plačevati Pa ti, si vsak dan tu? NATAŠA Ja, tukaj sem vsak dan Tu prodajam vstopnice in pijačo, doma pa so se kar sprijaznili Ti je všeč tu? Bi kaj spremenila? DAMJANA Mi je, ja In ničesar ne bi spremenila Tako torej klubovci Zadovoljni so in recimo srečni, toda le za koliko časa? Bo to le do takrat, ko bo potrebno kaj tudi prepleskati in popraviti Bomo videli Volje jim vsekakor ne manjka Neva jAoipdsn osaIbu jb>i oaiip/ ujssa MINdflH 6)|)3|nl i^iupaspojd 03|ujsaiueu bz U| N3W33X OHAejpz U3(|0AZ| MM al ejoqz eBau3i)i|odouaqznjp e^iupaspojd eBaAOU ez D3AOHNIS °1ABIS uaf|OAZ( |iq al e>(!ujsaujeu ez 'XINdDU oj;n leAopaspaid oq iisoudn^s u,iuAalej)| njoqz »IN h3wv3 uaujjex e>||uiS3Ujeu b63aoB3(u ez m VNVNUBdMIO ofiten |I|oa/i b^upsspsjd ez sf eiap eBauaznapz joqz 3>|{U)S3UjeU Ul a>|IU pospani 3(oas 3S ||||oaz| uoqz os ed uu3fuBA0SB|B iuiuabI z VXV"iaO euies ui ON iirMOO ouujgiaj - aupqo aui?sdri)|s eiijupaspajdpod ez VPHV90 I efajpuv - aupgo auiasdnifs b>|iupaspajd ez IIIIOazi uisIubaosbiB wp -le} s !u!5sdn>)s eu AOJoqz gaj) u,3Sa (iBBspp os |upqo |seu a Ao>(doisod mu|||OA !isouo!iej>(ouj3p o fusuuj u,po!|ZBJ 'Iuba33 -udajd 'Ao>|UBisas 'Aopidsz o>)!pA z 3|E>piod af^sJBiu os 'hba -ouaujiod mf os io>) '8ah|oa a|b|/\| ppqo a afp^unj asfaujOAoB -pofeu ez 9ah|oa a||ABJdo B|udB £ i os supqo 3>jsu3A0|s asA !iepipue>i meBeipaid isa iuaf|oaz| i a im •§e|Aj lesjdez 3? fouaai pajd al jo>) BAislazijRi zajq saj 'imsojd b 'hbjB) pibjBi 'nad opoq pAad »np -ojBu« 3jni|n)| op }0>) »asez« 3jnip>| Op 33A 3f UJlf |>( '!}SU 0>|B1 f3|S0d 3S Bd OLUOq '[3|SOp BAlSnjp BB3)|B) Z3Jq ||bjB| ui ||3d o>)l)e| oujs a? 'Ie>| ed j||AOUB)sn - qn(|>|ABu noiasA ui luosa - 0OJJ3U OpOq bB UI lBJ>i SBU BZ BAisnjp BBa>(B) jsoupajA ui uaujod u -3LUnZBJ Opoq \1\ '(OUSSnpABU !||ABfOd [ep>| 3S opoq 3S bpjoiai BAjsnjp bB -3Ujn}|n^ Z3jq oq joqei SH °>|B1. oIBnjp a\n 3$ ipni mzojds Bqaj} oq afussBjdA oi b 'osieBoi jfujog ouji oqn a f|oq soj iuiooa 3j6 ujeu les Bd <,BA)snjp BB3Ujnnn>( oiu -3fnq3J}0d 3U nfBJ>( UJ35BU A 1|U3JB>( 0(|OABZ 'BfUB§BjdA S3J O} os OA}S -f|3||AOJ>|Od Bd [B>| ' (03}BBO~| jlujoo 3U (B>(BZ) 08)eB0~| 9JOJOB3JO UOOIJS OUABJ fB>|EZ Bd (}SOUUJO>(B| B)(§3AO|5 bj 'poj Bisusajd u) bIjbusp ohAm -3p z oq o>|b>( mujoap usud os uep bu ui 0AlSp3Sp3Jd OAOU !|!|OAZ| jOA3d os sojai !U!|uu luoBBnjp u3|iu naoBZ os Bd nx OAjsnjp oujn)|n>| afoAS e|aim oq joqBi sx u! j0qz !u09° Paou -Bjsn 35 ouubs B|BBzud sf as BAj^mp eB3ujni|n>) A3j,|A0UB}sn bz ?n| BU3|az m ||a|ujbu ipni os pB|wod oj. ||3|lu 'l|3|UU ||3|U1 OS Bd IUI|UU |UA|)BJ)S|U|UJ -pv ujoubBjo Luiufojsud Aaijpjiod u| paiBajd a |b|Sod joqpo 3f B||ABJd H3P3A !|3joq os|u ed !|b osju Iubz !>| 'lu3sa pa|6o bu jads '3|0§ iAi|AOuqo od oq m u3)S q|>iS|os po ou3 a u3[bj6a 3[ s|dB|\| nojeBo-! UJSfUJOBZ (3§ }bj>(b1) a f88l BjqUJ31 -dss 91, ntusualBjBz nfdO|SOd nai -3>iS|0$ 0||)3AS0d |BS|dBU 3| |>| 'BOjp -joBsjo S e>(!us3d bz ||?oipo joqpo 3( 3s 0>)b1 bjo}SOjd BB3UJri}|n>| bB -3>(SU3AO|s z| ZOUJ U3S)(b>| jpni '|}SOU -ABlSp pO 3j31b>( (bsa Bd SAOUBlSn 3u 3z 3? 3u0 ||b 3) nfUBA0U3LUI0d ud 01s3uu 3(0as |qOp nfBJ>( uj3§bu a 0>( 'sb9 |35Ud 3z 3f BP ||u3uj 03jujbu 3l joqpo |uahb|oiu| Hipno nusoi; ntusj 3s OS !>( 'LU3SA 0||USBfOd OUq3J}Od 3z 3( Bd ni 03jbBo-| '5|ojo63JO uoujjs an» ouBjqz| 0|iq af auj| ipnj Bd 'oa -ISrup a njdojsijd Bisoq Bp 'joaoBop !l!u3|>is b}s !f|0>|3s joofniap sqo (nlu -bj6| u| n[uBA3d3Jd ud mu paA sjB au sbu ud q3> z3jq) BAisrup BBaoop Oq b||ABjd 3[ IJABjdUd JOqpO |ua|)b!0 -|u! b|BAOU3UJ! 3f "|OZS B0U3J3JU0>| BUA3fBJ>< ABjd u| 0d3| 3sa 11} 00 u|?qo !|b SX MjBnjp |>||UJnnn>( S 3fUBA0|3p0S bz |}SOUZOUJ afjSA 3u3[JBAjsn OI31 s 3||q |q fes 'b(bj>) 3luaf|a|z oujrn|n>) |q nujsadod 3| -lABlod 35 Bpjooi as |q |>| 'u!dn>|s uja -ou 3lUB(|ABUBlSn 0||ab)S0U30d 9s |q uj3} s j|ao mBrup q!J3}b>( ||b gmpuBu -|j, Z3jq 'b|ba0|3p OUfOJSOUJBS (3Jd -bu 35 jSOUABfsp BUZ3UJBS0d |q ujsj -3}b>( a 'ba)5rup eBsua 3LU| u| jja>|0 a !i!?rupz 3jnnn>( efpojpod s usou -ABfap 3sa ;q ep '}souzo|ud e|Bze>(od al 3s 3u|dn>|s a>|sujBjp Bfo)sqo \A\\p -jjod jUABJd od iqajjod qo b^sujbjp u| b>|SA3d - !fp>|3s 3Ap nloojpod uj3ujnnn>( bu b}afri|3p oussj [|oaop S>j (31 a ep 'BfuBuzods zi B|5z| al Blapi 0a}5rup oujnt|n>| !||AOUB)sn joqBi S>j a iq [bu 'oajBBoi o>IZ apnqod po o|^a}3Jd az af |up oja| ;o>i psa !pn(| mpB|Uj 43; po e6a>|BSA 3fu3f|A|z a|BAO>)||qo u| a|U3Lusn opoq |>| 'SAjpoipo \pn\ opoq aiajozop Bpoj 'ijuBiuu |q jo>| 0|!U|uj S3J Oq !>| '0}3| 0|30 35 3f |0|05 -OLupss pajd SE? nsBO oujjjsndajd Bpoi su ne ep Hjooipo 35 3| Bq3J) 3l 3S (BpaS BB3A0U 0>|||3A oujs nap -3AZ oijujuj ojngsjd af aupiodoa 3>(Z0J>| 3U9!| -zbj ofeuj| >(0J !>|5BfOA ohzri|S !JBJ>|q u| n}BUJ3)U| a afjuBi os ni ipni 3qUJBjq00LUBS Z| AOLUaf Ud fB>(3U !|BZB>|Od |0|050Ajd UJBU os !0|upeA0|3} !>|!|9A a 9fdo|sod !