TUDI KAMENJE LAHKO UBIJA SANJANJE mazoa AVTOHISA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 lelefomprodaja 0601/64-729,servis 0601/63-2 V leto 1997 z novimi, NIŽJIMI CENAMI ^7 mm f~\ ^,i)ooa.W»»t»55— AVTOHISA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 tclefon-prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 v leto 1997 z novimi NIŽJIMI CENAMI model 323 SEDAN cenejši za 2500 DEM model 323 F cenejši za 3000 DEM model 626 cenejši za 4000 DEM model XED0S - 6 cenejši za 2000 DEM model XED0S 9/2.Oi cenejši za 3730 DEM model XED0S 9/2.5 cenejši za 4180 DEM model XED0S 9/2.5/nt cenejši za 4520 DEM model MRV cenejši za 1070 DEM model MX -3 cenejši za 2050 DEM model MX -5 cenejši za 2110 DEM model PICK-UP 2500 D cenejši za 1000 DEM IN ŠE PRESENEČENJE! KONEC MESECA JANUARJA Z NOVIM MODELOM 323 P z 1,3 /1,5/1,8 litrskim motorjem s še nižjimi cenami. POLEG NIŽJIH CEN ŠE BOGATO DARILO AVTOHIŠE KRŽIŠNIK" VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA. KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK. MAZDA BANK - UGODNI KREDITI MAZDA NAJ BO PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR HONDA AS DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^HONDA moto trg/o vina Šuceva 27 4000 Kranj tel.: 064/268-514 fax: 064/268-515 generalna zastopstva: * CAGIVA (Italija) - motocilki * HUSQVARNA (Italija) - motocikli * MOTOREX (Švica) - program motornih olj * LINDNER (Avstrija) - traktorji in transporterji * ZUPIN MOTO ŠPORT (Nemčija) - oprema in rezervni deli za motociklizem LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO: ODKUP LESA. na kamionskih cestah in na panju PLAČILO LESA v sledečih rokih: GOZD hlodovina listavcev in iglavcev - 30 dni LJUBLJANA celulozni les iglavcev in drva - 60 dni Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo sledeča dela: posek, spravilo, vsa gozdnogojiteljska dela. Informacije Lokalni odkupovalec Uprava podjetja SMRKOLJ Tomaž, Valvazorjeva 9 Tržaška cesta2,1001 Ljubljana Podlipovica 9, Izlake telefon: 06112 53 130 telefon: 0601 73 669 telefax: 061 210 729 mobitel: 0609 636 504 • UVODNIK* Obljubo izpred štirinajst dni smo držali, spet smo na četrtek med vami. Nekaj prispevkov v tej številki je takih, ko pričakujemo tudi vaš odziv. Za vsako sodelovanje boste na nek način nagrajeni. Poizkusimo skupaj. Nekaj odgovorov na anketo, objavljeno v prejšnji številki, smo že prejeli. Analiza odgovorov bo kmalu znana. Morda vam jo bomo zaupali v eni pomladnih številk Sicer pa na snidenje malo pred kulturnim praznikom! 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Up,čnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Anita Cesar (Društveno, Upokojenska), Rado Pele (Fračkarije), Mia Južina (Reportaže), Barbara Kus (Zdravo telo), Hanč, Moljk (M,š maš), Jure Nagode (Kronično, Žunramo), Stane Sterbucl, Polona Malovrh, Roman Rozina, Milan Vidic. massesr**.................. Tisk: TIKA Trbovlje 64-250, 64-16<5; (fax: 64-494. Zasavcje štirinajstdnevnik, izhaja ob Četrtkih. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. Ust RS. Št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 2..V2S3 02. z dne 5,5. 1992) sodi časopis med proizvode _ illllSIlllSiE: (iiiilPssE Kulinarično Delovni in uspešni Hrastničani Pes - moj prijatelj Lokostrelca "zadela" Ameriko Tudi kamenje lahko ubija Patrolov prvenec V Litiji ovenčali Bukovčevo in Kučana Varna vožnja v naseljih Siporex uspešen V vseh naših delniških družbah, podjetjih in firmah bolj ali manj natančno vedo, kako so lani poslovali, so bili uspešni ali manj uspešni ali celo neuspešni. Resda ne gre za popolne, povsem natančne podatke o vsem, kar zadeva finančno poslovanje, v glavnem pa so na tekočem o poslovnih izidih, vključno profitih ali rdečih številkah. Med razmeroma uspešne delniške družbe se že nekaj časa uvršča tudi kisovška tovarna plinastega betona - Siporex. Lani je s skoraj okroglo milijardo vrednostne realizacije in nad enim milijonom bruto dobička lepo zaokrožila gospodarjenje. Kakih 7 odstotkov dosežene realizacije je vnovčila v sosednji Avstriji, še več naj bije letos. Siporex je menda ena redkih naših delniških družb, ki je svojim zaposlenim lanskega decembra izplačala tudi 13. plačo, poleg tega bo letos že tretjič izplačala tudi nekaj dividend delničarjem. Letos bo naredila nekaj manj kot sto tisoč m3 betona, kar jo že uvršča med večje tovrstne izdelovalke tega gradbenega materiala. Večino ga kupi trgovina oziroma zasebniki. Tovarna je lani dosegla dokajšnje rezultate v dvigu produktivnosti, donosnosti in ekonomičnosti, četudi z doseženim še niso zadovoljni. Letos jih čaka poseg, na katerega se pripravljalo že nekaj časa. Prvotno so ga nameravali začeti izvajati že ta mesec, zaradi nekaj nerešenih vprašanj s tujim partnerjem pa ga prestavljajo na mesec oktober letos. Gre za vlaganje, za investicijo v vrednosti skoraj 7 milijonov DEM. Z njo bodo uresničili eno najpomembnejših posodobitvenih del, odkar obstaja tovarna. Z njo naj bi dosegli znatno boljše delovne učinke, zmanjšali stroške, skratka uvrstili se bodo med tista sorodna podjetja v Evropi, ki se ponašajo z visoko storilnostjo in visoko stopnjo tehnološke opremljenosti. Teh nekaj podatkov in številk pove, da v podjetju po svojih najboljših močeh poskušajo sledili tokovom in zahtevam časa v svoji dejavnosti. Res pa je, da vseh problemov, ki so pred njimi, ne morejo razrešiti čez noč, zlasti pa so trdno odločeni, da bodo ostali večinski lastniki tovarne. M. V. Zasavska nelikvidnost Čeprav v naših logih plačilna nesposobnost ni tolikšna, kot v nekaterih drugih slovenskih regijah,'vseeno povzroča prizadetim delniškim družbam oziroma podjetjem številne preglavice. Je pa hkrati tudi očiten dokaz, da gre za firme, ki zaradi svoje dejavnosti niso kos zahtevam sodobnega tržnega poslovanja, ki ne pozna tolikšne plačilne nesposobnosti. Sredi tega meseca je imelo, pravzaprav so znašale blokade našega domačega gospodarstva nekaj nad poldrugo milijardo tolarjev. Od tega trboveljsko 1,126 milijarde, zagorsko 383,3 milijonov in hrastniško le 83 milijonov tolarjev. V vseh teh podjetjih je zaposlenih nekaj nad 900 ljudi. Blokirane žiro račune je imelo omenjenega dne skupaj 122 podjetij. V delnih zadregah je tudi negospodarstvo, vendar znatno manjših, ker je imelo 14. t. m. blokad v višini poltretji milijon tolarjev. Primerjava letošnjih blokad z onimi na dan 14. oktobra '96 ne daje kdo ve kolikšnih razlik. Takrat je bil skupni znesek blokade 1 milijarda 565 milijonov, v negospodarstvu pa 1 milijon 539 tisoč tolarjev. Največ je podjetij v zasebni lasti, ki imajo namreč blokiran žiro račun; teh je bilo letos 14. januarja kar 227, znesek blokad pa je dosegel skoraj 780 milijonov tolarjev. Najbolj zanimivi so podatki o dolžini neprekinjenih dni blokad. V Trbovljah se sučejo od 2 do 2.206 dni, Hrastniku od 11 do 1.826 in v Zagorju ob Savi od 2 do 1.807 dni. In še ena zanimivost: zasebna podjetja imajo več blokiranega denarja, kot družbena, kar kaže strm porast teh podjetij. M.V. Neurejena okolica Pogled stanovalcev dveh blokov skozi okna na bližnji kiosk Oaza - sadje in zelenjava, je vse prej kot lep. Stanovalci teh blokov so mnenja, da bi moral lastnik ustrezneje, predvsem pa okolju prijaznejše poskrbeti za urejenost okolice oz. ozadja kioska. Kisovcu neurejena skladovnica praznih zabojev in kartonskih škatel vsekakor ni v čast. Ni pa v čast niti lastniku Oaze. Res lepo ime. Igor Goste Štirje letni časi Natanko petintrideset minut po objavi uradnega izida tajnega glasovanja v slovenskem parlamentu o kandidatu za mandatarja slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, seje v Zagorju začela 3. gledališka abonmajska predstava. PDG Nova Gorica je številnemu občinstvu uprizorilo veselo poslansko komedijo z naslovom Štirje letni časi. Kakšna ironija, da je bila komedija uprizorjena v Zagorju prav na dan potrditve dr. Drnovška za mandatarja z odrešilnim, a močno vprašljivim, da ne rečem nemoralnim, šestinštiridesetim glasom podpore staro-novega poslanca, g. Pucka, ki je dan prej izstopil iz poslanske skupine SKD. Tudi v kolikor ne gre za podkupovanje, je poslančevo dejanje močno dvomljivo, oziroma nepošteno do tistih volicev, ki so ga na listi SKD izvolili za poslanca (anketa sobotnega DELA, 11. januar 1997). Očitno so se tega (ne)srečnega dogodka zavedali tudi igralci PDG Nova Gorica, saj so nekje sredi prvega dejanja komedije, ko so uprizarjali poslanske nemoralnosti, uporabili zanimivo prispodobo, in sicer: "To je prava PUCKOmanija." Ni potrebno poudarjati, da je polno dvorano, še pod vtisom dogodkov tega dne, zajel val smeha. Vendarle smo bili V dvorani tudi taki, ki smo se ob izrečeni prispodobi močno zamislili. Kajti zaradi morebitnega podkupovanja vsaj dveh uglednih državljanov in sedaj poslancev (g. Rupar, župan Tržiča in novi poslanec, trdi, da mu je bil ponujen zajeten šop denarja, g. Pucko, drugi poslanec, pa trdi, da ni bil podkupljen, ko je prestopil iz stranke SKD in kasneje podprl g. Drnovška) bi bilo od vodstev parlamentarnih strank modrejše (manj dvomljivo), da bi glasovanje preložili do takrat, dokler ne bi bilo jasno, ali so omenjene trditve resnične ali neresnične. Žal do tega ni prišlo in tako ob tokratni izvolitvi ostaja marsikateremu volilcu in politiku grenak priokus prevare. Tako za tiste, ki so politiki in volilci pomladnih strank, kot za one, ki so politiki in volilci drugih strank. Kakorkoli že, dogodki v začetku leta bodo še dolgo odmevali v javnem in političnem življenju. Postavlja se tudi vprašanje, ali je dr. Drnovšek res edini in nenadomestljiv mandatar slovenske vlade!? Igor Goste OMSfc RK ? Bern« staetiBlh V sredo, 15. januarja ob 10. uri je stanovalce doma starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah obiskala območna organizacija RK iz Zagorja. Tokratno srečanje in skromna obdaritev je bilo šele drugo po vrsti, saj je bilo v preteklih letih zmotno prepričanje, da stanovalci tovrstnih domov potrebujejo predvsem mir brez nepotrebnega vznemirjanja. Da temu ni tako, so dokazali stanovalci doma sami, kajti srečanja so se udeležili v velikem številu. Ob prisrčnem in toplem nagovoru predsednika RK Zagorje dr. Franca Grošlja pa seje na marsikaterem očesu zaiskrila solza radosti. Vsa hvala za to humanitarno gesto gre RK Zagorje, saj s tovrstnimi obiski po domovih starejših občanov "orjejo ledino", tudi v Sloveniji. Njihova želja je, da bi tudi ostale humanitarne organizacije v Sloveniji na tak ali drugačen način obiskovale ob novem letu starejše občane in jim popestrile bolj ali manj monotone dneve. V pogovoru sta sekretarka RK Zagorje Barbka Rebolj in predsednik dr. Franc Grošelj povedala, da poleg izlaškega doma obiščejo tudi domova v Hrastniku in v Trbovljah in tam prav tako pripravijo sprejem in obdaritev tistih, ki so bili nekoč občani Zagorja. Denar za taka srečanja in obdaritev RK Zagorje zbere sam preko humanitarnih akcij in preko zagorskega proračuna. Na koncu je potrebno poudariti, da obiščejo in obdarujejo tudi tiste, ki so zaradi tega ali onega vzroka priklenjeni na posteljo. Prav tako pripravijo srečanje občanov Zagorja po KS za vse tiste, ki so starejši od 70 let. Teh je v Zagorju okrog 1500. Igor Goste e - .rU Bmk JSM| Mm Diamantna poroka dveh Trboveljčanov v Franciji Čeprav nas je Slovencev razmeroma malo v primerjavi z večjimi in številčnejšimi narodi, pa najdeš našega rojaka na slehernem delu zemeljske oble. Posebno številni Slovenci se še vedno nahajajo tudi v Franciji. Predvojna gospodarska kriza, ki je vladala dlje časa tudi pri nas, je vzpodbudila številne Slovence, posebno še iz revirjev, da so se izselili v druge države, kjer so našli zaposlitev. Tako je bilo tudi z dvema Trboveljčanoma, Marijo in Jožetom Knavsom. Pred kratkim sta praznovala v krogu svoje družine svoj 60 let trajajoči zakon oziroma diamantno poroko. To praznično vzdušje so obogatili še številni obiskovalci iz njihovega kraja, posebno še župan občine Freyming-Merlebach s svojimi sodelavci. O tem visokem jubileju so pisali tudi francoski časopisi. In ne zaman, kajti zakonski pari, ki dočakajo 60 let zvestobe drug drugemu, niso tako številni in so lahko za vzor mnogim zakonskim parom, mlajšim in starejšim. In kdo sta pravzaprav Marija in Jože Knavs? Jože seje rodil 7. februarja 1911 v Trbovljah. Izvira iz 11 članske rudarske družine. Pri mizarju Pavlenču v Trbovljah se je izučil mizarske obrti. Ker pa v svojem poklicu ni dobil zaposlitve, se je zaposlil pri Rudniku Trbovlje. Leta hude svetovne gospodarske krize so pustile posledice tudi v rudarskih revirjih. Vendar je bil mladi Jože mož, ki se ni pustil zmesti od težav. V teh letih je bil odličen nogometaš SK Retje in član PD Trbovlje, kjer se je še posebno uveljavljal kot smučar. V tem času je spoznal Marijo, rojeno Belina, 1. novembra 1918. Taje izvirala iz cementarniške družine v Trbovljah. Njuna ljubezen ju je privedla 8. decembra 1936 do oltarja. Marija sije začela služiti svoj kruh že s 16. leti in to v cementarni Trbovlje. Kot mladenka je pela tudi v pevskem zboru trboveljski Slavček. Še sedaj se dobro spominja pevk in pevcev iz tega zbora, npr. Pepce Tomšič, Rezike Koritnik, Fani Kerle in drugih. Prelepe spomine ima na svoja mlada leta. Potem, ko se jima je rodil še v Trbovljah sin Jožko, sta se odločila, da bodo življenje nadaljevali v Franciji. Mož Jože seje udeležil rekrutiranja francoske premogokopne družbe v naših krajih in na temelju pogojev, ki so jih nudili, sta se oba z Marijo soglasno odločila, da gredo v Francijo. Odpotovali so z večjo skupino rudarjev in njihovih družin, ki so iskali v tujini delo in srečo. Nastanili in zaposlili so se v tamošnjih premogovnikih, kjer je bilo že prej zaposlenih več slovenskih rudarjev, to je v premogovniku Freyming-Merlebach. Jože je bil najprej zaposlen kot rudar-strelec v jami. Pri raznih drugih jamskih delih je nato vztrajal do I. 1966, ko se je upokojil. Z ženo Marijo preživljata tudi še nadaljnje aktivno življenje. V Franciji sta se jima rodili še dve hčerki, Marica in Erika, tako, da sta imela tri otroke, ki so jima delali veliko veselje. Prav takšno veselje pa imata sedaj s sedmimi vnučki. Hčerki in sin še vedno zelo dobro govorijo in pišejo slovensko, vnučki pa slovenski jezik le še razumeta, v govoru pa se jim že zatika. Imata pa tudi že štiri pravnuke. Oba, Marija in Jože, sta bila vedno zelo delavna v slovenskem pevskem zboru Slavček v Merlebachu. Marija je pela v zboru, Jože pa je bil tajnik zbora. Oba pa sta še vedno tesno povezana s sorodniki v Trbovljah oz. v Sloveniji. Še vedno bije v njiju slovensko srce in še vedno sta s srcem in dušo privržena Trbovljam. Obema jubilantoma in vsem njunim otrokom, vnukom in pravnukom, želimo, da bi zadovoljni in v miru odraščali in ohranili svojo pripadnost rodni domovini. T.L. Nova profesorica iz Idaha V ponedeljek, 13. januarja je začela delati kot asistentka na naši šoli gospa Dixie Mae Johnson. Asistentka prihaja iz ZDA, iz države Idaho. Je profesorica angleščine in je poučevala na šoli za tujce. Lansko leto pa je delala kot asistentka na neki češki gimnaziji. Stroške njenega bivanja v Sloveniji krije ministrstvo za šolstvo v okviru projekta mednarodne izmenjave učiteljev angleškega jezika. Gospa Dixie bo dopolnjevala delo pri angleškem jeziku na šoli Ivana Cankarja, enkrat tedensko tudi na OŠ T. Čeč. Poleg tega bo vodila popoldanske delavnice na temo ameriška kultura, za osmošolce, ki jezik že dovolj dobro obvladajo. Na srednji tehnični šoli bo imela nekaj ur konverzacije, morda pa jo bodo povabili tudi na gimnazijo. Njena mentorica v Trbovljah je gospa Mojca Lazar Doberlet, učitelja AN na šoli Ivana Cankarja. Kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji? V primeri z državo, od koder prihaja, se ji zdi pri nas vse ljubko majhno. Presenečena je nad našim visokim standardom in dobrim znanjem angleščine. Zelo je zadovoljna z namestitvijo in gostoljubnostjo njene gostiteljice, gospe Šarlahove v Vovkovi Loki. V nekaj dneh seji bo pridružil še mož in skupaj bosta raziskovala Slovenijo. M.