^42 Prvi tocuigres i>raviiiikov v Beogradu.
Prvi kongres pravnikov v Beogradu.
Dne 18. decembra ob desetih dopoldne je otvoril predsednik gd. Djoka Nestorovic s kratkim nagovorom Prvi Kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dvorana Narodne skupščine je bila nabito polna pravnikov obojnega spola. V imenu vlade, ki so jo zastopali ministri gg. Uzunovič. Radojevič in dr. Krajač, je pozdravil kongres gd. minister Uzunovič, v imenu če--škoslovenskih pravnikov češkoslovaški konzul dr. Jindra A n-d r i j a d. Kralja je zastopal kapetan mornarice gd. M a ž u-ranic.
Zatem je sledilo čitanje referatov, ki se je nadaljevalo tudi popoldne.
Dopoldne so predavali: dr. Boža M a r k o v i č, dr. Stanko Frank in dr. Metod Dolenc o sodelovanju laičnega elementa v kazenskem pravosodstvu; Mihajlo J o v a n o v i č, dr. Dragutin T o n č i č in dr. Fran Q o r š i č o rodbinskih zadrugah. Ostala dva referata sta prišla popoldne na vrsto: dr. Dragutin A r a n d j e 1 o v i č, dr. Srečko Z u g 1 i a in dr. Vladimir (j o 1 i a so predavali o neomejenem dokazu s pričami v civilnem postopku, dr. Stanko L a p a j n e, dr. Ivo Milic (Su-botica) in dr. Aneta M a i n k a s (Zagreb) o izenačenju dednih pravic moških in ženskih potomcev.
Popoldne je posetila deputacija kongresa, sestavljena iz članov vseh treh naših pravniških udruženj, Avalo, in se poklonila tamkaj na grobu neznanega junaka in položila nanj venec. Pri tem je izpregovoril gd. univ. prof. dr. Polič par iskrenih besed.
Drugi dan je bilo živahno življenje v vseh štirih sekcijah, največje zanimanje je vladalo za prvi dve. Razprč-.vc so bile v -sekcijah končane že dopoldne.
Zaključna seja kongresa se je vršila v nedeljo. Po pre-čitanju pozdravnih dopisov in brzojavov je izpregovoril predsednik g. Nestorovic govor v spomin Njegoša, nato so se pre-čitale resolucije posameznih sekcij. Resolucije so bile vse .soglasno sprejete in se glase:
HrvJ toiiKres pravjiikov v Btogradu. 213
I. Ali in kako naj se uvede sodelovanje la-iškega elementa v kazenskem pravosodstvu?
1. V spoznanju, da sodelovanje laikov v kazenskem pravosodstvu ni samo strokovno pravniško vprašanje, ki naj ga rešuje samo pravnik, da morajo marveč na njega rešitev vplivati i drugi faktorji, zlasti narod po svojih predstavnikih v Narodni skupščini, se kongres pravnikov ne izreka o njem dokončno, temveč samo konstatuje, da se je izjavila večina udeležencev, osobito iz krajev, kjer ni prave porote, zoper sodelovanje laikov v kazenskem pravosodstvu.
2. Dobro pravosodstvo je možno le tako, ako ga vrši usposobljen in vesten sodnik. Zato je neobhodno potrebno, povzdigniti nivo sodnikov, to pa pa je izvedljivo samo s popolno samostojnostjo sodnikov, ki je pa ni videti samo v stalnosti, ampak predvsem v njegovi materialni neodvisnosti. Da sc dobi tak sodnik, izjavlja kongres željo, naj se sodnik čimprej gmotno okrepi, da bo utegnil vršiti svojo visoko dolžnost tako, kakor pričakuje to narod od njega.
II. A 1 i j e v civilni pravdi dopustiti n e o m e-jenodokazspričami?
Ker se v tem vprašanju ni doseglo enotno mišljenje, ki bi se kot mišljenje .sekcije izneslo pred kongres, priporoča sekcija kongresu, da se odloži to vprašanje za poznejši kongres.
V ostalem priporoča sekcija, da se vnese v novi civilno-pravdni postopnik načelo svobodne sodniške ocene vzprejetih dokazov.
III. O zadružnem p r a \' u in s e 1 j a š k e m d e-•d i n s k e m pravu.
1. V novem zakonodavstvu je treba ustanovo hišne ali rodbinske zadruge ne samo obdržati, ampak tudi okrepiti in zato dovoliti fakultativno snovanje novih zadrug v vsakem seljaškem selu po vsej državi kot najpripravnejše sredstvo in podlago za občo ureditev seljaškega posestva.
2. Za podlago pravni ureditvi zadružnih razmerij za vso državo je treba vzeti sedaj v Hrvatski in Slavoniji veljavni zadružni zakon od 9. maja 1889 z novelo od 30. aprila 1902 z izpremembami, potrebnimi v poedinih pokrajinah. Zlasti je treba dati zadrugi značaj pravne osebe z obliko kolektivne
244 Prvi kongres pravnikov v Beogradu.
lastnine, v kateri ni nasledstva. Za sodstvo v zadružnih pravnih vprašanjih bi morala biti pristojna sodišča po vsej državi, kakor je to sedaj v Srbiji in Črni gori.
3. Ker sedaj za Bosno in Hercegovino ni zakona, ki bi urejeval razmere v bivših kmetiških zajednicah in vlada o pravnem življenju popolni kaos v tem pogledu, naj se nujno uvede hrvatski zadružni zakon kot provizprni predpis z najpotrebnejšimi izpremembami.