|Bpe| -Bo |s oujs n(!pnj5 o LiEfiOBUjjOjU! Od OA|uzaqnf| u| ouzefud opz ||3faads sbu os n) ipni nuoBi a 0105 o^sisp •e^ olupajs ||Bpa|6o js oujs oibn I55u6! |uj|u -3|3Z z euepqo 3f !>| ujopBjBjzag bz ||05 BU 'n\ f3J0) 0>(B1 UJB||s UJJU3Z0J0 -qo u3fuo|>(Bu ouqasod |u i>( bsb? zejpo ipn^ Bd '33!|0>|0 u| a35jb)s BAI|dA IPBJBZ 01 3f eiJBljSr Bf|8}BU -ABJ nfueUUJ Od fUBUJ 0UP3A |UJB|>(3J !>|!|3A qn(|>( 3f A01BP!PUB>| >(!|3A |U spA b>(oj B6a>j5BfoA afusznis ouafi -ABjdO 3Z JUEJniBUJ >(BSA BU-H nfUB|05 ujauBpuo>( od ao>|zoj>( mBnjp bjs -JA B|30 95 U| !>(sjbu|AOU '|>|SiBjB0l0J '|uao)(!| os 01 usouABfap 3Bnjp 95 1105 eu ofBujj efuggn 69|0d ujou,adsn Luuqop fesA z puson 3| ofpoipo o>| -U,B| 9S fUBZ U| 0UA3;L|BZ 3f 3fUB|0§ o>)3|qo oupAp js; ouaoi -gp u; oujudgz 35 ofBujgfsjd pugpn 0u9b|dz9jq al gfueAjg 3JO)sojd 3>(S -qn|>| 9UZEJ u| oop||p3( '3qos gfOAs pU3pn OfBUJj UJ3J3JB>| a BJBUJ3}u| pa|Bo bu 35 !|5 oujs 3|05 z| ai3U|qB>( l|Bp3|Bo |s u| Bfipni5 nsouqojpod u -3P3AZ oujs npa|Bo Od BfuBpnujs BfuBAB|d fBoaj 'a;a|Z| 'nseo uj3)sojd a 3fU3f|a|Z OAOU,|fU 3f |BAOZB>(Ud |UJBS p|053lup3JS jpusod eB os !>( 'tum !|Bpa|bo |S OUJS J3f>( 'oopiBABpsjd a 3f SBU pfpdOd JJBipr Z(0|v f|3}BUABJ IIABjpzod u| pfajds af sbu ouzefud pBf|qnf-] a »3UBJ,s-UBWZ0H OUBJJ« 0105 o>(§BfoA ofupajs ouso|ds !|Bp3|B0 fSjdfBU |S OUJS p|BA3f|UJ3jdS ui ijuei s »A30|Bi 8« so u| »Bl|apjBx spjBApg« 50 uj30|05oujpas B||znjp -Ud 3S UJ3S 0>|B1 3fpBZpBBjO 3UA0| -ap u| 3|05 sfupajs aupnzBJ a 3f|zjn>( -s>(a aupnod 3)sja 3>pu oIbjjzpbB -jo !>)BfuA0>(0j)s i6njp u| jfpiion 'jaju -aujsn |fuf|BpBu ud a3;po|po i|B§fB|0 ujao|050Ujp3S ujjfuBpas )q bo bIu -BAO|SOdBZ jUJJSOUZOUJ U| UJafUB|05 UjpflBpBU Z UBlUBUZaS 3S OS 'USOU -aon pf|3? !5f3JBts pni Bd !PB||A| |a -3UP |UA!lBUJJOJUI ||b)(3l0d qB|05 L|!fU "P3JS u| U,|UAOUSO bu os u,3up q3i a 6®U \ey\ez - OAisrup oujnj|»i>| iviiuoiiiuu 'iUioiio loopog 8861 BfBiu 01 ouonf|>(A op '8 Bqos 'sfdojjspBU | >t B>(sfuBJiON '03» -BBon 3upqo bajsjba bB3>|50jio jsoudn>js eiuafajds aABfud BJSnBAB n>ji39Bz a >p9jun>| zaa a ubjjziubBjo oq |>| 'n^ueisas bu ||uoa -o6op !5JBjs s oiuoq 3S u,(jsouqojpod u,i|B}so u,3Sa u\ pojspjeB '>|OJto npa|B3Jd uja>(5|UAejpz >(OJto npou,ud uj npou,po o zaa A luspnfi^a osju \y 'poj;o -BfueAo;3| !||Z3|apn osp q|)3| q||>|3iajd a 3s |>( poj>o -ujznjp u,!U3zoj6o ouioujB ui ou|Bpos z\ poj}o -:jsoup3Jd |puj| opoq >(OJio paA u,iu3l|Aelud oq Bp 'njsiuud a >|0J}0 82 eu oualaujo jfupnAes a efuBAopi !l!?3|3pn o>(u.e| opoq as \i\ '>(ojjo 0||Aa)5 af oaiEBon bajsjea b6 -a>(50j}0 !jsoudn>|s EAjspajs bu?ueu!| BAif|zo|odzBj bu apeio Z86I n>8| a HMpou. -Op l|pq3S0 O B|!pj}Od 0f|ZO|p3Jd 3fUBA0>3| ez B>(OJ}0 jABfjjd qo fBU '>|39Jun>( zaa A juapnfi^a osm pojio u,u3}B>| '!5jb;s (up -000/Z) euojzuad buso Eupd b5buz 10>( 93A 9U JBPU3A 'n)3| ujapujuj a BUBP BB3>|SU|Znjp EU b>(pOU,Op B69U93S3UJ e63UJBA)S pO % Ot> '0UA3UP up -000 I I E>|OJ)0 BZ Oq !>) BU0|ZU3d p30 >( ||BA3dS|Jd OpOq !5jb)s jfupnAes a bjsi-iBae -92 op ei PO J33JS Uj }3| Z Op g pO U,ubjs 'itOJJO M!>(s|0§p3jd 3lUBAO}9| b|bj!Zpb6jo oq 031bBo-| 3upqo bajsjba eB3>(5oj)0 >soudn>is S I d z v u 8 3DIAON ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE ALBREHT iz Rovtarskih Žibrš 6, se zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam DO KLI in TOZD Avtoobnova Ljubljana, Krajevni skupnosti Rovte za poslovilne besede, sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno mašo. Vsi njeni. ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega dragega IVANA PETROVČIČA iz Hotedršice 72, se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, nekdanjim sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Iskrena hvala velja DO -KLI Logatec, pevskemu zboru za zapete žalostin-ke, dr. Skvarči za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljeni obred ter govornici krajevne skupnosti za poslovilne besede. Prav tako velja iskrena zahvala obratu Iskre v Hotedršici, SAP Idrija in sodelavcem Mercator -Godovič in vsem za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 49. letu nas je nenadoma zapustil FRANCI GAJSER iz Zelenice 11 Zahvaljujemo se Pevskemu društvu Tabor za zapete žalostinke, krajevni skupnosti Naklo za lepe besede slovesa, sosedom in prijateljem za cvetje in pomoč v težkih trenutkih in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žena Klara, hčerka Barbara in sin Zdravko z družino ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža in očeta MARIJANA SKUBICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, posebej še prijateljem iz Rovt, organizacijam in društvom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, mu poklonili cvetje in vence. Za denarno pomoč se posebej zahvaljujemo delovnemu kolektivu in sindikalni organizaciji TOZD Valkarton, SOZ Notranjka in OŠ »8 talcev«. Hvala krajevni skupnosti