Ž. Zgornje Topoletovo bo mogoče pozidati Področje Topoletovega pod Žrebljevim hribom v Trbovljah je kar precej obsežno. Spodnji del tega območja je bil v preteklih letih v glavnem pozidan, zgornji del pa ni bil zazidljiv, ker ni bilo sprejetega zazidalnega načrta. Tega je sedaj občinski svet občine Trbovlje s posebnim odlokom sprejel. Zazidalni načrt je podrobno razčlenjen, med drugim meja območja urejanja, merila in pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje območja in objektov, pogoji prometnega in komunalnega urejanja itd. Predvsem so tu še omenjene obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvedbi zazidalnega načrta. Predvsem bo tu potreben stalen geološko tehnični nadzor glede na hribino. Po sprejetem zazidalnem načrtu bo možno po načrtu, ki so ga izdelali v IBT - Razvoj mesta in arhitektura, zgraditi na tem območju 38 stanovanjskih objektov z raznimi tipi stanovanjskih hiš, ki so prilagojene terenskim danostim. Odlok pa predvideva tudi rušenja nekaterih objektov -barak, vrtnih lop, gospodarskih poslopij, možne pa bodo tudi dozidave obstoječih objektov, pa tudi ureditev zunanjih površin, to je zelenic, vrtov, parkirišč, dvorišč ipd. Novozgrajeni objekti pa bodo priključeni na prometno in komunalno omrežje, za kar so v načrtu predvidene ceste in priključki nanje, vodovodno omrežje, elektro, kanalizacijsko in PTT omrežje ter etapnost izvajanja del. S sprejetim odlokom so torej dane možnosti začetka gradnje individualnih stanovanjskih hiš na Zgornjem Topoletovem. T.L. Dobrodelna akcija LB Banke Zasavje LB Banka. Zasavje d.d. Trbovlje se je pred kratkim lotila zelo zanimivega in hvalevrednega dela. Skupno z Marjanom Klančnikom iz Zagorja so nabavili večjo količino ptičje hrane za prehranjevanje ptic v letošnji hudi in sneženi zimi. Banka Zasavje je namenila vsaki od 18 osnovnih šol v Zasavju po 50 kg, vsakemu od 15 otroških vrtcev pa po 25 kg sončničnega semena, dobavitelj M. Klančnik pa je to seme tudi razvozil posameznim šolam in vrtcem. Z akcijo so pričeli 9. januarja in jo zaključili v nekaj dneh. Šolarji in predšolski otroci so in bodo postopoma s poklonjenim semenom krmili ptice v tem zimskem času. Lahko rečemo, da je to izjemno lepa pomoč naše domače banke. T.L. Obnova stare hiše na cesti Oktoberske revolucije Na Cesti Oktoberske revolucije v Trbovljah je že dalj časa prazna stanovanjska hiša. Je v zelo slabem stanju, saj je odprta dan in noč in zato izpostavljena vremenskim vplivom. Stanovanj- ski sklad Trbovelj se je odločil, da bodo hišo obnovili ter v njej uredili štiri stanovanja. V ta namen so namenili 15 milijonov tolarjev. Z deli bodo pričeli takoj, ko'bo mogoče. T.L. Ura pravljic za najmlajše Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah nadaljuje s tradicionalnimi urami pravljic. Te potekajo v prostorih Knjižnice na Ulici L junija 19 . Zadnja taka ura pravljic je bila v torek, 14. januarja ob 17.00 uri. Udeleženci - predšolski in nižješolski otroci so tokrat slišali tri pravljice. Bili so zadovoljni s pripovedovanjem, vse, kar so slišali, pa so vzeli zares. T.L. Dopolnitev sporočila V zadnji številki Zasavca smo objavili vest o izidu fotomono-grafije Savinja, ki jo je pripravil trboveljski rojak Matevž Lenarčič, kar smo pomotoma izpustili. UREDNIŠTVO Tiskovna konferenca trboveljskega župana V petek, 10. januarja ob 11. uri je trboveljski župan Janez Malovrh skupaj s predstavniki občine in občinske uprave pripravil novinarsko konferenco, kjer so predstavili aktivnosti v preteklem letu in načrte za letos. V letu 1996 so imeli občinski svetniki dvanajst sej, zaradi obsežnih dnevnih redov pa so se sestali petnajstkrat. Obravnavali so 178 zadev, nekatere med njimi so bile dokončanje del pri rekonstrukciji Toplarne Polaj, ustanovitev Centra za razvoj podjetništva, Sklada za razvoj podjetništva in zasavskega regionalnega centra, sprejeli so več različnih odlokov, obravnavali so problematiko brezposelnosti v občini, poslovanje v Strojegradnji, Iskri Semicon in Peku, razpravljali so še o preoblikovanju Javnega komunalnega podjetja, o stanovanjskem programu, o javnih delih, koncesijah, proračunu in ostalih zadevah. Investicije v okolje, prostor in infrastrukturo so v minulem letu znašale okrog 300 milijonov tolarjev, kar je, kot meni občinsko vodstvo, glede na zahteven proračun kar veliko. Ena najbolj pomembnih lanskih investicij v Trbovljah je bila dokončanje glavnega vodovoda na razdalji Zvezni rov - Gvido, v katerega je bilo vloženih 130 milijonov tolarjev; ravno sedaj pa rekonstruirajo tudi dovodni vodovod od vrtine za Savo do Zveznega rova v vrednosti 45 milijonov tolarjev. V okviru izvajanja sanacijskega programa na področju varstva zraka so lani na vročevod priključili 133 stanovanj (vrednost 15,5 milijonov tolarjev), 10 milijonov tolarjev so investirali v začasno parkirišče za kamione pri Sušniku. V lanskem letu so precej investirali tudi v sanacije, rekonstrukcije in modernizacije raznih cest, uredili so tudi nekaj pločnikov in v nekaterih naseljih poskrbeli tudi za javno razsvetljavo. Župan je predstavil tudi dogajanje na kulturnem in športnem področju v lanskem letu. V sodelovanju z društvi in ZKO Trbovlje je bilo lani v Trbovljah izvedenih povprečno 13 kulturnih prireditev na mesec. Župan je izpostavil tudi pomembne uspehe trboveljskih športnikov in športnic ter poudaril, da občina poleg finančnih sredstev zagotavlja tudi ustrezne pogoje, prostore in igrišča za športno dejavnost. V letošnjem letu ima občina naslednje načrte: izgradnja športne dvorane Polaj, ki naj bi nastala ob pomoči države; - nadzidava Zdravstvenega doma; - dokončanje rekonstrukcije vodovoda od vrtine za Savo do Zveznega rova; - izgradnja kolektorja v zgornjem delu mesta; - priprava projektne dokumentacije za ureditev komunalne deponije; - nadaljevanje sanacije in rekonstrukcije nekaterih cestnih odsekov; - dokončanje gradnje neprofitnih stanovanj; - sklad stavbnih zemljišč ima v programu ureditev pločnikov za invalide. Občinski svet ima za letošnje leto v programu razne obravnave in sprejemanje odlokov. Obravnali bodo Zakon o pokrajinah, sprejeli odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada, razpravljali o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem, o prostorski ureditvi mesta, o podelitvi raznih koncesij, itd. Pripravili bodo program malega gospodarstva do leta 2000, oblikovali politiko cen na področju komunalne dejavnosti, sprejeli bodo tudi celovito premoženjsko bilanco občine, itd. A.C. Za 0,1% manj Trboveljčanov V Trbovljah seje v lanskem letu v primerjavi z letom 1995 število prebivalcev zmanjšalo za 0,1 %, tako da sedaj v Trbovljah živi 18.352 prebivalcev. Njihova povprečna starost je 38,8 let (v državi 37,4 let). V septembru 1996 je bilo okrog 6.200 zaposlenih, kar je za 2,6 odstotka manj kot v letu 1995. Stopnja relativne brezposelnosti je znašala 24 odstotkov. Število podjetij seje v letu 1996 zmanjšalo za šest. Pretežni del podjetij je privatnih - kar 280, poleg tega pa je v občini še 374 obrtnikov. Povprečna neto plača v septembru 1996 je znašala 84.356 tolarjev. A.C. Delovni in uspešni Hrastničani Pretekli teden nas je, novinarje, hrastniški župan Leopold Grošelj povabil v Gore na tiskovno konferenco. Spregovoril je o načrtih in nalogah, ki so sijih v občini zadali za letošnje leto ter o stvareh, ki so bile postorjene v preteklem letu. Teh seveda ni bilo malo in Hrastničani si lahko zaželimo, da bo tako uspešno tudi letošnje leto. Poleg župana sta bila na tiskovni konferenci prisotna tudi Jani Kraner, tajnik občine Hrastnik ter načelnik upravne enote, Stane Kirn. Proračun za leto 1996, ki znaša 695 milijonov tolarjev, je zaključen. Sestavljen je bil iz zagotovljene porabe, izvirnih prihodkov, prihodka iz premoženja in sofinanciranja. "Z izračunom zagotovljene porabe ne moremo biti zadovoljni, kajti sredstev, namenjenih za občinsko upravo, kulturo, šport in šolstvo, je bilo zagotovljenih 57 milijonov manj, kot jih je bilo predvidenih v proračunu. Da smo bilanco lahko zaključili, smo sredstva prilivali iz drugih naslovov," je uvodoma dejal Leopold Grošelj. Zadnji izračun porabe je bil v novembru 1996 in od takrat še niso našli sogovornika za analizo dejavnosti na področjih športa, šolstva, komunalnih zadev in kulture, tako, da se bo ta problem verjetno nadaljeval tudi letos. Za investicijska dela je bilo v lanskem proračunu namenjenih 138 milijonov tolarjev. Največ, kar 30 milijonov tolarjev, so porabili za vodovodno omrežje, na področju Marnega in Brdc pa je bila ta investicija tudi zaključena. Letos bodo za to investicijo porabili, če bodo pridobili kredit, 40 milijonov tolarjev. Tako kot lani, bodo tudi letos hrastniškim Krajevnim skupnostim namenili 27 milijonov tolarjev, kijih Krajevne skupnosti razporejajo v skladu s svojimi programi. Lani so s petimi milijoni tolarjev zaključili prvo fazo del na dolskem pokopališču (ureditev parkirišča), letos pa bo potrebno urediti tudi razne malenkosti ob pokopališču. Cesto na Kal v dolžini devetih kilometrov, ki sojo gradili tri leta, so lani zaključili, prav tako cestni odsek do Kopitnika v dolžini sedmih kilometrov in pol. V letošnjem letu načrtujejo gradnjo manjših cestnih odsekov okrog 300, 500 in 700 metrov. Pomemben projekt, ki so se ga v hrastniški občini lotili v lanskem letu, je bila plinifikacija štiriintridesetih stanovanjskih enot, od tega šest enot novega objekta v Naselju Aleša Kaple ter osemindvajset enot na Logu. Občina je sofinancirala štirideset odstotkov notranjih inštalacij, ne glede na lastništvo stanovanja. Prav tako so lani zaključili prvo fazo plinifikacije na Dolu (od Frtice do Dola) in v Krajevni skupnosti Steklarna. Po besedah župana je bil to izjemno zahteven projekt, saj je bilo potrebno zgraditi notranje inštalacije, da so lahko na plin priključili dvesto stanovanjskih enot. V letošnjem letu nadaljujejo s plinifikacijo na Dolu, spodnjem Marnem in na Breznem. Predvidevajo, da bodo v letu 1998 ta projekt v celoti zaključili. Letos načrtujejo tudi izgradnjo primarnega voda plinifikacije v Bobnu. "Na področju plinifikacije je to eden dobrih in lepih projektov. Na lestvici najbolj onesnaženih slovenskih občin se bomo namesto na prvem mestu znašli na tridesetem," je prepričan Leopold Grošelj. Prav tako želijo v letošnjem letu na centralni toplovodni sistem priključiti 83 stanovanjskih enot, do sedaj jih je priključenih 2100. V preteklem letu so v občini Hrastnik namenili 17 milijonov tolarjev za preureditev knjižnice, zaključek adaptacije VVO je znašal 12 milijonov tolarjev, za štiristezno kegljišče je bilo v proračunu namenjenih tri milijone tolarjev, preostanek šestih milijonov pa so prispevali sponzorji. Dolski Osnovni šoli so omogočili priključitev na plin, hrastniški Osnovni šoli so nabavili mini avtobus in za VVO vozilo za prevoz hrane. Do novega vozila so prišli tudi dolski gasilci, župan pa je povedal, da so v zadnjih šestih letih za vsa gasilska društva priskrbeli sodobna vozila v skladu s potrebami in željami društev. V decembru je bila zaključena gradnja osme stanovanjske enote, prav tako pa se že izvajajo priravljalna dela za gradnjo devete stanovanjske enote. V letošnjem proračunu so namenili 35 milijonov sredstev za gradnjo telovadice na Dolu in pričakujejo, da jim bo država priznala enak znesek, ki so ga pred leti porabili za gradnjo dijaškega doma. Od države je odvisno, s kakšnim deležem bo pripravljena sodelovati v projektu gradnje telovadnice in kakšno telovadnico bodo zgradili. Seveda pa po besedah župana računajo na pripravljenost in zainteresiranost države. Z gradnjo prve faze telovadnice bodo pričeli letos, ker pa proračun ne bo sprejet v prvi polovici letošnjega leta, se bo ta projekt nadaljeval tudi v naslednjem letu. "Kljub tej investiciji pa niso prizadete druge investicije in družbene dejavnosti," poudarja Lepold Grošelj. In kako je z brezposelnostjo v Hrastniku? V oktobru je bilo 604 nezaposlenih. Od tega jih je 166 iskalcev prve zaposlitve, 58 jih je brez službe ostalo zaradi stečaja podjetja, 80 je trajnih presežkov, 310 pa takšnih, ki so dolgotrajno brezposelni. Zaposlenih pa je v hrastniški občini 3576. V gospodarstvu je zaposlenih 2783, v negospodarstvu 437, pri zasebnikih je zaposlenih 168, samostojnih podjetnikov je 170 in 18 kmetov. Letos- v hrastniški občini načrtujejo enake uspehe kot v prejšnjem letu. In katere so letošnje glavne usmeritve občine? Nadaljevali bodo z vodovodnim omrežjem in plinifikacijo, do občinskega praznika želijo zaključiti kompleks s parkirnimi prostori pred Rudnikom, želijo zaključiti kompleks pod Zavraškom (Naselje Aleša Kaple) in zgraditi parkirišča ter igrišča, urediti zemljišče v obrtni coni, posodobiti ceste v Krajevnih skupnostih, dokončati sanacijo dveh porušenih mostov ter sanirati most pri bencinski črpaliki. Za konec naj še pripišem, da zasavske občine in župani med seboj sodelujejo na področjih, kjer imajo skupen interes. "Tudi na področju šolstva, ekologije in cest smo si poenoteni," je tiskovno konferenco zaključil hrastniški župan Leopold Grošelj- Jerca VučetiC Foto: Branko Klančar OSTEOPOROZA in ženske v menopavzi Vprašanje: Spoštovana dr. Pustova. Zanima me, kaj je osteoporoza ali bolezen povzroča bolečine v kosteh ali le večjo možnost zloma, kot sem že slišala. Je res, da so vse ženske v menopavzi v nevarnosti, da zbolijo za to boleznijo? Se da bolezen pozdraviti ali preprečiti? Hvala za Vaš odgovor. Marija iz Trbovelj Odgovor: Spoštovana gospa Marija. Če na kratko razložim, osteoporoza pomeni krhka, porozna kost, ki se rada zlomi. Gre za dolgotrajno bolezen starejših ljudi, ki povzroča zmanjševanje kostne mase do te mere, da nastopi nevarnost zlomov kosti že pri običajnih nerodnostih in padcih. Kost je živo tkivo, ki se celo življenje razgrajuje in zopet obnavlja. V obdobju rasti in razvoja kost raste in se krepi. Obnavljanje je večje od razgradnje. Ta proces teče nenehno do 30 ali 35 leta starosti, nakar se začne kost razgrajevati hitreje kot obnavljati. Začnemo izgubljati kostno maso, po 0,5% do 1 % letno. Do konca življenja ženske izgubijo 30% do 40% kostnine. moški pa okoli 20%. Pri procesu metabolizma kosti so vpleteni različni hormoni (tudi estrogen) in mnogi drugi Obveznice.