IV. O izenačenju dednih pravic moških in ženskih potomcev.
1. Potrebno je, da se v bodočem jedinstvenem intestat-nem dedinskemi pravu izenačijo pravice moškega in ženskega potomstva.
2. Ravno tako je potrebno, da se ustanove za dedovanje v seljaških posestvih in eventualno obrtniških, industrijskih in sličnih proizvajalnih podjetjih, da se prepreči razkosanje teh^ izjemna sredstva v specialnih zakonih, vendar čuva vedno princip enakosti.
3. V tem slučaju naj se obrača pažnja zakonodavca na ustanovo odkupne pravice v korist enega naslednikov.
Naslednja točka: voUtev stalnega odbora. Izvoljeni so bili soglasno: za predsednika dr. Danilo Maj aro n, odvetnik in predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani, za podpredsednika dr. Ladislav Polič (Zagreb) in dr. Boža M a r k o v i č (Beograd), za člane dr. Dragoljub Arandjelovič, Obrad B 1 a g o j e v i č in Mihajlo Z 1 a t a n o v i č (Beograd), dr. Ante V e r o n a, dr. Dušan P e 1 e š, dr. Ivo P o 1 i t e o (Zagreb), dr. Janko B a b n i k, dr. Metod Dolenc in dr. Rudolf S a j o -v i c (Ljubljana).
Soglasno so bile sprejete tudi tri izpremembe pravil, ki jih je predlagal predsednik Nestorovlč: 1. da more bili član kongresa poleg ostalih pogojev samo tisti, ki je zaeno član enega naših pravniških udruženj (čl. 3), 2. da se število članov glavnega odbora (poleg predsednika in dveh podpredsednikov) poveča od 7 na 9 (čl. 5) in 3. da se podaljša rok, do katerega je plačati članarino do 30. junija (čl. 10).
Po govorih dr. M a j a r o n a in dr. V e r o n e je predsednik Nestorovič zaključil zborovanje.
Prvi kongres pravnikov v Beogradu. 245
S tem bi bil začrtan v najslavnejših potezah potek znanstvenega dela na kongresu. Omeniti pa je tudi, da so bili udeleženci kongresa sprejeti s prisrčnostjo, ki je prekosila vsako pričakovanje. O tem jih je preveril že sprejem na beograjskem kolodvoru, kamor je prispela večina iz Slovenije in Hrvatske dne 17. septembra o polnoči. Sijajen banket dne 18. je združil okoli 1200 oseb v dvoranah »Kazine« in »Pariza«. V soboto popoldne se je podala večina udeležencev na parobrod Aleksander, ki se Je vozil dve uri po Savi in Donavi, na ladji sami je priredila beograjska občina gostom zakusko. Zvečer se je vršila v Narodnem pozorištu slavnostna predstava. Poleg baleta so igrale najboljše moči dva odlomka iz srbske dramatične literature (Nahod III. čin, Ojido). V nedeljo popoldne so posetili udeleženci deloma dirke kola Dunavskih jahača, deloma so napravili manjše izlete v okoUco.
V ponedeljek (21.) je odpeljal vlak pravnike v Arandje-lovac, srce Šumadije. Narod jih je tamkaj navdušeno sprejel, med gostijo, prirejeno od ljudstva, so se spoznavah pravniki s priprostim ljudstvom, pele so se vesele pesmi, plesalo kolo, godba je svirala. Večina gostov se je odpeljala popoldne v Topolo in Oplenac in se poklonila tamkaj duhu kralja Petra 1. Osvoboditelja. Prisrčnost sprejema, prijaznost naroda in lepi Itraj so osvojiU srca vseh.
Kakšen je uspeh kongresa, nazvanega sicer prvega, a v resnici drugega zbora naših pravnikov? Z zagrebškim zborom je bil prebit led v tem pogledu, beograjski je stal že na trdnejših nogah. Ni sicer dvoma, da je Beograd sam dosti vpUval, da je bilo število udeležencev tolikšno. Toda v drugi vrsti pa je vendar smatrati, da je zadobila institucija pravniških zborov v našem svetu trdna tla. S številom referatov, ki so se obravnavah na kongresu, se res ne moremo ponašati. Dokaj je važnih problemov, ki bi zaslužili obravnavanje na njem in nekatere panoge prava sploh niso bile zastopane. Toda tajiti se tudi ne da, da imajo vsi obravnavani predmeti veliko važnost glede na izenačenje prava pri nas. Končno je še kar se mora zaznamovati za veUk uspeh: velika pozornost, ki so sledili z njo poslušalci referentom in pa intenzivna udeležba in sodelovanje pri razpravah v vseh sekcijah, ki sta bili
246 Pregled tujih zakonodaj.
znatno večji kaltor na lanskem zagrebškem zboru. To kaže, da so se vsi sodelujoči zavedali, da gre za znanstveno delo na kongresu. To povzdiga tudi pravniški kongres nad zborovanja drugih stanov v državi, na katerih se obravnavajo večinoma stanovska vprašanja. Ta pojav nas navdaja z upanjem, da bo nivo prihodnjega kongresa stal še višje in da se bodo tudi naši pravniški kongresi kmalu meriH s kongresi drugih narodov. Prihodnji kongres naj pokaže v vseh smereh že znaten korak naprej.