Loga-tec-Naklo in družbenopolitičnim organizacijam za organizacijo pogrebne svečanosti, govornikom iz Logatca in Višnje gore za besede slovesa in Logaškemu oktetu za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Žalujoči žena in otroci z družinami PREJEMNIKI SREBRNIH PRIZNANJ OF V LETU 1988 1. Julijana OSTERMAN KS Trate 2 Franc GANTAR KS Trate 3. Evlalija ČELIK KS Vrh 4. Tilka BOŽIČ KS Hotedršica 5 Dušan DE GLERIA KS Naklo PREJEMNIKI SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATA V LETU 1988 1 Franc GOSTIŠA Konfekcija 2. Ivan PERGOVNIK Postaja milice 3 Jože TUŠAR KLI Žaga 4 Gregor MEZE KLI DSSS 5 Rajko RUPNIK Predsedstvo ObSZS Pravilna prehrana -zdravi zobje Usoda otrokovega zobovja in njegove odpornosti se odloča že v materinem telesu, v času dojenja in vse do otrokovega 16. leta starosti Če prehrana matere med nosečnostjo in v dobi dojenja ni pravilna, če v hrani primanjkuje kalcija in fosforja (mleko, sir...) ter vitamina D, (ribje olje, maslo, jetra, mleko, jajca . ) bo otrokovo zobovje manj odporno ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA FORTUNE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v trenutkih poslednjega slovesa stali ob strani, darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Kmetijski zadrugi, sindikatu KLI, Gradniku, pevcem ter gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka in sin Peter z družino proti škodljivim vplivom okolja in zobna gniloba se bo hitreje razvila, saj je bil oškodovan že zobni zametek. Za pravilen razvoj otrokovega stalnega zobovja je pomembna tudi otrokova prehrana vse do 16 leta starosti Prehrana je eden od prvih pogojev za normalen razvoj organizma Vsebovati mora vse osnovne sestavine maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate, vitamine, minerale Za telesni razvoj in obenem razvoj zob in čeljusti nista pomembni samo kvaliteta in kvantiteta hrane, ampak tudi pravilen način uživanja Otrok mora uživati dovolj trde hrane, kajti le s po časnim in dobrim žvečenjem krepi rast čeljustnic in zobovja Taka hrana je npr sveže sadje in zelenjava, siri, meso, mlečni izdelki, orehi, lešniki ... Lepljive sladkarije škodljivo delujejo na zobovje Vzrok so mikroorganizmi v ustni votlini, ki iz ostankov hrane ustvarjajo kisline, te pa začnejo topiti trdna zobna tkiva - sklenino in zobovino V nastalo poškodbo v zobu pride ponovno hrana, ki jo ti mikroorganizmi razgrajujejo naprej in novo nastale kisline še bolj poškodujejo zobna tkiva Kisline nastajajo le iz ogljikovih hidratov (krompir, riž, k ruh, sladice .). Te pa predstavljajo precejšen del naše prehrane. Navajamo nekaj jedi, ki imajo »zasluge« za propadanje zob gosti, sladki sokovi, torte in ostale slaščice, lepljivi bonboni, (karamele), marmelade, sadni sirupi, keksi, čokolada, rozine ... Škodljivost je tem večja, čim dalj časa ta jedila zadržujemo v ustih Za večjo ali manjšo škodljivost je odločilna tudi količina zaužitih ogljikovih hidratov. Ne moremo zahtevati, da ljudje ne bi jedli sladke in lepljive hrane Priporočamo pa, da jedo takih jedi čim manj in predvsem ne tik pred spanjem. Po taki hrani si je treba obvezno umiti zobe. V naslednji številki Logaških novic bomo sprego vorili o zobozdravstvenem varstvu nosečnic in dojenčkov ter o pravilni negi zob do 5 leta otrokove starosti dr Polonca Keršič Rezultati 5. novoletnega teka v Logatcu, dne 27. 2. 1988 Pionirke 6 km 1 Smrkoli Romana - JUB Dol 29,01, 2 Dolenc Vesna - Logatec 29,18, 3. Žibert Simona - Logatec 29 23 4 Rupnik Darja - Logatec, 5 Ambrožič Mateia - Logatec. 6, Marolt Melita -JUB Dol, 7. Jerina Bojana - Logatec, 8. Bren cic Tadeja - Logatec, 9 Zelene Tanja - Hotedršica, 10 Kenk Maia - Vrhnika, 11 Merlak Neža - Hotedršica, 12 Bošnjak Zorka - Hote-dršica, 13 Radiž Božena - Vrhnika, 14 Popit Jasna, Vrhnika, 15 Sajovec Jasna - Logatec, 16 Grom Nina - Vrhnika, 1 7 PrvinSek Barbara - Vrhnika, 18 Krapež Klaudiia - Črni vrh, 19 Nagode Barbara - Vrhnika, 20 Lampe Breda -Vrhnika, 20 Lampe Breda - Logatec. 21. Ko-dele Lucija Lož, 22 Gavrič Živana - Lož. 23. Strumbergar Katja - Vrhnika, 24. Krpan Tjaša -Logatec. 25 Govekar Sabina - Logatec. 26 Uršič Anita - Logatec. 27 Gornjak Darja - Vrhnika, 28. Jelovšek Marjeta - Drenov griC. 29 Pondelek Urša - L|ubljana, 30 Hribernik Agata - Vrhnika, 31 Umek Alenka - Vrhnika, Pionirji 6 km 1 Smole Jure - Logatec 25 47, 2 Musec Tadej - Logatec 28 11, 3 Gostiša Miha - Logatec 2830. 4 Premože Simon - JUB Dol, 5 Ze lene Boris - Hotedršica. 6 Ule Boštjan - Lož, 7 Pavlic David - JUB Dol. 8 Marolt Roman JUB Dol. 9 Gostiša Boštjan - Logatec, 10 Ve lepec JUB Dol, 11 Rupnik Vasja - Logatec, 12. Strle Dejan - Lož. 13 Jerina Davor Logatec, 14 Premože Damjan - JUB Dol, 15. Dremelj Matiaž - HUB Dol, 16 Moroz Janko - Hotedršica, 17 Rudolf Iztok - Logatec, 18 Rupnik Andrei - Črni vrh, 19 Rupnik Marko - Črni vrh, 20 Berginc Gorazd - Vrhnika, 21 Grom Miha Vrhnika, 22. Skrlep Borut - Trzin, 23 Kranjc Tadej - Lož. 24 Godina Uroš - Logatec. 