- zgrešena naložba Ne vem, kdo se je slepil leta 1990, da bodo obveznice, ki naj bi kratkoročno pomagale podjetjem iz velikih finančnih težav, dale dolgoročne učinke. Ko je leta 1990 takratna tridomna skupščina Občine Trbovlje na predlog Izvršnega sveta sprejela sklep Odlok o izdaji obveznic, smo nekateri temu nasprotovali. Osebno sem menil, da gre za neodgovorno zadolževanje, kakršno je bilo dolga leta, z mislijo, da bo pač "družba" pokrila dolg, če ga koristniki ne bodo zmogli. dejavniki. Na pojav osteoporoze vplivajo tudi dedni faktorji, življenjski stil, navade, razvade (alkohol, nikotin, telesna neaktivnost,...), nepravilna prehrana (premalo kalcija in vitamina D), nekatere bolezni (bolezni ščitnice, sladkorna, jetrne okvare,...), zdravila, ki vsebujejo kortizon... Kakšni so znaki osteoporoze? Bolniki s to boleznijo v začetku nimajo težav, nato pa se začnejo bolečine v vseh kosteh, utrujenost in nemoč. Pojavi se povečana nevarnot zlomov kosti, najraje v zapestju, skočnem sklepu, vretencih in rebrih, najhujša komplikacija pa je zlom kolka, ki človeka porine v posteljo in negibnost oz. invalidnost. Nemalokrat se pri bolniku pojavi grba, pri čemer se spremeni tudi lega in delovanje notranjih organov, pojav zloma vretenc spremlja tudi zmanjšanje telesne višine do 12 cm. Naj nekatere akterje - pobudnike in nosilce ideje o izdaji obveznic spomnim, da sem osebno predlagal na takratni seji občinske skupščine, naj vsak delegat -poslanec položi 1.000 DEM za zagotovilo vračanja predlaganega najetja posojil 10 milijonov DEM, potem pa naj glasuje za najem. Seveda, ali morda so bili neka- teri le prepričani, da naj bi dale obveznice dolgoročnejše učinke v določenih podjetjih, namenjenih za prestrukturiranje, pa kako, ko so le-te bile dane le za pokritje dolga Zasavski banki teh podjetij. Kako osteoporozo odkrijemo? S preiskavo krvi je ni moč odkriti, običajno RTG slikanje kosti pa jo odkrije prepozno, oziroma tedaj, ko izgine že 30% kostne mase in je čas za zdravljenje že zamujen. Z novo metodo slikanja DPX lahko s pomočjo računalnika izmerimo kostno maso že zelo zgodaj in bolj natančno. Smotrno bi bilo imeti aparaturo te vrste tudi pri nas, saj bi bilo potrebno kostno maso meriti vsem ogroženim ženskam v menopavzi in drugim bolnikom ali celo preventivno merjenje gostote kostne mase za vso populacijo pri 50 in 60 letih. Le tako bi začeli s programom preventive in zdravljenja te bolezni, ki je sicer kronična. Vedeti je treba, da razvite osteoporozne ni moč pozdraviti in kosti zopet narediti trdne. Proces je možno le blažiti in zaustavljati. Zato je nadvse pomembna PREVENTIVA pred osteoporozo; utrjevanje kosti v mladosti, redna telesna vadba, zmanjševanje dejavnikov tveganja, pravilna prehrana (dovolj kalcija, vitamina E in D), za ženske v menopavzi pa je najbolj adekvatna hormonska nadomestna terapija z Estrogenom, ki je Revizija poslovanja in uporaba obveznic ter prekomerno zadolževanje občine je ugotovila, da razpisane obveznice niso bile uporabljene s sklepom - odlokom Skupščine občine - torej za prestrukturiranje gospodarstva, ampak za pokritje dolga banki določenih podjetij. Spomnim se tudi takratnega sklepa državnih organov, ki so sklenili, da se opravi pregled poslovanja v nekaterih občinah, tudi v občini Trbovlje. Na žalost naši državni mlini meljejo počasi (glej sodstvo), tako, da je to že zgodovina. Namreč jasno je, da je šlo v primeru trboveljskih obveznic le za sanacijo lokalne banke (ki dobro posluje), podjetja, ki naj bi prejela obveznice, pa so na robu propada. Ob sprejetju odloka in plasmanu obveznic je bilo v Pisma bralcev .' Zasavc otSjavfja odmeve na prispevke v časopisuTn mnenja bralcev o živtjfcnju in dogajanju v Zasavjtrr^Nepodpisanih pisem ne objavljahjtcpolžina pisejn^jtT zaradi prostora omejena na MjVeč 3tK4ipkapih^vrstitr-^Uredništvo si pridružuje-pravico skrajšati'-tefist ali pa objavtti_daljšega, če^eečni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zaftimivo zaupana ginekologu. Poleg terapije, ki lahko poteka v smeri poja-čanja gradnje kosti ali v smeri preprečevanja razgradnje kosti, pa je zelo pomembna telesna vadba, krepitev kosti in mišic, kar je. stvar vsakega posameznika. S procesom staranja naše družbe so bolezni starejše dobe (srčnožilne bolezni, rak, osteoporoza), vse bolj prisotne med ljudmi. Čas je že, da se že odzovemo na nove izzive časa in naredimo kaj, za boljšo kakovost življenja starejših generacij. Dr. Ulaga - Pust Majda, specialist za ginekologijo in porodništvo. Cenjeni bralci, svoja vprašanja lahko naslovite na časopis ZASAVC ali na zdravstveno podjetje VITASAN, Podlipovica 43, 1411 Izlake, s katerim sodelujemo pri pripravi te rubrike. O svojih težavah lahko povprašate Dr. Marijo Kerin Grošelj (šolska in otroška medicina), Dr. Ulaga Pust Majdo (ginekologinja), Dr. Alenko Senica Kirn (ultrazvočna diagnostika in RTG), Dr. Franca Grošelj (akupunktura in splošna medicina), Dr. Franca Baš (zobozdravstvo) in Dr. Aleša Pražnikar (fiziaterija - poškodbe lokomotornega aparata in rehabilitacija). Uredništvo. Strojegradnji 890 zaposlenih, Iskri Semicon 700, pa se vprašajmo, koliko jih je danes. Kje so akterji in nosilci te aktivnosti, ob ugotovitvi, da Trboveljčani plačujemo javni dolg lokalne banke, pa še državnega. Kje so tisti, ki so še leta 1993 zapisali, da smo z 7,1 milijona DEM ohranili 1300 delovnih mest v teh podjetjih, hkrati pa zagotovili pogoje za razvoj in s tem za novo zaposlovanje.... Vsi nosilci te aktivnosti so na drugih, morda še odgovornejših delovnih mestih, in tako se zgodba lahko nadaljuje. No, pa kaj bomo tarnali, saj so Trbovlje po nekaterih dejanjih država v malem. Tone Ahac, C. Tončke Čeč 38 Trbovlje IBIBfto Dr. Franc Grošelj je specialist splošne medicine in dela izvaja v podjetju Vitasan d.o.o., sicer pa je bil sedemnajst let direktor ZD Zagorje, kjer je bil zaposlen od leta 1969. Takrat ga je tudi začelo zanimati delovanje Rdečega križa in začel je kot predavatelj prve pomoči po delovnih organizacijah ter za druge aktiviste. Leta 1977 je dobil občinsko srebrno priznanje, letos pa je za zasluge prejel tudi srebrni znak. Deset let pa je tudi predsednik Občinske zveze Rdečega križa in o tovrstni dejavnosti se je malce razgovoril. Katere so poglavitne naloge Rdečega križa? Rdeči križ ima vseskozi važno vlogo, predvsem na področju reševanja socialnih problemov, na področju zdravstvene vzgoje in krvodajalstva ter učenja prve pomoči. Kot mednarodna humanitarna organizacija sicer vodi vse aktivnosti v zvezi s položajem občanov v smislu oskrbovanja vojnih sirot, beguncev. Preostale aktivnosti pa so krvodajalstvo, zdravstveno izobraževanje, ki pa ne zajema le tečajev prve pomoči, ampak obsega tudi zdravstveno izobraževanje v šolah in pri aktivni populaciji. Prvo pomoč organiziramo tudi v podjetjih, kot tudi dejavnosti civilne zaščite. Tretje torišče je dejavnost za pomoč starejšim, kjer imamo v programu, da sodelujemo in organiziramo srečanja ostarelih nad 70 let in obiske ostarelih v domovih. Želimo si, da bi Rdeči križ imel aktivnejšo vlogo pri nudenju pomoči starejšim na domu, s tem bi bil starejši človek čim dlje časa doma, nemara vse do smrti. Vemo, daje Dom starejših občanov potrebna ustanova, treba pa je aktivnosti prenesti tudi na dom posameznega upokojenca oziroma starejšega človeka s tem, da mu nudimo ustrezno pomoč. In s tem podaljšate tudi aktivnost starejšega človeka v vsakdanjem življenju... Ko začne starejši človek omagovati, mu je treba pomagati pri oskrbi, pripravljanju hrane in mu tako omogočiti, da bo čim dlje v domačem okolju, kjer se bolje počuti in da bo tudi zadnja faza, ki neizogibno pride, torej smrt, med domačimi. Slednje je sicer z razlogom, ki bo tudi pomembna naloga Rdečega križa v naslednjem obdobju. Na ta način bi se namreč lahko prihranila marsikatera družbena sredstva, saj je oskrba v domovih velika postavka. Če pa bi organizirali laično, sosedsko pomoč, bi bilo to z manjšimi sredstvi, kot je oskrba v domu. Ne gre pozabiti tudi aktivnosti pri mladih v šolah, saj naši aktivisti skrbijo za čim večjo udeležbo mladih v delovanjih Rdečega križa. S tem, ko mladi spoznavajo težnje, cilje, vrednote in pomen Rdečega križa, postanejo tudi bolj zainteresirani, mnogi tudi aktivisti v Aktivu mladih članov RK v šolah. In problemi Rdečega križa? Z osamosvojitvijo Slovenije je Rdeči križ razširil naloge, saj smo kot samostojna država prevzeli vse mednarodne obveznosti, ki jih Rdeči križ ima. V zadnjih letih so to aktivnosti z begunci, torej od razdeljevanja paketov hrane in oblačil do preostalih dejavnosti. Ampak glede financiranja se zadeve še niso spremenile, saj so to le prispevki občanov, humanitarnih organizacij in v zadnjem času tudi občine Zagorje. Financiranje je še vedno pereč problem, verjetno bolj na republiškem nivoju, ki prelaga bremena na občinska pleča, občina pa denarja tudi nima. Vsaj ne v tem smislu, da bi bile zadeve urejene in bi bilo financiranje konstantno. Ne rečem, da nima razumevanja, toda pomoč je lahko priložnostna, vendar stvar ni sistemsko urejena. Upam, da se bo v prihodnosti tudi to uredilo, da bodo tudi te stvari v skladu z mednarodno priznanostjo države. Do lani smo imeli tudi probleme z zbiranjem materialnih sredstev - oblek, obutve,... a ob pomoči zagorske občine, imamo sedaj skladišče v Kisovcu, kjer je tudi zdravstvena postaja za merjenje krvnega tlaka. Kakšno pa je sodelovanje s Civilno zaščito? Na področju Civilne zaščite sodelujemo tako na občinskem kot državnem merilu. Organiziramo tekmovanja iz prve pomoči v republiškem merilu. Mislim, da zelo v redu sodelujemo in Civilna zaščita je nekakšna krovna organizacija prve pomoči, saj izobražujemo dve ekipi prve pomoči, ki so jih dolžne organizirati tudi Krajevne skupnosti. Prirejali smo tudi razne shode, preizkušnje znanja ekip prve pomoči v organizaciji Civilne zaščite, Rdečega križa in Zdravstvenega doma Zagorje. Največ sem sodeloval pri organiziranju preizkusov znanja iz prve pomoči, krvodajalskih akcijah. Pri slednjih bi sploh poudaril, da mora biti krvodajalska akcija enkratna, spontana in 'kampanjsko' organizirana. In seveda približana darovalcu. Kaj pa krvodajalska dejavnost? Krvodajalske akcije v Zagorju so v porastu, saj je bilo krvodajalcev v prejšnjem letu približno 1300. Nasplošno pa do krvodajalskih akcij postajajo ravnodušni. Krvodajalstva mogoče ne smatrajo kot pomembnega deleža, zato organiziramo akcije, da se jih udeležijo v večjem številu. Pa tudi ustrezno nagrajeni niso krvodajalci. Za deset- in večkratna darovanja krvi bi bilo namreč treba darovalce zbrati, jih nagraditi, organizirati kakšno prireditev ali izlet. In ne, da se odnos do krvodajalcev komercializira. Saj je krvodajalstvo vseskozi važna dejavnost in zavzemamo se, da bi bili oproščeni dodatnega zavarovanja. Smo pa proti plačevanju krvodajalskih uslug, lahko je en ali dva dni dela prosto, kar je tudi neko zadoščenje. In načrti? Na področju krvodajalstva si želimo, da se aktivnosti nadaljujejo in da dobimo sredstva za jubilejne krvodajalce, za katere bi vsaj enkrat letno oragnizirali srečanje, kajti ti ljudje nimajo povratne oblike zahvale. Naj imajo določene ugodnosti in občutek hvaležnosti za darovano kri. Tudi glede pomoči starejšim bi bilo lahko storjeno več, prav tako bomo skušali organizirati več srečanj starejših, tudi na domovih. Seveda so aktivnosti v odvisnosti s financami in upam, da se bo pojavil kakšen socialni moment, da ne bi toliko energije vlagali le v pritiskanje za razna finančna sredstva. Tekst in foto: Petra Radovič Tudi kamenje lahko ubija S svojim jugecem drvim po "zasavski magistrali" mimo Zagorja in preklinjam počasneža pred menoj. Aha, vidim, da je prazna cesta, dam eno prestavo nižje in ga prehitim. Uživam v vožnji, in ker sem dobre volje, s petjem preglasim Bon Jovija. Vendar mi ni dano, da bi odpela celo pesem. Malo pred Renkami vidim velik kamen, ki pada z leve strani. Ups... tole pa ne bo ravno dobro. K sreči sem že mimo in kamenje pade na cesto, ki ostaja za menoj. Vozim naprej in razmišljam. Kaj, če bi kamenje padlo ravno na mojega jugeca? V najboljšem primeru bi se mi razbilo vetrobransko steklo ali pa preluknjala streha. Verjetno je že marsikdo preklinja! kamenje, ki na odseku med Zagorjem in Renkami pada na cesto. Pa ne le na cesto. Veliko se jih odkotali naravnost v Savo. O tem problemu sem se pogovorila z Zvonetom Šavorjem, ki je kot vodja sektorja vzhod zaposlen v litijskem obratu Cestnega podjetja Ljubljana. Kamenje pada, pada... Ko se je leta 1960 gradila zasavska cesta, so na najbolj kritičnem odseku od Zagorja do Renk zgradili ovire proti padanju kamenja, hkrati pa je teklo tudi pogozdovanje črnih gabrov in zatrditev brežin. Sedaj pa ugotavljajo, da so te pregrade polne kamenja, in ker so bile delane iz lesa, so strohnele. Zadnjih deset let se pojavljajo plazovi in ne le manjše, tudi večje kamenje pada iz brežin. Samo krušenje manjših kamnov niti ni tako problematično, ker so vozniki opozorjeni. Problem predstavljajo večje skale, ki so velike od enega do petih kubičnih metrov. Veliko skal pade naravnost v Savo. Padanje in krušenje kamenja se povečuje predvsem v času odjuge (marca in aprila), nadaljuje pa se skozi vse leto. Bo galerija kdaj zgrajena? V Cestnem podjetju Ljubljana (v nadaljevanju teksta CPL) vsako leto dajejo v program del zavarovanje brežin, Direkcijo RS za promet in zveze pa opozarjajo, da je edina možna rešitev za zavarovanje galerija. Po besedah Zvoneta Šavorja pa za galerijo na direkciji nimajo denarja. Kot CPL so pogodbeni izvajalci za vzdrževanje cest, z direkcijo sklepajo vsakoletno pogodbo, kjer so navedena vzdrževalna dela. Zavarovanje brežin pa je investicija, za katero morajo biti zagotovljena sredstva v republiškem proračunu. Galerije pa so odločno predrage in o tem "država" sploh ne razmišlja. Neuporaben projekt Podjetje za avtomatizacijo prometa je naredil projekt za zavarovanje brežin, ki bi bile zavarovane tako, kot so zavarovane brežine ob železnici. Napeljane bi bile žice in takoj, ko bi kamen padel, bi prekinil žico. Vse to bi bilo vezano preko pagerja in mobitela do dežurnega vzdrževalca, vozniki pa bi bili na nevarnost opozorjeni s svetlobno signalizacijo. "Vendar bi bila ta investicija prevelika, ker večjih skal ne bi rešila, vozniki pa bi bili opozorjeni na nevarnost šele takrat, ko bi bilo kamenje že na vozišču," pravi Zvone Šavor. Sreča, da... ... se še nobenemu vozniku ali sopotniku ni nič zgodilo. Manjše kamenje je padlo na avtomobil, poškodovalo pločevino ali razbilo vetrobransko steklo, kaj hujšega pa ni bilo. Ampak predstavljajte si petkubično skalo, ki pade naravnost na avtomobil. Le kaj bi se zgodilo z ljudmi v vozilu, če takšna skala, ki pade na cesto, naredi luknjo, veliko dva kvadratna metra? Ali mora res priti do kakšne tragedije, da bi se odgovorni odločili zgraditi galerijo, ki je edina možna rešitev za brezhibno zavarovanje cestišča. "Ja, res je sreča, da se ni še nikomur nič zgodilo. Ta zasavska cesta je nevarna, vendar dovoljuje velike hitrosti. Če bi ljudje bolj normalno vozili, bi bilo tudi poškodb manj," je še dodal Zvone Šavor. Jerca Vučetič ANkETA Vinko Pilih, avtoličar iz Trbovelj: "Sanjam že, a ne o denarju. Včasih si kakšne nočne sanje razložim s sanjskim priročnikom, verjetno pa je razlaga sanj prilagojena oziroma odvisna od posameznika. Svojih sanj si ne beležim. Zdi se mi, da ljudje nasplošno veliko sanjamo. Če drugega ne, moški sanjamo o sanjski ženski." Katja Kociper, dijakinja iz Zagorja: "Kar precej sanjam in sicer so to večinoma stvari, o katerih veliko premišljujem ter so v povezavi z dnevnim življenjem. Tudi Freudove in Jungove razlage sanj sem že brala, v šoli smo v zvezi s sanjami omenili kar nekaj psihoanalitikov. Včasih nekatere sanjske razlage tudi držijo. Glede sanjarjenja pa včasih kakšne sanje tudi uresničim, odvisno pač, za katero stvar gre." Katarina Sajovic, dijakinja iz Zagorja: "Nočne more me doslej še niso tlačile. Če pa kaj čudnega sanjam, pogledam v kakšne sanjske knjige in si poskušam razložiti sanje. Sicer pa ločujem sanjsko od stvarnega. Saj se sanjarjenje ponavadi ne uresniči." Pavla Kobilšek, upravnica pošte s Save pri Litiji: "Ne verjamem v sanje in mi ne pomenijo veliko. Če si psihično S£U ni res, pa je obremenjen, verjetno več sanjaš. Ali če so prevzetni in sanjajo o denarju, kar pa zame ne drži, saj sproti vse zapravim. Tudi o kakšnem sanjskem princu nisem nikoli sanjala. Mislim, da se v sanjah odražajo predvsem psihični problemi. Tudi razne knjige o sanjah ne prebiram, čeprav so nekatere napisane zelo splošno, daje za vsakega nekaj prav." Srečo Obolnar, RTV mehanik iz Litije: "Podnevi ne sanjam, nočne sanje so pa odvisne od razpoloženja. V sanjske bukve pa ne verjamem. Verjetno ima vsak človek kakšen ideal, o katerem sanja ali stremi za kakšno sanjsko zadevo, vendar se sanje le stežka uresničijo. Sanje so namreč umišljen svet, kamor se vsakdo zateka pred realnostjo, saj imamo vendar vsi probleme. Če nisi utrujen, verjetno več sanjaš, kot če si psihično obremenjen. Saj sicer zaspiš 'kot top'. Kakšne sanje so pa tudi vremensko pogojene." Alenka Zupančič, brezposelna iz Ljubljane: "Verjamem v sanje, ker sem optimist in včasih tudi z odprtimi očmi sanjam. Vsak človek sanja in če ima čas, je dobro, da si sanje zapisuje, da vidi, če se ponavljajo. V sanjah se odraža človekovo počutje in dajo vpogled v kakšne stvari. Ko je človek depresiven, so tudi sanje hude, sicer je pa verjetno res, da zdrav spanec vsebuje tudi kanček zavesti. Sanjske bukve pa niso šund ali beganje misli, ampak pomirjajo ali celo posvarijo ljudi, ki si sanje razlagajo." Kdor sanja, slabega ne misli - pa naj gre za pogreznjene v nočni spanec ali večne sanjače, ki snujejo med oblaki. Na sanje, ko so v vsej podani simboliki še Freudu očitali neotesanstvo, a je Jung izprijenosti navkljub govoril že o nezavednem, se navadno neradi zanašamo. Sanjska tolmačenja še vedno predstavljajo labirint, ki kaže na abecednik vsega tistega, česar ne maramo vedeti o sebi. V sanjarjenjih smo seveda "kot iz škatlice vzeti", čeravno pravijo, da nismo gospodarji lastnih sanj. Se pravi, da se v sanjah lahko izrazijo tudi želje po maščevanju, zapeljevanju, veselju... Zato so verjetno resnični sanjalci na svetu le zaradi svojih sanj. V antiki so sicer verjeli, da so sanje poslane od bogov ali duhov. Predvsem so večplastne, ker lahko bodisi razveselijo ali ustrahujejo. Navadno so kakšni potlačeni problemi v sanjah razvidnejši. Pri razlagi sanj pa so menda zelo pomembni občutki. Glede na to, da prespimo tretjino življenja, je zanimivo, da naša zavest tudi med počitkom ne miruje. In še tako nedosegljive stvari v sanjah postanejo resničnost, kar razbremeni večidel človeške psihe, čeprav za mnoge sanje rečemo, da so povsem brezvezne. Vsekakdr pa se v sanjah odraža vsakršna harmonija življenja, četudi menda pozornemu razlagalcu ne le predočijo probleme, temveč tudi ponazarjajo rešitev. O sanjah so se razpisali tudi pesniki, ki jih pripisujejo tako "velikim in malim, ki še ver'jejo vanje" ter govorijo o tem, da je treba še v medsebojnih stikih zaupati sanjam oziroma "nikarte sovražiti svetle like mojih sanj" in še da "žene v skrbi, dekleta pa v sanje se do opojnosti vgrezajo". A naj se razlegajo še tako bujne in bajne sanje, znova "čas žito vseh sanj omlati". In spet dan zatisne sen noči, ki sniva, ko sijejo zvezde. Tekst in foto: Petra Radovič Barbara Renčof O sanjanju Sanje lahko razdelimo na dve različni vrsti in sicer na tiste, ki jih sanjamo ponoči, ko zaspimo in tavamo po skrivnostnih svetovih svoje podzavesti. Druge sanje pa so tiste, ki jih sanjamo budni. Prav zagotovo se tudi sami spominjate kakšnih svojih sanj, ki so se vam še posebej vtisnile v spomin, in ste jih nosili v sebi še ves dan. Zaradi lepih sanj ste bili še ves dan dobre volje, ali pa so vas zamorile, če vas je ponoči tlačila mora. Sanje so na nek način skriti del nas, ki mu v budnem stanju ne pustimo, da bi priplaval na površje. Takrat ko zaspimo, se naša podzavest razbohoti in lahko letimo po zraku, počnemo neverjetne reči ali pa nas tlači mora in smo srečni, ko se zbudimo in ugotovimo, da vse to ni res. Verjeli ali ne, so sanje ena najpomembnejših človekovih potreb in če ne hi sanjali, hi bili ljudje duševno moteni. Tovrstne poskuse so izvajali v koncentracijskih taboriščih. Jetnike so pustili spati samo kakšno um, da še niso začeli sanjati. Potem pa so jih prebudili in jih spet pustili spati samo kakšno uro. Čeprav so spali, niso bili spočiti, ker niso sanjali in če to počneš dlje časa, se ti počasi zmeša. Brez hrane lahko na primer človek zdrži več tednov, brez. sanj pa le nekaj dni. Skozi sanje naj bi govorila naša duša in nam na skrivnosten način pripovedovala svojo zgodbo. Seveda jih ne moremo jemati kar tako, na približno, in z. nekimi splošnimi razlagami razkrivati svojo podzavest. Pomen sanj sta utemeljevala že Freud in Jung, ki sta jih uporabljala pri psihoanalizi svojih pacientov in odkrivala njihovo nezavedno. Toda vsem znanstvenim raziskavam navkljub, so naše sanje še vedno zavite v skrivnost. Obstajajo določeni simboli, ki imajo splošen pomen in napovedujejo spremembe v naših življenjih. Tako naj bi sanje, v katerih se rodi otrok, napovedovale novo obdobje v našem življenju. Sanje, v katerih nas nekdo ali nekaj zasleduje, nakazujejo na to, da se nočemo soočiti z. nekim problemom, ki ga imamo v budnem stanju. Sicer pa kakor koli že jemljete svoje sanje, če verjamete v njihovo sporočilnost ali ne, vsekakor je naše življenje mnogo bolj zanimivo, če sanjamo prijetne sanje. V drugo skupino sodijo tiste sanje, ki jih sanjamo budni. Želimo si, da bi počeli to ali ono, uresničili neke svoje skrite želje o katerih "sanjamo" že dlje časa. To so lahko potovanja, nova služba, neuresničena ljubezen ali karkoli drugega. Sanjalci, ki so po mojem mnenju uresničili svoje sanje in so iz slovenskih logov, so na primer Evald Flisar, Tomo Križnar, Zvone Šeruga, Nejc Zaplotnik in še bi lahko naštevali. Meja med tem, da uresničiš svoje skrite sanje, ali da še naprej jadikuješ o tem, kaj vse bi lahko storil, pa je zelo tanka in vendarle je vseeno težko narediti tisti odločilni korak. Koliko ljudi sanja o tem, da bi nekam odpotovali in videli "svoj" košček sveta, da bi na primer pustili službo in počeli tisto, kar si želijo že od nekdaj. Pri tem je pomembna odločitev in pogum. Koneckoncev je lažje govoriti, kakor storiti odločilni korak. Za konec pisanja o sanjah še ena misel: "Živite svoje sanje in ne sanjajte svojega življenja." Milan Vidic Vsemogočim davkarijo Dobivamo zaokroženo davčno zakonodajo, po kateri se nam bo davkarija dosti bolj vsedla za vrat, kot kdaj koli doslej. Ne gre le za nove davčne številke, ki jih ta čas že imamo vsi državljani Slovenije, j starejši od 18 let, gre tudi za vrsto novosti, med katerimi je nekaj takih, ki v resnici v živo režejo v naše imetniške pravice. Vzemimo samo davčno upravo, katera dobiva pravico vpogleda v naše račune v bankah in hranilnicah. Da ne bo pomote: davkarija ne bo imela vpogleda le v žiro račune, kamor nekateri državljani prejemajo honorarje ali druge denarne zneske z.a pogodbeno ali avtorsko delo. Ponovent, začenši že s I. januarjem letos, ho imela pravico vpogleda tudi na druge naše denarne zneske, vzemimo hranilne vloge, tolarske in devizne. Gre za povsem dorečeno politiko, resda z nekaterimi varovalkami, kot, vzemimo, davčna uprava bo morala varovati tajnost podatkov, ki jih bo prejela bodisi od bank, kjer imamo svoje denarje, bodisi od nas samih. Toda ravno pri tej varovalki je in bo še veliko dvomov. | Ali bo davčna uprava znala obdržati z. zakonskim določilom zaukazano tajnost teh podatkov'! Morala bi, vsekakor, ampak iz naših dosedanjih izkušenj zelo dobro vemo, da pri nas ni nobene | tajnosti, vse pricurlja na plan, na svetlo, in tako se utegne zgoditi tudi s temi podatki. Nekateri najbolj nejeverni Tomaži nas že prepričujejo, da bo tajnost podatkov o naših denarjih na bančnih računih zajamčena samo do takrat, ko bodo prišli davčni uradniki domov. Čeprav bodo svojim boljšim polovicam strogo zabičali, da ja nikomur ne bodo izdale, koliko ima sosedova žena ali sosedov denarja na računih, ho skrivnost ostala pri njiju samo kak dan, | dokler boljše polovice ne bodo zaupno to povedale svojim | prijateljicam, po načelu: "Pa, z.a božjo voljo, prav nikomur ne črhni niti besedice o tem!" Kako se ho vsa stvar odvijala zatem, pa tako in tako vsi vemo: "Kaj je rekla, kako je rekla, kva je rekla... " Gre resnično z.a malce karikirano mnenje, vendar, ponavljamo: doslej pri nas nismo kdo ve kaj prida upoštevali niti najstrožjih vojaških tajnosti, kako bomo šele te, ki zadevajo davčne oziroma premoženjske vseh nas. Utegne pa nam to določilo povzročiti še dosti zla in hudih preglavic. Poslej nihče ne more odpreti nove hranilne knjižice, žiro računa, devizne varčevalne knjižice, ne da bi navedel tudi svojo davčno številko. Slišimo, da so se nekateri sodržavljani, ki so slišali za to zahtevo od bančnih delavk, premislili in niso odprli računa ali vzeli hranilne knjižice. Kaj iz. tega sledi. Nič drugega, kot z.nan napotek: marsikdo bo poslej svoje prihranke raje odnašal v tuje banke, čez mejo, in to v času, ko vlada in njena telesa na vse kriplje svetujejo občanom, naj za božjo voljo povečujejo svojo privrženost varčevanju v bankah in hranilnicah. Ve se, zakaj: gospodarstvo za zdaj skorajda dobesedno samo iz teh vlog črpa možnosti za najem kreditov in posojil. Tudi, vsaj tako slišimo, protest združenja slovenskih bank, ki ga je naslovilo na pristojne oblasti, da vendarle ne bi zahtevali od njih, naj davčnim upravam brez sodišča predajo denarne podatke tega ali onega hranilca, vlagatelja, za zdaj niso ničesar zalegla. Škoda, zares škoda, če bi spet začel naš denar odtekati preko meja... Bralci Nedeljskega dnevnika so v akciji Slovenka in Slovenec leta že drugo leto zapored izbrali isti par. Proglasitev za leto '96 je bila 17. januarja v litijski športni dvorani, ogledalo si jo je precej znanih Slovencev, med Litijani pa očitno postaja zelo priljubljena. V polni Športni dvorani so občinstvo najprej pozdravile poskočne melodije Orkestra slovenske policije, kmalu zatem pa je -gostitelj Rado Časi s tremi kolegicami - novinarkami na odru pozdravil trenutno najbolj priljubljenega mladeniča v Sloveniji. Primoža Peterko je pozdravilo daleč najbolj glasno ploskanje, ko je hudomušno odgovarjal na zastavljena vprašanja, ustrašil se ni niti namigov glede njegovega gorenjskega porekla. O njem že kroži anekdota, da tako daleč skače zato, da bi se mu kot Gorenjcu čimmanj obrabile smuči. Ko je Peterka odhitel, verjetno na novo prizorišče tekem v smučarskih skokih, je občinstvo pozabaval pevec Jan Plestenjak. Uredništvo Nedeljca ga je kot vse goste prireditve obdarovalo s karikaturo, ki je bila Janu zelo všeč, vseeno pa je menil, da bi ga mama Dora, slikarka, pač lepše upodobila, saj starši svoje otroke vidijo lepše, kot so v resnici. Za prijetno vzdušje v dvorani so skrbeli še Slovenski in Prifarski muzikanti, prvi z narodno-zabavno, drugi pa s slovensko etno glasbo. Gotovo pa je bil poleg razglasitve ženske in moške lestvice priljubljenosti drugi vrhunec večera nastop Moped Showa. Stalna zasedba ekipe se je skozi retrospektivo leta 1996 ponorčevala iz politikov, prizanesli pa niso niti športnikom, zvezdnikom ali Cerkvenikom. Izpustili niso niti prisotnih v dvorani, tako, da so se šalam na svoj račun prešerno smejali tudi slavljenci. Prvič letos so radijski poslušalci glasovali o zlatem violinskem ključu in ga za izjemne glasbene dosežke prisodili Otu Pestnerju. Izročila mu gaje pevska kolegica Simona Vodopivec, prejel pa naj bi ga predvsem za svojo zadnjo izdano ploščo. Oto Pestner je na odru nastopil skupaj s kolegi iz kvarteta Znana humoristična skupina ima na javne dogodke minulega leta čisto svoj pogled; pokomentirali so politiko, svet zabavništva in šport, nasmeh pa izvabili tudi slavljencem v prvi vrsti, ki so se morali smejati na svoj račun. Primoža slana prireditev pospremilatrener Jelko Gros in direktor klasičnih reprezentanc Ljubo Leon Štukelj je zasedel 2. mesto na lestvici priljubljenosti, bolj laskav naslov pa je naslov Jasnič. Novinarkam pa je uspelo odkriti skrivnost Primoževega uspeha. Njegovi skoki so dolgi častnega Slovenca leta, ki mu ga je izročil Mirko Lebar, ki je bil nosilec te časti pred dvema zato, da bi se mu smuči čim manj obrabile. • letoma. Predsednika države je izprašala kar Brigita. Na odru sta pokramljala, Brigita pa je Milanu Kučanu obljubila, da mu bo pokazala, kako priti najlažje čez ovire. Predsednikov nasvet