25 Kenk Gregor - Vrhnika, 26 Volk Igor - Vrhni ka, 27 Mrak Gašper - Vrhnika, 28 Menart Aleš - Hotedršica, 29 Dobrovoljc Matjaž - Vrhnika, 30 Lobar Janko - Hotedršica. 31 Javor Jernej - Vrhnika. 32 Zakrajšek Aleš - Vrhnika. 33 Premože Rok - JUB Dol. 34 Rudolf Robert -Logatec, 35 Margon Matej - Vrhnika, 36 Mole Mate|, - Vrhnika, 37 Tomažin Marko - Loga tec. 38 Piršič Jure - Vrhnika, 39 Ounik Janez - JUB Dol, 40 Mesec Peter, Vrhnika, 4 1 Žibert Marko - Logatec. 42 Jelovšek Jani Drenov grič, 43 Lipovec Vasja - LOŽ. 44 Vidmar Jer nej - Črni vrh, 45 Mohar Andrej - Lož. 46 Drašler Domen - Vrhnika, 47. Kodela Danilo -Lož. 48. Kristofič Rok - Ljubljana, 49 Nanut Darko - Lož, 50 Tominec Sebastjan - Logatec, 51. kvar Uroš - Logatec, 52. ni imena in priimka, 53 Krašovec Blaž - Lož, 54 Gorše Marko - Lož, 55 Čož Simon - Vrhnika, 56 Turk Mitja - Lož, 57 Gostiša Gregor - Vrhnika, 58 Berginc Gregor - Vrhnika, 59 Gostiša Jure -Vrhnika. 60 Merlak Matjaž - Hotedršica, 61. Bošnjak Bogdan - Hotedršica. 62 Merlak Blaž - Hotedrptca. 63 Malovrh Peter - Vrhnika, 64 Neubauer Tomotej - Ljubljana, 65 Kos Tomaž - Vrhnika. 66. Waixler Sašo - Vrhnika, 67 Šega Dalibor - Lož, 68 Langenvalter Rok - Vr-nika, 69 Čož Janez - Vrhnika, 70 Malačič Vito - Ljubljana, 71. Cvetkovič Miha - Vrhnika. 72 Strle Matej - Lož. 73 Seljak Andraž - Vrhnika, 74, Petkovšek Klemen - Vrhnika, 75, Jurca Tadej - Vrhnika, 76. Ponedelek Jaka - Ljubljana, 77 Volk Bojan - Vrhnika. Trim ženske 6 km 1 Dolenc Helena - Žiri 34.35, 2 Lipej Bože na - Ljubljana 36.08. 3 Kavčič Marija Ljublja na. 3751. 4 Malnar Melita - Logatec. 5 Lek šan Oarja - Lož. 6 Neubauer Jasna - Ljubljana, 7 Mam Mateja" - Ljubljana, 8. Berginc Cvetka - Vrhnika, 9 Stražar Zdenka Domžale, 10 Molk Simona - Logatec, 11 Ivančič Mira Rakek, 12 Jelovšek Nada - Drenov grič, 13. Zakrajšek Damajan - Vrhnika, 14 Pondelek llon ka - Ljubljana, 15 Gutnik Spela Vrhnika Trim moški 6 km 1 Moroz Srečo - Hotedršica 29 30, 2 Kavčič Srečko - Žiri 2933, 3 Stupica Miran Vr hnika 2930. 4 Brus Srečko - Logatec, 5 Lu kan Andrej Hotedršica. 6 Nagode Jože - Ho tedršica, 7 Tavčar Cveto Žiri, 8 Berginc Alojz - Vrhnika, 9 Žemljic Jože - Borovnica, 10. Zrimšek Zvone - Ljubljana, 11 Kržmanc Alojz - Vrhnika. 12. Dolinar Branko - Ljubljana, 13 Neubauer Henrik - Ljubljana, 14 Mam Pe ter - Ljubljana, 15 Rozina Franc - Ljubljana, 16 Kenk Janez - Vrhnika, 17 Bučar Jože -Ljubljana. 18 Susman Jaka - Vrhnika, 19 Mole Stanko - Vrhnika. 20 Marušič Radko - Logatec, 21 Metelko Dušan - Vrhnika. Ženske do 30 let 17 km 1 Zupančič Polona Ljubl|ana 1 24 42, 2. Trobec Marija Polh Gradec 1 26 53, 3 Eržen Marta - Hotedršica 1 28 31, 4 Šemrov Mojca -Logatec. 5 Erjavec Mojca - Črni vrh, 6 Drača Erika - Ljubljana Ženske nad 30 let 17 km 1. Kosmač Ivica - Žin 1.17.59, 2 Vencelj Manja - Šentvid 1 45 03, 3. Rismondo Mihaela Smlrednik 1 54 40 Moški do 40 let 17 km 1 Kalan Tomaž - Žabnica 5930, 2 Dolenc Klemen Radovljica 1 00 26, 3 Svoljšak Niko - Sk Loka 1 00 43, 4 Kavčič Franc - Črni vrh, 5 Marn Raael - Logatec, 6 Hiti Roman - Loška dolina, 7 Troiar Bojan Logatec. 8 Škoflek Branu - Kamnik. 9 Erznožnik Srečo - Žin, 10 Cimrič Andrej - Kobarid, 1 1 Pergovnik Ivan -Logatec, 12 Kosmač Janez - Žin, 13 Rupnik Miro - Črni vrh, 14 Juvan Miran Domžale, 15 Avsec Franc - Stari trg. 16 Kristofič Mare -Ljubljana, : 7. Dolenc Edo Logatec. 18. Jan Jernej - L|ubljana, 19 Mlinar Marko Žin, 20 Jenko Mato Cerklje. 21 Mohorič Damijan -Idrija. 22 Brus Srečo - Logatec. 23 Šorc Janez - Ljubljana, 24 Murn Aljoša - Ljubljana, 25 Malačič Janez Liubljana, 26 Ulčar Boštjan - Ljubljana, 27 Turk Darko - Kamnik pod Krimom, 28. Strle Franc Stan trg pri Ložu, 29. Cvirn Miro Borovnica, 30 Lazar Roman - Dol pri Ljubljani, 31 Levak Jože - Ljubljana. 32 Pondelek Milan - Ljubljana. 33 Petavs Rado -Cerknica, 34 Strniša Mišo - Ljubljana MLAJŠE PIONIRKE: 1 Jerina Bojana 7 56.00, 2 Zelene Tanja 9 06,30, 3 Bošnjak Zorka 9 56.60. 4 Sajovic Jasna, 5 Lampe Breda. 6 Uršič Anita. 7 Gove kar Mihaela. 8 Krpan T|aša. 9 Tomazin Alenka. 10 Govekar Marta, 11 Naglic Dana. 12 Gos tiša Katarina. 13 Lampe Katarina, 14. Rupnik Mateja MLAJŠI PIONIRJI: 1 Gostiša Boštjan 7 27.50. 2 Rupnik Vasja 7 32,40. 3 Jerina Davor 8 24.80, 4 Žibert Mar ko. 5 Rudolf Robert, 6 Tomazin Marko. 7 Go dina Uroš. 8 Menard Aleš, 9 Tominec Sebast jan, 10 Lukan Gregor, 10 Luka n Gregor, 11 Zelene Aleš. 12. Merlak Matjaž. 13 Bošnjak Bogdan. 14 Gostiša Janez, 15 Merlak Blaž. 16 Brus Matei, 17 Godeša Marko. 18 Godina blaž STAREJŠE PIONIRKE - 4 km: 1 Ambrožič Mateja 1 5.21.80, 2. Žibert Simo na 1531.70.3 Dolenc Vesna 1533.30.4 Hup nik Darja, 5 Brenčič Tadeja. 6 Merlak Neža. / Mikuž Jana. 8. Govekar Sabina STAREJŠI PIONIRJI - 4 km: 1 Smole jure 13 22.00. 2 Musec Tadc| 14 02,40, 3 Zelene Boris 14 18,30. 4 Petkov šek Jože, 5. Gostiša Miha, 6. Moroz Janko. 7 Mikuž Robi, 8 Brus Tomaž, 9 Naglic Tomaž. 10 Vehkonja Igor. 11 Kvar Uroš. 12 Vidmar Vinko Moški nad 40 let 17 km 1 Merlak Konrad - Hotedršica 1 02.24. 2 Krainik Marjan - Kobarid 1.03.14, 3 Gregorič Edo - Kranj 1 03 49, 4 GloboCnik Janez - Radovljica, 5. Kovic Alojz - Medvode, 6 Kurent Jože - Domžale, 7 Vencelj Anton - Šentivd, 8 Roje Branko - Ljubljana, 9 Černivec Lado -Ljubljana, 10 Rupnik Lojze Ljubljana, 11 Boscherini Franc - Idrija, 12. Grom Janez - Vrhnika, 13 Gregorič Franc - Koper. 14 Stenko Janez - Ljubljana, 15 Grom Marjan - Vrhnika, 16 Vreš Radovan Domžale, 17 Zupančič Martin - Ljubljana, 18. Omerzu Jože - Logatec, 19 Krojs Mirko - Radlje ob Dravi, 20 Kamena nč Svetozar - Ljubljana. 21 CvetaS Niko - Logatec. 2 Gabrovšek Janez - Vrhnika. 23 Je Naš praznik V nabito polni dvorani Narodnega doma, smo delavke in upokojenke KLI tudi letos praznovale DAN ŽENA. Ko sem opazovala znane, pa tudi že neznane mlajše obraze sem ugotovila, da je skoraj več upokojenk kot aktivnih delavk Videti je, da upokojenci večkrat rešujemo problem »sklepčnosti«. Ne vem, če je to zaradi privzgojene discipline, ali zaradi več prostega časa. 8. marec je naš dan, pa naj bo tak ali drugačen. Nekaterim ženskam pomeni to dan sprostitve, drugim pa čisto navaden dan, poln dela in skrbi Res je, da en dan pozornosti ne more odtehtati preostalih dni v letu, nekaterim pa je ta dan kljub temu všeč, saj se jim izkaže malo več po zornosti Ko sem bila še aktivna, me je moj nadrejeni, ki je pripravljal pozdravni govor za žene vprašal, če se ženske dovolj uveljavljajo v naši družbi in ali MLADINCI - 4 km: 1 Mam Rafael 11 59,20, 2 Moroz Srečko 12 55,20. 3 Lukan Andrej 13.35,00, 4 Rupnik Boštjan, 5 Prezelj Gregor ČLANICE DO 30 LET: 1 Pelkovpek Irena 17 14,00, 2 Malnar Meh ta 19 53,50. 3 Sovan Judita 21,00,10 ČLANI »A« (DO 30 LET) - 4 km: 1 Morož Stane 14 49.30. 2 Nagode Tone 15 30.30. 3 Oblak Marko 17 26.60. 4 Ku/ma Marjan, 5. Nagode Jože. ČLANICE »B« (NAD 30 LET) - 2 km: 1 Malnar Bosiljka 1013,70. 2 Merlak Nada 1110,00. 3 Habjan Venci 1119.00. 4 Petkov šek Marinka. 5 Gostiša Zdenka. 6 Prežel) Stanka ČLANI »B« (DO 40 LET) - 4 km: 1 Pergovnik Ivan 13 25,50. 2 Merlak Konrad 13 32.20. 3 Brenčič Janez 13 42.10. 4 Brus Srečko. 5 Žigon Pavle. 6 Mihevc Andrej. 7 Govekar Drago ČLANI »C« (NAD 40 LET) - 4 km: 1 Prezelj Vojko 15 08.20. 2 Petkovšek Po Ide 20 04.50. 3 Šemrov Franc 23 30.80. 4 Rupnik f llip 24 38.50 lovšek Janez - Vrhnika. 24 Vodopivec Cveto -Ljubljana. 25 Kune Jože - Ljubljana, 26, Graoznik Pavel Višnja Gora, 27 Petkovšek Peter - Logatec, 28 Grašič Franc Ljubljana Kategorizirani tekmovalci ženske 17 km 1 Vitas Romana - Kranj 1 0622 Kategorizirani tekmovalci moški 17 km 1 Velepec Jure - Jub Dol 1 0023, 2 Lebar Miro - Kr gora 1,02 52, 3 Runlas Matej - Jub Dol 1 0326, 4 Vencelj Tone - Šentivd 1 04 25 je njihovo delo dovolj cenjeno in priznano Takrat sem brez pomisleka dejala ne. To misli in občuti skoraj večina žensk Na vodilnih, vodstvenih in pomembnejših delovnih mestih, kakor tudi na družbenopolitičnih funkcijah skoraj ni žensk Izjema je le finančno področje, ki le maloka-teremu moškemu »leži«. Za to smo v veliki meri krive tudi same, saj se preveč podcenjujemo in imamo v sebi še vedno občutek manjvrednosti. Kljub vsemu smo na ta dan skoraj vedno razpoložene in tako je bilo tudi letos Delovna organizacija, oz osnovna organizacija sindikata sta nas presenetili s praktičnim darilom, mladina z Vrha pa nam je predstavila igro Igralcem smo dolžne vso zahvalo in priznanje za njihovo prizadevnost. Verjemite dragi mladi, to ni izgubljen čas, kajti poplačan bo s tem, da vam bo sedanje delo ostalo v prijetnem spominu Želimo vam še veliko uspeha pri tej ljubiteljski dejavnosti. Tatjana Darilo za dan žena Utrujena iz šole se vrnem domov, odložim težko torbo in se vsedem na stol. Iz pisane vrečke privlečem darilo, ki naj bi mamico pozneje razveselilo. Čez nekaj časa, ko se jaz učim, se mamica vrne iz službe in že k njej hitim. Nežno me pozdravi in me poboža po laseh, na meni nekaj opazi in bruhne v smeh. V sobi odloži razne stvari, in kar se da hitro kuhati hiti. Tedaj na dan privlečem darilo, ki je mamico v hipu razveselilo. Ko ji čestitam, mi poljubček da, tedaj se zavedam, da me rada ima. Tanja Trpin, 6.b Rezultati občinskega prvenstva v smučarskih tekih Lipca, 13. 3. 