Slovenkam in Slovencem pa je: zdržite! New Svving Quartet, ki pa bo moral po mnenju Rada Časla kmalu spremenil svoje ime, ali vsaj prvo besedo "new", saj se bliža svoji 30. obletnici. Na ženski lestvici priljubljenosti je Danici Simšič uspelo zasesti tretje mesto. Ko je prejemala nagrado, sojo povprašali, kako to, da kljub temu ni uspela priti v parlament; menila je, da bi o tem kaj več vedel vedeževalec. Drugo mesto pa je pripadlo Štefki Kučan, kije bila nad tem precej presenečena. Če pa bi kdaj izbirali Kučana leta, je prepričana, da bi bil to Milan, ker bi mu tudi ona dala svoj glas... Tretje mesto na moškem deluje zasedel Janez Drnovšek, ki pa po priznanje ni utegnil priti. Tone Fornezzi je komentiral, da ima preveč dela s tuhtanjem o ministrih. Nič kaj dosti pa ni tuhtal Leon Štukelj, ko so ga poklicali na oder, mu izročili priznanje za osvojeno drugo mesto, hkrati pa ga okronali za častnega Slovenca, saj je dejansko Leon Štukelj v minulem letu izjemno odmevno zastopal svojo državo na Olimpijskih igrah. Naslov mu je predal Mirko Lebar, ki je bil pred dvema letoma sam nosilec te lovorike, ter izrazil občudovanje do življenja polnega olimpijca. Tudi Leon Štukelj je vrnil poklon Mirku Lebarju ter ga spodbudil pri njegovih podvigih z besedami: vztrajajte na svoji poti. Brigita Bukovec in Milan Kučan sta prepričljivo zmagala pri bralcih ... izza kulis... Nedeljskega. Že drugič sta par leta. Ko je Brigita vprašala predsednika, kaj misli o tem, je odvrnil, da se počasi navaja na to. Klepetala sta še o ovirah, o dolgih in kratkih progah, na koncu pa ugotovila, da bi bila njuna skupna disciplina "kratek tek nadolge ovire". Milan Kučan seje ob izraženem zaupanju bralcem ponovno zahvalil ter povedal, da si je vse življenje želel biti kot Leon Štukelj, da pa človek postane takšna celovita osebnost, na svoji življenjski poti nenehno premaguje ovire. Prireditvi so na koncu dodali malo satire. Mini kabaret Nune letijo v parlament je podžgal novim in starim poslancem ter si dal duška s ... če bi izbirali Kučana lela, bi bil to Milan, saj bi mu tudi ona dala svoj glas... parlamentarnim dogajanjem. Zares pa so zabavni show sklenili zadnji športni gostje. Gledalci so navdušeno pozdravili predstavnike kluba Smelt Olimpija. Kapetan Dušan Hauptman, trener Zmago Sagadin in predsednik kluba Mermolj so si glede vizije kluba enotni: čisto do vrha, kljub težavam, ki jih srečajo na poti. Dušanu so spet postavili zimzeleno vprašanje, koliko časa kani še igrati, potolaženi pa smo bili, ko je povedal, da še kar nekaj časa. Želi namreč biti s klubom, ko bo ta dosegel svoj vrh -torej biti prvak Evrope. Srečno, Olimpija! foto Zofka Najvzdržljiveša Slovenca. g id 9 m EMDj&MM Spremenjene cene v VVZ - vrtcih Z veljavnostjo PRAVILNIKA o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. I. RS 44/96 - od 1. septembra 1996 dalje) se je tudi v občini Zagorje spremenil način izračuna prispevka, ki so ga dolžni poravnati starši. Celotno ceno programov predšolske vzgoje krijejo namreč starši in občina Zagorje. Sam Pravilnik o plačilih za programe v vrtcih dopoljnjuje v občini Zagorje SKLEP o cenah programov v vrtcih, sprejet na seji Občinskega sveta z dne 14.11.1996. Vse te spremembe povzročajo staršem kar nekaj težav in nesporazumov, predvsem uveljavljanje znižanja plačila. Kaj moramo vedeti: - da so otroci lahko razvrščeni v 4 programe (glede na starost in dnevni čas bivanja v varstvu). - da je CENO določenega programa smatrati kot paketno storitev v katerem so zajeti vsi stroški (od režije do oskrbe s hrano). - da starši lahko uveljavljajo znižanje plačila cene programa glede na neto prejemke družine in to za vsako šolsko leto posebej (do 31 .oktobra za leto 96, sicer do 31. julija tekočega leta) z vlogo pri pristojnem občinskem organu (Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo). Le ta potem izda obvestilo staršem o višini njihovega prispevka k ceni programa, ki ga otrok obiskuje. Lestvica znižanja uvršča vlagatelje v 8 skupin: od 15%-85% polne cene. Kdor ne uveljavlja znižanja cene programa, plača avtomatično 85% od polne cene programa, ostalo krije občina. - če je otrok izostal iz varstva več kot 4 dni v mesecu, imajo starši pravico uveljaviti dodatno znižanje za dneve izostanka in sicer samo za del vkalkulirane prehrane v paketni ceni programa in še to le v % deleža, ki jim je bil pri znižanju cene programa odobren. Sedanja polna cena prehrane (zajtrk, kosilo, popoldanska malica) za cel mesec znaša 6.825 SIT. - v kolikor otrok izostane napovedano cel mesec, se staršem zniža njihov prispevek hrane v celoti in preostali delež prispevka za 50%. Primer: a) Starši so uveljavili glede na dohodek družine znižanje plačila za varstvo in bili razporejeni v razred, ki jim nalaga 40% prispevek k varstvu dnevnega programa za 4 letnega sina. Tako znaša njihov delež plačila mesečno 13.192 SIT (40% celotne cene programa). Otrok je v mesecu izostal 10 dni. Zato se prispevek staršev za ta mesec zniža za: (6.825 SIT / 21 dni) x 10 dni izostanka = 3.250 SIT x 40% = 1.300 SIT Torej bo obveznost staršev za ta mesec 13.192 SIT -1.300 SIT= 11.892 SIT. b) Starši otroka iz gornjega primera, ki so obvestili VVZ, da bo njihov otrok odsoten cel naslednji mesec iz objektivnih razlogov. Izračun obveznosti staršev je naslednji: 13.192 SIT - (6.825 SIT x 40%) = 10.462 SIT x 50% = 5.231 SIT Mnogo nesporazumov povzroča prav ta novost, da se strošek hrane ne prikazuje posebej in da je vključen v t.i. paketno ceno programa. Tako ne more biti prikazan posebej tudi v primeru, ko je otrok izostal iz varstva več kot 4 dni. Z vsemi spremembami se bodo morali starši dobro seznaniti, tako s svojimi pravicami kot obveznostmi. Starši bodo morali vzeti v zakup dejstvo, da kdor ne vloži vloge pri pristojnem občinskem organu za znižanje plačila, plača avtomatično 85% ceno programa, ne glede na dohodek družine. Kdor dvomi v pravilnost izračuna svoje obveznosti, naj prosi za pojasnilo. ZPS ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE OBMOČNA PISARNA ZAGORJE Cesta zmage 33, ZAGORJE o/S Telefon, fax: 0601/64-115 Rabite očala? Optika Optikus Trampuš je v Zagorju ob Savi -preurejena, razširjena, s sloganom: Z našo pomočjo do ostrejšega vida - ponovno odprta vsak delavnik, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Poskrbljeno je za celotno oskrbo vida in zagotovljeno za korekcijo stekla svetovno znanih proizvajalcev: Essilor, Zeiss in Rodenstock. Obiščite jih, da ne boste optično prevarani. P.R. Foto: Vesna Cvetic S OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure Pregledi za očala in kontaktne leče vsak: C 0 N TA C T torek od 15. do 18. ure In četrtek od 14. do 18. ure Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNV, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, WINCHESTER, OLIVER ... v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju. Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust! l fc %%t' i . t • potrošni material • računalniški papir s tiskom • clatamaikr • embalaža i/lepenke • predelava plastike •Pii Paloma program med boljšimi partnerji let.:0601 21-9.«. ra>:06OI 26 116 Tiskarna QRr\PEX klal TISKARNA, ŠTAMPIUKE, NAPISI Podlipovica 31,1411 IZLAKE fel.: 0601/74 180, fax: 0601/74 110 V e-mail: grafex@siol.net V tej številki pričenjamo s serijo prispevkov o kulinariki, o nekaterih gostilnah v naši okolici in vas, bralke in bralci, vabimo k sodelovanju. Večinoma ugotavljamo, da je naša vsakodnevna prehrana vse preveč enolična. Zato bi radi ohranili in približali jedi, ki so jih kuhale naše babice in prababice ob čisto navadnih dneh in ob praznikih na področju Zasavja, pa tudi od drugod.Ravno tako nas bodo zanimali kakšni posebni recepti, po katerih pripravljate jedi danes. To je torej cilj; da ga bomo uresničili, potrebujemo tudi vašo pomoč. Prosimo vas, da malo pobrskate po starih zapisih, povprašate in nam napišete recept, mi pa ga bomo objavili. Pa to še ni vse! Za nagrado vas bomo povabili da boste jed poizkusili, kakor nam jo bodo po vašem receptu pripravili priznani kuharji. Za današnji recept se je potrudila ekipa Zasavca tako, da smo obiskali znano gostilno Vidergar-Žibert na Vidergi. Prijazna gospodarja sta nam predstavila domače podjetje, ki poleg penzionskih in gostinskih storitev nudi zimske radosti na umetno in naravno zasneževanem smučišču za gostilno. Na voljo ima 82 ležišč, kijih nudijo šolskim skupinam za šolo v naravi, za alotmanske goste in naključne turiste. Zanimivo je, da sneg pod gozdom ostane dolgo v pomlad, čemur se čudijo prvi nizozemski ali belgijski gostje, ki prihajajo k njim na aktivne počitnice. Vedeti moramo, da jim gostitelji pripravijo težke peš ture, na katerih spoznavajo bližnjo in daljno okolico ter življenje okoliških kmetov - pa tudi dobrote! Kasneje je k nam prisedla tudi gospodinja. Kar hitro smo se pričeli pogovarjati o ponudbi jedi in pijač, pa o pripravi le-teh in seveda o potrošnji. Naštela nam je čez osemdeset vrst jedi - od predjedi do sladic. K jedem lahko ponudijo več kot 25 vrst raznih buteljčnih vin. Posebnost pa je laški rizling pozne trgatve Rakičan iz Kramarovcev, ki ga ponujajo kot odprto vino. Kar nekaj časa smo premlevali, kateri recept bi ponudili v Zasavcu. (Sline so se nam pri tej temi že pošteno cedile). No, pa nam je iz zadrege pomagala gospodinja. Poudarila je, da so poznani po ribjih jedeh, in da bi predstavila pri nas malo znano pripravo postrvi - VIŠNJEVO KUHANA POSTRV. Medtem, ko smo čakali na tako pripravljeno postrv, so nam postregli z laškim rizlingom pozna trgatev. Potem pa: TA - DAMMMMMM! In jed je na mizi! Poizkušamo, malo nejeverni in tradicionalno nenaklonjeni ribjim jedem, po dveh, treh grižljajih odpadejo vsi dvomi in zavore - okusna, odlična je! Svetujem vam, da jo tudi vi poizkusite v gostilini Pri Vidrgarju, ali pa jo pripravite sami. RECEPT: VIŠNJEVO KUHANA POSTRV Potrebujemo: postrv 20 - 25 dag, posodo s slano vodo, jušno zelenjavo (korenček, peteršilj, lovorjev list, cel poper,...), kis. * Očiščene postrvi NE SOLIMO! V posodo s slano vodo damo jušno zelenjavo in cel poper ter počakamo, da zavre. V tako pripravljeno vrelo vodo dodamo žlico kisa in takoj vržemo zraven nesoljeno postrv. Kuhamo jo 15-20 minut. Kis dodamo, da dobi riba višnjevo barvo. Za prilogo ponudimo primemo okrašen krompir, kuhan v slani vodi. Pa dober tek! Darovanje krač na patronov oltar No, pa jo je plačal - kračo namreč. Tako hvali kračo, da se še samemu sline cedijo. V Kotredežu so že petič pripravili na nedeljo, ki je bliže godu Sv. Antona Puščavnika, darovanje in licitacijo svinjskih krač. Naj kratko povzamem, zakaj ta patron in zakaj ravno v Kotredežu. Po izročilu je Anton, ki ima god 17. januarja, vse svoje imetje razdal in odšel v puščavo ter se predal razmišljanju. V srednjem veku zasledimo na njegovih upodobitvah prašička in tako postaja zavetnik živali. No, in ta svetnik je patron kotredeške cerkvice. Po darovanju krač pripravijo na dvorišču pri Stereu, kjer se licitacija odvija, pravo malo veselico, kjer ne manjka kuhanega vina in čaja. "Vrbančev" Janez je kot vodja povedal pravila in potek licitacije, g. župnik Anton Dobrovoljc iz Zagorja pa še nekaj zanimivosti o svetniku, nakar se je začelo. V dobrih dveh urah so zlicitirali prek dvajset krač, dobiček pa namenili vzdrževanju domače cerkvice. Ti Kotredežani se vsega lotijo Nikar ne mislite, da kotredežani znajo organizirati le veselic, licitacij, kmečkega praznika... Ne, tudi za dušo znajo poskrbeti. Lani oktobra so sestavili mešani pevski zbor, ki deluje v okviru kulturne sekcije PGD Kotredež. V zboru prepeva petnajst ljudi, vodi pa jim Tomo Brezovar. Vse skupaj sta si izmislila Ivo Potočnik ter Janez Škrinjar, in pravita, da sta tako zapolnila praznino, ki so jo ljudje čutili, pa še na mlade bodo vplivali, da ne bi pozabili na slovensko pesem. . M.M. ulsbslgo 7 LAZO GRUJIČ Ljudi, ki jih razne vojaške in uniformirane prikazni prestrašijo, preseneti njegov zasanjani pogled. Tudi šolski in izvenšolski mladini, ki jih je poučeval obrambno vzgojo, se je zelo priljubil. Sploh mu čut za dobro človeka veliko pomeni, čeravno je delal v vojaških zadevah. Dvaintrideset let je namreč služboval na zagorskem oddelku za ljudsko obrambo, kjer je bil referent za naborne in kadrovske zadeve. Do vojaškega poklica pa še vedno goji simpatije. Sicer črnogorskega rodu, čeprav vicev o Črnogorcih ne pozna veliko, seje že leta 1959 nastanil v Zagorju. Na obisku pri bratu je namreč spoznal svojo sedanjo ženo Jožico, in da mu ljubezen ne bi bila v pogubo, seje iz Notranjske, kjer je bil po končani vojaški šoli tedaj razporejen, preselil v zagorsko okolje. Kot zanimivost je povedal, da je bilo iz naborne evidence opazno rapidno upadanje natalitete. Če je imel leta 1961 na seznamu okoli sto osfemdeset nabornikov, je bil spisek ob njegovi upokojitvi za četrtino krajši. Od tega jih glede na sposobnosti kakšnih pet odstotkov ni služilo vojaškega roka. Sploh je deloval za časa vojske JLA, ki je z nastopitvijo njegovega službovanja trajala dve leti, ob koncu, torej leta 1991, pa leto dni. O služenju žensk v vojski pa pravi, daje bila to slaba naložba. Sicer pa so spremembe v vojaški mašineriji odraz moderniziranja. "Veselilo meje, če sem lahko človeku ustregel, tako naborniku kot staršem," je povedal, "daje bilo služenje vojaščine čim bližje domačim. Vojska je pomembna življenjska izkušnja." Ali da so odšli na služenje šele po študiju. Vsekakor so ga najbolj užalostile smrtne žrtve, kar se je tudi dogajalo. Glede na to, da so bili svojčas razporejeni po štabih bivše Jugoslavije, je bilo tudi več strtih ljubezni, ker naj bi bilo tisto, kar je daleč od oči, tudi daleč od srca. Vendar je vseskozi vzdrževal stike s štabi, sploh seje zavzemal za vojake, ki so trpeli zaradi maltretaže vojaških častnikov. Če so bili o tem obveščeni tudi na zagorski LO je vedno ustrezno ukrepal. Vselej so se povečini odločali za služenje vojske v vojaški policiji in prometnih enotah, čeravno so bili zagorski vojaški obvezniki prisotni tudi v drugih vejah vojaških služb. Kadrovali pa so tudi za vojaške šole in iz zagorski logov je kar precej poklicnih oficirjev, ki delajo kot vojaški častniki v slovenski vojski. In medtem ko se vsenaokrog trapijo z vse večjim nasiljem, se sprašuje, zakaj je temu tako, saj se mu mir zdi največja vrednota. Tudi nacionalna trenja so občutnejša, vendar pravi, da se s prijazno besedo in ustrežljivostjo lažje vživiš med ljudi in Zagorje se mu zdi zelo tolerantno mesto. Kljub temu, daje bil aktiven na političnem področju in je v Združenju slovenskih častnikov še vedno član predsedstva, se je dosti ukvarjal tudi s športom in bil tudi tajnik pri NK Proletarec. Tako prostega časa do upokojitve skoraj ni imel, zdaj pa mu ga zlasti zapolnita vnuka Tilen in Lovro, ki sta mu v izjemno veselje. In družina se mu zdi pomemben vzgojni element, daje človek na življenjski poti, ki si jo izbere, delaven, pošten, redoljuben. Petra Radovič Č» jj Trenutna lestvica akcije "Naj prodajalka, naj prodajalec" 1. Marjan Ocepek, Jurmes Zagorje 55 2. Andreja Čoki, Modna Zagorje 14 3. Marinka Rrajner, Deteljica-loterija, Zag. 12 3. Dušanka Matko, Tuš, Trbovlje 12 5. Tanja Anzeljc, Linne, Zagorje 7 5. Mitja Vozelj, tgovina Čuk, Kisovec 7 v ...........- ■:: . :___________________J Bedar Tončka, TP Potrošnja, poslovalnica Pod gorico. Zagone Poldi Podrenik, TP Potrošnja, poslovalnica Železnina, Zagorje INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO IZOLACIJA NOVOTERM LIF10-mehki 455.55 SIT/m2 LIF 5 ■ mehki 222.22 SIT/m2 PIP 5-trdi 640.00 SIT/m2 PIP 3-trdi 350.00 SIT/m2 IZOLACIJA STIROPOR 1 cm (debelina) 105.00 $IT/m2 \ 2 cm (debelina) 210.00 SIT/m2 /l/ 3 cm (debelina) 295.00 SIT/m2 "i§ 5 cm (debelina) 480.00 SIT/m2 SANITARNA KERAMIKA TUŠ KABINA-KOLPA80/80... 15.500SIT TUŠ KABINA - polkrožna 90 BOSANOVA... 52.000 SIT SANITARNA KERAMIKA (4 delna) FLAMINIA ITAL. ...35.500 SIT SANITARNA KERAMIKA (4 delna) STRUMICA (barvna)... 25.500 SIT WC ŠKOLJKA - STRUMICA... 4.900 SIT BIDE-STRUMICA ...5.100 SIT WS KOTLIČEK CIKLON... 3.800 SIT STAVBNO POHIŠTVO BELA TEHNIKA SIPOREK IZDELKI IN OSTALI GRADBENI MATERIAL mtmm mmmmi TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7 DO 15 URE, 03 SOBOTAH OD S DO 12 URE. VSE OSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TELEFONU 0601/71-182 AL/ 71-122. TRGOVINA SipOfGX ZAGORJE V KISOVCU prostori primerni za gostinske lokale. Inf.: (0B01) 41-515 VINOTEKA "KLOPOTEC Tržnica Zagorje tel. & fax. 060164195 SVIT Uroš Naprudnik sp. tel. 060122 970 Prodaja vrhunskih in predikatnih vin! deloi'm čns: 8.00 do 12.00 in /6.00 do IQ.OO, sobota od 7.00 do 12.00 Ureja Franci Lakovič Darko Pavšelj - Larix Snežinke... Zasnežena pot se v enakomernih ključih vzdiguje visoko nad dolino. Dolina v meglo zavita z menoj, zdaj tukaj gori v popolni negibnosti ter samoti s padajočimi snežinkami meditira. Meditira v tistih neslišnih mantrah tihega padanja snežink v tisti ločnici med življenjem in smrtjo. Ki je zdaj, kakor vedno, izbrisana in niti ne vem, ali je ta zasnežena pot tista ločnica. Redki macesni, zdaj goli, nemi -melanholični stražarji so zdaj kakor svetilniki na morju - v morju zasnežene gorske pokrajine, ki jo na debelo prekriva sneg. Vsepovsod sneg - snežna belina, ki jo še bolj poudarja nizka oblačnost s tihim padanjem snega. Macesni mi kažejo pot in mi še dajejo upanje, daje nekje življenje!? Nerazumljivost, nagon, strast, obsedenost in zasvojenost... vse to se meša v meni, kakor tisti beg v popolno tišino - srečanje s samim seboj in z vsemi tistimi sencami, ki me vedno spremljajo na teh samotnih, gorskih poteh. Posebno v globokem snegu, ki mehko, globoko duši moje korake - utrujene korake nekega življenja, kateri vedno bo vprašanje, katero je - kakor sama pot - nevidna pot na vrh gore v snegu, ne vem pa več, kateri notranji čut me avtomatično vodi na vrh gore v tem globokem snegu, brez neke vidljivosti! ' Že zdavnaj sem pod vrhnjo kupolo gore zapustil neko domnevno pot in se kar povprek, po "bližnjicah" usmeril naravnost navzgor proti vrhu gore. Sneg je močneje in močneje naletaval, tudi veter se je okrepil. In vedel sem, da bo veter tukaj zbrisal vse moje stopinje - gaz, in da sestop nikakor ne bo prijeten ter lahek,'a meni je bilo vseeno! Počasen, utrujen korak, ki se je globoko urezal v mehak, svež sneg, je z mojim dihanjem, korakom, nemislimi, neizmerno tišino, mirom, ko je vse zastalo in zamrlo s padajočimi snežinkami - vse je v meni in okoli mene meditiralo v neko večnost in preko nje v neskončnost. Macesni, redki, goli in nemi stražarji so ostali globoko pod menoj. Kakor vse tisto s hrupom z neko igro izživljanja, večno lažnega upanja, na nekaj novega - kakor zdaj, ko se praznuje v dolini neko novo leto. A tukaj gori, na vrh zasnežene, zimske gore pa je vse zamrlo in ničesar od vsega tega ni! Samo veter, padajoče snežinke, s katerimi neslišno meditiram; brezčas; negibnost, v katerem odzvanja večnost ter neskončnost vsega! In stopil ter postal sem del vsega tega, kakor vedno! V tisti večni, a neslišni meditaciji padajočih se snežink.... f > Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Romana Žagar Prijateljica moje duše Rodila seje v globinah moje duše, drobcena in nemočna. Pripravljala se je na dolgo pot navzgor, sama in edina. Potrebovala je moč, daje rasla in se krepila, tiha in neslišna. In ko je skozi moje oči privekala na svet, se je tiho po obrazu spuštila, velika in močna. Trpela je, ker se je rodila, da bi umrla, ko je šla mimo srca, je s sabo odnesla košček njegove bolečine. Moja neslišna prijateljica, prijateljica moje duše, edini biser moje bolečine, moja uteha in moj svet -moja solza. S m. (tUUt&Z Pripravlja: Santini OtNeIIo (Orbrllo, ZDA, 1995) Zgodbo poznate vsi. Othello je pogumen vojščak in general mavrskega porekla. Po uspešni borbi proti Turkom, se triumfalno vrne v Benetke in poroči z Desdemono (Irene Jackob - Rdeče). Njegov sluga in vojni tovariš Jago (Kenneth Branagh - Henry V ) je bolestno ljubosumen na njegove uspehe, ter se mu maščuje tako, da ga prepriča v ženino nezvestobo s Cassijem, njegovim pribočnikom. S svojimi lažmi in spletkami povsem omrači Ohellov um, tragičen konec je neizbežen. Močna ljubezenska zgodba, polna strasti, posneta po istoimenskem Shakespearovem delu. Posebnost filma je Othello, ki gaje prvič upodobil temnopolti igralec, Lavvrence Fishburn (Boyz N The Hood), odlika pa izvrstna igra Branagha. Režija je debitanstko delo Oliverja Parkerja. Ocena: 4. PosnemovaIec (CopycAi, ZDA, 1995) V središču tega izvrstnega thrillerja (po krivici spregledanega) je psihologinja Helen Hudson (Sigourney Weawer - Alien), specialist za serijske morilce, ki pa napada nase ne prenese najbolje in se obsodi na življenje v strahu, med stenami njenega stanovanja. Ko se v San Franciscu pojavi nov morilec (Harry Connick jr), združi moči s predanima detektivoma M.J. Monahan (Holly Hunter -The Piano) in Rubenom (Dermot Mulroney -Bad girls). Precej malenkosti spominja na Seven, pa tudi The silence of the lambs mu ni povsem tuj. Tekoča zgodba, napetost in dovolj akcije so porok, da vam bo film všeč. Režija Jon Amiel (Sommersby). Ocena; 4+. Ne iimejte me za norca (Nobody's Tool, ZDA, 1 994) Prva asociacija po ogledu filma (poleg solz, ki jih povzroči pretirani smeh) je bila beseda: ponižnost. Šestdesetletni Sully (Paul Newman) živi kot podnajemnik pri svoji nekdanji učiteljici miss Beryl (ena zadnjih vlog Jeccice Tandy). Preživlja se z občasnimi deli pri lokalnem gradbenem podjetju, denar in večino svojega časa pa zapravi za šankom s svojimi pivskimi prijatelji: odvetnikom, ki še ni dobil primera na sodišču, sodelavcem in najboljšim prijateljem - malce prismuknjenim Rubom, ter občasnim delodajalcem Carlom (Bruce Willis), s katerim se tožari zaradi poškodbe pri delu. Spogleduje se s Carlovo ženo Toby (Melanie Griffith), in upa, da bo nekoč že bolje. Pa ni! Stvari se še bolj zapletejo, ko se domov vrne njegov sin (Dy lan Walsh) z vnukom. Pravi grobijan (ko brez pomisleka knockoutira policaja), se prelevi v romantika in kavalirja, ko je potrebno pozabljivo sosedo pospremiti čez cesto. Film krasijo izvrstni dialogi, režiser te izvrstne drame pa je Robert Benton (Kramer vs. Kramer). Ocena: 5. videoteka NANO Sallaumines 8, Trbovlje tel.: 26-441 Ustanovljeno društvo izgnancev Izgnanci mesta Litije in krajev Sava, Breg, Tenetiše, Kresnice, Jevnica, Vače in Ribče smo 21. oktobra 1996 ustanovili Društvo izgancev Litija. Od skoraj 200 izgnancev se nas je zbralo 81. Izbrali smo vodstvo, predsednik je g. Vinko Gabršek iz Kresnic, sprejeli smo tudi program dela. Ena najvažnejših nalog društva je, da vplivamo na upravno enoto in na vlado za pospešeno reševanje vlog za pridobitev statusa izgnanca in s tem vse pravice, ki jih daje Zakon o žrtvah vojnega nasilja. Med drugimi nalogami smo se dogovorili za medsebojna srečanja. Prvo tako srečanje je bilo v decembru v gostilni Kimovec v Hotiču. Povabilu sta se odzvala tudi g. Vlado Deržič in g.Albin Prašnikar iz republiškega upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije. Izgnance pozivamo, naj pišejo spomine o svojih doživetjih in trpljenju, da se ne bi pozabilo, pa tudi v svarilo, da se kaj podobnega ne bi več ponovilo. Mojca Maček Fotoklub Hrastnik Od 25. januarja do 28. februarja bosta v hrastniškem Zdravstvenem domu razstavljala svoje fotografije samostojna avtorja Stjepan Drača s ciklusom Cerkniško jezero in Toni Laznik z motivi Ljubljane. Vabljeni na ogled. S.T. Zimski pohod na Križko goro PD Trbovlje organizira v svojem izletniškem odseku udeležbo na zimskem pohodu na Križko goro nad Golnikom oz. Tržičem. Ta tradicionalni zimski pohod organizirajo planinci iz Tržiča. Letošnji bo v nedeljo, 26. januarja, udeležujejo pa se ga številni planinci iz vse Slovenije. Koča na Križki gori stoji na višini 1471 m, dostopi pa so bodisi iz Križev ali Golnika ali od Doma pod Storžičem, pa tudi s Tolstega vrha. Z vrha je izredno lep razgled na bližnji in daljni gorski in ravninski svet. Udeležence pohoda iz Trbovelj bosta vodila planinska vodnika. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. ‘ T.L. Alpinistična novica V nedeljo, 12. januarja se je član AO PD Trbovlje Sebastijan Jančič skupno s prijateljem Matjažem Čukom iz Kranja odpravil na Storžič, 2132 m. Storžič je v teh dneh pokrit z debelo snežno odejo, zato je pristop nanj toliko težji. V globokem snegu in ob mrzlem vetru sta se vzpenjala previdno. Do višine 1300 m ju je spremljala gosta megla, nato pa je prevladovalo sončno vreme. Mrzel veter nikakor ni ponehal in je postajal vse močnejši. Za vzpon do vrha sta potrebovala 5 ur in to po normalni smeri pristopa. T.L. Začeli so s plezalno šolo V ponedeljek, 13. januarja ob 18. uri se je pričela plezalna šola, ki jo organizira Climb, oziroma člani AO PD Trbovlje. Šola poteka v telovadnici OŠ Ivana Cankarja, namenjena pa je vsem osnovnošolcem. Prijave sprejemajo v času poteka šole. T.L. IŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ Hermanov brlog Nekega dne nam je učiteljica povedala, da bomo obiskali celjski muzej igrač, ki se imenuje Hermanov brlog. Bili smo zelo navdušeni in komaj smo čakali, da pride ta dan. Odpravili smo se zjutraj ob osmi uri. Vozili smo se približno eno uro in potem prispeli v Celje. Potem smo poiskali Hermanov brlog. Tam smo si ogledali razne igrače: stara kolesa, punčke, avtomobile, vozičke, letala itd. Razstavljeni so bili tudi izdelki otrok. Najstarejša igrača je iz leta 1848, najmlajša pa iz leta 1955. Gospodična, ki nas je vodila, nam je pripravila veliko presenečenje. Odpeljala nas je v prostor, ki se imenuje Hermanova igralnica. Tam je bilo zelo veselo in zanimivo. Igrali smo se razne igre. Najbolj mi je bila všeč banka. Vsak učenec je dobil hranilno knjižico. Denar je bil skoraj tak kot pravi. Učenci smo bili bančni uslužbenci in stranke, vse je potekalo skoraj tako, kot v čisto pravi banki. V muzeju je bila tudi trgovina. V njej je vsak našel kaj, kar mu je bilo všeč. Ko smo se odpravili, nam je vodička dala majhno darilce. Dobili smo urnik in kjižico o muzeju. Pred odhodom domov smo si še malo ogledali Celje in zavili v restavracijo Mc'Donald's na tople sendviče in krompirček. Tam so vsakemu podarili balon. Čas je hitro tekel, zato smo morali domov. Za nami je bil zelo lep dan. Moramo priznati, da so mi taki dnevi veliko bolj všeč, kot tisti v šolskih klopeh. Sanja Hendija, 5. e, OŠ Kisovec Čaram, čaram Jaz sem veliki mogočni čarovnik Čari Buh. Vse, kar si želim, da se zgodi, vse se zgodi. Nekega dne sem z letalom potoval okoli sveta. Videl sem leva, kako je lovil nekega moža. Zaželel sem si. da bi se lev pomiril in ne bi nikoli več pobijal ljudi. Ta mož mi je bil zelo hvaležen. Dal mi je kilogram zlata. Potem sva se poslovila in odšel sem naprej. Tako se vozim že dobra dva meseca. Kar naenkrat zagledam vojake, ki napadajo vasico. Mislil sem: "Kaj bi storil?" Ljudje so se mi smilili, ker so jih vojaki pobijali. Pogledal sem v nebo. Zaželel sem si, da bi vse vojake zadela strela. Nebo se je zatemnilo. Oblaki so prekrili sonce in začelo je grmeti. Pobilo je vse vojake, do zadnjega. Ljudje so mi bili hvaležni. Vprašali so me, če bi bil njihov župan. Rekel sem jim, da ne morem, ker moram domov. Bili so vsi veseli, da jim vojaki niso pobili celo vas. Jaz sem odletel in jim pomahal v slovo. Iztok Zupančič, 5. a, OŠ IK Izlake Igram pri orkestru v Glasbeni šoli Ko mi je učiteljica v glasbeni šoli povedala, da bom morala Na Ob dnevu šole, 8. januarju so na OŠ NH Rajka tudi letos podelili priznanja učencem, ki se posebno odlikujejo v učnem uspehu, obnašanju in izvenšolski dejavnosti. Priznanja dobijo tudi krožki, ki so posebno uspešni. Na obeh šolah so pripravili ob tej priložnosti kulturne programe v Hrastniku pa so organizirali še tradicionalno slikarsko kolonijo zasavskih OŠ. Nagrajenci "8. januar" 1997 OŠ NH Raika Hrastnik___________________OŠ NH Raika Dol 5. a: Irena Senčar 5. b: Vasja Boč ko 5. c: Marko Kušar 5. d: Katja Markovič 6. a: Kristina Grebenc 6. b: Jure Bolte 6. c: Polona Cesar 6. d: Jerica Jazbinšek 7. a: Jelena Lušič 7. b: Jasmina Halilovič 7. c: Marjanca Potočin 7. d: David Ojsteršek 8. a: Nastja Lenart 8. b: Branko Sebasu 8. c: Klemen Popošek, Jernej Gračner Posebna priznanja na OŠ NH Rajka Dol pa dobijo Anja Ristovič in Elvis Avdič, oba 8. b, in Dramski krožek. Pomoč trboveljskih Lionsov družini Ulirmvengu V soboto, 18. januarja je v Lovske* gradiču v Trbovljah predsednik Lions kluba Trbovlje gospod Katko Blažič izročil gospe Jožici Ulimvvengu dve letalski vozovnici. Pred približno dvema mesecema se je začela akcija zbiranja denarja za člane družine Ulimwengu, ki so ostali v Zairu, kjer divja bratomorna vojna. Gospa Jožica Ulimvvengu je Hrastničanka in leta 1968, ko se je poročila z Zairčanom, je odšla živeti v njegovo deželo. Zaradi vojne, ki se je pričela v Zairu so trije člani družine prišli živet v Slovenijo že pred dvema letoma. Stopnjevanje vojne, zaprtje meja in pomanjkanje sredstev pa je preprečilo vrnitev moža in dveh otrok. Akciji zbiranja denarja za pomoč družini Ulimvvengu seje pridružil tudi Lions klub Trbovlje, pomagala so tudi podjetja iz Zasavja in člani štirinajstih slovenskih Lions klubov. Lions klub je zbral 336.000 tolarjev za dve letalski vozovnici Dar es Salam - Zurich - Ljubljana. Po preostale tri člane se bo odpravila hči Maja Ulimvvengu. Predsednik Lions kluba Trbovlje Ratko Blažič je pohvalil njen pogum, da se bo odpravila na tako tvegano pot, saj je člane družine potrebno še prepeljati v sosednjo državo, od kjer bodo poleteli proti Zurichu in potem naprej proti Sloveniji. Barbara Renčat 5. a: Aleksej Dolinšek 5. b: Barbara Pavčnik 6. a: Alja Ristovič 6. b: Marko Polak 7. a: Tomaž Stritar 8. a: Janja Hribernik, Jure Zdovc 8. b: Anže Predovnik MIŠ MAS MIS MAS MUI Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; lax: 64 660 1*1 Z S c# o 9 KNJIGOVODSKI PROGRAMI: materialno poslovanje, glavna knjiga, osebni dohodki, obresti, osnovna sredstva, fakturiranje, blagajna, vzdževanje sistema, virmani, saldakonti, kalkulacije, kosovnice ... RAČUNALNIK PENTIUM FAXMODEMI MULTIMEDIJA (CD ROMI 8x, 10x, 12x, zvočne kartice, zvočniki) TISKALNIKI EPSON, H P, STAR, OKI, FUJITS1, NEC, CANON SOFTWARE (Microsoft, Borland, CA, Symantec, Delrina...) PREVLEKE ZA HARDVER Ugodni plačilni pogoji! Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. f NAGRADNI LITERARNI RAZPIS Uredništvo Zasavca objavlja v okviru praznovanja Prešernovega dne nagradni razpis za kratko prozo ali pesem. Prispevke pošljite pod šifro na naše uredništvo najkasneje do 31.1.1997. V posebni kuverti naj bo poleg prepoznavne šifre še vaš naslov, na hrbtno stran tega pisma pa napišite "RAZREŠENA ŠIFRA". Franci Lakovič v__________________________________________________________________________________V Kronično Od novega leta zlikovci, kot da počivajo, le tu in tam kakšna lumparija". Nekaj več je prometnih nesreč, kar pa ni čudno, saj so ceste v Zasavju posebno nevarne, še nekaj maliganov preveč, pa imamo. Svoje so prispevale tudi snežne razmere. Še dobro, da je nastradala le pločevina. Promet lO.januarja je zgodaj zjutraj počilo na Velikem Širju pri Zidanem mostu. M.D. je vozil osebni avto iz Rimskih Toplic in v dolgem levem ovinku ga je začelo zanašati, ga obrnilo za 180 stopinj, da je treščil v nasproti vozečo cisterno. M.D. je dobil lažje telesne poškodbe.Okrog poldneva je pokalo v Litiji,samo pločevina. Istega dne zvečer je S.R. povozil srno v bližini Pasjeka. Naslednja dva dneva so se prožili snežni in kamniti plazovi. Posebno velik je bil pred Zagorjem, nad Cesarsko kamrico, saj je bila cesta debeli dve uri popolnoma zaprta. Na Vačah je 16.1. Z.D. trčila v tovornjak, ki je posipal cesto. Zdelo se ji je, da ABS ne prijemlje dovolj in je pomagala z ročno zavoro...Sledi predlog. Še isti dan je v Litiji na magistralni cesti P.M. trčil v vozilo O.M., ki je vozila pravilno. P.M. je po nesreči dodal plin in pobegnil. Policija gaje okajenega kmalu izsledila. V Ribčah je pozno zvečer prišlo do trojnega trčenja. V Hrastniku so naslednji dan zabeležili dve prometni nesreči v centru mesta. K sreči tudi tu ni bilo poškodb. Pri kontroli prometa v Trbovljah je R.M. pod vplivom alkohola nadaljeval vožnjo, nakar so ga zagorski policisti ujeli in pridržali do streznitve. V Litiji je gorelo Zgodaj zjutraj 18.1. je prvič zagorelo v kleti last M.M. na ulici Luke Svetca 3. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Litije,Šmartna in Jablanice.Škode je za 400.000 SIT. Drugič pa seje vžgalo par minut kasneje v kleti N.M., Ulica solidarnosti 4. Še dobro, da so bili gasilci v soseščini in so ogenj hitro pogasili, tako,da je bilo škode za 30 tisočakov. Lopovi na delu V Hotiču pri Kimovcu sta Š.B in H.S. pila, spala in jedla, pa nič plačala. Oškodovala sta lastnico za 40 tisoč.V noči iz 17. na 18.1. je neznanec vdrl v lovsko kočo na Klančišah, tako, da je razbil steklo na WC-ju, vzel cigarete,meso in whiskey ter odšel v neznano.Še poizvedujejo. Tudi v trgovino Ajda v Litiji so vlomili, pobrali cigarete in nekaj gotovine. r > Aufbiks Jr A.E. iz Litije se je sprl z očetom ^ zaradi dedovanja, malo razmetal po stanovanju, nekaj reči razbil, ko so ob 01 zjutraj prišli policisti in ugotovili, da je pod vlivom alkohola. Brez slednjega pa sta se stepla brata Z.A. in Z.A., tudi zaradi dediščine in na isti dan, 11.1. >K 17. januarja sta se neuradna 9 ločenca S.I. in S.A. že ob devetih zjutraj skočila v lase verbalno, nekaj čez poldne pa je S.I. že -grozil S.A. Prijavili ga bodo. J.D. in J.M., ki živita v izvenzakonski skupnosti nekje v Litiji, sta se sprla, nekako v stilu dolg jezik in močna roka. Prijava. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20-julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan ločen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L ..........._j .... ______________________i Ji STANOVANJA, PARCELE PRODAM parcelo v Trbovljah na Golovcu, 3.000 m2, tel.: 21-841 PRODAM garažo v Kovinarskem naselju, z dokumentacijo, tel.: 62-338 PRODAM ali dam v najem poslovni prostor v Kisovcu - za banko, tel.: 71-859 NAJAMEMO enosobno ali dvosobno stanovanje ali garsonjero v Zagorju, tel.: 065/ 78-125 ODDAM sobo dvema študentkama v mariboru. Inf.: 0601/61-128, v popoldanskem času. AVTOMOBILI, DELI PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM Daihatsu Cuore L 80 LS, 1. '90, cena po dogovoru, tel.: 27-561 PRODAM TAM T 170, 1. '82, cena 6.800 DEM, reg. od 4/’97, tel.: 21-841 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 RAZNO PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 450 DEM, tel.: 77-184 PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel.: 44-332 PRODAM obleko za maturitetni ples, ugodno, tel.: 44-332 PRODAM CB postajo znamke PRES1DENT JACKSON in synthesizer F 3A, tel.: 44-187 PRODAM akvarije, 40 1 in 100 litrov, z vso opremo in več vrst rib, tel.: 44-112 PRODAM originalne maškaradne kostime za otroke -14 let starosti, tudi pošljem, tel.: 061/12-31-761 (prej 266-940), 0609/626-226, po 10. uri PRODAM računalnik, C 64, v kompletu, štedilnik 2 plin 2 elektrika, tel.: 25-459 KUPIM barvni TV, tel.: 25-459 PRODAM kombiniran otroški voziček, cena 17.000 SIT, rabljen 3 mesece, tel.: 25-516 INŠTRUKCIJE INŠTRUKCIJE iz računovodstva za srednjo ekonomsko šolo iščem, tel.: 61- 678 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUKCIJE in prevajanje AN in NE, tel.: 61-095 INŠTRUIRAM AN za OŠ ter AN, NE in FR za SŠ, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM SL in AN za OŠ in SŠ, tudi za maturo, tel.: 26-171 INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ ter NE za SŠ, tel.: 24-626, JggjKSSj-JK r- gs N O z u % t/3 < N za brezplačni mali oglas lekst: Moj nasloi/: popoldan INŠTRUIRAM AN in SL za OŠ in SŠ, tel.: 26-671 INŠTRUIRAM SL (jezik in književnost) za OŠ in SŠ, tel.: 61-685 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285 INŠTRUKCIJE iz MA in predmetov elektrotehnike, tel.: 27-657 ŽELITE boljšo oceno -poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 22-248 STORITVE DIJAKI IN ŠTUDENTJE - Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak -ROMANIK - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan STAVBNO kleparske storitve - žlebovi, obrobe, dimniške kape, snegobrani, tel.: 27-885 STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, tel.: 064/332- 053, 0609/624-731 DELO - IŠČE IŠČEM delo prodajalke, imam 17 let delovne dobe, tel.: 71-859 DELO - NUDI IŠČEMO sodelavce za honorarno delo, tel.: 64-166 REDNO ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo, informacije TENIS PARK AS Litija, tel.: 061/883-169 REDNO zaposlitev dobi dekle z gostinsko izobrazbo, vodenje lokala, tel.: 64-219 IŠČEMO več oseb za prodajo na terenu, tel.: 27-386 ZAPOSLIMO REDNO ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 REDNO zaposlitev nudimo prodajalcu, lahko pripravniku, FOTO FORMAT, Valvazorjev trg 25, Litija *** GO KLASJE MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CEUE KLASJE Mlinsko predelovalno podjetje Celje d.o.o. PEKARNA ZAGORJE takoj zaposli KV ali PJC peka za določen čas 6 mesecev za opravljanje delovnega mesta "tehtanje in oblikovanje". Kandidati, ki izpoljnjujejo pogoje in imajo izkušnje in veselje za delo v pekarni, naj se zglasijo v PEKARNI ZAGORJE, Cesta 20. julija 16, Zagorje, v roku 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni. s sponzorji NAGRADE za naročnike ZASAVCA 1 ■ NAGRADA: Philips videoplayer ELEKTRO SERVIS TRGOVINA Z INDUSTRIJSKIM MEŠANIM BLAGOM Ste & CVETO KOLMAN s.p. I 420 Trbovlje, Vodenska 28 2. NAGRADA: Bon v vrednosti 22.500 SIT GRAFEX TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31,14ll Izlake tel.:060l -74-l 80; fax:060l/74-l 10 3. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT ^ 1410 ZAGORJE JlfSNfl 1 ^ J jj^^^tolefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 4. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT OluriiTtilMoi) Je/ delniška družba Šentjur Vabimo vas v našo novo ‘Mesnico in delikateso' na IrZnico 'Pod uro* v Zagorju vsak dan od 7.00 do 18.00 ure, v soboto od 7.00 do 13.00 ure. M.M-710 5. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje — Podlipovica 43 y'yC(>Y 1411 Izlake |r| Tel./fax: 0601 74 004 6. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT mm IMP0RT-EXP0RT d.o.o Bevško 2 Trgovina dekor, C. okt.rev. 11 Tel,/fax: 26-466 Tel.: 21-108 , OeUSas 8.00-12.60 m 16.00-19 00, Ste6.00-13.00 T 7. NAGRADA: Gostinske storitve v vrednosti 13.500 SIT QostiIna "Pri Medvedu" Roman <Žerko s.p. tel.=<54-762 8. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 13.500 SIT vmrn ZALOKAR Trbovlje, Šuštarjeva 3, tel.: 0601/26 885 9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT |T ^ Tl GALANTERIJA, SERVIS IT S Gl PRODAJA IN MONTAŽA ■■i^eeeJI Sandi lunar 10. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT '1'lZZl 'm Cesta zmage %lo-lah «,.^749 11. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT d.o.o. * Tržnica 'Pod uro' SPšik 0601-64-670 12. NAGRADA: Dva okvirja za sliko v vrednosti 9.000 SIT s et dd 'f- S c Podjetji’ /a slonliv In pra/vodnjo ' ' lliasliuk. Grajska# ui-(mi 49 m 13. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT DoiVDonats proizvodnja peciva, Ločica 51j fbtzela, Tel :063-702-468 14. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT 1^™ zavarovalnica Triglav d.d jSM OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE 1 GOSTINSKO > PODJETJE RUDAR p.O. 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE —AfMDft^ Cesta okloberske revolucije 11a Trbovlje, tel.: 0601 26 143 odprto: 8.30 do 12.00 15.00 do 18.30, sobota zaprto • Izdelava barvnih fotografij v eni uri • fotografiranje za osebne dokumente • razvijanje erno-belik In dia filmov • barvne in črno-bele povečave ■/y% NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S ©ff/Virs, jTT tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494 uulSti/(g Naročam časopis ZASAVC h I Ime in priimek.................................. kraj ...................... poštna št............ ulica....................... telefon............ datum....................... podpis . . ........ NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Sponzor: FEJST PUB NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 5.2.1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka," (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le MODRE ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: kavbojke BLUE MOON 2. nagrada: kavbojke BLUE MOON 3. nagrada: kavbojke BLUE MOON Izžrebanci 1. nagradne križanke 43/96 (nagrade prispeva FRIZERSKI SALON MATEJA HRIBAR, IZLAKE): 1. nagrada: storitev v vrednosti 4.500,00 SIT Rose Drečnik, C. 9. avgusta 8 c, Zagorje 2. nagrada: storitev v vrednosti 3.000,00 SIT Ncnsi Dirk, Farčnikova 41, Zagorje 3. nagrada: storitev v vrednosti 2.500,00 SIT Ana Kušar, Log 13, Hrastnik Izžrebanci 2. nagradne križanke 43/96 (nagrade prispeva ETI d.d., IZLAKE): 1. nagrada: blago v vrednosti 4.500,00 SIT Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje 2. nagrada: blago v vrednosti 3.000,00 SIT Marija - Miri Potušek, Novi log 17, Hrastnik 3. nagrada: blago v vrednosti 2.500,00 SIT Slavi Štojs, Kešetovo 12, Trbovlje Vsem izžrebancem iskreno čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c Zagorje, do 6. 2. 1997. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili. bivša Medija v stilu angleških pivnic 17 vrst piva odprto od 8. do Tl. ure, nedelja od 17. do Tl ure Dobra 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. postavlajte 24.8.-23.9. volja in ■ smeh sta * e v.vašega , vsakdana ■ in prav je ■ tako. 1 e Ponosni boste, ko vam bodo g ■ poslovni partnerji pokazali, da g * cenijo vaše delo. St.: 25. ■ 1 Vrača se 1 vam samo- 1 zavest- p°- I stali boste , t? zadovoljni s ■ seboj in s 1 s v o j i m življenjem. g Ne izsiljujte ■ svojih pravic, če s tem naredite 1 krivico drugim. Št.: 4. Veliko boste g razmišljali o * odnosu do 1 partnerja. Ne g pričakujte g nenadnih ■ sprememb. * Primite v roko g kakšno dobro knjigo - umirila g vas bo. Št.: 10. ■ Naložili 1 ste si kup obveznosti, g zdaj pa raz- ■ mišljate, kaj 1 imate od tega. Ne g obupujte, * toliko ste že naredili, da boste ■ lahko kmalu ponosni na svoje g dosežke. Št.: 19. g Nadaljujte » z začetimi * poslovnimi g projekti, g Ustvarjalna ■ sla bo iz vas 1 priklicala g veliko do- g brega. Ne ■ za partnerja 1 previsokih meril. Človek je, kot g vi. Št.: 5. g Veliko časa * boste preživeli 1 doma, saj se boste hoteli zbližati s g svojimi dom- ■ ačimi. Morda 1 boste zato še J g toliko bolj občutljivi na njihove g ■ napake. Št.: 14. ■ Nošo bodočnost OBČINA TRBOVLJE OBČINA HRASTNIK 8.1. Andreja Draksler, Hrastnik, sin Matej; 10.1. Iris Čebin, Trbovlje, hči Stella; 11.1. Irena Robič, Hrastnik, sin Peter; 12.1. Rosvita Arzenšek - Pintar, Dremlje, sin; 13.1. Tjaša Lapornik, Trbovlje, sin Alan; 15.1. Barbara Grablič, Zagorje, hči Kaja; Jasna Drobež, Zagorje, hči Tamara; Marija Hribovšek, Trbovlje, sin Blaž; Ana Dolanc, Trbovlje, hči Patricija; 16.1. Tatjana Sivka, Laško, sin Jaka; Ankica Krasniči, Trbovlje, sin Kevin; Julijana Pavšek, Izlake, sin Aljaž; Mojca Kmetič, Trbovlje, sin Miha; 17.1. Radojka Popovič, Trbovlje, sin Žan; Irena Urankar - Grden, Zagorje, hči. Iskreno čestitamo! OBČINA ZAGORJE OBČINA RADEČE Rešitev 1. nagradne križanke 43/96 (Frizerski salon Mateja, Izlake): ČAŠA. SKA, HI, SOSS, RMAN, POKROV, TLAK, TARA, ARIANA, AJDA, RALINA, ZDRAVNIK, BEBITANTKA, LAIKA, INA, RO, KI, KAČ, SANDRA BULLOCK, KROKODILČEK, BRAČ,TROT, EC, UGO, RI.APO, DESTOVNIK, IND, RV, AVIKOR, BA, SANDOKAN, KOPE, AT, OPAT, VEČINA, ČORBA. ARARAT, AVIAN, RIVA. Rešitev 2. nagradne križanke 43/96 (ETI d.d., Izlake): UGANDA, GABER, SAMUEL MATETE, VZTRAJNIK, ODAK, ATAVIN, ATE, PLATA. LARANI. ANIO, POIROT, AM, ALK, ČU, ERA, VUHRED, KARAT, MNZ, RUNDA, ARARA, BITOLANI, NČ, MZ, INARI, SKOTITEV, ČA, ANA KARENINA, ENOTA, EV, LAI, POP, LE, AVALA, INK, ANILIN, ZALETENKA, TIRANA, IST, SAAR. 24.9.-23.10. vse spominov nežnost. Št. m 24.10.-22.11 23.11.