1988 Sindikalno tekmovanje v veleslalomu in tekih za leto 1988 Lipca 88 4 marca je alpska sekcija Smučarskega kluba Logatec organizirala skupaj z občinskim sindikalnim svetom tekmovanje v veleslalomu v Širokih njivah. Proga je bila odlično pripravljena, tekmovalcev pa na žalost zelo malo Referenta za šport iz DO KLI in Valkartona sta za udeležbo na tekmovanju prijavila zelo malo tekmovalcev, čeprav je znano, da je v teh DO število smučarjev veliko večje. Poleg teh dveh, tudi drugi sindikalisti niso poskrbeli za udeležbo svojih članov. Tudi na smučarskih tekih, ki sta jih organizirala smučarski klub Logatec, sekcija za teke in KS Tabor dne 13. 3. 1988 je bila udeležba slaba, vendar se to zaradi občinskega in krajevnega tekmovanja ni poznalo. Tekmovanje je bilo organizirano odlično. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu se resno sprašuje, če je smiselno organizirati ta tekmovanja, za tako majhno število tekmovalcev (stroški niso majhni) REZULTATI TEKMOVANJA V VELESLALOMU: Ženske do 30 lat: 1 LUKAN Zala VVZ Kurirček 2. GRDADOLNIK Lrmina OS 8 talcev 3. PIŠLJAR Frida VVZ KurirCek ženske nad 30 lat: 1. ARHAR Joža ObCina I ogatec Moški do 30 let: 1 MODIC Andrej KLI 2 TRPIN Matjaž KLI 3 LOŠTREK Janez Valkarton Moskl od 30 do 40 lat 1 ŠEMROV Andrej Valkarton 2 MODIC Janez GG-TOK 3 GODNJAVEC Zdravko PM Logatec Moskl nad 40 lat: 1. ALBREHT Štefan KLI 2 CEPIČ Rafael KLI 3. PODOBNIK Franc KLI SMUČARSKI TEKI: Ženske nad 30 let: 1 MALNAR Bosiljka OŠ Edvarda Kardelia 2 MERLAK Nada Konfekcija 3 HABJAN Venci Mercator EKIPNO: 1 KLI Logatec. 24 točk 2 Valkarton. 14 točk 3 PM Logatec. 13 točk 4 GG TOK. 8 točk 5 VVZ Kurircek 7 točk 6-7. SO Logatec OŠ 8 Talcev, 3 točke 8 LB Logatec. 2 točki 9 Gradnik, 1 točko Moški do 30 lat: 1 MOROZ Srečko Gradnik 2 RUPNIK Boštjan KLI 3 MOROZ Stane KLI moški od 30 do 40 lat: 1 PERGOVNIK Ivan PM Logatec 2 BRUS Srečo, Gradnik 3 ŽIGON Pavle. Gradnik moški nad 40 lat: 1 PREZELJ Voiko OŠ Edvarda Kardelja 2 PETKOVŠEK Polde Obrtniki 3 ŠEMROV Franc Vzgoini zavod Logatec EKIPNO: 1. Gradnik Logatec, 21 ločk 2 KLI Logatec, 21 točk 3 OŠ Edvarda Kardelja 18 ločk 4 Postaja milice. 9 točk 5 Konfekcija, 7 točk 6 Mercator, 6 točk 7 Obrtniki, 5 točk 8-9 Občina in Vzgojni zavod. 3 točke 10 Valkarton, 2 točki Predsednik komisije za šport in rek Ivan Pergovnrk Prispevki dopisniškega krožka OŠ »8 talcev« Logatec Teloh Teloh cvetek ima bel, koreniko kot plevel, stebelce ima zeleno, spodaj listje razproščeno. Veter pihal je močno, teloh izgubil je glavo, po/žek mimo je prilezel, telohu je cvetek nesel. Teloh spet je oživel, polžka je pod listje vzel, v zahvalo mu je dal, svoje listje kakor pav. Nov je teloh spet pognal, cvetek bel se je razprl, stebelce dobilo moč, in nam voščilo lahko noč. Franci Mihevc, 3.b OŠ E. Kardelja Letošnja zima je bila skopa s snegom, tako da pustnega veleslaloma v Lipci nismo uspeli organizirati ob določenem času, temveč z zakasnitvijo. Veleslalom Lipca 88 je bil v nedeljo, 6 3. 1988. Nastopilo je 120 tekmovalcev, razdeljenih v 6 starostnih skupin ter ženske in moški Prvim trem v kategoriji smo podelili pokale, diplome pa prvim petim V nekaterih kategorijah ni bilo dovolj tekmovalcev, zato naj bralce ne moti, da je v določenih kategorijah manj tekmovalcev, kot smo jih napovedali. Objavljamo vrstni red tekmovalcev po kategorijah: CICIBANI 1 Aljoša Peček 2 Uroš Sparemblek 3 Florjan Ambrožič 4 Marko Ambrožič 5 Uroš Semrov ČLANICE 1 Venci Habjan MLADINCI XXXXXTXXXXXXjOOCXXXXXXXXXXXXXX Obveščam vas, da si pri nas lahko sposodite že več kot 110 filmov. VIDEOTEKA F & F Logatec, Klanec 24 vsak dan razen nedelje, od 16. do 18. ure. MPI Dejan Menart ^^-^ Miha Avsep Sebastjap Tominec Matjaž Lukančič Janez Gostiša SPI 1 Beno Leskovec 2 Primož Sparemblek 3 Boris Govekar 4 Klemen Čik 5 Toni Čuk VETERANI 1 Stetan Albreht 2 Ivo Nayhč CICIBANKE 1 Katarina Gostiša 2 Bojana Rupnik MPE 1. Urška Menart 2 Nina Pfajfar 3 Mojca Gostiša 4 Marta Govekar 5 Barbara Žigon SPE 1 Karmen Petrovčič 2 Simona Menart 3 Petra Peček 4 Sabina Govekar 5 Lidija Šantelj MLADINKE 1 Sandra Jereb 2 Tanja Mihevc 3. Majda Simšič Boštjan Lukančič Uroš Jereb Iztok Menart Jure Rupnik Tomo Štufek ČLANI 1 Miro Šemrov 2 Andrej Šemrov 3 Pavel Žigon 4 Bojan Semrov 5 Janez Modic Samo tekmovanje je bilo dobro organizirano Proga je bila odlično pripravljena Tekmovanje se je zaključilo brez vsakih poškodb V nedeljo 13 3 1988 je bilo občinsko prvenstvo v smučarskih tekih, istočasno pa tudi prvenstvo KS TABOR Doseženi so bili naslednji rezultati: MPI 1. Vasja Rupnik 2 Davor Jerina 3 Robert Rudolf SPI 1 Jure Smole 2 Tomaž Brus 3 Naglic Tomaž MLADINCI 1 Rafael Maran ČLANI I 1 Srečko Brus 2 Pavel Žigon 3 Drago Govekar ČLANI II. 1 Toni Nagode 2 Marko Oblak MPE 1 Bojana Jerina 2 Breda Lampe 3 Anita Uršič SPE 1 Tadeja Brenčič 2 Sabina Govekar MLADINKE 1 Malnar Melita 2. Sovan Judita ČLANICE 1 Bosiljka Malnar 2. Venci Habjan VETERANI 1 Franc Semrov Preklic neresnične obtožbe Na občnem zboru Gasilskega