-22.12. čilen korak Pred vami je čas prijetnih doživetij. Probleme boste imeli le zaradi tega, ker vam bo zmanjkovalo časa za aktivnosti. Obujanje bo prebudilo 9. Imeli boste dober občutek za denarne in gospodarske zadeve V partnerski odnos bo zopet posijalo sonce. Smeh in sproščenost bosta pregnala dvome in nezaupanje. Št.: 7. Polni ste energije in življenjskega zagona. Naredite odlo-in začnite uresničevati svoje idelale. Gradite parterski odnos na zaupanju . i n pripadnosti. Št.: 3. Dobra volja in zadovoljstvo bosta napolnila vaše srce. Nikar se ne obremenjujte, če na delovnem mestu ne boste tako uspešni, kot si želite. Št.: 24. Veliko časa boste preživeli med prijatelji. Ob pogovoru z njimi se vam bo porodilo ki vam bodo kasneje gotovo še koristile. Št.: 15. Pridni ste in vestni. Najhuje je že za vami in kmalu se bodo vaše želje uresničile. Vaš odnos s partnerjem bo zajadral v mirnejše vode. Št.: 23. •O Ssjt 23.12.-20.1. veliko idej, 20.2.-21.3. m KINO HRASTNIK 23. 1. in 24. 1.: ZMAJEVO SRCE (spekt.), čet. in pet. ob 19.00; 24.1. - 26. 1.: NOTERDAMSKI ZVONAR (ris ), pet. in sob. ob 17.00, ned. ob 10.00; 24. 1. - 26. L: NENAVADNA SRČECA (kom.), pet. ob 17.00, sob. in ned. ob 19.00; 27. 1. in 28. 1.: NI KINO PREDSTAVE; 29. 1. - 31. L: PEPE IN PEPČEK (ris.), sre. in čet. ob 18.00, pet. ob 17.00; 31. 1. - 2. 2.: VERIŽNA REAKCIJA (triller), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 25. L: ZMAJEVO SRCE (spekt ), sob. ob 18.00; 1. 2.: PEPE IN PEPČEK (ris.), sob. ob 17.00; KINO TRBOVLJE 23.1. - 27. L: POBEG IZ L.A. (akc ), čet. ob 17.00 in 19.00, pet., sob. in pon. ob 19.00; 24. 1. - 27. L: NORI BOŽIČ (kom.), pet., sob. in pon. ob 17. uri, ned. ob 17.00 in 19.00; 28.1. - 30. L: ŠTIRI SOBE (kom.), tor. in čet. ob 17.00 in 19.00, sre. ob 19.00; 31.1. - 3.2.; OSMI DAN (kom.), pet. in sob. ob 19.00, ned. in pon. ob 17.00; 31.1. - 3. 2.; PRAVI POGUM (drama), pet. in sob. ob 17.00, ned. in pon. ob 19.00; 4.2. in 5.2.: JACK (kom.), vsak dan ob 17.00; 4. 2. in 5. 2.: NENEVARNA SRČECA (kom.), vsak dan ob 19.00; KINO LITIJA 25. 1. in 26. 1.: NOTREDAMSKI ZVONAR (ris.), sob. ob 19.00, ned. ob 18.00; 1. 2. in 2. 2.: KRETENČKOVI (kom.), sob. ob 19.00, ned. ob 18.00; KINO ZAGORJE 23. 1. - 26. L: NORI BOŽIČ (kom ), čet. ob 19.00, pet., sob. in ned. ob 17.00; 24.1. - 28. L: NA VSE ALI NIČ (kom.), vsak dan ob 19.00; 29. 1. - 2. 2.: VERIŽNA REAKCIJA (triller), sre., čet. in pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 1. 2. - 4. 2.: NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV (triller). ned. in pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 4.2.: ODKUPNINA (FILMSKO GLEDALIŠČE - triller), lor.__ob 21.00; 5. 2.: NENEVARNA SRČECA (kom.), sre. ob 19.00; KINO IZLAKE 26. L: NORI BOŽIČ (kom.), ned. ob 19.15; 2. 2.: VERIŽNA REAKCIJA (triller). ned. ob 19.15 «- r v v- ** jr.rfp; jr.r.p.r, Do zaključka redakcije žal nismo prejeli sporedov RTV Tkbovlje in ATV SIGNAL Litija. ETV ZASAVJE - program Četrtek, 23.1.1997 9.30 Videostrani, 16.30 Izbor viže tedna, 17.30 Ne zamudite, 17.40 Sandrin svet, 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Tu smo, vaši smo (Janez Železnik), 21.50 Ne zamudite, 21.00 Videobum 40, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Petek, 24.1.1997 9.30 Videostrani, 17.00 Videobum 40,18.45 Ne zamudite, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Video strani, 20.00 Film tedna - Ne igraj se s hudičem, 21.30 Ne zamudite, 21.40 Pozor, snemamo, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV Mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Sobota, 25.1.1997 9.30 Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 ETV na obisku (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje -Remi band (p), 18.00 Film tedna: Ne igraj se s hudičem (p), 19.30 Ne zamudite Nedelja, 26.1.1997 9.00 Mini pet, 9.25 Viža tedna, 9.30 ETV Mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP, 11.15 Tu smo, vaši smo (Janez Železnik), 12.05 Spot tedna, 12.10 Predstavljamo vam (p), 12.25 Ne zamudite Ponedeljek, 27.1.1997 9.30 Videostrani, 18.00 ŠKL, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.30 ETV na obisku, 21.45 Ne zamudite, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Torek, 28.1.1997 9.30 Videostrani, 17.00 3-2-1 start (p), 17.30 Ne zamudite, 17.40 Hot spot (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje, 21.30 Ne zamudite, 21.40 Predstavljamo vam, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Sreda, 29.1.1997 9.30 Videostrani, 17.00 Karmen in njeni gostje (p), 18.30 Ne zamudite, 18.40 Predstavljamo vam (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19*30 Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 21.50 Ne zamudite, 21.00 Sandrin svet, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Četrtek, 30.1.1997 9.30 Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna, 17.50 Ne zamudite, 18.00 Sandrin svet, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Tu smo, vaši smo , 20.50 Ne zamudite, 21.00 Videobum 40, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Petek, 31.1.1997 9.30 Videostrani, 17.00 Tu smo, vaši smo (p), 17.50 Ne zamudite, 18.00 Videobum 40, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Video strani, 20.00 Film tedna - Polnočna priča, 21.30 Ne zamudite, 21.40 Pozor, snemamo,-21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV Mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Sobota, 1.2.1997 9.30 Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 ETV na obisku (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje (p), 18.00 Film tedna - Polnočna priča (p), 19.30 Ne zamudite Nedelja, 2.2.1997 9.30 ETV mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP, 11.15 Tu smo, vaši smo (p), 12.05 Spot tedna, 12.10 Predstavljamo vam (p), 12.25 Viža tedna, 12.30 Ne zamudite Ponedeljek, 3.2.1997 9.30 Videostrani, 16.30 Košarka Zagorje -Slivnica (posnetek tekme) 18.00 ŠKL, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.30 ETV na obisku, 21.45 Ne zamudite, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Torek, 4.2.1997 9.30 Videostrani, 17.00 3-2-1 start (p), 17.30 Ne zamudite, 17.40 Hot spot (p), 18.55 Viža tedna. 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje, 21.30 Ne zamudite, 21.40 Predstavljamo vam, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite Sreda, 5.2.1997 9.30 Videostrani, 17.00 Karmen in njeni gostje (p), 18.30 Ne zamudite, 18.40 Predstavljamo vam (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 21.50 Ne zamudite, 21.00 Sandrin svet, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite __________ RADIO TRBOVLJE ČETRTEK, 23.1.1997 in 30.1.1997 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 - 6.00 NOČNI PROGRAM PETEK, 24.1.1997 in 31.1.1997 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA, 1.2.1997 in 8. 2.1997 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 1.00 KUHAJMO Z DUŠO, 1.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDELJA, 2. 2.1997 in 9. 2.1997 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICI-VRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,1.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1.30 EPP, 1.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK, 3. 2.1997 in 10. 2.1997 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK, 4. 2.1997 in 11.2.1997 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA, 15. 2.1997 in 22. 2.1997 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Ponovno objavljamo Razpis za priznanja in plakete dr. Slavka Gruma Priznanja in plakete dr. Slavka Gruma, katere je razpisala Komisija za podelitev plaket in priznanj dr. Slavka Gruma iz Zagorja, bodo podeljena na dan slovenskega kulturnega praznika, osmega februarja. Priznanja in plakete dr. Slavka Gruma so posebna družbena priznanja, ki jih lahko prejmejo kulturni delavci, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo, kulturno-prosvetna društva, stalne kulturne ustanove in zavodi ter kulturne sekcije in skupine. Plakete so namenjene tistim zavodom, društvom, skupinam in posameznim kulturnim ustvarjalcem, ki so s svojim ustvarjalnim delom v daljšem časovnem obdobju prispevali k kulturni podobi in za svoje delo prejeli priznanja širše družbene skupnosti. Priznanja pa se podeljujejo skupinam in posameznikom za opazne dosežke v krajšem časovnem obdobju. • Predloge kandidatov za plakete in priznanja lahko komisiji do 25. januarja 1997 predložijo upravni odbori kulturno prosvetnih društev, sveti stalnih kulturnih ustanov in zavodov, odbori stalnih amaterskih sekcij in skupin, politične stranke, podjetja in ustanove, sveti krajevnih skupnosti in občani posamezniki. Še naslov, če se boste odločili predlagati kandidate: Občina Zagorje ob Savi, Komisija za podelitev plaket in priznanj dr. Slavka Gruma, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje. J.V. Knjižnica Zagorje vabi na predavanje z naslovom Na vrhu Afrike, nacionalni parki Tanzanije in Izrael iz žabje perspektive. Ob diapozitivih s svojih potovanj bo predaval Iztok Trček. Predavanje bo 30. januarja ob 18.30 uri v zagorski knjižnici. 1 .-4. ZORAN PREDIN & ŠUKAR - Mentol bombon (4) 2. -3. LETEČI POTEPUHI - Ko ti vse narobe gre 3. -2. DOMINIK K0ZARIČ - Ljubi jo nežno (5) 4. -5. DON MENT0NV BAND - Hopla konopla (2) 5. -/. AVILA BAND - Rdeči šal (1) 1.-2.. CAUGHT IN THE ACT - Bring back the love (5) 2-.-t.KEUy FAMILV - Everi baby (4) 3. -4. SCATMAN JOHN - Every body (2) 4. -3. EX-IT -1 want it ali (3) 5. -/. NO. MERCY - When I die (1) 5 Glasujem za: I 'E I V) a Moj naslov: ---------------------------------- | | M _______________________________________________ , Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode tta, 1420 Trbovlje, I I do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. Senzacionalno in ekskluzivno Spomenik Pucku 11 Vodilni možje Trbovelj in Zagorja, kijih povezuje geografska 11 " soseščina, so imeli minule dni več zaporednih sestankov. Tema :: :: vseh je bila še eno povezujoče dejstvo: v obeh občinah so volilci :: ;; z glasovi najbolj obdarili dr. Janeza Drnovška. Ta je medtem p :: že zapustil poslanske klopi in se dal izvoliti za mandatarja. Za " X zveste bralce likofa sicer nič presenetljivega, saj smo to že 11 ;• prejšnjič napovedali. ;; :: Občinski velmožje so se hitro strinjali, da je to vseeno dobro: :: 11 bolje mandatar na Gregorčičevi 20 kot poslanec na Šubičevi 11 :: 4, so rekli. Trboveljčanom se je sicer malo milo storilo, saj so :: :: pred volitvami govorili, da so Trbovlje brez poslanca kot kruh ;; ;; brez soli, vendar so se kar hitro sprijaznili, da jim je neslanost )' " očitno usojena. Pa še bolj zdrava je kot preslanost, ki se je spet C dogodila majhnemu Hrastniku, ki so mu sojenice znova navrgle 11 ;; poslanski duet. Ob tem pa jim je hitra anketa navrgla še ;; :: podatek, da ljudem bolj znano zveni priimek goriškega slavčka ” 11 kot pa ime slikarske druščine. :: Po teh uvodnih ugotovitvah je sledil drugi krog pogovorov, ;• :: v katerem so ugotovili, da je vseh 46 poslanskih glasov, ki so :: ;; pristali v Drnovškovi skrinjici, zlatih. Še najbolj zlat pa da je 11 :: tista za, ki ga je odgučal Ciril Pucko. In zato velja prav njega 11 še posebej nagraditi, so rekli še v tistem krogu pogovorov, :: ;; hkrati pa se že dogovorili za naslednji krog, v katerem naj bi ;; :: se sporazumeli o nagradi. :: C Tretji krog je bil najbolj težak in pravzaprav še kar traja. V 11 prvi razpravi so zavrnili kakršnokoli možnost denarne ali mater- ;; :: ialne nagrade, ker borci proti korupciji zdaj pregledujejo prav :: 11 vse; po zgledu povojnih let niso pred njimi varni niti koloradski 11 :: hrošči. Pa tudi sicer se ne spodobi njegove drže ceniti na toliko •• 11 in toliko, so bili soglasni. Nagrada naj bo torej iz zvrsti časti, ;; ;; so pribili. 11 :: V razpravi so trije predlogi. Prvemu so sicer vsi naklonjeni, " 11 vendar se nekateri bojijo, da predstavlja premajhno priznanje :: ;; prekmurskemu poslancu. Ustanovili naj bi Društvo zasavsko ;; :: prekmurskega prijateljstva, katerega dosmrtni predsednik bi :: 11 bil Ciril Pucko. Iz Zasavja pa naj bi bila oba podpredsednika, 11 :: iz panonskih nižin izvirajoča slikar Miki Beer in pevec Vlado ;; :: Poredoš. ^ :: ;; Drugi predlog ima najmanj pristašev, pravi pa, da bi Cirila 11 :: Pucka razglasili za častnega občana tako v Trbovljah kot v Zagorju. :: ;; Tretji predlog, ki ima največ zagovornikov, govori o tem, ;; :: da bi mu postavili spomenik. Predlagatelji so prepričani, da bi " 11 ga lahko državi prodali kot spomenik sprave, ki ga postavljamo 11 ;• že nekaj let, tako, da z njim niti stroškov ne bi bilo. Spomenik :: bi stal na vrhu Slačnika, na meji obeh občin; oziroma, tako :: 11 pravijo dobro obveščeni, spomenik bo stal na vrhu Slačnika. 11 Rdeči Revir :: e ■T^TtV/Th ^ "Zdi se, da 50 po novoletnih pirovanjih zasavski župani bolj slabega zdravja. Na prvem ponovoletnem sestanku so govorili samo o zdravju." Beli Revir Kdo je pametnejši? Ob Savi se srečajo cementarna iz Trbovelj, lesna tovarna iz Zagorja in kemična iz Hrastnika. Kmalu se po znanem zasavskem običaju začno prepirati, kdo med njimi je najpametnejši. Cementarna: Jaz sem najpametnejša. Smo lani toliko dobička iz kamna izžgali, da si bom marsikaj novega lahko kupila, pa še delničarje bom bogato obdarila. Lesna: Sem pa jaz že pametnejša. Sem tudi kar veliko dobička nažagala, ampak ne bom skoraj nič delila, ker že stara modrost veli, da prvi dobiček ne gre v mošnjiček. Kemična: Vedve da ste pametni? To sem očitno samo jaz! Morda še kje kaj dobim, zagotovo pa me ne bo nihče terjal, ker dobička sploh imela nisem. Dileme so predvsem še okrog tehničnih podrobnosti: ali marmor ali bron, monumentalnost, realizem ali abstrakcija... Nesporno dejstvo pa je, da bo spomenik odkril predsednik vlade, dr Janez Drnovšek. po vaši meri. Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prosto voljno pokojninsko za varo vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. Pokojnina s ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja zavarovalnica triglav Celje - skladišče n [j' /O ljubljans 6/1997 u Banka Zasavje d.c 5000004414,2 COBISS 0 Banka Zasavje - svojim varčevalcem od 1.1.1997 dalje NIŽJE OBRESTI za kredite Za podrobnejše informacije povprašajte na bančnih okencih. LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi I I I I I I NAROČILNICA ^ ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 1 Naročam časopis ZASAVC I Ime in priimek................................... I Datum rojstva ................................... . kraj .............. poštna št................... ' ulica............. telefon.............. datum.............. podpis.............. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: | trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) J