društva Medvedje brdo, dne 24 1 1988 je tov Franc Bezeljak, član gasilskega društva v razpravi o delu društva v preteklem letu in finančnem poslovanju dejal, da je nek domačin, ki je na začasnem delu v tujini, na novoletni prireditvi plačal namesto vstopnine prispevek v višini 100 DM Zanimalo ga je kje se nahajajo, oziroma celo določil dva člana, ki sta pobirala prostovoljne prispevke za stroške zabave, da imata ta denar. Ker obtožba ni bila resnična, je vodstvo društva sprožilo postopek proti tov Bezeljaku Društvo je dobilo pismeno izjavo zdomca, da ni društvu ničesar plačeval v devizah Skladno z določbami statuta je sklicalo samoupravno razsodišče, povabilo nanj tudi predstavnika Občinske gasilske zveze Logatec in tov Be-zeljaka Bezeljak je pred samoupravnim sodiščem podal pismeno izjavo, se opravičil in umaknil neresnično izjavo Poudaril je, da je bil zaveden in da mu je žal, da je nasedel lažnim govoricam Strinjal se je, da se javno opraviči članom in Gasilskemu društvu Medvedje brdo za neresnične obtožbe Gasilsko društvo Medvedje brdo vatima vas Igra je lahkotno tekla od začetka, se stopnjevala v farsno razigranost vse do bliskovitega konca. Na vsak način: ena najboljših predstavitev hotenskih gledališčnikov, recimo, kar že nekaj let. Pa tudi sicer je bil ansambel izrazno ubran; no, vendar je treba posebej naglasiti igralske sposobnosti Bojana Peklaja v naslovni vlogi. Tudi tehnična oprema predstave je bila primerno dobra. Posebno priznanje gre Ingrid Kovač za občutno zastavljeno lektorsko delo Filmski spored za maj 30.-1. francoska drama SUBWAY, režija L. Besson, gl. vi. I Adjani, C. Lambert Nenavadna zveza punkerja in mladega bogatega dekleta, ki se sprevrže ceio v policijski pregon. 3. ameriška komedija LEPOTICA V ROŽNATEM, r. H. Deutch, gl vi. M. Ringvvald, J. Cruer Nekakšna mešanica ljubezenske zgodbe in komedije, v kateri je povod vseua predvsem i.enar. 4 spored ameriških risank MEDVEDKI DOBREGA SRCA, r A. Selznick Za naše najmlajše bo prvi dan po prvomajskih praznikih ob 17. uri na sporedu film o medvedkih, ki se borijo s hudobno čarovnico, ki hoče uničiti svet. 6. -8 francoska komedija TRIJE MOŽJE IN ZIBKA, r. C. Serrau, gl. vi. R. Giraud, M. Boujenah, A Dussolier Imenitna komed/ja o treh zagrizenih samcih, ki jim usoda nameni varovanje 6-mesečne df.k/ice. Da bi bil smeh še glasnejši, se zgodba zaplate s kriminalistično poanto. Film. ki se mu je smejal ves svet! 7. -8 ameriška komedija USEKANCI, r. R. Zilinski, gl vi. B. Jeunesse, K. Wood Štirje mladeniči bi radi končali šolanje, a kaj, ko jih najbolj zanimajo dekleta Seveda sc ~.se srečno konča, posebej še, ker jim uspe razkrinkati pohotnega ravnatelja 10 ameriška drama SILKVVOOD, r. M. Nichols, gl. vi. M. Streep, K Russell, Cher Film je resnična zgodba novinarke Karen Silkvvood, ki je na skrivnosten način izgubila življenje ob raziskovanji, radioaktivnega sevanja. Imenitna Mcryl Streep v glavni vlogi, v stranski pa nastopa Cher, letošnja dobitnica oskarja za glavno žensko vlogo. 13. -15 ameriški pustolovski SMARAGDNI GOZD, r. J. Boor-man, gl vi. P. Boot, M Foster, W. Rodriguez Resnična zgodba o dečku, ki so ga vzgojiti amazonski Indijanci. Nekakšna inačica fvtavvglija iz Knjige o džungli. 14. -15. ameriška grozljivka MUHA, r D Cronenberg, gl. vi. J Goldbloom, G. Daviš Kaj se zgodi, ko se človek spreminja v muho v nadnaravni velikosti? Film za zelo dobre želodce. 20-22 francoski pustolovski AS ASOV, r G Dury, gl. vi. J.-P Belmondo Sebe/ /e pilotski as iz prve vo/ne, ki se na sila ropotajoč način bori ci /o proti Hitlerju. 21.-22 ameriški znanstveno fantastični OPUŠČENI KANJON, r. C. Bail, gl. vi S Collins, J. Julian, B. Svenson Ameriški lizik opravlja poskuse v opuščenem kanjonu, kjer hoče ameriška vojska izpeljati atomski poskus. 24. ameriški pustolovski HITRONOGI KOLESARJI, r. T. Donnellv, gl vi. K. Bacon, J. Gertz Kakšne nevarnosti prežijo na raznašalca na kolesu, si ne moremo niti misliti V glavni vlogi nastopa Kevin Bacon, ki smo ga spoznali v filmu FOOTLOOSE. 27. -29. ameriški pustolovski GOONIES, r. R. Donner, gl. vi. S, Austin, J. Brolin Po dolgem času pravi otroški pustolovski film o iskanju gusarske-ga zaklada. Spelberg je pač mojster, saj je producenstvo čutiti na vsakem koraku. 28. -29 ameriški erotični MLADA LADY CHATTERLEY, r. A. Roberts Se ena verzija o nepotešem ženski, vendar sklepam, da je verzija precej zabeljena. 31 ameriška drama NEKAJ VIJOLIČASTEGA, r S. Spielberg, gl. vi. D. Glover, W. Goidberg Vijoličasta barva je pravzaprav barva črnske kože. V resnici pa je to značilen »črnski*- film, zabaven in predvsem nov. ooooaDooooa^^ KULTURNA KRONIKA PREDSTAVA, KI JE VEC KOT ZADOVOLJIVA. - Zadnjo nedeljo v feb ruarju - v mesecu kulture slovenstva - je dramska sekcija Kulturno športnega društva iz Hotedršice uprizorila komedijo Mire Štefanec Večna lovišča. Režiser Rudi Čamernik je izbral primerno sodobno in živo komedijsko besedilo, mladi igralski ansambel pa je domiselno uigral v stopnjevano kome dijskost Gre za izrazito komedijo, ki v določenih trenutkih meji celo na farso: naš človek je nepopravljiv; svojim nelepim čednostim se ne more odreči niti, ko pride v nebesa Nasprotno: prej se bodo nebesa ponašila. Na koncu je bolje, da se vsemogočni odreče naši duši, kajti le ta bi prelisičila še samo božjo previdnost ZANIMIVI POZABLJENI LJUDJE. - V počastitev dneva žena so v soboto, 5 marca, nastopili mladi gledališčniki z Vrha nad Rovtami z dokaj zahtevno dramo Igorja Torkarja Pozabljeni ljudje. Skupina z Vrha je predstavo v Narodnem domu istega dne odigrala celo dvakrat, kar je svojevrsten napor. Gre za dramo človeških usod, igro, v kateri je vsak od nastopajočih glavna oseba, zakaj vsaka oseba živi svoje življenje, vsaka živi svojo tragiko. Zgodb je tedaj toliko, kolikor je oseb. Težka preizkušnja za posameznega igralca, še težja preizkušnja za režiserja Franc Jereb, mladi režiser, je skušal slediti raznorodnim usodam pozabljenih ljudi In kako malo je treba storiti, da človeka osrečimo, včasih zadostuje že ena sama beseda. Vendar - ko tudi te ene same besede ni in ni! O vsem tem so nam pripovedovali mladi igralci z njim lastno zavzetostjo In navsezadnje jih človek mora občudovati: 16 igralcev in skoraj toliko sodelavcev! (V Logatcu, mestnem središču, se kaj takega ne more dogoditi. Le kam se zgubi toliki mladostni naboj?!) Mladi Vrhovščaki pa igrajo, in prav je tako: zanje in za nas in za Torkarjeve Pozabljene ljudi NA VEČER PRED 8. MARCEM. - Krajevna skupnost Naklo je na predvečer dneva žena pripravila v osnovni šoli prijeten večer starejšim ženam Uvodoma je zbranim spregovorila pozdravne besede Branka Novak in napovedala spored tega večera Nato sta izmenoma izvajala svoj del sporeda Logaški oktet z izborom narodnih pesmi in citrarka Tanja Zaje iz Vira pri Domžalah s pritegljivimi narodno zabavnimi vižami. Poslušalke, prevzete od drobne življenjske pozornosti krajevne skupnosti in nastopajočih, so navdušeno sprejemale petje in cifranje. Potlej se je oglasila še Lojzova harmonika in tako je šel h kraju prijeten večer, večer z najlepšimi željami za dan žena. maš ZBOROVSKA PESEM NA VRHU. - Mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov vsako leto pred letnim koncertom odide na intenzivne vaje. Tri leta zapored zbor ob tej priložnosti zapoje tudi Vrhovcem. Tudi letos je bilo tako Po celodnevni intenzivni vaji, namenjeni interpretaciji in utrjevanju koncertnega programa, smo zvečer zapeli nekaj narodnih pesmi in prinesli v gledališko razgiban kulturni utrip kraja tudi nekaj glasbene ustvarjalnosti. V prijetni domačnosti vrhovske podružnične šole je tisti večer pesem odmevala še dolgo v noč KULTURNO PREBUJANJE NA TRATAH. - Krajevna skupnost Trate je v naši občini edina, ki nima kulturnega društva, niti skupine, ki bi razgibala pus-toto kulturnega dogajanja Imajo pa voljo, da bi to storili In človeka, ki zna povezati nitke ustvarjalnosti. »Kar je na Tratah tovarišica Vavknova, so začele brsteti tudi cvetke kulturnega ustvarjanja«, mi je pripovedoval tovariš Markič Saj res, koliko včasih pomeni človek! Na Tratah so se zbudili iz kulturnega spanja, zbrali so se v gasilskem domu in se odločili, da bodo zaplesali Potem so se začele vaje, šivanje oblek in priprave na prvi nastop. Za sodelovanje so se odločili mladi in malo starejši in za 8. marec že prvič nastopili. Zaplesali so in zapeli in gledalci so bili navdušeni. Marsikoga so z nastopom prepričali, da bo tudi on sodeloval Začetek je tu Treba bo nadaljevati Odločili so se, da bodo pretresli možnosti za ustanovitev kulturnega društva, čez poletje vse še dobro premislili in jeseni, če bodo možnosti, začeli z aktivnim delom Veliko uspeha želimo! OKTET NA NAŠIH DOSEŽKIH. - Naš najimenentnejši vokalni ansambel je letos že drugič zapel med izbranimi okteti. Na reviji ljubljanskega pevske ga združenja, ki je bila 25 marca v Cankarjevem domu, so poleg našega okteta nastopili še Dobrepoljski oktet, Obalni oktet iz Izole, Zagorski oktet, Črnuški oktet, odličen ženski nonet Vitra in uveljavljeni Ljubljanski oktet. Imenitna družba, v kateri je Logaški oktet s svojo barvitostjo zvoka in izborom skladb presenetil tudi kritike Pevci so posebej ugajali s Pavčičevo Meglico, kjer je do izraza prišla vsa bogatost zvoka. Uglajen nastop in glasovna zanimivost sta odobravajoče odmevali tudi med sicer skromnim občinstvom. i i i i i r i Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izda jateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec. Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov